Zlata plaketa ilegalca družini Brelih
Na slavnostnem zboru mesta Ljubljane so ob dnevu osvoboditve podelili tudi ziate pla-kete itegalca Za Bežigradom sta to visoko priznanje dobila Miha Čerin (obrazložitev smo povzeli v prejšnji številki Zbora obča-nov) in družlna Brelih.
Družina Brelih je zivela v lastni, sedaj Ž6 podrtl htši, na nekdanji Linhartovl cesti &\. 12 za Bežigradom. Mladi člani družine so bili pred voino znani delavci v takratni so-kolski organizaciji. Že leta 1941 so se vsi člani družine vključiil v Osvobodllno fronto in bili ves Las njenl predani aktivisti. V nji-hovi hiši je bilo skrivališče treh bunkerjev za ilegalno literaturo, orožje in radijski materi-al ter center za najrazličnejže akcijske de-javnosti OF.
Oče Peler je deloval tudi kot akttvist na Zavodu za pokojninsko zavarovanje in po aretaciji so ga domobranci poslaii v Dac-hau, odkoder se je vrnil po osvoboditvi in se takoj zopet vključll v delo.
Matl Rafaela je delala pri Slovenskt na* rodni pomoči, prl njej so našle zaločišče tudi številne pregnane družine s Štajerske-ga. Ko je od številne družtne ostala sama, so ji na vrata prilepili znak -Črne roke». Bila je vzor zavedne slovenske matere.
Dipl. inž. MiloS Brelih-Mitja, nosilec spo-menice 1941, je razen drugih zaupnih na-log, ki jih je opravljal, bil tudi pobudnik in z drugimi sodelavci tudi izvajalec radijske od-dajne postaje Kričač, k< je več mesecev od-dajai v Ljubljani. Italijani Kričača nlso odkrili kljub zelo Intenzivnemu iskanju. Po odhodu v partlzane je v Gtavnem Stabu skrbel za radijske zveze. Po vojni je imel razllčne od-govorne (unkcije, bii je tudi nekaj iasa predsednik novoustanovljene telesnovzgoj-ne organizacije.
Vtasta je bila vsestranska aktivistka in naj-prej Članica terenskega odbora OF nato pa do aretacije I. 1944 čtanica rajonskega od-bora Bežigrad. Pri delu je bila zelo požrtvo-
valna in se ni ustrašila tudi najtežjih nalog. Po vrnitvi iz nemškega taborišča se je takoj vktjufiila v delo, posebno dragocen pa je njen prispevek pri zbiranju zgodovinskega gradiva v medvojnetn aktivu OF Bežigrad, katerega delovni član je še danes.
Boris se je takoj vključil v mladinsko or-gaftizacljo in postal član mladinskega rajon* skega odbora OF. Na tedanji bežigrajski gimnaziji je bii tudi član Solskega vodstva mladlnske OF in je speljal marsikatero akci-jo proti okupatorju. Maja 1942 je odše! v partizane, nato pa poslan s posebnimi nalo-gami zopet v Ljubljano, kjer je bil tzdan in obsojen na 13 let ječe. Bil je v raznih itall-janskih zaporih in na prisilnem deiu v Nem-čiji, odkoder se je vrnil po osvoboditvi in zopet delal v mladinski organizaciii.
Branko je bil prav tako mladinski aktivtst na terenu kol tudi na tedanji bežigrajski gimnaziji in je sodeloval v mnogih. tudi zelo
tveganih akcljah proti okupatorju. Itaiijani so ga zajeli, poslali v internacijo v Treviso. od koder je po Italijanski kapitutaciji odšel v partizane. Bil je borec Prešernove brigade in ranjen v bojih na Pokljuki. Kot komisar patizanske enote je bil poslan v Cerkno. pri Tolminu je bil ujet in v Podljubinu ustreljen julija 1944.
Najmlajži Savo je sodelova) v akcljah OF, bi! je aretiran tn posian v Dachau, od koder se je vrnil po osvoboditvi.
Tudi sorodnica Cvetka, ki je živela pri Brelihovih, se je vključtla v mladinsko giba-nje in bila vsestranska aktivlstka. Padla je v partizanih neznano kje.
Ob visokem priznanju skupSčine mesta Ljubljane s podelitvijo Ztate plakete llegaica se čestitkam družini Brelih pridruzujemo tu-di vsi njihovi sodelavci in medvojni aktivistt Bežigrada.
JELICA VAZZAZ