NASLOV Strah in nezaupanje stran 2 Leto XXXIV Št. 27 15. julij 1982 Murska Sobota, CENA 10 DIN VESTNIK Na srečo le vaja . . . Na srečo je šlo le za vajo v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki jo je v sodelovanju z vsemi odgovornimi dejavniki v murskosoboški občini pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Murska Sobota. Cilj akcije je bil predvsem v tem. da pre-Vcrijo usposobljenost organov za notranje zadeve, re--sevalne postaje. Rdečega križa, gasilcev, pogrebništva. cestnega podjetja^ sanitarne inšpekcije, vodne skupnosti. Potovalnega sodnika in * , ca za delovanje v primeru morebitne podobne Prometne nesreče. kcija. ki sodi v okvir prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti na pomurskih cestah, se je začela natanko ob 10. uri dopoldne. Potem, ko je očividec hude prometne nesreče o tem obvestil stalno službo Uprave za notranje zadeve, je le-ta takoj aktivirala vse udeležence v reševalni akciji. Že čez nekaj minut je prispelo na kraj nesreče vozilo milice, ki je ukrenilo vse potreb.no za nemoten dostop reševalnih ekip, delavci cestnega podjetja pa so zaprli omenjeni odsek ceste v bližini ovinka z glavno magistralno cesto iz Murske Sobote proti Mariboru. Ker je obstajala velika nevarnost vžiga nevarnih snovi, zlasti ogljkovodika in njihovega pronicanja v zemljo. so v akcijo nemudoma vključili gasilske enote, rešilni avtomobil pa je odpeljal ranjence. Izkazali so se tudi ostali udeleženci akcije pri reševanj u prometne nesreče s hujšimi posledicami. Po oceni strokovnjakovje akcija povsem uspela. Milan Jerše USPEŠNA AKCIJA REŠEVANJA — Čeprav je šlo le za vajo v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti pa so se vsi udeleženci reševalne akcije v prometni nesreči, kjer je šlo tudi za iztekanje nevarne snovi iz avtocisterne, znova izkazali. Foto: A. Abraham. Delavoljnost ne jenjuje Medtem kose brigadirji na Goričkem ob gromkem hura in preseganju norm vnovič kopljejo v lastnem znoju, ko je v slovenski žitnici žetev takorekoč v »špici«, ko po večini delovnih kolektivov stroji neumorno teko, pa v skupščinskih, sejnih in kar je še takih in podobnih dvoran in soban stoli in klopi samevajo. No. ne ravno povsod, kajti še so zagate in dvoumja. kako prebroditi nastale nadloge, zlasti tiste z dolgoročnimi posledicami in pezo starih, neporavnanih računov. Posebej velja slednje za zgubarje- mesno in naftno industrijo in še koga, kjer se ob zastavljenih sanacijskih programih nadejajo, da slednjič vendarle pridejo na zeleno vejo. Zdrav optimizem vlivajo širši razvojni okviri, ki sojih začrtali kongresi in konference zveze komunistov, kakor tudi potrjena in sprejeta izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije vključno s spremljajočimi izvedbenimi akti, ki si sledijo. V Pomurju smo toliko na boljšem, saj so se vse štiri občine že pred tremi leti dokopale do skupnih idejnopolitičnih izhodišč gospodarskega razvoja regije v tej petletki in lani do družbenega dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v tem srednjeročju. Potemtakem gre, če kdaj, potlej prav zdaj za to, da od besed preidemo k dejanjem. Za vse pač ne moremo kriviti zunanjih dejavnikov, čeprav je po drugi strani res, da nam je suho, brezdušno administriranje zraslo čez glavo in mu — odkrito rečeno — ne vidimo konca, kaj šele, da bi mu bili kos. V pokrajini ob Muri smo v zadnjem času, navzlic vse prej kot rožnatim gospodarskim in siceršnjim rezultatom in napovedim, priče zmerno ugodnim tokovom. Samov ilustracijo naj služi naložba, ki bo v mnogočem prispevala k pospešenemu razvoju manj razvitega območja na višji in kakovostnejši ravni: Gre za nedavno odprt obrat higienskih izdelkov v Lendavi, postavljens skupnimi vlaganji ljubljanskega Leka in sozda ABC Pomurka, o čemer smo podrobneje že poročali. Svojevrsten preporod se obeta sadjarstvu na Goričkem, saj je sozd ABC Pomurka sredi zahtevnih priprav na prenovo največjega slovenskega sadovnjaka. In še bi se dalo naštevati. Delavoljnost torej tudi v dneh zvišane temperature ne jenjuje. prej bi si upali trditi, daje, kljub dopustom, v polnem zamahu. In prav je tako, saj bi bilo nevzdržno, če bi se brezskrbno podali na oddihe in se tolažili, da se iz primeža vsakovrstnih težav nekako že izvlečemo. B. Žunec Kako preseči lansko številko 220 tisoč .tujih nočitev v slovenskih zdraviliščih od skupaj' treh milijonov vseh, kolikor so jih zabeležili v celotni turistični beri? To je bilo poglavitno vprašanje, s katerim so se ukvarjali na seji — julija — v Radencih predstavniki naših večjih naravnih Do obilnejše devizne malhe zdravilišč in predsednica republiškega komiteja za gostinstvo in turizem Bogomila Mitič. Razloga za vznemirjenje sta najmanj dva: zadnji paket deviznih ukrepov zveznega izvršnega sveta in .dejstvo. da se v zahodnoevropskih državah počitnice (dopusti. oddihi) vse bolj pomi- kajo v jesensko sezono. Domala vsa naša večja zdravilišča premorejo solidne nočitvene zmogljivosti in dokajšnjo paleto gostinskih, zdraviliških in sorodnih storitev. Izvzemši Rogaško slatino z 90 tisoč nočitvami tujih gostov in Moravske toplice s 60 tisoč, pa se drugje z ustvarjenim deviznim izkupičkom ne morejo ravno pohvaliti. Obetavneje tudi kaže v zdravilišču Radenci in Čateških toplicah, kjer zatrjujejo. da se bo število tovrstnih nočitev in s tem priliv deviznih sredstev letos znatno povzpel, saj že zdaj krepko presegajo iztržke iz istega obdobja lani. Ob vrsti drugih spoznanj, podprtih s podatki in dejstvi, so se razpravljale! v Radencih zavzeli za večsmerne in dolgoročne aktivnosti. Najprej vsekakor izboljšati ponudbo (in postrežbo!) in se bolj organizirano pojavljati na tujem. posebej na nemško govorečih območjih in v sosednji Avstriji. Najti se morajo domače turistične agencije in — kar je bistveno — nujni so smelejši propagandni posegi in prijemi. Resda gre za dolgotrajen in zahteven proces, vendar nikakor ne za vstran vržen denar. Več ga bodo namreč »izmaknili« iz, se razume da razpoložljive devizne malhe, več se ga bo kasneje nabralo v njej. V slednjem'pa tudi tiči smisel in cilj zadnjih deviznih ukrepov zveznega sveta. Družbeno varstvo za TOZD Varis Delegati občinske skupščine Lendava so razpravljali o poslovanju gospodarstva in negospodarstva ter ugotovili, da je v prvem trimesečju letošnjega leta sedem TOZD poslovalo z izgubo, pa tudi v drugih se ne morejo pohvaliti z boljšimi rezultati. Fizični obseg proizvodnje je za sedem odstotkov manjši kot v enakem obdobju lanskega leta, zmanjšalo pa se je tudi zaposlovanje. Vse to pa kaže, da letošnja resolucijska prizadevanja ne bodo uresničena. Delegati seje občinske skupščine so razpravljali tudi o predlogu za sprejem ukrepa družbenega varstva v TOZD VARIS delovne organizacije Gorenje—Varstroj. Ta temeljna organizacija je z izgubo poslovala že v lanskem letu — ta se nadaljuje tudi v letošnjem, kljub sprejetju programa za odpravo motenj v poslovanju. Ker je delavski svet zavrnil prerazporeditev delovnega časa, tako, da bi sanitarne kabine izdelovali v sedanji gradbeni sezoni, je na predlog družbenopolitičnih organizacij in tudi občinske skupščine sprejet predlog o uvedbi družbenega varstva. Na seji skupščine so delegati razpravljali še o uresničevanju občinskega referendumskega programa za obdobje 1981—1985. J. Dominko Vlado Paveo 1K NA POTI DO MORJA — Pretekli torek se je v Murski Soboti zaustavila Jan na vendar je ne želi imeti,« J izjavil vodja generalneg štaba admiral Theoplm Albano Aratanha. . DUNAJ — Predstavnik« Poljske in 460 zahodno evropskih bank so se n Dunaju dogovarjali o o -plačilu dolgov. Letos n Poljska morala tem ban; kam vrniti posojila v višin štirih milijard dolarjev. K° se je izvedelo niso doseg soglasja. Poljaki ni predlagali podaljšanje r kov za odplačilo temye nova kratkoročna posoji za uvoz surovin in repro dukcijskega materiala. RIO DE JANEIRO Argentina je začela no diplomatsko akcijo, da b pridobila upravo nad ra klandskimi otoki, v > zvezi so poslali poseb misije v Brazilijo, zatem P še v Caracas in Ciuda Mexico. V žarišču dogodkov STRAH IN Letos 29. junija so se v Ženevi ponozmotH« (kot je dejal) za "000 dinarjev. Posehen problem so naše informacije in naša zapoznela politika pri uvozu bencina. tujih časnikov itd. Zaradi nepopolnih podatkov v tujini z' njimi manipulirajo, begajo potrošnike turističnih storitev. Zakaj ne rečemo: tega ali tega nimamo, tam in tam ne; gostje bodo vedeli, da je informacija točita. In če bomo povedali, da je dovolj mesa, mora meso tudi hiti! Tako pošteno informacijo bodo znali gostje tudi honorirati. od tedna LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o poročilu o uresničevanju nalog in ugotovitev predlogov in sklepov skupščine SRS pri izvajanju sanacijskih postopkov po zaključnih računih iz leta 1981. Na dnevnem redu seje je bila tudi obravnava samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja. Sprejeli so tudi predlog sklepa o določitvi manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. LJUTOMER — V četrtek se je sestal izvršni svet skupščine občine Ljutomer. Na svoji redni seji je med drugim posvetil pozornost oceni možnosti vključevanja ljutomerskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Ob teh stabilizacijskih prizadevanjih pa so na tej seji sprejeli tudi program aktivnosti za izboljšanje stanja gospodarstva. V programu so zajeti najrazličnejši ukrepi, ki pa bodo le kot vodilo za sestavo podrobnih programov v OZD občine Ljutomer. Oba dokumenta bosta v veliki meri prispevala k boljšim pogojem gospodarjenja v zaostrenih gospodarskih razmerah. LJUTOMER — Člani občinske konference Zveze komunistov Ljutomer so se podrobneje seznanili s prizadevanji družbenopolitičnih organov bi organizacij, ki skupno z izvršnim svetom SO Ljutomer pripravljajo podrobnejše programe za izboljšanje gospodarskega položaja v občuti Ljutomer. Prizadevanja so usmerjena predvsem v izvoz, boljše delo, večjo produktivnost, nadomeščanje reprodukcijskih (uvoženih) materialov . . . Člani občinske konference ZK so prizadevanja podprli in se zavzeli, da bodo kot komunisti z ostalimi pripomogli k naštetim prizadevanjem. do tedna V Radoslavcih so bili „za” Minulo nedeljo so v krajevni skupnosti Radoslavci krajani z referendumom sprejeli podaljšanje samoprispevka iz let 1978-82. Od skupno 469 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo 399 ali 85 odstotkov. Kot zanimivost lahko omenimo. da so vaščani vasi Sita-rovci. ki so volili na volišču v Precetincih. že do 9.30 ure opravili svojo dolžnost in glasovali 100-odstotno. Z novim samoprispevkom bodb v naslednjih petih letih dogradili nov vaško-gasilski dom, ki so ga pričeli obnavljati in do- grajevati preteklo leto. Pripravili bodo dokumentacijo za obnovo krajevnih cest na območju krajevne skupnosti, prav tako bodo v naslednjih letih dokončali vodovodno omrežje v vaseh Godemarci, Precetinci in Radoslavski breg. Tako bo vsaka vas v tej krajevni skupnosti deležna pridobitev iz referendumskega programa. Na koncu pa'še to: Vsa tri volišča na nedeljskem referendumu so bila lepo in vzorno okrašena in so tako še s svojim videzom pridala k slavnostnemu vzdušju. D. L. Peter Vujec — šestdesetletnik Te dni obhaja Peter Vujec svojo šestdesetletnico. Bil je eden izmed mladih ljudi, ki so bili takoj ob osvoboditvi vključeni v prve akcije pri izgradnji nove družbe in njenega nerazvitega gospodarstva. Solidno znanje diplomiranega ekonomista si je pridobil kasneje ob rednem zavzetem delu na delovnih mestih, kamor so ga pošiljale \različne povojne kadrovske službe in odvisno od posameznih obdobij povojnega gospodarskega in družbenega razvoja. Samo eno službo je nastopil po lastni volji in se zanjo takoj odločil. To je bila njegova ponovna vrnitev, I. 1958 v Pomurje. Bilo je to v dneh, ko smo začeli pripravljati načrte za hitrejši razvoj pokrajine ob Muri, ko je bilo predvsem potrebno graditi trdne in realne temelje razvoja na sicer skromnih naravnih bogastvih in poiskati primerne zaposlitve za številne ne dovolj zaposlene roke delovnih ljudi v Pomurju. Peter Vujec je imel takrat za seboj že izkušnje tajnika Okrajne zadružne zveze v Soboti, strokovnega delavca Glavne zadružne zveze, Ministrstva za kmetijstvo in ljubljanske »Agrotehnike«. Postal je načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Okrajnega ljudskega odbora, po nekaj letih pa prvi glavni direktor KIK Pomurka, ustanovitelj in organizator kombinata, izdelal je vrsto raznih študij in raziskovalnih nalog, naj omenim le dela v zvezi z »Muro«, razvojem. Slatine Radenci, »Pomurke«, Tehno-stroja in »Merkurja«. Pozneje je bil P. Vujec podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo, poslanec zveznega zbora zvezne skupščine. Po izteku mandata je bil na Zavodu za gospodarsko planiranje, direktor Poslovnega združenja za kmetijstvo in živilsko industrijo. Zadnjih sedem let pa je na Gospodarski zbornici SRS član predsedstva GZ SRS in član izvršnega odbora. Izven redne zaposlitve je P. Vujec opravljal vrsto pomembnih nalog predvsem v zvezi s problemi hitrejšega razvoja manj razvitih območij ožje regije ter na republiški in zvezni ravni. Bil je delegatSkupščineSRS v Fondu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajin, član komisije IS SRS za skladnejši razvoj SR Slovenije, kjer dela še danes, dalje član komisije predsedstva CK ZKS za vprašanja zdomcev, predsednik odbora za hitrejši razvoj Pomurja, predsednik odbora in projektnega sveta za projekt o nadaljnjem razvoju agroživilstva v severnovz-hodni Sloveniji. Vse to in še marsikaj je P. Vujec v 37 letih svoje delovne dobe vložil svoje znanje in svojo delovno vnemo. Lahko bi naštevali vrsto referatov in študij. Toda te vrstice ob njegovem življenjskem jubileju bi hotele v njegovi domači pokrajini spomniti predvsem na že vloženo in še vedno predano delo za njen razvoj: za razširitev njene materialne baze, pri organiziranju prenešenih obratov, pri raziskavah prirodnega bogastva (pesek, plin), za odpiranje novih delovnih mest, za združevanje sredstev in dela ter zemlje, za odpiranje regije in njeno dolgoročno povezovanje z organizacijami združenega dela izven Pomurja itd. Ob njegovem jubileju naj mu bo v zadoščenje predvsem to, da se je marsikaj od omenjenih zamisli in študij že uresničilo, da je njegova domača pokrajina naredila kljub vsem težavam velik korak naprej. Želimo mu mnogo zdravja in energije pri nadaljnjem delu, njemu in vsem nam pa tudi, da bi se uresničilo še mnogo zastavljenih ciljev. Za diferenciran pristop Z uvodno obravnavo na seji murskosoboškega izvršnega sveta se je dejansko začela široka javna razprava o dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—85. Zato bo o tem zelo pomembnem razvojnem dokumentu naše republike še veliko govora vse tja do meseca septembra, ko bi naj strnili bistvene pripombe iz javne razprave. Pozornost pa " je veljala tudi poročilu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o uresničevanju nalog in ugotovitev, predlogov in sklepov slovenske skupščine z dne 28. oktobra 1981 pri izvajanju sanacijski h postopkov po zaklj učni h računih za leto 1981. Člani murskosoboškega izvršnega sveta so menili, da v omenjenem gradivu niso upoštevani predlogi Mesne industrije ABC Pomurka, ki so bili v redu ocenjeni, za odpravo izgub. Tako tudi niso nakazane konkretne rešitve v poročilu slovenskega izvršnega sveta za skorajšnje pokritje primanjkljaja v murskosoboški Mesni,industriji, za kar so se zavzeli tudi ob nedavnem obisku predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janeza Zemljariča. Sicer pa so na seji sprego- v sisih vorili o revalorizaciji pro--gramov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1982 v murskosoboški občini. Predvsem so se zavzeli, daje treba uskladiti skupno porabo z resolucijskimi določili. Preden bi ugotovili dejanske presežke in realni obseg potrebnih sredstev zaradi hitrejše rasti materialnih in življenjskih stroškov od načrtovanih ter tudi hitrejši rasti dohodka v gospodarstvu, je potrebna ponovna ocenitev programov interesnih skupnosti. Ker še ni natančnih polletnih rezultatov gospodarjenja in temelji sedanji predlog na ocenah določenih gibanj, so predstavniki posameznih interesnih skupnosti, kot so poudarili, nadvse odgovorno in zavzeto pristopili k ponovnemu preverjanju finančnih načrtov. Le-ti so sprejeli diferenciran pristop, ne pa linearnega, kar pomeni, da bodo sredstva v interesnih skupnostih delili po dejanskih potrebah. Člani murskosoboškega izvršnega sveta pa so se seznanili tudi z informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka, o čemer bo prav tako govor na zasedanjih skupščinskih zborov ob koncu tega meseca. Milan Jerše Naši brigadirji ob Moravi Že v petek. 2. julija, je prispela na svoje delovišče brigada Bratstvo in enotnost iz Murske Sobote. Naših petdeset brigadirjev je združenih s pobratenimi Paračinci v brigado Bratstvo i jedinstvo. V soboto so se udeležili prve delovne akcije v Srbski tovarni stekla, v nedeljo pa so skupaj s tamkajšnjimi borci -položili venec na spomenik Branka Krsmanoviča. Na trasi planirajo nasipe, pulijo travo ob reki Moravi in odnašajo travo v bližnji gozd. Na dan vstaje srbskega naroda so se udeležili svečanosti na Kosmaju. nazaj grede pa so se ustavili še na Avali. Zelo so bili veseli koncerta Riblje čorbe in Parnega valja-ka. zanimiv pa je bil tudi Dan ljubezni zadnjo nedeljo, ko so izvolili najlepšp brigadirko. uspešnega dela Minulo nedeljo so gasilci v Melincih proslavili 60-letnico dela. V bogatem kulturnem programu, ki so ga povezali s praznovanjem obletnice rojstva tovariša Tita in v počastitev minulih kongresov, so nastopili pionirji, mladi recitatorji in domači mešani pevski zbor. Ob drugih je posebno priznanje dobil Ignac Ko-bilec, edini od še živečih ustanoviteljev društva v tem kraju. POSNETEK S SREČANJA SLUŠNO PRIZADETIH — Preteklo soboto je bilo v Murski Soboti srečanje članov društev slušno prizadetih iz Kopra, Pulja in Murske Sobote. Popestreno je bilo s kulturnim programom in družbenimi igrami ter razstavo kulinaričnih speciali; tet. Slednjo so pripravili člani društev sami, pričujoče srečanje pa sodi v okvir že tradicionalnih tovrstnih stikov med koprskim in soboškim društvom, ki so se mu letos prvič pridružili še Puljčani, bb, foto: A. Abraham POPRAVEK V najavi vsebine 7. št. Delegatskega vestnika je bilo pomotoma objavljeno, da bo seja zborov občinske skupščine 16. julija. SEJE ZBOROV SO PREDSEDNIKI SKLICALI ZA PONEDELJEK 26. JULIJA 1982. Delegatom ter delovnim ljudem in občanom se za neljubo napako opravičujemo. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Cankova razpisuje prosta dela in naloge — ravnatelja osnovne šole Cankova za 4 leta (ni reelekcija) — kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s 137. členom Zakona o osnovni šoli, — imeti morajo ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti Nastop službe s 1. 9. 1982 oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa z oznako ,,za razpisno komisijo". O izbiri bodo obveščeni do 16. avgusta, po sklepu sveta šole. INA-NAFTA LENDAVA Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije RAZPISUJE v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetimi skl®" pi prosta dela in delovne naloge delavcev s posebnim pooblastili m odgovornostmi vodje gospodarsko-računskega sektorja Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi dati izpolnjevati še naslednje: — visokošolsko strokovno usposobljenost ekonomske smet — pet let delovnih izkušenj na ustreznih določenih nalogah-Kandidati morajo izpolnjevati zahteve moralno-političnih P° gojev v skladu z družbenim dogovorom o temeljih kadrovs politike. Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja in organiz' ranja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrov služba, INA-Nafta Lendava, z oznako ,,ZA RAZPISNO MISIJO" 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od P° objave. Vinogradniško gospodarstvo Kapela — Radenci proda na javni dražbi naslednje nepremičnine: j Stanovanjsko hišo št. 1 na Paričjaku, s pripadajočimi gospodarskimi objekti (svinjaki in. Tgri in stavbno zemljišče, na katerem ti objekti stojijo, pare. št. 595/1 stavbišče v iz a) b) c) 1521 kv. m, k. o. Rihtarovci Izklicna cena 1,200.000 dinarjev. . (gp Stanovanjsko hišo z gospodarskimi objekti (Ivanušova kmetija) v Vidmu ob Ščavnici . serjane), ki stoji na zemljiščih pare. št. 49/2, 633 in 634 k. o. Jamna v skupni 1481 kv. m Izklicna cena din 420.250,— . u Stanovanjsko hišo (viničarijo zasedeno od stanovalca Rožmana) del št. 6 v Zg. KoC) stoječa na stavbišču pare. št. 616/4 v izmeri 862 kv. m k. o. Kapelski vrh Izklicna cena din 198.417,— jn Stanovanjsko hišo (viničarijo zasedeno od stanovalke Kocbekove) št. 8 v Rožičkem v stavbišče pare. št. 8/1 v izmeri 391 kv. m k. o. Rožički vrh. Izklicna cena din 45.309,— jn Stanovanjsko hišo (viničarijo zasedeno od stanovalca Vogrina) št. 30 na Kapelskem stavbišče pare. št. 8/2 v izmeri 702 kv. m k. o. Kapelski vrh Izklicna cena din 167.083,— . — na Stanovanjska hiša (viničarija zasedena od stanovalca Holca) del št. 6 Zg. Kocjan, stoje stavbišču pare. št. 615/1 v izmeri 1242 kv. m k. o. Kapelski vrh Izklicna cena din 222.267.— . «a- Dražba bo v soboto dne 31. julija 1982 s pričetkom ob 8. uri v upravi VG Kapela-Radencu 12 pelski vrh 4. Vsi interesenti lahko dobijo informacijo vsako sredo, četrtek in petek od ure na upravi VG Kapeia-Radenci. kot var' Interesenti morajo eno uro pred pričetkom dražbe vročiti 10 odstotkov izklicne cene, var§čina ščino v blagajni uprave VG Kapeia-Radenci. V kolikor dražitev na dražbi ne uspe se m č) d) e) vrne. VESTNIK, 15. STRAN 4 Uveljavitev ZK znotraj združenega dela Da bi se približali--z resolucijo za letošnje teto mačrtova-nim gospodarskim dosežkom, bodo morali v murskosoboški občini v prihodnje občutneje povečati fizični obseg proizvodnje. predvsem pa okrepiti napore za povečanje izvoza. Pokazatelji namreč opozarjajo. da bodo gospodarski rezultati za prvo polletje slabši od četrtletnih. Pozitivna go-spodarska gibanja se ocenjujejo le za 14-odstotno rast izvoza. industrijske in kmetijske proizvodnje ter sredstev minimalne amortizacije, ki so v skladu z občinsko resolucijo. To jasno izhaja iz ocene gospodarskih gibanj za prvo Polletje letošnjega leta, ki je zdelana na osnovi zbranih Podatkov pri komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter SDK. o čemer so podrobneje razpravljali na seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti. M urs koso boš ki komunisti so zlasti opozorili na velik porast porabljenih sredstev, ki naraščajo kar za 4 odstotke hitreje od celotnega prihodka. To dokazuje, da v organizacijah združenega dela še vedno niso izkoristili vseh notranjih rezerv, še posebej glede porabe surovin, organizacije dela, racionalnosti poslovanja in zmanjšanja materialnih izdatkov 'nasploh. Zaskrbljujoče je tudi močno povečanje zalog gotovih izdelkov in neplačane realizacije. da ne govorimo posebej o že znanih izgubah, hitri rasti kreditov za obratna sredstva, slabši likvidnosti in ekonomičnosti poslovanja. Poleg tega sredstva skupne porabe naraščajo hitreje od rasti dohodka. sredstva splošne porabe pa nekoliko hitreje od predvidene resolucijske rasti. Posebno poglavje pa je izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve gospodarski ukrepi Analiza izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1981 — 1982 z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih je dokaj dobro pripravljena, saj prikazuje realno Stanje v gospodarstvu in družbenoekonomskih odnosih nasploh. S lem daje tudi usmeritve za sprerhembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985. To so poudarili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so pbravnavali ta pomemben dokument. Iz bogate in plodne razprave je moč razbrati, da se v murskosoboški občini zlasti zavzemajo za sprejemanje ustreznih ukrepov, ko gre za razporejanje družbenega proizvoda, katerega delež za investicije, opredeljene za prednostne, oelo upada. Na ta način bi zagotovili skladnejši regionalni razvoj v naši republiki, kar velja tudi za večjo izvozno usmeritev kot doslej. Pri tem' so menili, daje treba vztrajati P9večanju izvoza, pred-vsem tistega, ki bistveno ne vpliva na zmanjšanje domače proizvodnje. Spričo velikega deleža . kmetijstva v družbenem proizvodu murskosoboške obči-!\e je naletela na enotno stališče pobuda o tem. da bi kazalo eimprej pospešiti izvoz kme- . lijskih proizvodov, ki ne te-rJajo kakršnih večjih uvoznih Potreb, dosegli pa bi tudi pozitivne devizne učinke. Glede Poročila o uresničevanju X r_ 'družbenega plana SR. Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja pa so opozorili na preveč leporečja v tekstu. kot je »bomo, moramo. bomo zagotavljali«, in se zavzeli za odgovornejši pristop k uresničevanju že sprejetih nalog. Prav tako se niso mogli strinjati z oceno iz poročila. po katerem problem zaposlovanja pri nas ni izrazit. Člani murskosoboškega . izvršnega sveta so poudarili, da je problem zaposlovanja po posameznih območjih dokaj različen, zato ga ne kaže posploševati, ampak upoštevali dejanske možnosti tam. kjer je višek delovpe sile. Na seji so sprejeli tudi operativni načrt ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini, in za ohranjanje proizvodnje. V kratkem ga bodo dopolnili še s konkretnimi nosilci in roki, kar bi naj pripomoglo k ugodnejšim gospodarskim gibanjem v murskosoboški občini, kijih bodo, nenehno spremljali. To velja za nekatere pokazatelje v organizacijah združenega dela,' kpt so dohodek, rentabilnost, produktivnost, zaposlovanje, izvozni rezultati, investicije, varčevanje z energijo, in po- dobno. Milan Jerše | Koristen I raziskovalni tabor I Letošnji mednarodni 11 ’pladinski raziskovalni ta- I bor je bil organiziran v Pe-' »sovcih, v naselju kjer ži-I ''Ho pripadniki treh narodov - Madžari, Slovenci in “rvatje. 18 udeležencev tabora, med njimi tudi ne-*a) dijakov slovenske gimnazije v Celovcu, je anketiralo 240 gospodinjstev 'h izdelalo karte, predvsem pa raziskovalo, v *ekšnem vzdušju živijo dajani v tej krajevni sku-Pnosti, ki sodi med najbolj fazvite v občini. Na za-Ključku tabora, bil je pri-Pravijen v prostorih osno-Vne šole Drago Lugarič v ^endavi, so ueleženci na Kfatko strnili svoje ugoto-’7«. Zaključka so se »beležili predstavniki obeske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in Kfajevne skupnosti Peti-ovci. Tabor je tudi letos “»Pešno organizirala Uni- ®rja Edvarda Kardelja v ,HUbljani. Jani D. Predlog mora vsebovati: — podatke o kandidatu; — kratek življenjepis (za fizične osebe) — navedba ali se ga predlaga za razporejanja dohodka v prvem tromesečju letos. Dolo-.čila dogovora je namreč prekoračilo 19 organizacij združenega dela s področja go-, spodarstva in' 12 v družbenih dejavnostih. Izvršni svet skupščine, občine je že zahteval obrazložitve za takšne kršitve dogovora, kjer bodo morali upoštevati tudi določene specifičnosti. OK ZKS ni sprejela novih sklepov, ampak je prevladalo mnenje, da se ZK lahko uveljavi znotraj vsake delovne sredine, kjer deluje. Člani ZK se morajo povsod zavzemati za neposredno odgovornost do združenega dela, saj pokazatelji gospodarskih gibanj dovolj resno opozarjajo na nujnost večje aktivnosti 00 ZK. ki se morajo konkretneje opredeliti do posameznih problemov. Analiza lastne gospodarske situacije je zatorej bistvenega pomena, kar bi naj komunisti storili ob obravnavi periodičnih obračunov združenega dela. Milan Jerše Ocenili zasnovo SLO in DS Ko so komunisti lendavske občine na seji občinske konference obravnavali poročilo o uresničevanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so ugotovili najprej to. da so lanskoletne akcije NNNP uspele, da so bili zlasti aktivni komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Manj pa so zadovoljni z varstvom družbenega premoženja, saj je prav na tem področju največ slabosti. Vzgoja in izobraževanje občanov za obrambne namene bo še naprej ena od poglavitnih nalog, v krepitev obrambnih priprav pa se morajo vključiti seveda tudi vse osnovne organizacije ZKS. še posebej pa komiteji za SLO in DS. Na seji občinske konference so se pogovarjali še o gospodarskem položaju v občini. Ugotovitev, daje v prvem trimesečju letošnjega teta kar 7 temeljnih organizacij imelo izgubo, seveda ni spodbudna, vendar pa se položaj počasi izboljšuje. Razveseljivo je. da se je povečal izvoz. Problem INA Nafte še vedno ni rešen, v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela pa bo potrebno uvesti ukrepe družbenega varstva; to zadeva TOZD Varis delovne organizacije Gorenje Varstroj. -O tem bo v kratkem razpravljala tudi občinska skupščina. Tudi okrog zaposlovanja se zatika; sedaj je že jasno, da letošnji plan ne bo uresničen. Še več, če še bo zaposlilo le 50 odstotkov od predvidenih delavcev, bo to že uspeh. - Jani D. Posvet o družbenih planih Občinska konferenca SZDL Lendava je sklicala posvet o uresničevanju planskih dokumentov, družbenih planov Jugoslavije. Slovenije in občine, ki so se ga udeležili predstavniki republiškega izvršnega sve- doseglo planiranega fizičnega obsega proizvodnje, saj je ta že sedaj manjši za 7 odstotkov. Investicijska aktivnost je skoraj v celoti zamrla.’zgrajen je le obrat Leka. Delovne organizacije se premalo resno lotevajo l\la podlagi 8. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Murska Sobota (Uradne objave, št, 8/73) Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota 1. . Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade temeljnim organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena in imajo posebne zasluge pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, krepitvi SLO in družbene samozaščite, ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota. Kandidati za občinsko nagrado in priznanje so lahko z vseh področij življenja in dela, zlasti gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih. 2. Priznanje in nagrade se v smislu 1. točke podeljujejo po naslednjih kriterijih: 1. za nadpovprečne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, zlasti tudi kmetijstva, ki se odražajo v rasti organizacije, produktivnosti, širitvi materialne osnove, novi tehnologiji dela ter v poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov; 2. za nadpovprečne, in večletne uspehe pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev, povezanih s potrebami združenega dela, ki so pripomogli k boljši kvalifikacijski strukturi delavcev, ki s svojim znanjem spreminjajo pogoje dela in zagotavljajo večjo kvaliteto na vseh področjih združenega dela; 3. za nadpovprečno uspešno delo na področju kulture, znanosti in telesne kulture, ki prispeva k družbenemu napredku, povezovanju delavcev in delovnih ljudi v občini na teh področjih, krepi samoupravne odnose in razvija širše povezovanje v domovini in izven njenih meja; 4. za nadpovprečne dosežke pri organiziranju in zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva delovnih ljudi in občanov; 5. za nadpovprečne delovne rezultate v drugih dejavnostih. 3. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, skupščine občine in njeni organi. a) častnega občana b) zahvalno listino c) zahvalno listino z denarno nagrado — izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga. 4. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do 20. septembra 1982 Komisiji za podelitev priznanj in nagrad skupščine občine Murska Sobota. Komisija za podelitev priznanj' in nagrad'skupščine občine M. Sobota Raziskovalni tabor — enkratno doživetje Letošnji mladinski raziskovalni tabor je bil v Peti-šovcih, mladi p* so proučevali socialno geografske razmere tega narodnostno mešanega območja. Nekaj udeležencev tabora smo povprašali po oceni dela v taboru in življenju v njem. MARIJA GREINER, dijakinja celovške gimnazije: Je prvič na tovrstnih taborih, posebej pa jo je zanimalo, kako živjjo ljudje na narodnostno mešanem območju. Veliko je slišala o dvojezičnosti in življenju madžarske narodnosti pri nas, sedaj pa v praksi vidi, kako se dejan- sko uresničujejo pravice narodnosti. Še bolj se bomo morali boriti za svoje pravice tudi pri nas na Koroškem. Raziskovalni tabor pa je vsekakor veliko doživetje, veliko smo se naučili. DARJA REBSLJ, dijakinja gimnazije v Kranju: Pravi, da so takšni raziskovalni tabori koristni za mlade, saj ob tem, da spoznajo druge kraje, mladi veliko dobjjo tudi pri znanju geografije. Geografija če bi bila tako praktično dana učencem bi bila bolj privlačna, ker pa se v šol- skih klopeh tako ne dela, je včasih zemljepis nadležen predmet za marsikaterega učenca. Raziskovalni tabor v Petišovcih pa je zame pravo doživetje, saj so ljudje prijazni, na takšnem narodnostno mešanem območju pa še nikoli nisem bila. Vidim da ljudje tu živijo v dejanski slogi. BEATA KRIVEC, iz Ljubljane: Je prvič na tovrstnih taborih, ljudje so nam šli na roko, vendar opažam da so bolj zaupljivi do tistega, ki govori v obeh jezikih, kar pa je pravzaprav normalno. Delo v taboru je bilo zanimivo, obiskali smo kakih 250 gospodinjstev, jih anketirali, sedaj pa urejujemo podatke, Id bodo koristni verjetno tudi za ta kraj in občino. Še se bom udeležila takšnih taborov, saj se v njih človek res veliko nauči, kar mu bo koristilo v življenju, še zlasti tistim, ki se usmerjajo v študij geografije. ZMAGO URISK, iz Dobrovnika: Bil sem že v podobnih taborih, delo je zanimivo, srečujemo se z novimi ljudmi, z mladimi, skratka tabor, kot je ta v Petišovcih, je enkratno doživetje. Res, da smo tokrat v kraju, kjer je vse blizu, kjer je razvojšel daleč naprej, tu je večina ljudi zaposlena, vendar pa se zdi čudno, da ni kul turnega življenja, da so mladi preveč zaprti vase. Sicer pa lahko ugotavljamo, da tu ljudje živijo v slogi, pa čeprav gre za kraj, kjer živijo tri narodnosti, Slovenci, Madžari in Hrvati. Letošnji tabor je bil prav zaradi tega še bolj privlačen in pomemben. Upam, da smo vsi udeleženci veliko pridobili na znanju. BENO PRAVlCEK, dijak mariborske gimnazije: Je prvič na tovrstnih taborih in meni, da so to nepozabna doživetja za mlade. Veliko se naučiš, veliko ljudi spoznaš in geografija ti postane veliko prijetnejša kot v šolskih klopeh. Ko sem se odločal za letošnji tabor, sem predvsem že- lel spoznati nove ljudi. Sprva sem seveda menil, da tega dela v taboru ne bom zmogel. Sedaj šele vem, kako se rišejo kar|e, kako se anketira, čemu služijo podatki in podobno. Ker bo geografija moja opredelitev, sem vesel, da sem se tu v taboru veliko naučil. T' Jani D. STRAN 6 PO DOLINI ŠČAVNICE Od mlatilnice Mlini gredo vase, lastniki pa ne »Narod si v temle ubijajočem švicu želi sočnosti, krepčil in osvežil, ne pa, da bi ga gnjavili z nadlogami in tegobami, ki jih je že itak več ko preveč. A hudir je v tem, da se jim tudi v dolini Ščavnice ne bo dalo izmuzniti: pa naj je posredi njena snažnost, regulacije in podobno. »Skorajda neizogiben je bil dvogovor naših popotnikov, preden sta se pedala na drugi pohod. (NE)PROSTOVOLJNI TOVORI Mimogrede ju je star novinarski maček — potem, ko je prebral prvo nadaljevanje — prijazno posvaril na vrzel, ki ju je malone vrgla s tira. Namreč, da se Ščavnica ne izliva v Muro pri Gibini. Pri Flegarjevih v Zgornji Ščavnici so očitno dobro založeni z »energijo«. v marveč se v Pristavi najprej združi s potokom Minico, naprej pa teče M urica, ki se potlej pri Gibini zlije v Muro. Kasneje vnovič preverjeni podatki so to potrdili, obenem pa v precejšnji meri omajali »avanturistično nečimrnost in žilico« in snedli par ur mirnega spanja. Vrh tega so ju žrli vsi mogoči drugi umisleki. Denimo, kako priti do prav vseh, ki žive v neposredni bližini ščavniške struge, jih obelodaniti in pri tem »igrati z odprtimi kartami«. Ali pa: koga izbrati koga izpustiti, kajti, če bi hoteli vse, potlej bi iz vsega nastalo pravcato skrpucalo, če ne celo gromozanski zmazek. No, naj bo tako ali drugače, zdaj, ko se jima je v kosti zalezla potovalna mrzlica. ne kanita odnehati. Prisega z izvira torej drži »kot pes ježa«. Že prvi rezultati brigadirjev Bliža se konec prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«. že v nedeljo pa jih bodo zamenjali mladi iz drugih občinskih konferenc zveze socialistične mladine. Na nedavni drugi seji skupščine republiške M DA »Goričko 82« so že ocenili dosežene rezultate v prvi dekadi. Lahko rečemo, da so bili brigadirji dokaj uspešni, kar dokazujejo že uspehi z delovišča, kier ie znašala povprečno dosežena norma 137 09 odstotka. Mladi iz štiri h slovenskih občin pa so dosegli tudi 8401.5 efektivnih ur in 11517.4 normnih ur. Na delovišču cestnega odseka med Šalovci in Markovci so brigadirji v času desetih dni izkopali 1523 kubičnih metrov jarkov z brežinami. 330 kubičnih metrov izkopa ruše, planirali teren na površini 6556 kvadratnih metrov, prevozili s samokolnicami 1296 kubičnih metrov zemlje, razen tega so podirali vejevje in opravili še druga dela. Imeli pa so tudi udarniški dan skupno z domačini iz Markovec in Čepinec pred gasilskim domom. Najbolj seje izkazala mladinska delovna brigada »Pohorski bataljon« iz Slovenske Bistrice z 158.31 odstotka doseženo normo, sledijo na * MDE »Stane Žagar-mlajši« iz Kranja s 134.6. MDB »Bogo Flander« iz Ljubljane-Šiška GOSPO(DAR)STVO ŽENSK Tokrat ju je ne ravno deroči potok zapij usnil k Fle-garjevemu mlinu, kjer sta imela kaj videti in občutiti. Pri svojčas trdnem in blizu in daleč znanem mlinu — »dnevno je zrnje pripeljalo tudi po deset in več furmanov« — gospodari dandanes na šesthektarski kmetiji troje generacij žensk: 76-letna Amalija Flegar, 52-letna Amalija Špindler in 23-let-na Marina Bauman. »Mlinsko poslopjeje staro kakih 95 let, njega dni pa ga je imel v Lasti Ignac Breznik. Z danes pokojnim možem Francem Flegarjem sva ga prevzela pred približno 45 leti. Mamka Amalija je hudomušno dodala: »Se prej pa je mene zgrabil tu na Ščavnici.« Ogledovala sta se naokoli in spremljal ju je plaz pojasnil: »Premogli smo enajst vajencev, mleli pa vse: pšenico. koruzo, oves. Lušno je bilo, često smo zaigrali, zapeli in kajpak trdo delali. Mlin je sprva gnala voda, potem pa elektrika. Pred sedmimi leti, ko je preminil mož. so stope dokončno ob- s 131.90 in MDB »Kozjanski odred« iz Sevnice s 126,42 odstotka. Tudi na udarnem dnevu, kije bil prejšnji torek, so prednjačili brigadirji iz Slovenske Bistrice, saj so dosegli kar 204.3 odstotka norme. Sevniški brigadirji so imeli rezultat 177.3. Kranjčani 170.4 in Ljubljančani 169.6 odstotka norme. Ugodna ocena velja tudi za različne interesne dejavnosti, kjer se mladi brigadirji precej udejstvujejo. Zlasti gre za NORME PRESEGAJO VSAK DAN — Brigadirji prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82« so že na polovici izmene v povprečju presegali normo za okrog 37 odstotkov, še bolj pa na udarni dan. mirovale. Danes, hja. danes je pa itak že vse na knof. Samo pritisneš nanj, pa je!« Kanček grenkobe sta obiskovalca zaznala v slednjih besedah nekdanje mlinarice. ki je z rokom in okom gladila notranjost poslopja in gostobesedno pravila: »Poglejte tole, kako je močno! Saj ni čudno, koliko materiala je šlo vanj.« Samoumevno je sledilo nekaj originalnih nazivov opreme in delov. Za nekaj pa Flegarjev mlin v Zgornji Ščavnici vendarle še služi. »Ja,« seje domislila Flegarjeva mamka, »Petovar iz Lenarta ima na podstrešju 12 ton ribsa, da ’se posuši. Šaj potlej dobim prge.« Spet seje pripravljalo k nevihti in treba se je bilo podvizati. Popotnika sta še dognala, da ženske niso včlanjene v zadrugo — »same zmoremo« — da se večidel ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo in da imajo v ta namen vse potrebne strojne pripomočke. Tudi gozda je precej in vabijo vas, da se ob priliki oglasite pri njih, saj bi vas hitro zaposlile. Če ne z drugim, zanesljivo s »kala-njem« drv. RAČUNICA IZ LETA 1922 Naša znanca sta sklenila, da se za uro ali dve še zadržita v Zgornji Ščavnici. Pot ju je v nadaljevanju privedla k Jožetu Rožmanu in ženi Martini, ki jima je mlinarstvo že dobri dve desetletji edini vir preživljanja. Eden zadnjih mlinarjev na Ščavnici Jože Rožman si s številno družino pomaga, kakor ve in zna. področji informiranja in športa ter splošnega ljudskega odpora. Organizirana je mladinska politična šola in razni tečaji, kot so cestno-prome-tnih predpisov, prve pomoči, folklorni tečaj, tečaj za košarkarske in nogometne sodnike itd. Brigadirji so tudi obiskali prireditve ob tednu kulture v Murski Soboti, spoznali prekmurske običaje in okolico Gornjih Petrovec, kjer je naselje akcije, zanje pa so pripravili tudi več izletov. »Slab hektar zemlje ima-' va. šest otrok, sem pa sva prišla 1962 iz Voličine. Presneto morava paziti, kako obrniti vsak dinar, da se prebijemo skozi mesec. Za naju je sezona pomlad in jesen.« je bil gostobeseden eden zadnjih mlinarjev na Ščavnici, Pri obračunavanju storitev si pomagata z nevsakdanjim pripomočkom. Gre za knjižico Praktični računar iz leta 1922. kije menda še dandanašnji— »pogledaš procente in veš. kako in koliko!« — v rabi. Zares zanimivo! Vroča želja Rožmanovih je. da bi mlinsko poslopje — »meljemo z elektriko« — vsaj nekoliko popravili, a kje dobiti denar. »Prav prilegla bi se nama pomoč, kajti sama tega preprosto ne bi zmogla.« Zunaj je lilo kot iz škafa, pomenek v hiši — v mlinu se pogovaijati ni dalo, saj je delal s polno paro — pa tudi ni jenjai. Žena Martina vodi neke vrste knjigovodstvo in gosta sta, koFže tolikokrat, slišala, da tudi njima ne prizanese davčni vijak. Seveda se na to »spolzko«, področje niso spuščali, marveč rekli še to in ono o našem tedniku — »že 20 let sva naročnika« — da bi se slednjič naša popotnika poslovila. Vreme se je zjasnilo. »Zdaj pa hajd v Spodnjo Ščavnico in naprej proti Ljutomeru,« sta si dala korajžo in lada je zakopala. Popotnika: Branko ŽUNEC Vlado PAVEO obetavni Navzlic temu pa so na skupščini izmene menili, da bodo morali v prihodnje narediti še več na področju kulture in idejnopolitičnega dela, ker še niso dosegli zaželjene množičnosti. Možnosti za marsikatero interesno dejavnost so,. če brigadirji pokažeio dovolj zanimanja, pa tudi uvedba kake nove dejavnosti ne predstavlja nobene ovire. Milan Jerše Čas žetve je bil nekoč za pomurskega kmeta najbolj pričakovani in najtežji. Žetev in še posebej mla-čev -na sta bila tudi pravi praznik. Na mlačev so se pripravljali že nekaj dni prej, gospodar je moraT pripraviti vse potrebno orodje, prostor za spravilo zrnja, slame in plev. Tudi gospodinja ni imela jahkega dela, saj je morala pripraviti kar majhno gostijo za vse mlatce, teh pa je bilo navadno kar okrog dvajset. Mlačev je bila res pravi praznik. Kljub napornemu delu so bili vsi veseli, velikokrat so tudi zapeli, še posebej, če se je delo zavleklo pozno v noč. Alojz Kovač iz Sodišinec je star že 70 let, toda delo ga še vedno veseli. Pri njem sem se oglasila zato, ker je nekoč veliko delal z mlatilnico in bi lahko povedal veliko zanimivih stvari, saj mladi kmetje najverjetneje več ne poznajo tega, nekoč tako cenjenega stroja. Kljub zgodnji uri, bilo je nekaj čez šest, je bil že v garaži pri kombajnih. Pogovor z njim je zmeraj zanimiv, tako tudi tokrat ni zgubljal besed: ,.Mlatiti sem začel 1935. leta. Skupaj s sestro sva kupila mlatilni stroj, seveda sem okrog delal z njim jaz. To je bila mla-tilnift in lokomobil. Delovalo je še na principu parnega stroja. Ta lokomobil je bil že samohoden, prej so morali vpregati konje.” 1943 je kupil drugo mlatilnico in lokomobil, saj je prva že dotrajala. Delo s parnim strojem je bilo zelo težavno. Dnevno se je zakurilo tri do štiri kubike drv, poleg tega je moral nekdo stalno nositi vodo v kotel, da je bilo dovolj pare. ,,Ko smo 1947. leta kupili traktor na Tesni plin, je bilo .delo lažje, pa tudi cenejše. S tem sem delal petnajst let, šele nato smo dobili traktor na nafto. Vse od petintridesetega leta sem delal z mlatilnico po večini kmetij v okoliških vaseh. Vse do danes pa tudi s kombajni, seveda dela sedaj v glavnem sin. Od tistega leta > ' — c svoj'1" BAJRAMI BAJRAM PONUJA SLADOLED - v triciklom in s hladno, sladko^ebino ga je na Go toplo okolici Cankove, kjer živi, moešrečati takoj, ko za Unijah sonce. »Sladoled, kupite sladoled!« ponuja tudi ^govi”9 na proščenjih in »bučah« in v teh vročih dneh cvete. bbFOto:^^ imam tudi obrtno dovoljenje. Delo z mlatilnico je bilo težko, predvsem pa zelo umazano, saj sem vsak večer prišel domov črn kot dimnikar. Spoznal sem veliko ljudi; pri enem gospodarju je navadno delalo Čez dvajset ljudi. Kljub težkemu in umazanemu delu pa je bilo skoraj vedno veselo. Ko so vse snopje zvozili domov in se pripravili, sem prišel z mlatilnico. Vstati sem moral že ob dveh zjutraj, da sem zakuril pod peč v lokomobilu, da se je voda do pričetka mlatenja dovolj segrela. Začeli smo zgodaj zjutraj uiTeje bil premožnejši kmet, smo delali samo pri enem kar cel dan, včasih vse do desetih ponoči. Delavci so bili razporejeni na različnih opravilih okrog in na mlatilnici' Navadno so bili posamezniki na različnih delovnih mestih tako usposobljeni, da sp vedno delali isto. Dva sta metala snopje na mlatilnico, dva sta na mlatilnici snopje odvezovala, šest jih je nosilo slamo, trije so skladali slamo v oslico, eden je bil planer, trije so nosili zrnje. Jaz sera imel veliko dela okrog mlatilnice, da je delo potekalo nemoteno. Seveda je mo- , ral eden biti vedno pripravljen s pijačo, kajti vročina je bila mf' znosna, pa tudi delo je šlo lažje od rok.” Držal se je lastnega pregovora: ,,Mlatilec je moral biti vedno najprej dober z gospodinjo, če J® hotel imeti veliko posla.” Pred dvajsetimi leti je kupil pr^ kombajn, imel ga je prvi v zasebnem sektorju. Takrat so mu ljudje govorili, da dela sam sebi konkurenco, saj je bilo očitno, da bo kombajn izpodrinil mlatilnico. Po desetih letih je kupil n°va kombajna v Nemčiji, enega zas^ drugega pa za sina, ki je tudi ime obrtno dovoljenje. Sedaj ni več takega velikeg? dela, kot v času ročne žetve i® mlačve. Vse se opravi v nekaj urah. Sosedje pa pridejo skupaj ‘e’ če se skregajo, kdo bo prej žel. Bernarda Peček _______—-—"Ta19^ VESTNIK, STRAN S kulturna obzorja IZŠLO PRI POMURSKI ZALOŽBI V začetku tega meseca je domača založba v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavila dve knjižni noviteti domačih avtorjev. Eden med njima je Bogdan Novak pi- ..........uicga romana NA DRUGI STRANI IJUB-Uanice. Rojen sem bil v Murski Soboti, zato sem jo izbral tudi žit rojstni kraj prve knjige.« je zapisal avtor na ovitku 385 uranske. berljive in iskrive knjige. »Na drugi strani Ljtibljanice sem večinoma spisal ob Miljacki. Mislil sem. da pišem resno knjigo o našem času. Toda, ko sem prebiral zadnje odtise, sem videl/da sem napisal knjigo, polno ironije in sarkazma. Morda je tako še bolje, kajti naš r-'^ ' P°CLED Na FILMSKO PLATNO , ^besneli Maks res nor? nasuje na filmskem platnu je v filmskem jeziku obdelano na mnogo načinov. Pravzaprav je polemika o nasilju zanimiva, saj so kot nasilne filme okarakterizirali že risane filme kot Tom in Jerry, P»' Peye ... Pravo nasilje lahko gledamo tudi v raznih Flong-Kong-karate filmih. A film Pobesneli Maks — eden redkih filmov avstralske kinematografije — je film, ki nasilje obravnava z nekega širšega zornega kota: nasilje kot problem človeka — nasil je kot njegova borba za obstanek. Ža samo fabulo filma se skriva nekaj globljega. V bistvu je ves film posvečen borbi Pr°ti nasilju. A to na tako prefinjen način — s samim na-S|ljem. Glavnemu junaku je naložena naloga, da reši dije-m«: ali je možno nasilje rešiti drugače, na lepši, miroljuben Pravijo, daje književnost zrcalo življenja. Jaz sem pa hotel, da bi bila ta knjiga dvorana zrcal, takšna, kakršne spremljajo vsak cirkus, torej tudi naše življenje. V teh zrcalih smo visoki in suhi, majhni in debeli, karikirani in smešni. Sprva se svojim podobam v zrcalih krohotamo. Potem se smejemo. Samo še nasmihamo. Končno se počutimo nelagodno. Oziramo se za izhodom. Grabi nas strah: kaj če izhoda sploh ni? izhod je. Ko. smo spet zunaj, sproščeno zadiha m o in gre m o vsa k po svoj i poti. Zdaj smo v svetu, v katerem se počutimo normalno. Pri tem sploh ne opazimo, da smo stopili iz ene v drugo dvorano zrcal. O tej drugi strani govori moja knjiga.« Govori v izbranem, zgoščenem jeziku. ki priča, da ie avtor bil novinar in pričujoča je pravzaprav knjiga o novinarstvu v dveh časopisnih hišah: eni s te in drugi onstran Ljubljanice.' bb Na drugi strani Ijubljanice Bogdan Novak • način, ali ga je možno rešiti s tem, da se mu preprosto izogneš, ali pa lahko nasilje reši samo z nasiljem. V končni fazi izbere Maks to zadnjo varianto. Sicer pa bi se o njej dalo mogoče še celo pogovarjati, a je sam film postavljen v takšen čas in takšne okoliščine, da se samemu gledalcu ponuja to kot ednina rešitev. Toliko o filmski zgodbi. Drugo, kar je v filmu všeč je kamera in tehnika snemanja s specialnimi efekti. Hidi ti so pripomogli, da je film dobil tudi s temi pripomočki tisto vzdušje, ki ga sama filmska zgodba zahteva. Na koncu pa še to: Film Pobesneli Maks je gledljiv film, ki pa gledalca spodbudi k razmišljanju šele po ogledu. Vsekakor pa se velja zamisliti o film im n njegovem sporočilu. Dušan Loparnik TOKRAT V MURI S paleto in čopičem Po vzoru poletnih likovnih kolonij, ki tako v pokrajini ob Muri kot tudi drugod niso jedkost, je v času od 1. do 5. julija potekala prva likovna kolonija tudi največjem pomurskem delovnem kolektivu Akademska slikarka Ditka Petkovič, ki združuje delo v Muri kot modna kre-atorka je poskrbela za strokovno plat petdnevne likovne kolonije, za katero sicer trdi, da je mnogo prekratka, vendar bo več moč narediti v naslednjih letih, saj se bo tradicija po uspelem poskusu nadalje- — tovarni oblačil, in perila Mura. Organizirala jo je komisija z kulturo, ki je bila na pobudo kulturne animatorke Marije Rituper pred kratkim ustanovljena v tej znani tekstilni tovarni, v kateri združuje delo tudi akademska slikarka Ditka Petkovič. Okoli mlade slikarke, ki seje v pomurskem središču že potrdila z uspelo samostojno razstavo, se je zbralo šest likovnih ljubiteljev zaposlenih v Muri in šolarka Edita Rituper. V sicer kratkih — petih dneh likovne N ponedeljek, 12. julija je v Filovcih padla prva klapa novega slovenskega projekta Strici so mi povedali. Po tem — nagrajnem — romanu rojaka Miška Kranjca bodo slovenski ustvarjalci posneli televizijsko nadaljevanko in kolonije jim je uspelo vstopiti v svet slikarstva tako, da so si najprej ogledali razstave, zatem pa se še sami preskusili v osnovah slikanja. »Pojasniti jim- skušam, kaj je pravzaprav slikanje, kakšni so materiali, kako se jih kaže posluževati in kako od začetne. postopoma spoznati tudi nadaljne faze slikanja.« je dejala Ditka Petkovič, ko smo likovne ljubitelje pred iztekom kolonije zmotili, sredi delovne vneme. Dela so nastajala v klubskih prostorih in zadnji dan je bilo že kar kaj LONČAR PUCKO, 1940 Padla je prva klapa Sage o Prekmurju jem bogoslovja. Zgodba pa spremlja njega in njegove strice na poti na prekmursko gostiivanje v Lendavske gorice. Student Miška v enem dnevu in noči dozori v moškega. Na poti v gorice sreča nekdanjo ljubezen Magdo, ki pa je zdaj poročena in ima otroka. Na gostuvanju se zaljubi v madžarsko dekle Šariko in na poti , domov ga zapelje Židinja Iluš. predstavnik Ivan Zrinski pa je zaposlen v tozd Oblačila. Vsi so zavzeto prisluhnili akademski slikarki in potem povedano skušali prenesti na platno. -V. glavnem jim je uspevalo in jihova dela bodo j lahko v id el i prav vsi zaposleni v Muri. Krasila bodo namreč delovne prostore, še prej pa udeleženci kolonije pripravljajo razstavo ustvarjenega, i Razstava bo predvidoma na ogled v avgustu, ko se bo na delovna mesta vrnila večina, zaposlenih v Muri in morda bo Bert Sotlar. Poleg naštetih se bo v Prekmurju v letošnjih poletnih dneh našlo tudi druge znane igralce z velikega in malega ekrana. Poleg 'Filovec in Filovskih gorič Murske Sobote ter Lendave pa bodo terenska snemanja tudi v drugih krajih pokrajine ob Muri. V naslednji številki Vestnika vam bomo na Kulturnih kulturni koledar CETRTEK. 15. JULIJA MORAVCI — V restavraciji Moravskih toplic bo ob 20 uri nastop folklorne skupine kulturno umetniškega društva Bratstvo i jedinstvo iz Subotice, ki se bo predstavila s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov. Razstave Gornja fotografija, katere avtor je rojak Jože Kološa — Kološ, sodi (kot je razvidno tudi iz pripisane letnice) v njegove ustvarjalne začetke, ki so vezani na rodno Prekmurje. V pokrajini ob Muri je bil Kološ tisti, ki se mu je porodila ideja fotogalerije, katero sicer prej ni mogel realizirati, s pridobitvijo Galerije soboškega kulturnega centra pa je v novih prostorih mesto tudi za umetniško fotografijo. MURSKA SOBOTA — V Galeriji kulturnega centra je bila do II. tega meseca na ogled samostojna razstava likovnika Vlada Sagadina in skupinska razstava L1KOS. Trenutno v osrednji soboški galeriji ni razstav, pripravljajo pa se na oživitev fotogalerije. ki bo predvidoma odprta od 20. julija. V avgustu pa ji bo sledila razstava grafik in umetniških fotografij iz In-golstadta. LENDAVA — V Galeriji Lendava je na ogled stalna zbirka, zbirka zgodovine mesta v sliki in muzejska zbirka. LJUTOMER — V muzeju Edvard Kardelj je razstavljena muzejska zbirka z naslovom Taborska gibanja na Slovenskem. JZPQD VAŠEGA PERESA t urobni napoj golih stegen I Sledili kot belo oblačno nebo j srnina nočnih nogavic na hribasm okrepljenih nožnih dlaneh j STOLP i '"dečekrvnu kri na zidakih razburjenja 'fmnozelenega telesa v zemljorasni Praproti neskončnega globoko Prerezanega jasnovidnega krila i 'UlJENJE Drago Kuhar: MEDITACIJE človek sramotilnosii bojazen r dnu krvave reke plava — bojazen očetova roka na dnu materine besede — otrok materina slina spajkalo življenjskega bistva — otrok hiša enaka kapljici kaplja težka si kot vodni hlapi hhtpenje je pretok skozi črevesje na prostost gnile in smrdljive nesamostojnosti neraznobarvne življenjske sle po praznem kotlu okusne juhe življenja Kinematografi KINO PARK Murska Sobota bo v petek. 16. julija ob 18. in 20. uri in v nedeljo. 18. julija ob 16.18. in 20. uri predvajal avstralski barvni film POBESNELI MAKS. Več o njem v Pogledu na filmsko platno na isti strani. opojni molk čarobni glas lasno nebo — nepravičnega človeka razorana zemlja -e/ gomoljaste oblike nizkorastoča človeška bilka — obupanega človeka Ul. "lije mogoče mogoče ni mogoče mogoče nogometna žoga na dnu šolske neprebrane knjige — jaz Prešernova ljubezen znotraj Šalamunovih gobic — juz gozdovi življenja se razprostirajo od vrat do vrat če hi . bi • ne hi človek hi mogoče res nered je miselni tok od pel do glave ponižnega sramežljivca ki sedi na vrhu smrtne cerkve izpred hotela in pije kavo prerokovanja za grudo zemlje Knjige stopinja enaka načrtii načrt IX. meditiraj po domače krampaj po neobdelani njivi časa in prostora odpri lobanjo da boš videl smrdljivo klet človeškega neutešenegtt življenja USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra Knjiga v Murski soboti so: priročnik DOLIN A SOČE, ki sta ga pripravila Fon in Uršič, založila pa Državna založba Slovenije, velika ilustrirana revija ZEM L.IA. ki jo je izdala mladinska knjiga in roman Charlesa Berlitza BREZ SLEDU v založbi mariborskih Obzorij. ‘--------------- JULIJA, 1982 STRAN 7 naši kraji in ljudje „Okroglih sto nas je, Topolovčanov” Tako je dejala Karolina Sapač, gospodinja z -domačije, ki je označena s hišno številko Topolovci 1, pri kateri smo se zaustavili.. Pripeljali smo se po poti, ki vodi v to malo vas.na Goričkem iz smeri Cankove, tako, dasmoza Lovskim domom zavili levo v nestrpnem pričakovanju, če se bo za gozdom prikazala 'iskana krajevna oznaka. Zares se je po prečkanju mostu cez Tedavo, ki ima le tritonsko nosilnost in ie ovira, da z vasjo striji. Tako kot on, si jih služi kruh še več vaščanov, ostali pa so po večini kmetje. Tudi predsednik vaškega odbora Jožef Bagula je kmetovalec, na preostalih med štirimi usmerjenimi kmetijami, pa tako kot na njegovi, v Topolovcih 7, pitajo govedo. Številnim kravam navkljub pa mleka ne zbirajo v domači vasi, ampak ga morajo voziti v Domajince., Nasploh so precej odvisni od cest in negodujejo nad njihovim slabim vz^- žeha sredstva vlagajo predvsem v gradnjo novih domov in ti so raz-košnjejši od ostalih. Tak kot je bil svojčas marof, mimo katerega vodi pot iz- Topolovec v smeri Skakovec ali Beznovec. Odvisno, kam se popotnik na križišču odpravi. Če levo oziroma ravno, pride po makadamu preko leda-vskega mostu v Skakovce in po-:em pri križišču in kapelici na asfalt in če desno v Bezovce. Izbrali smo ravno pot, še prej pa postali na domačiji Pitzovih. POSTANEK PRI MAROFU Marofu se po slovensko pravi graščinska pristava in stari gospodje — Pitzi ki so v naše kraje prišli iz Holandije, so to bili v pravem pomenu besede. O tem priča še vedno veličastna zgradba, ki se vztrajno upira zobu časa. Pod debelimi, poleti prijetno hladnimi oboki, živi gospodar Verner,, potomec Pitzov, ki je svojčas živel v Gradcu, potem pa prevzel pristavo, se oženil z Roganovo Ido in si v Topolovcih ustvaril družino. Od štirih otrok je na pristavi ostal le sin Jože, ki združuje delo pri kmetijski zadrugi Panonka na Cankovi. O tem, da jeusposobljen za poklic, ki si ga je izbral, priča vzorno urejen sadovnjak, pa tudi ostala zemlja je dobro obdelana. Poleg starega je zrasel v Topolovcih novi dom, kjer bo živel mladi gospodar in tradicija Pitzov se bo nadaljevala, Marof, na katerega zgradbi je vtisnjena letnica 1828, kijeverjetnotudi letonastanka, se spogleduje s posestvom Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki je na drugi strani ceste. Tja se nismo odpravili, saj so grozeči temni oblaki in veter napovedovali po-letnonevihto. »Da bi le ne bila prehuda in bi toča ne potolka vsega,« je bila tiha in tudi glasno izrežena želja pri odhodu iz Topolovec. Brigita Bavčar Foto: Štefan Celec Ivan Žižek v svoiem svetu. Gospodinja Karolina in hčerka Jožica Sapač sta izkopali prve letošnje gomolje in bili navdušeni, kajti kažejo, da se obeta dobra krompirjeva letina. (tudi zaradi slabe ceste) ni vzpostavljena avtobusna zveza. Tudi trgovine in gostilne ni. Pa vseeno je življenje tod prijetno in o tem, da bi bili nerazviti, pri Sapačevih niti slišati nočejo. »Mi, pa nerazviti, se huduje zgovorna Sapačeva, kje .neki, saj nas je Topolovčanov okroglih sto/ je ves čas pona vljala. Mlinščica, ki teče za hišo, je rokav potoka, imenovan po starem mlinu, ki je svojčas hrupno mlel, zdaj pa že dolgo minije. Na druai strani mostu je ooleg te Sapačove, ob mlinu zrasla še nova domačija, katere lastnik Sapačev Anton je na začasnem delu v Av- ževanjem. »Soder sipajo kar v »šanec/ namesto, da bi ga na cesto,- je jezen Jožef Bagula, ki trdi, da bi ga vaščani sami izkopali in bolje .skrbeli za zvezo s svetom. Saj je edina, ker telefona ni in ga očitno v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja tudi ne bo. V .kratkem, predvidoma v avgustu, pa bodo v Topolovcih pričeli graditi nov transformator. Upajo da bo zbranega denarja dovolj, saj so s sredstvi vedno nekako na tesnem, ker jih je premalo, da bi jih prispevali več. Pozna pa se, daje na začasnem delu v tujini kar nekaj ljudi, saj prislu- Na domačiji Baguiovih v Topolovcih 7 smo gospodarja Jožeta (ki je predsednik vaškega odbora) in ženo Emo zmotili pri delu. Kar krepko morata pljuniti v roke, kajti dela je na domačiji veliko, sin Tonček z ženo Cvetko pa je že deset let na tujem, da bo lahko dogradil novi dom v bližini. IZROČILA Srečali smo ga naključno, sredi polj in gozdov ob Ščavnici, kjer kmetuje skupaj z ženo. Leta 1954je prevzel očetovo posestvo, kar 10 hektarov meri, pa vendar najde čas zase in za svoj, V družini že kar tradicionalen konjiček. Ivan Žižek iz Spodnje Ščavnice 11. ’ Najprej nas'je zbodel v oči majhen in prisrčen cvetlični vrt in drevesni napad ob kolovozni poti do skromne kmečke hiše, ki je urejen zares z obilico ljubezni do narave.' Zaradi tega in starin, ki jih že desetletja zbira ta 72-letni mož. ,,Že oče, ki je kot žandar prečesal našo malo, za tiste čase pa Še veliko, slovensko zemljo, je zbiral stare predmete. Vse, kar je našel. Zapustil mi je precejšnjo zbirko, s tem pa tua' zbirateljsko žilico." Ta zbirka pa se je večala iz leta v leto in danes je, čeprav za strokovnjake morebiti neurejena, polna svojevrstnih predmetov iz prejšnega in začetka našega stoletja. ,,Največ imam starinskih ur, najstarejša je nastala iz rok neznanega mojstra leta 1870. Ob njej pa še veliko iz začetka 10. stoletja. Po očetu sem podedoval tudi nekaj starih podob, veliko pa sem jih nabral tudi med ljudmi, ki so jih zanemarili po podstrešjih in skladovnicah. Zbiram tudi stare nabožne podobe in različne okrasne predmete. ” , In res smo videli marsikaj izredno zanmivega v njegovi majhni zbirateljski sobi, ki jo je lično preuredil sam in je njegovo svetinja. Ivan Žižek ne ve za vrednosti starin, pa tudi zanima ga ne preveč, čeprav je staro pohištvo iz leta 1901 prava in že skoraj zgodovinska vrednost. In kar oči se mu zasvetijo od zadovoljstvo, ko poboža ročno rezljano delo, ki so ga znale nekdaj narediti le spretne in potrpežljive roke starih mojstrov. Sicer pa ves Žižkov dom diha s preteklostjo. Z mirom m srečo, ki so ju poznali le še naši dedje, mi pa smo, žal, zanj vse bolj imuni. „Z ženo se na poljih trudiva, kolikor zmoreva. Prvi korakP° mi je vselej po napornem delu med te moje predmete. Le, da jm je vedno težje iztakniti...«” -3 V Paveo ZAVRH NE MORE BREZ STOLPA Peljemo se po cesti od Murske Sobote proti Mariboru. Prekmurska ravnina ostane za napni, svet okrog ceste se začne gubati, pa spet ravnati, dokler se ne znajdemo med kopastimi hribi, ki postajajo čedalje višji. Ob lepem sončnem vremenu se vidi Lenart še lepši s hriba, oddaljenega nekaj kilometrov. Star? del mesta je kot utrdba, okrog nje so posejane nove stanovanjske hiše, ob robu mesta pa so tovarne in obrati, večina zgrajeni v novejšem času. Malo za Lenartom zavijemo levo. Cesta je odlična, asfaltirana. Že od daleč opazimo hrib, ki je večji od drugih, oziroma je njegov vrh še položnejši, daljši od drugih. Še nekaj je pritegnilo Otvoritev drugega stolpa na Zavrhu je bila 4. julija. Stolp je-enkratna razgledna točka, pa tudi srce vasi Zavrh, saj je povezan z njeno preteklostjo. našo pozornost. Visoko v višave se dviga stolp. Zanima nas, čemu služi ta stolp v teh oddaljenih krajih, kjer lahko ljudje ponudijo tujcu samo svojo prijaznost in dobrosrčnost. Toda presenečeni smo. Kraj se imenuje Zavrh in sploh ni tako neznan, kot smo sklepali prej zaradi njegove oddaljenosti. Tu se je nekoč rad zadrževal tudi general Rudolf Maister. Velik borec za našo severno mejo je bil zaljubljen v to pokrajino in res je lahko bil. Z mesta, kjer je največkrat občudoval I lepote kraja, se vidijo skoraj celotne Slovenske gorice. Lenart in jezera so ti pred nogami, na drugi strani pa so griči, zasajeni z rodno vinsko trto, lepimi gozdovi in novimi hišami ali vikendi. Tukaj je tudi stolp, ki smo ga opazili že prej. Pred stolpom je spominska plošča Rudolfa Maistra. V bifeju čez cesto zvemo, da turistično društvo spet deluje in da je predsednik Valter Lešnik. Toda ni ga doma. Zato pa je tukaj Katrca — ki je zelo zgovorna. Pogovarjamo se z njo, saj je bila • tudi sama včasih zelo aktivna, pa tudi Valterjevo delo redno spremlja in mu pomaga. »Da, jaz sem tista završka Katrca, kateri je Rudolf Maister posvetil pesmico. Dolgo nisem vedela tega, pokazal mi jo je šelenotarStupica. Pesem je bila napisana 1929. leta in takrat sem bila stara šele deset let. Maister me je imel zelo rad. Pomagal nji je pri učenju in re dno sem ga obiskovala. Nazadnje Sem ga videla 1931 leta, umrl je 1936,« seje spominjala preteklosti Katrca Lešnik. Zvemo, da je bil prvi stolp postavljen pred osemnajstimi leti. Tale sedaj je namreč že drugi, svečana otvoritev pa je bila pred kratkim, 4. julija. Prvi stolp je bil postavljen iz lesa, ki so ga darovali sami krajani. Tudi načrt so dobili zastonj, saj ga je naredil Borut, Maistrov sin. Ko je udarila vanj strela, se je zelo poškodoval, dokončno pa je bil uničen po velikem neurju pred leti, saj ga je kar prelomilo po sredi, tako da je od takrat stal poševno. Postavitev novega stolpa in ponovno aktiviranje turističnega društva se prepletata. Z novim predsednikom je turistično društvo na Zavrhu Spet začelo delovati. Prva in najpomembnejša naloga je bila postavitev novega stolpa in hkrati sodelovanje v tekmovanju za olepševanje okolja. Ker je novi stolp iz železa, je bilo potrebno veliko sredstev. Toda če so ljudje prizadevni, tudi to ni problem. Veliko so prispevale delovne organizacije iz Lenarta, tudi občinskih sredstev je bilo nekaj, največjo zaslugo pa ima Klemos, ki je sam zastonj postavil stolp. V turistično društvo je trenutno vključenih šestdeset članov in to ne samo z Zavrha, ampak tudi iz okoliških vasi. Zelo aktivni so tudi gasilci, ki so povezani s Selci, pa tudi mladincev ne kaže zanemariti. Katrca nam je še povedala: »Ko je bil postavljen prvi stolp, se je tukaj kar trlo turistov. Največ jih je bilo ob sobotah in nedeljah. V kleti zadruženga doma (prej je bila to Štupičeva vila) so uredili majhno točilnico, bila pa je najbolj znana po vedno svežih gibanicah. Turisti, največ iz mest, pa so bili veseli tudi mesa iz tunke. Sedaj je tam skladišče. 'Nekaj takega nam manjka in če hočemo spet pritegniti turiste, moramo misliti na podobno ponudbo. Tudi razglednice in spominčki bi bili zaželjeni. Seveda je vse to v načrtih turističnega društva.« Na Zavrhu je nekaj čez devetdeset hiš, ljudje so tukaj zelo povezani in bi za svoj kraj naredili vse. Mogoče ta poveza nost izvira iz skupne preteklosti, saj so bili tukaj pred drugo svetovno vojno sami viničarji, ki so delali za premožno gospodo. Iz vasi Zavrh se ljudje niso tako na veliko izseljevali kot iz drugih okoliških krajev. Večina jih je zaposlenih v Mariboru, zadnja leta pa se mladi vse bolj zaposlujejo v Lenartu. Vaški vodovod imajo že zelo dolgo, naredili so ga že pred postavitvijo prvega stolpa. To pa je za te kraje tudi največje bogastvo. 1978 leta so dobili tudi asfaltirano cesto. Tudi za asfalt so zbrali denar sami krajani s samoprispevkom in z nabiralnimi akcijami. Z as Katrca Lešnik se se spominja časov, ko so ,nl^ zadružnega doma sveže gibanice in meso iz tun turiste razen stolpa najbolj vleklo v Zavrh. faltom so se izboljšale tudi sv tobusne zveze z Mariborom 1 Lenartom. Vaščani so zelo zainteresira ni, da se njihov kraj čim >ePs uredi. Pred otvoritvijo drugo?., stolpa so vsak dan oprovlfl prostovoljno vaško delo, san1lj:ii uredili okolico stolpa in zasao rože. Katrca Lešnik je za slovo dodala: »Zavrh brez stolpaJO* človek brez glave. Mora biti kaj, saj je de! ljudi in de! nji"0 preteklosti.« VESTNIK, 16 STRAN 8 kmetijska panorama Letos na Pomurskem sejmu Več kot 100 vzorcev vin zasebnih proizvajalcev Razstava in ocenjevanje vin, spodbuda za kvalitetnejša vina zasebnih kleti in kažipot gostincem. Komisija, ki ocenjuje vino na 'inskih sejmih v Ljubljani, bo ocenila »anonimne« le šifrirane vzorce vin zasebnih proizvajalcev na sejmu v G. Radgoni. - Preteklo leto sprejeto odločitev Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, da strokovnjaki, ki ocenjujejo vino na že tradicionalnem sejmu VINO v Ljubljani, priskočijo na pomoč tudi organizatorjem Po- murskega sejma, je dobrodošla vsem zasebnim vinogradnikom širom Slovenije. Zasebni vinogradniki, ki posedujejo kar 20.000 od 25.000 hektarjev vinogradov v naši republiki, so na ta način našli prostor, kjer se primerjajo. ' bolje rečeno tekmujejo med seboj. Slednje vpliva tako na kvaliteto vin iz zasebnih kleti, hkrati pa je dober kažipot gostincem, ki se odločajo za nakup namiznih, kakovostnih In vrhunskih vin. Nenazadnje je prav ocenjevanje in klasifikacija vin tisto, kar spodbuja vinogradnike k šolanju kvali-• letnejših vin. ki jim omogo-. čajo tudi boljši zaslužek. Slednje ni zanemarljivo, če upoštevamo, da v Sloveniji Pridelamo le slabo polovico oziroma — 4.000 vagonov od v trgovinah in gostiščih prodanih 9.000 vagonov vina. Podatek več kot zgovorno govori, da se ob takem dokupu vin iz drugih predelov Ju-. S°slavije in ob še pomembnejšem dejstvu, da bi ob primernih količinah kakovostih vin.(iste sorte) lahko po-'rojilj izvoz na konvertibilno ^'^ee. neodgovorno obnaša-vost'n^ k'eas. ko smo s kako-m ir»-' Vln’ usPeli prodreti Zvezne re-I ubhke Nemčije in v zadnjem USU na tržišča skandinavskih rzav. ZDA jn japOnske ni-inmo na voljo sredstev za reditiranje drage obnove in ^dnJe novih nasadov vin-e trte. Da ob tem posebej ne st.are bolezni, da so ekateri naši proizvajalci vin enjah že uveljavljena imena oziroma etikete penečin vin. za.»ceno« novih višjih cen in popolnega poloma na tujih tržiščih. Kupci v tujini že več let zaman iščejo DUC DE SLOVENE — CUVEE RE-SERVEE. CREMANT ROS-SEE.EXCELENTE CUVEE. Kako tudi ne. saj jim trgovec ne more pojasniti, da so to zdaj Zlata, srebrna in kdove še kakšna penina. Prepogosto pozabljamo, da ljudje kupujejo ž očmi in da jim preko noči za iste proizvode ni mogoče vsiliti novih imen in etiket. Sicer pa to najbolj občuti edini jugoslovanski proizvajalec šampanjcev, šolanih na klasični način. K K Radgona, ki ima za več kot 15 milijonov neprodanih zalog. Sekretar Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo , Fedor' Pirhmajer ocenjuje, da so prav za reševanje naštetih težav vinarske razstave in ocenjevanje vin. katerim se je v zadnjem času pridružilo tudi ocenjevanje zasebnih vin na sejemskem prostoru . mednarodnega kmetijskega sejma v G. Radgoni. kjer bodo na temo vi-pogradništvo pripravili tudi vrsto strokovnih posvetovanj, »mesto« za hitrejše reševanje in odpravljanje prisotnih napak. Sicer pa bo letos po. besedah Pirhmajerja poleg blizu sto vzorcev vin zasebnih vinogradnikov v Gornji Radgoni razstavljenih in na voljo za poskušajo 97 originalnih polnitev vin družbenega sektorja. Tako bo vsaj ža obiskovalce sejma vin dovolj. Slednje pa kljub temu, da stimulira proizvajalce za boljšo proizvodnjo in omogoča stike med vinogradniki in kupci brez ustreznih naložb v vinogradništvo, še ne. bo rešilo neizkoriščenih možnosti, ki se tačas ponujajo s povpraševa-t jem po našem vinu. Boris Hegeduš DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota —j« v tja prosta dela in naloge 4 KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: opravljen zaključni izpit ustrezne poklicne 1 leto delovnih izkušenj in znanja varilstva 2-2 AVTOLIČAR JA Pogoj: opravljen zaključni izpit ustrezne poklicne šoie 1 leto delov, izkušenj Prijave z dokazili je vložiti v roku 15 dni od objave na našle:> UD. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v ro u °d objave. GornV|1k£ univerza nNJA RADGONA Solo za poklic voznika P°9oji; starost nad 17 let končanih najmanj 6 razredov OS ,L V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7. in 8. razred P°9oji: starost nad 17 let I končanih 6 razredov OŠ I Pisujemo do 10. septembra 1982. I T^a'e informacije dobite na Delavski univerzi v Gor. Ra g t^9svobode 2, tel. 74-054. . ; .... — 15. JULIJA 1982 Trojna kooperacija — Redki so tisti kmetje, ki združujejo svoje delo na kmetiji s toliko različnimi zadružnimi organizacijami, kot je Marko Vaupotič iz Norši-nec. Pravzaprav Marko niti ni rojen Noršinčan, je iz Ra-domerščaka, a se -je pred petnajstimi leti naturaliziral kot pravi vaščan Noršinec. Poleg svojega kmetovanja ima tudi gostilno. Pa to ni vse; omenimo naj, da je tudi družbenopolitično aktiven. Vse to je bil vzrok, da smo ga obiskali. Prvo vprašanje, ki se je vsiljevalo kar samo po sebi, je — kako pričakuje žetev (seveda je bil ta zapis narejen že pred žetvijo) ..Pravzaprav lahko računam, da bo žetev f obilna — na mojih 1,8 hektarjih zemlje. Ni dosti, a je vendarle nekaj,” se je razgovoril Marko — kot ga vsi kličejo. ,,Seveda moram takoj povedati, da je politika cen takšna, da moti vsakega kmeta. Pri nas bi morali vedeti, kakšna bo cena pšenice že takrat, ko kmet seje, ne pa šele tik pred žetvijo. Pa ta predlog ne velja samo za pšenico. Tudi pri živini bi morali kooperanti vedeti za odkupno ceno takrat, ko dobijo tele v hlev. O teh vprašanjih smo se že večkrat pogovarjali, a nikoli nismo prišli do konca. ” _______ Marko je trojni kooperant moje gospodarjenje. To je odgovor na vprašanje — zakaj trojna kooperacija. ,,No, pozabil sem povedati še to, da imamo doma gostilno, ki je enakovredna vsem ostalim dejavnostim.” Bliža se žetev, doma pa imate tudi’precej kmetijskih strojev. Kako ste preskrbljeni z rezervnimi deli, saj vemo, da jih ni. ,,No, to vprašanje sem kolikor tolikor rešil, saj imam rezervnih delov dovolj, če pa se že zgodi kakšna okvara, mi priskoči na pomoč sin, ki je tudi pri roki, saj je iz takšne stroke, da mi lahko pomaga. Tako da, to lahko mirno rečem, s tem nimam kakšnih posebnih problemov.” | Pa pridelek — kakšen pričakujete? ,,Vse je odvisno od vreme-. na. Ce bo takšno, kot je, potem bo pridelek dober, pšenica bo dobro obrodila, trs pa bo dal dobro grozdje. Pravimpa, da je vse odvisno od vremena.” Kdaj pa boste želi? Po izkušnjah iz prejšnjih let bom nekje med zadnjimi. Nikoli se mi ni mudilo pospravljati pridelka, saj s tem pridobim na kvaliteti.” ' Ste družbenopolitično angažirani. Kako pa to usklajujete s svojim delom? Marko Vaupotič iz Noršinec je ponosen na svojo kmetijo. Trojna kooperacija in gostilna mu dajejo dovolj dela, ki ga seveda rad opravlja Foto: D, L, — živinorejec, poljedelec in vinogradnik. Zakaj tako? Iz preprostega razloga. Poglejte, ko dobim mlado tele v hlev, ga osemnajst mesecev krmim, vzgajam, teh 18 mesecev mi to tele ne da nič. Istočasno pa mi požre krmo z dveh hektarjev njiv in seveda tudi . močna krmila moram kupiti. Potreben je torej nek proizvod, ki mi bo v vmesnem času dajal nek dohodek. Pšenica in sladkorna pesa sta takšna dva pridelka. In ker sem podedoval še gorice, sem tudi to vključil v ,,Težko. Ce hočeš biti dober delegat, moraš predelati ves delegatski material, kar Odžere marsikatero urico. Moraš pa opraviti dolžnost, saj so ti jo zaupali sovaščani in ostali delovni ljudje. Najhuje pa je, če prideš na sestanek nepripravljen, kar se neredko dogaja — drugim. Motijo me tudi delegatska gradiva, ki pridejo na mizo. Teh je še vedno precej in to se ne bi smelo več dogajati. Menim pa, da svojo funkcijo opravljam dovolj odgovorno.” Dušan Loparnik Z novosadske borze V zadnjih dneh so se cene kmetijskih proizvodov na no-vos_adski borzi gibale takole: ŽITARICE: ječmen, za krmo, letnik 1982 — po borznih cenah v času dobave: koruza, prirodno sušena, letnik 198 L v vrečah — 12.50do 14.40 din za kg: MLEVSKI IZDELKI: pšenična moka, tip 800. v vrečah — J4.23 din za kg: ŽIVINA: prašiči, mesnati beli, s farme — 80 din za kg žive teže: iz mini farme — 79.00- din za kg žive teze: iz kooperacije — 77.00din za kg žive teže: prašiči za nadaljnje pitanje leže 20 do 30 kg — 130 din za ka: pitano govedo, teže 450 do 550 kg - 101.50 do 103.50 din za kg žive teže: teleta za nadahnie pitanje (razmerje bikcev in telic70:30: — 126.00 din za kg: ŽIVILSKI PROIZVODI: kokošja jajca za predelavo — 3.70 do 4.70 din kos. odvisno od kvalitete. Turnišče: Cene pujskov V četrtek, 8. julija so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 126 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so 110 pujskov, cena pa se je gibala od 3.200 do 4.000 din za par. za dobro vino Vinogradniki znajo čestokrat povedati, da se-šele potem, ko oberejo grozdje, začne pomembno delo, saj šele potem človek mora.porabiti veliko dela in znanja, da bi dobil dobro kvalitetno vino. Vinogradniška proizvodnja v lendavski občini postaja čedalje pomembnejša gospo-darska dejavnost, to pa pomeni, daje tudi vedno*več takih vinogradnikov, ki znajo kletariti in ki so s svojim vinom že dosegli dobre rezultate na vinskih razstavah. Tokrat bomo predstavili Štefana Adorjana iz Lendave: ki jedobil na letošnji tradicionalni vinski razsta.vi v Lendavi prvo nagrado za sorto šipon in drugo nagrado za laški rizling. »35 arov vinogradov imam v lendavskih goricah, pridelujem pa laški rizling, šipon pa nekaj jedilnega grozdja za domačo rabo.«. Tako je začel svojo pripoved, ko sem ga pobaral o izkušnjah in o tem. v čem je skrivnost dobrega vina. »18 let obdelujemo ta vinograd in tako bi lahko dejal, da se tudi toliko let učim. Za dobro vino je seveda pomembnih več dejavnikov, lega vinograda, kvaliteta zemlje pa seveda kletarjenje ali kakor temu drugače pravimo tudi šolanje vina. Skrivnosti pravzaprav ni, po-Trebna je le dobra volja in pravočasno ©pravljenje vseh vinogradniških del. Kopanje, seveda poprej rez vinograda. škropljenje in pravočasna trgatev. Nekateri namreč s trgatvijo preveč hitijo, zato pa ne dosegajo zadostne sladkorne stopnje, od te pa je v veliki meri odvisna kakovost vina. Obrano grozdje je potrebno takoj prešati. nekateri tudi s tem delom zavlačujejo, seveda pa je pomembna tudi čistoča sodov. Morda je skrivnost v količini žveplanja. vsekakor pa je pomembno tudi pravočasno pretakanje. V šali, pravimo tčmu. da gre vino kot učenec postopoma iz. razreda v razred, dokler ne dozori in dobi svoje končno spričevalo.« Stefan Adorjan je udeleženec vinskih razstav v Lendavi Od vsega začetka, dobil je že številna priznanja, sodeloval pa je tudi na vinski razstavi v G. Radgoni in tudi tam dobil pohvale. Del svojega grozdja, tako kot tudi drugi vinogradniki. vsako leto proda, del pa obdrži in ta gre v domače sode in v teh se ustvarja zares dobra vinska kapljica. Veliko pomaga vinogradnikom tudi vinogradniška skupnost, ki deluje pri Kmetijski zadrugi Lendava. Ta namreč za vinogradnike pripravlja strokovna predavanja in tako bogati njihovo znanje. Vse to pa, pravi Štefan Adorjan. prispeva k temu, da je vedno več tistih ki svoje vino dajejo v javno presojo na vinskih razstavah. Tako dobiva tudi lendavsko vično čedalje večji ugled, ugled, ki gaje nekoč davno že imelo, pa zaradi stagnacije vinogradništva izgubilo. _ Jani D- Komisija za delovna razmerja pri TOZD osnovna šola Prežihov Voranc Bistrica, Srednja Bistrica 49/a RAZGLAŠA prosta dela in naloge kuharice v šolski kuhinji za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Pogoj: kvalificirana kuharica Nastop dela 1. 9. 1982. Rok prijave 15 dni po objavi. T — c4gzGk&nibinal »• Ofllazibcir MARIBOR, Partizanska c. 6 AGROKOMBINAT n. sol. o, MARIBOR objavlja na osnovi sklepa zbora delavcev TOZD Ribe prosta dela in naloge prodajalca rib za prodajalno v Gornji Radgoni. Pogoji: KV prodajalec živilske stroke ali mesar sekač in 3 leta ustrezne prakse Poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Agrokombinat n. sol. o. Maribor, TOZD Ribe, Partizanska c. B. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi. STRAN 9 KAJ JE NAPISANO O NASI NOB V POMURJU? Cesto imamo vtis, da je o naši bližnji revolucionarni preteklosti v Pomurju malo napisanega. Pa temu ni povsem tako. Res pa je, da se o teh dogajanjih v zadnjih letih piše manj, kot prva desetletja po vojni. Z namenom, da se poživi zapisovanje in objavljanje spominov na revolucionarna leta naše NOB v Pomurju, objavljanje še neraziskanih dogodkov, zgodovinske ocene teh dogajanj in vzpodbudi zapisovanje in objavljanje tudi povojne zgodovine, je pri svetu za revolucionarne tradicije pri OKSZDL v, M. Soboti formirana delovna skupina, ki bi naj vzpodbujala k tej akciji. Prav tako se vršijo priprave tudi v pomurskem merilu za izdajo pregleda o revolucionarnem delovanju predvojnih, medvojnih in povojnih naprednih gibanj kot DKFD, KPA, SKOJ, KP, OF. V te namene objavljamo tudi pregled virov in literature NOB v Pomurju, ki je doslej napisana in bi lahko služila piscem kot pripomoček za nadaljnje proučevanje naše revolucionarne preteklosti, bralcem pa za lažjo orientacijo pisanih virov. |vo Orešnik Viri in literatura NOB v Pomurju A BIBLIOGRAFIJE L Slovenska bibliografija 1945 —. B ČASOPISJE 3. Muraszombat es Videke 1941 — 1945 GodinaM^Sobota. d° maja (Št *9) 1945' Od«- ur'Ferdo 70) 1 V Murski Šobiti od 14. maja do 10. avgusta (št. jumja^o?^ Od2L' od 1K avgusta cfo‘l Jeotemb^ “ lendaVski V S°boti 1945 o ^ud6si^-Magyar hetilap. Od 13. do 20. oktobra (2 št.) 1945 9. Borec 1949 —. . ' 10. TV-15 1963 -. GKNJIGE IN TIPKOPISI 11. Zgodovina osvobodilne fronte slovenskega naroda. V M. . Soboti 1945. 12. Deset let v svobodi. Lendava 1955. 13. Prekmurje deset let v svobodi. V M. Soboti 1955. 14. Gornja Radgona v Narodnoosvobodilni borbi. Gornja Radgona 1959. 15. Mikuž S.: Spomenik narodnoosvobodilne borbe. Celje 1959. 16. Medimurje 1919—1959. Prilog historiji radničkog pokreta i narodnooslobodilačke borbe u Medimurjuod 1919—1959. Čakovec 1959. 17. Padlim tovarišem. V M. Soboti 1959. 18. Komel F.: Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji 1941-1945. Maribor 1960. 19. Mikuž M.: Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji. V Ljubljani 1960—1973. — 5 knjig 20. Novak D., Štubel M., Podlesek S.: Razstava Narodnoosvobodilna vojna v Pomurju. Sapirograf. V M. Soboti 1963. 21. Novak D.: Prlekija v narodnoosvobodilni vojni. M. Sobota 1965. 22. Šticl H.: Pomurje v Narodnoosvobodilni vojni 1941 —1945. Sapirograf. M. Sobota (1965). 23. Orešnik L: Prekmurje v NOB. Tipkopis. M. Sobota (19^6). 24. Godina F.: Prekmurje 1941—1945. M. Sobota 1967. 25. Štubel M., Janež J., Brumen J.: Padli in umrli za svobodo in žrtve nacizma v Prekmurju. Sapirograf. M. Sobota 1967. 26. Ferenc T.: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 — 1945. Maribor 1968. 27. Majcen F.: Tudi beseda je bila orožje. V Ljubljani 1968. 28. Janež J., Štubel M., Brumen J.: Umirali so v boju za svobodo. M. Sobota — Lendava 1968. 29. Prekmurska četa. M. Sobota 1968. 30. Petdeset let gimnazije v Murski Soboti. Liška J.: Portreti narodnih herojev. M. Sobota 1969. 31. Mikuž M.: Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja. V Ljubljani 1970. 32. Janež J.: Ob mejnikih revolucije. M. Sobota 1971. 33. Ferenc T., M. Stiplovšek, Ževart M.: Pregledni orisi narodnoosvobodilnega boja na območjih Slovenije. (Problematika in nekaj napotil). Ljubljana. 1973. 34. Hribovšek M.: Prekmurska brigada. Ljubljana 1975. (Knjižnica NOV in POS 23,2) 35. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 — 1945. 3. izd. Ljubljana 1978. 36. Kolar V.: Po veliki zmagi. Ljubljana 1978. 37. Prlekija v boju za svobodo. Ljubljana 1979. 38. Godina F.: Prekmurje .1941 —1945. — 2. dopolnjena izd. M. Sobota 1980. 39. Lendavski zvezki 1980, 4—5 zvezek. Ftičar Š.: Spomeniki NOB in revolucionarnega delavskega gibanja v občini Lendava. Č ČLANKI IZ LJUDSKEGA GLASA, OBMURSKEGA TEDNIKA, POMURSKEGA VESTNIKA IN VESTNIKA 1949—1981 40. Kuhar Štefan: Poslednja borba skojevca Jožeta Kramarja — Jusa. — Ljudski glas 3 (1951) št. 5. str. 4, št. 6 str. 4, št. 7 str. 2—3. 41. Štubel Miroslav: Iz kronike šolnika Miroslava. — Ljudski glas 3 (1951) št. 10, str. 2—3, št. 11 str. 2—3, št. 12 str. 2—3, št. 13 str. 4. št. 14 str. 4. št. 16 str. 3—4—5—6, št. 19 str. 3, št. 20 str. 2, št. 21 str. 2, št. 22 str. 4, št. 23 str. 4. 42. Laci. — Ljudski glas 3 (1951) št. 13 str. 2—3. 43. Trstenjak Lojze: Pet let ilegale. Junaška borba štajerskih kurirjev — Ljudski glas 3 (1951) št. 16 str. 3. 44. Letonja Ela-Atena pripoveduje. — Ljudski glas 3 (1951) št. 16 str. 3. 45. Spominska svečanost padlih borcev in žrtev NOB. — Ljudski glas 3 (1951) št. 16 str. 6. 46. Špur Katja: Prvi maj. — Ljudski glas 3 (1951) št. 17 str. 2—3, št. 18 str. 4. ' 47. (Kuhar Štefan) Š. K.: Upor je boj rodil. — Ljudski glas 3 (1951) št. 25 str. 2, št. 26 str. 2, št. 27 str. 2. 48. Čop Mihtp Ribičev mlin. — Ljudskiglas3(1951)št.28str.2. 49. Ob 10-letnici 31. oktobra. — Ljudski glas 3( 1951) št. 43 str. 2. 50. Klinar Slavko: Partizanski otok sredi sovražnikovih postojank. — Ljudski glas 3(1951) št. 47 str. 4. 51. Gomiščkova mama. — Ljudski glas 4(1952) št. 11 str. 2. 52. Do Prekmurskega tedna bodo v Soboti postavili spomenik Štefanu Kovaču. — Ljudski glas 4(1952) št. 17 str. 3. 53. Pušenjak Rado: Spomin na borbo v Logarovcih. — Ljudski glas 4(1952) št. 29 str. 2—3. 54. Klinar Slavko: Žaloigra v rudarskem jašku. — Ljudski glas 4(1952) št. 30 str. 2-3. 55. Po sledovih borb — od Radgone do Ljutomera. — Obmurski tednik 5(1953) št. 31 str. 1. 56. S partizanskimi patruljami po Prekmurju in Murskem polju. — Obmurski tednik 5H953) št. 31 str 1. 57. OF v letih 1941 — 1945 ob desnem bregu Mure. — Obmurski tednik 6( 1954) ŠL 16 str. 2 58. Červič Stane-Bojan: Prvi streli. — Obmurski tednik 6(1954) št. 28 str. 2. 59. Širec Viktor: Spomini vstajajo: — Obmurski tednik 6(1954) št. 29 str._2—3. št. 30 str..2. 60. Červič Stane-Bojan: Borba na Vaneči. — Obmurski tednik 6(1954) št. 37 str. 5, št. 38 str. 5. 61. Tudi v Radvencih se okupator ni počutil varnega. — Obmurski tednik 6(1954) št. 37 str. 5. 62. Žalik Martin: Narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju leta 1941. — Obmurski tednik(1954) št. 39. str, 8. 61 Ciglt Kbtoman: Izprvihdni upora v Prekmuiju. — Obmurski tednik 6(1954) št. 39 str. 9. 64. Ravbar Miroslav: Mladina seje uprla. — Obmurski tednik 6(1954) št. 39 str. 11. 65. Podlesek Sida: Iz dni, ko se je začelo. — Obmurski tednik 6(J954)št. 39 str. 10. 66. Upor je boj rodil. — Obmurski tednik 6(1954) št. 39 str. 10-11. 67. Godina Ferdo: Trnje. — Obmurski tednik 6(1954) št. 39 str. 11- _ 68. Kuhar Štefan-Bojan: Dragi domači! Zadnje pismo domačim iz zapora. — Obmurskj tednik 6(1954) št. 39 str. 19. 69. Velnar Jože: Žrtve niso bile zaman. — Obmurski tednik 6(1954) št. 40 str. 2 70. Ulrih Ela-Atena: Tudi Prekmurje je naše ... — Obmurski tednik 6(1954) št. 40 str. 4—5. 71. Murska Sobota v letih 1941 do 1945. — Obmurski tednik 6(1954) št. 40 str. 6. 72. Žrtve za svobodo. — Žrtve rasizma. — Obmurski tednik 6( 1954) št, 40 str. 6. 73. Kuhar Štefan-Peten Zadnji dnevi narodnega heroja Daneta Šumenjaka. — Obmurski tednik 6(1954) št. 40 str. 7. 74. Spomini vstajajo. — Obmurski tednik 6(1954) št. 40 str. 7. 75. ZrinskiRudi:Biloje31.oktobra 1941 ... — Obmurskitednik 6(1954) št. 42. str. 2-3. 76. Varga Jože: Spomini na tridnevno konferenco aktiva OF decembra 1944 v Strehovcih. — Obmurski tednik 6(1954) št. 50str.2. 77. Korošec Filip-Bor: S partizansko četo po Prekmurju. — Obmurski tednik 6(1954) št. 50 str. 2—3. 78. Šiško Maksimiljan:Biloje v Porabju ...—Obmurski tednik 6(1954) št. 50 str. 2. 79. (Ulrih Ela) Atena: Tovariš — puška. — Obmurski tednik 6(1954) št. 50 str. 3. 80. Sreš Štefan: Po Goričkem od vasi do vasi — Obmurski tednik ((1954) št. 50 str. 2—3. 81. Balažič Koloman: Od Bistrice do Strehovskih goric. — Obmurski tednik ((1954) št. 50 str. 3. 82. Bobovec Franc: Spomini na partizana Miška ... — Obmurski tednik 6(1954) št. 50 str. 8. 83. Kosar Franjo: Partizanska potegavščina leta 1944 ali kako smo prišli do dveh pušk? — Obmurski tednik 6(1954) št. 51 str. 6. 84. Žalik Lojze-Dušan: S partizani po Prekmurju. — Obmurski tednik 7(_I955) št. 4 str. 2—3. 85. Ze v svobodo zlato so zrli in sapice božale sojih pomladanje: — Obmurski tednik 7(1955) št. 19 str. 2. 86. Pušenjak Rado: S partizani med Muro in Dravo. — Obmurski tednik 7(1955) št. 22 str. 8. 87. Horvatič Ivan: Razkrižje v borbi. — Obmurski tednik 7(1955) št. 22 str. 14-15. 88. Vedre partizanske — rojene v Prlekiji. — Obmurski tednik 7(1955) št. 22 str. 15. 89. Kosar France: Padel je pred vrati svobode. — Obmurski tednik 7(1955) št. 22 str. 15. 90. Godina Ferdo: Košček prekmurskega partizanstva. — Obmurski tednik 7(1955) št. 27 str. 8. 91. Junija 1941. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 27. str. 8? 92. Slavič Joško — Primož: Prleška kmečka hiša je gostoljubno sprejemala borce za svobodo. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 29 str. 2-3. 93. Hojs Ivan: Obmejna Radgona ob svojem velikem prazniku. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 32 str. 1. 94. Strajnšak Janko: Naši prvi odbori Osvobodilne fronte. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 32 str. 8. 95. Kurbus Franc: Partizanski spomini. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 32 str. 8. 96. Klemenčič Milan — Ivo: Vedno med prvimi je bila tudi radgonska mladina. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 32 str. 10—11. 97. Kosar France: Zapiski o prvih dneh upora in ljudeh, ki so ga pripravljali. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 32 str,-12. 98. Kosar Franjo: Napad na Apače. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 40. str. 12. 99. Filo Jože: Nekaj besed o novem valu potujčevanja prekmurskega ljudstva od 1941 — 1945. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 41 str. 4—5. 100. Talanyi Franc: Še pomnite ljudje, kako je bilo v partizanskih časih. — Obmurski tednik 7 (1955) št. 41 str. 5. 101. Talanyi Franc: Začetki odporniškega gibanja v Prlekiji leta 1941. — Pomurski vestnik 8 (1956) št. 26 str. 4. 102. Rajko: Partizan pripoveduje. — Pomurski vestnik 8 (1956) St str 5. 103. Pergar Ignac-Zvonko: Bilo je v Strehovskih goricah. — Pomurski vestnik 8 (1956) št. 26 str. 5. 104. Godina Ferdo: Trnje. — Pomurski vestnik 8 (1956) št. 26 str. 5. 105. Pušenjak Rado: Na kosteh in grobovih je zrasla svobodna Prlekija. — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 21 str. 3. 106. (Makovec Juš) —jm: V Hedžetovi domačiji. — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 21 str. 7. 107. Praprotnik Stane: Muzej NOB v Ljutomeru njegov razvoj in perspektiva. — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 21 str. 11. 108. Mirkac Albert: Iz partizanskega dnevnika. — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 26 str. 3. 109. Golar Manko: Šli smo v internacijo. — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 28 str. 4. 110. Kosar Franjo: V Petra sem verjel... — Pomurski vestnik 9 (1957) št. 28 str. 5. Ill. Klemenčič Milan — Ivo: Radgona pred šestnajstimi leti. — Pomurski vestnik 9 (1957) št?32 str. 5. 112. (Brumen Niki) NB: Procesija. — Pomurski vestnik 9(1957) št. 40 priloga Naše branje str. 2. 113. Pušenjak Rado: Srečni dnevi v maju 1945. — Pomurski vestnik 10 (1958) št. 18 str. 3. 114. Pušenjak Rado: Borba v Logarovcih. — Pomurski vestnik 10(1958)^t.21 str. 5. 115. Praprotnik Stane: Dom slavnih spominov. Sprehod po Muzeju NOB v Ljutomeru. — Pomurski vestnik 10 (1958) št. 21 str. 116. Kuhar Štefan — Peter: Kako sem dočakal in preživel 17. oktober 1944? — Pomurski vestnik 10 (1958) št. 41 str. 8. 117. Šonaja Franjo: »Škodovati sovražniku povsod« ... — Pomurski vestnik 10 (1958) št. 41 str. 8. 118. Soboški oktobervluči pomembnejšihdogodkovvNOB. — Pomurski vestnik 10 (1958) št. 41 str. 8. 119. Ulrih Ela — Atena: Čez Muro — na levi breg. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 16—17 str. 12—13. 120. Godina Ferdo: Trnje. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 16-17 str. 13. 121. (Makovec Juš) —jm: Zadnji dan postojanke. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 21 str. 5. 122. Janež Jože: Franc Talanyi Očka. Ob grobu bivšega aktivista OF. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 24 str. 4. 123. Podlesek Sida: Povezava narodnoosvobodilnega boja v Pomurju z osrednjim vodstvom. — Pomurski vestnik 11 (1959)št.26 str. 4—5. ' 124. Špur Katja: Hedžetova mama pripoveduje — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 26 str. 4, št. 27 str. 4. 125. Špur Katja: »Še verujem« .. . — Pomurski vestnik 1 1 (1959) št. 30 str. 2—3. 126. Zrinski Rudi: Preplah med madžarskimi vojaki in orožniki. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 37 str. 3. 127. Skojevec in borec. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 37 str. 128. (Makovec Juš) —jm: »Držite se dobro, jaz ne bom izdal nikogar«! — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 37 str. 3. 129. Skoberne Franc: Bilje sekretar SKOJ. V spomin Jožetu Kramarju — Jušu. — Pomurski vestnik 11 (1959) št. 37 str. 3. 130. Novak Drago: Prva žarišča upora v Prlekiji 1941. — Pomurski vestnik 12 (1960) št. 22 str. 2. 131. Šonaja Franjo: Misli ob' 17. oktobru, prazniku občine Murska Sobota. — Pomurski vestnik 12 (1960) št. 41 str. 2. 132. Grimšič Milica: In prinašali so svobodo ... — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 9 str, 2. 133. Pušenjak Rado: Do poslednjega diha. — Pomurski vestnik 13(1961)št. 25 str. 2-3. 134. Narodni heroj Dane Šumenjak. — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 25 str. 2-3. 135. Horvat Štefan: Zmaga v neenaki borbi. — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 25 str. 3. 136. Načelu treh tovariš ČervičStane — Bojan. — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 25 str. 3. 137. Janež Jože: Življenjska pot revolucionarja Alija Kar-doša. — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 25 str. 5. 138. Streljanje talcev v Pomurju. — Pomurski vestnik 13 (1961)št. 47 str. 7-8. 139. Pušenjak Rado: Bili smo borci in aktivisti. — Pomurski vestnik 13 (1961) št. 47 str.7 . 140. Novak D(rago): Bili smo v taborišču smrti. — Pomurski vestnik 14 (1962) št. 23 str. 3. ‘ I 141. Klemenčič Milan: 15. oktober — praznik občine G. Radgone. — Pomurski vestnik 14 (1962) št. 39 str. 5 in 6. 141. Klemenčič Milan: 15. oktober — praznik občine G. Radgone. — Pomurski vestnik 14 (1962) št. 39 str. 5 in 6. 142. Rapl Rudi: 17. oktober. — Pomurski vestnik 14 (1962) št. 40 str. 5. 143. Cigiit Koloman: Že v prvih dneh upora je delovala ciklostilna tehnika v Prekmurju. — Pomurski vestnik 15(1963)št. 28 str. 5. 144. Godina Ferdo: Trnje. — Pomurski vestnik 16 (1964)št. 41 str. 5. 145. Brumen Joško: 17. oktober 1944. — Pomurski vestnik 16 (1964) št. 41 str. 5. 146. Ulrih Ela — Atena: Čez Muro — na levi breg. — Pomurski vestnik 16 (1964) št. 41 str. 5. 147. Dva krvava oktobra. — Pomurski vestnik 161 (1964) št. 41 str..5. 148. Kreft Ivan: Med prekomorci so bili tudi Pomurci. — Pomurski vestnik 17 (1965) Št. 16 str. 6—7. - 149. Hrabra zdravnica Anica. — Pomurski vestnik 17(1965) št. 24 str. 8. 150. Ludvik Vlaj. — Pomurski vestnik 18 (1966) št. 44 str. 4. . 151. Prekmurskačeta v akcijah. — Vestnik 19 (1967) št. 25 str. 152. Janež Jože: Za razvijanje tradicij NOB so odgovorni vsi družbeni činitelji. — Vestnik 20 (1968) št. 3 str. 16. 153. Liška Janko: Poldki Kosovi v spomin. — Vestmk 20 (1968) št. 5 str. 15. 154. Hribovšek Mitja: Obletnica ustanovitve I. prekmurske brigade. — Vestnik 20 (1968) št. 18 str. 13. ' 155. (Hribovšek Mitja) H. M.: Iz kronike I. prekmurske čete in brigade. — Vestnik 20 (10681 št 23 str .8. 156, Hribovšek Mitja: Most na Dravi. pre(j podelitvijo domicila prekmurski brigadi. — Vestnik 20(1968) št. 36 str. 9, št. 3' str. 16—17, št. 38 str. 16—17, št. 39 str. 14—15, št. 40 str. 14-15, št. 41 str. 14— 15, št. 42 str. 14— 15, št. 43 str. 8—9, št. 44str. 14—15, št. 45 str. 10—11. 157. Janež Jože: Taboriščnik številka 125 035. — Vestnik 20 (1968) št. 46 str. 17. 158. Čerpnjak Jože: Prvi dnevi svobode ... — Vestnik 22 (1970) št. 15 str. 12. 159. Janež Jože: Nepozabna pomlad 1945. — Vestnik 22 (1970) št. 15 str. 12. 160. Kuhar Štefan: Prekmurci in popis nekdanjih aktivistov OF. — Vestnik 22 (1970) št. 16 str. 10. 0 161. OF nas je združevala. — Vestnik 22 (1970) št. 17 str. 162. Pušenjak Rado: Pred 25 leti v Prlekiji. — Vestnik 22 (1970) št. 19 str. 14. . 163. Janež Jože: Osvobodilni boj Prekmurja v sovražnikovi luči. - Vestnik 23 (1971) št. 12 str. 23, št. 13 str. 15, št. 14 str. 1* 164. Janež Jože: Daleč zdaj si domovina ... Vestnik 2 (1971) št. 19 str. 15, št. 20 str. 15, št. 21. str. 11, št. 22 str. 10. . 165. Janež Jože: Minulost ob severni meji. — Vestnik (1971) št. 26 str. 10, št. 27 str. 5, št. 28 str. 10. 166. Hojs Daniel: V slovo Lovru Špindlerju. — Vestnik (1973)št. 2 Str. 13. 167. Pušenjak Rado: V varstvu kurirjev pred 30. leti- " Vestnik 26 (1974) št. 44 str. 5. ' 168. Pušenjak Rado: V spomin na tragedijo na Grlavi pre leti. — Vestnik 27 (1975) št. 1 str. 8. ., 169. Pušenjak Rado: Spomin na borbo v Logarovcih- Vestnik 27(1975) št. 3 str. 8.' 170. F. S.: 30 letnica bitke s kozaki. 5 str. 1. — Vestnik 27 (1975)$ Vestnik 27 (1975) $L. 171. Obletnica. (30 let osvobodi tve). — 5 str. 3. voV in 172. Pušenjak Rado: Občinskim združenjem ZZB N muzejem NOB. — Vestnik 27 (1975) št. 10 str. 5. rt na 173. Štefanec Franček: Partizan Mirko omahnil v sna pragu svobode. — Vestnik 27 (1975) št. 12 str. 1. Jnernu 174. Maučec Feri: Odkrili spominsko ploščo nato heroju Jakobu — Molku Mohorju. — Vestnik 27 (1975)st. .... vestn*^ 175. Graj Jože: Omahnili so pred osvoboditvijo. — 27 (1975) št. 14 str. 1. Vestni 176. L. S.: Spomin na žrtve. (Videm ob Ščavnici). — 27(1975)št. 14str. 1. Vestnik 27 177. Veberič Lojze: Zadnji dnevi okupacije. — vc (1975) št. 14 str. 7, št. 15 str. 8, št. 16 str. 30. ,riie. - 178. Sobočan Števek: Težka so bila leta interna Vestnik 27 (1975) št 16 str. 3. slove- 179. Graj Jože: Zakaj so morali umreti? Spomins snost v [lovcih. — Vestnik 27 (1975) št. 17 str. 1. n hjču. 180. B. M.: Odkrili spominsko ploščo Janku Ki Vestnik 27 (1975) št. 32 str. 1. ,,Q76)Št.9str' 181. Umrl je IvanNemec-Vojko. — Vestnik 28(1“ 10. _ , . trpUenja' 182. Jerše M(ilan): Žarek svobode močnejši o Spomini taboriščnika. — Vestnik 28 (1977) št. 27 str. 3. • 11 striinl’ (Nadaljevanje na i —------——7.u uA< VESTNIK, 18 STRAN 10 Kaj je napisano o naši NOB v Pomurju? Nadaljevanje z 10. strani) 183. Jerše Milan: Spomini na prekmursko četo in brigado so še živi. .. (Pogovor s preživelimi borci). Vestnik 29 (1977) št. 46 str 4 184. Žunec Branko: Živa priča iz Dachaua. Pripoved nekdanjega taborščnika. — Vestnik 29 (1978) št. 41' str. 7. 1-85. Orešnik Ivo: V aprilu pred 35 leti. — Vestnik 32 (1980) st 36 str. 8. „ 186. Kurbus Janez: V spomin velikim junakom. — Vestnik 32 (1980) št. 36 str. 8. 187. Hribovšek Mitja: Zapisani življenju in naši resnici. — Vestnik 31 (19^0) št. 51 str. 4. Jerše Milan: Jubilej Side Podlesek. — Vestnik 32 (1980) št. 66 str. 4. 189. Stolnik Janko: Zimsko popoldne na Grlavi. — Ve-s"nk 33 (1981) št. 4 str. 11. •>i P®' Iskra, kije vzplamtela v upor. — Vestnik 33 (1981) št. 5’—34 str. 4—5. * Najvažnejše za mlade je šola. Važno je, da jim uredimo te prostore in lahko govorimo, tla smo zanje skoraj vse naredili. Tako mislijo nekateri. Vendar to nikakor ni res. Šola je res pomembna, saj se mladi v njej marsikaj naučijo. To jim je neke vrste odskočna deska za prihodnost. Vendar pa jih šola ne nauči uspešnega samostojnega življenja, torej zelo malo odloča, kakšen bo mlad človek v prihodnosti. O tem ne odločajo niti knjige niti ljudje, ki mladim v glave zabijajo svoja mnenja. Mladina spoznava življenje in dobiva svoje poglede na življenje zunaj: na cesti, v gostilni, med prijatelji. Zato Avtorsko kazalo B. M. 180 Balažič Koloman 81 Bobovec Franc 82 Brumen Joško 25. 28, 145 Brumen Niki 112 Ci^it Koloman glej Cigiit Koloman Cigut Koloman 63, 143 Čerpnjak Jože 158 Červič Stane-Bojan 58, 60 Čoh Miha 48 F. S. 170 Ferenc Tone 26, 33 Filo Jože 99 Ftičar Štefan 39 Godina Ferdo 24, 38, 67, 90, 104, 120, 144 Golar Manko 109 Graj Jože 175. 179 Grimšič Milica 132 H. M. glej Hribovšek Mitja Hojs Daniel 166 Hojs Ivan 93 Horvat Štefan 135 Horvatič Ivan 87 Hribovšek Mitja 34. 154, 155, 156, 187 dopisniki so zabeležili Kam z mladimi? je tudi pomembno, kje in kako mladi preživijo prosti čas. Morali bi poskrbeti za prostore, v katerih bi mladi preživeli prosti čas in se dobivali ob večerih. Za to pa v Murski Soboti ni poskrbljeno. kakor tudi v mnogih drugih mestih ne. Na vaseh se mladi nekoliko lažje organizirajo in si najdejo prostor, v katerem se zbirajo, čeprav je tudi tu zabav, kljub temu da si jih mladi želijo, vse manj. Rock koncertov in disko večerov bi v pomurskih mestih lahko bilo več, saj so ti redki dobro obiskani, vendar pa o njih ne odločajo le mladi. In potem še prostori. Tu pase seveda zatakne. Vsak le pravi: »Kaj. da bi v naših pro- OO ZSMS MALA POLANA Najaktivnejši v lendavski občini Osnovna organizacija ZSMS Mala Polana je pred nedavnim dobila priznanje kot najaktivnejša mladinska organizacija v lendavski občini. Mladi iz Male Polane so si to nagrado resnično zaslužili, saj so aktivni na vseh področjih. Osnovna organizacija je začela delovati pred tremi leti, za predsednika pa so takrat izvolili Draga Horvata, ki je ostale mladince vedno znal navdušiti za delo. Pred letom pa je postal predsednik Mirko Škalič. Mladi so si z delom in začetno zagnanostjo, ki še ni ponehala. uredili mladinske prostore in okolico. V predsednikovi beležki je že zapisano precejšnje število delovnih akcij, na katerih je vedno bilo vsaj 15 mladincev. Naj ob tem omenimo, da je vseh članov OO ZSMS Mala Polana okrog 40. Aktivni so na različnih področjih. Vsi skupaj pa sestavljajo zares uspešno mladinsko organizacijo. Na kulturnem področju so mladi prav tako uspešni, saj večkrat organizirajo družabne večer, ob kakem pomembnem dogodku ali prazniku pa organizirajo tudi proslave. Tudi na športnem področju so uspešni, posebno rokometna ekipa in ekipa namiznega tenisa, ki tekmuje v občinski ligi. Mladinska organizacija ni edina v krajevni skupnosti, saj sta tu še osnovni organizaciji ZSM Velika Polana in Brezovica, pa tudi v okoliških vaseh imajo mladinske organizacije, vendar med njimi žal ni povezovanja in skupnega delovanja. Osnovna organizacija iz Male Polanc se je pobratila z OO ZSM Turnišče in takrat so se dogovarjali o sodelovanju, a iz tega, razen enega srečanja, ni bilo nič. V drugih mladinskih organizacijah se pritožujejo, da je mlade težko navdušiti za kako delo v mladinski organizaciji; Res. tudi v Mali Polani je tako. Vendar pa so mladi zadovoljni, ko vidijo rezultate svojega dela, in to jih spodbuja k nadaljnjim akcijam. Prav gotovo pa delovna akcija, na kateri se trije trudijo, da bi opravili neko večje delo, ne more biti uspešna. Mladi morajo biti ednotni. in to mladi iz Male Polane prav gotovo so.-Uspešni so zarad i delavnosti in sposobnosti, da se organizirajo in s skupnimi močmi opravijo delo, potein pa vsi skupaj tudi uživajo njegove plodove. Jože Gabor BELTINCI Letos brez počitka Na nedavni razširjeni seji predsedstva KO SZDL Beltinci so se dogovorili o nadaljnji aktivnosti-v krajevni skupnosti. Posamezne naloge so časovno opredelili in določili njihove nosilce. Ker ob koncu leta preneha veljatr sedanji odlok o krajevnem samoprispevku, so največ pozornosti posvetili pripravam na referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka, ki bi naj bil že v oktobru. Do zbora občanov, ki bi naj o tem dokončno odločil, bodo pripravili program namenske porabe referendumskih sredstev. A. H. GORNJA RADGONA 91 krvodajalcev V' torek. 6. julija.jeobčinski odbor Rdečega križa Gornja Radgona pripravil krvodajalsko akcijo. Na odvzem krvi so se krvodajalci odpeljali z av-tobiisom. Kri so, odvzeli 91 darovalcem, predvsem iz de-lovnih organizacij Avtorad-gona. Gorenje-Elrad. občinske uprave in Elektro Gornja Radgona. Kot je povedala predstavnica OO RK Gornja Radgona, je za darovanje krvi med prebivalci radgonske občine veliko zanimanja. Pravzatoso se odločili za odvzem krvi v KS Radenci in Videm ob Ščavnici. Tam bo kri odvzemal republiški zavod za transfuzijo. Akcija bo predvidoma 19. in 20. avgusta L. K. Kdo bo popravil most na Ledavi? Most na Ledavi — Biidinski mot v k. o. Mlajtinci je povsem dotrajan. Ni nikogar, ki bi ga popravil, lastniki zemljišč pa negodujejo. Lastniki zemljišč so iz več krajevnih skupnosti in kdo je potemtakem dolžan most popraviti. da bo preVoz varen? Menijo, da bi. poleg prizadetih kmetovalcev, morala za varen promet poskrbeti Vodna skupnost M. Sobota. SIS za ceste in komunalno dejavnost in KS Tešanovci. Za ta problem je bilo že postavljeno tudi delegatsko vprašanje na zboru KS skupščine občine, v pismenem odgovoru na zastavljeno vprašanje pa žal ni nič otipljivega. , A. H storih imeli koncert?« In potem našteva kajenje, popivanje in podobne razvade, ki pa so na mladinskih zabavah tako prepovedane., In tako Murska Sobota ostane po rock koncertih sodeč v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti vedno nekje »bogu za hrbtom« Pa tudi domače skupine imajo letno le en ali dva nastopa. v katera je vložen ves trud tega leta, kljub temu da je velik interes tako skupin kot obiskovalcev. Vsekakor bi morali že zdavnaj bolj poskrbeti za prosti čaš mladih. Tu se seveda precej trudi klub mladih, ki deluje v soboškem gradu, vendar pa ne uspeva zainte- resirati širše množice, pa tudi prostori niso primerni za večje število mladih. Ti zato ostanejo prepuščeni cesti in si morajo tam najti zabavo, drugi pa sedijo doma med štirimi stenami, saj se starši bojijo, da se med vrstniki ne bi »pokvarili«. Starejši niso nikoli popolnoma razumeli hotenja mlajše generacije, čeprav so se morda na vse načine trudili. da bi jih razumeli. Vedno je prihajalo do konfliktov, saj starejši nikoli niso razumeli, da so večkrat dajali mladim vse. ko pravzaprav ti niso želeli nič in da jim niso dajali nič. ko so potrebovali vse. Jože Gabor Društvo upokojencev Murska Sobota dosledno uresničuje svoj program. Z avutobusom so se odpravili na izlet po Sloveniji. Areh, Bolfenk, tragično prizorišče konca Pohorskega bataljona, Ptujska gora ... Pa še marsikatere druge kraje so si ogledali, za spomin pa so ohranili tale posnetek. GABERJE Več sodelovanja Letošnji program dela, ki so ga mladi v Gaberju sprejeli v začetku leta, počasi uresničujejo. Treba je reči, da je mlade moč zaslediti v vseh organizacijah in društvih, denimo pri nogometnem klubu in KD Zarja. Kot pravijo, bodo mo- rali mladi v Gaberju tesneje sodelovati s krajevno skupnostjo. V naslednjih mesecih bodo organizirali ,,vesele igre”, izlet na Madžrasko, v avgustu pa skupaj s KD Zarja še tradicionalni nastop amaterskih pevcev. J. Žerdin NOV DOM *V ŠRATOVCIH — V Sratovcih bodo v kratkem odprli nov vaško gasilski dom. Kot so nam povedali, je predračunska vrednost 158 starih milijonov. Del sredstev so zbrali z raznimi akcijami, del pa bodo zbirali v prihodnjih dveh letih. Dom bi naj bil dokončno dograjen do 1985 leta, ko bodo šratovski gasilci praznovali 85-letnico. Na sliki delovna akcija gasilcev in vaščanov pri betoniranju temeljev. L. Kramberger DOBROVNIK Tekmovanje lovcev Lovska družina iz Dobrovnika, ki združuje 60 članov, je ob novem strelišču izvedla tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovalo je 78 strelcev iz lovskih družin Polana, Lendava, Dobrovnik, Petišovci, Ivanovci, Prosenjakovci, Dolina in Mlajtinci. Ekipno je zmagala lovska družina Lendava, drugo mesto so zasedli lovci iz Petišovec, tretje pa člani lovske družine Polana. Med posamezniki jebilnajboljšiMirkoHorvat. J. Žerdin Krvodajalci Tudi v enoviti delovni organizaciji Gorenje-Varstroj v Lendavi deluje aktiv Rdečega križa. V de--lovni organizaciji imajo 130 krvodajalcev. Na priložnostni slove-stnosti so najaktivnejšim krvodajalcem podelili priznanja za odvzem krvi. Za peti odvzem je priznanje prejelo enaindvajset, za deseti šestnajst in za petnajsti štirje delavci. J. Žerdin ANDREJCI Vesele igre V Andrejcih bodo v nedeljo, 18. julija, zgodaj dopoldne pripravili vesele igre. Mladina in krajevna skupnost Martjanci so se dogovorili, da bodo sodelovale ekipe iz •Andrejec, Nemčavec, Noršinec, Sebcborec. in morda tudi iz Martjanec. S pripravami so že začeli. -js- STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Računalniki postavljajo diagnoze Čakalnice v bolnišnicah in ambulantah so bolj ali manj polne tudi zaradi tega, ker so zdravniki le ljudje in ne zmorejo posameznega pacienta pregledati v nekaj minutah, pa tudi pravico do krajšega odmora imajo. V svetu se je začel uveljavljati zdravnik, ki je čisto drugačen; pogled opravi v poldrugi minuti, napiše diagnozo in predpiše način zdravljenja, ne da bi se kdaj utrudil, in ni mu potrebno , kdaj pa kdaj skočiti n^ skodelico kave. Ta zdravnik je računalnik. Pred desetimi leti, ko so strokovnjaki sestavili prve programe za uporabo računalnika v medicini, ni nič kazalo, da bo kdaj kaj iz tega. Danes pa že uspešno dela nekaj računalnikov v nekaterih ameriških bolnišnicah. Računalnik v medicinskem središču v San Franciscu opravi pregled v 90 sekundah in napiše diagnozo. Zdravniku je potem potrebno računalniško diagnozo le preveriti in v bolj zapletenih primerih primerno popraviti. Zdravniki v tej bolnišnici pravijo, da je računalnik zanesljiv v 85 odst, primerov in da je delo zdravni- pri „ postavljanju diagnoze. Rezultati so bili presenetljivi, saj je računalnik začel postavljati take diagnoze kot njegov ,,oče”. V diagnozi je bilo zaslediti ,,slog” posameznega zdravnika, ki je sodeloval pri programiranju. Nekateri zaravniki so v dvomih, ali bo računalnik res kdaj njihov spoštovani kolega. Menijo, da so računalniki dobri le kot banke podatkov, za diagnosticiranje pa so še premalo bistri. No, čas bo pokazal ali imajo prav. ČE ŠE NISTE VEDELI čunalništvo na univerzi Rutgers. kjer tečejo priprave. Ne gre le za banko podatkov, kot so zastavljeni programi sedaj delujočih računalnikov v medicini, marveč za tak program, v katerem bo elektronska pamet upoštevala tudi nepredvidljive primere, torej za samostojno dopolnjevanje programa? Ker je projekt zelo zahteven, so sestavljalci programa prebili na stotine ur v pogovorih z zdravniki, da bi tako prodrli v sistem razmišljanja zdravnika Zakaj imamo glavo? Kaj je glava? Glava je vse, kar ima kapo. . , Človekova glavaje okroglina načloveku in ni koristna, glava oo živine paje podaljšek živali in je koristna, ker jo jemo. Imamo glavo od leva in ta je zelo nevarna. Brez glave te je konec. Glava je glavna stvar, iz nje dobimo pamet. / Kadar si na morju, ti glava plava na vodi, če jo hočeš olepšal si zavežeš pentljo. Spolni hormoni in matematika Psihologi že dalj časa vedo, da so nekatere duševne sposobnosti med spoloma različne. Tako so dečki praviloma bolj nadarjeni za matematiko, fizi-ko in druge tehnične vede, medtem ko deklice običajno kažejo več talenta za učenje tujih jezikov. Najrazličnejši testi so pokazali, da so razlike zares in da ne gre za diskriminacijo enega ali drugega spola. ' Tako pač je. Vendar pa znanost do danes ni odgovorila, zakaj je tako. Enega od možnih odgovorov dajeta nevrolog Daniel B. Hier in William F. Crowley, ki sta našla fiziološko podlago za te razlike. V reviji New England Journal of Medicine sta objavila izsledke nekaterih Svojih raziskav, iz katerih sledi. naj bi o sposobnosti odločali spolni hormoni, predvsem stare koprive najbolj pečejo »Bilo mi je dvajsti let, no ja, bija sen še mlodi, a vseeno že goden za ženiti. Ker pač nesen meja staršev pa ne svojega rojstnega doma, so me poznoti lidje spita vali pa zajebovali: »No. Ivek. ti se še neš osmradja?« Jaz se na tote besede nesen sekira, če pa sem že nekda som s šoboj sklena. ka se pač nen pa nen žena, nikdor. pa če bi zlota bila. En čas mi je to fse fkup klapalo te pa me je le po-malem začelo nekaj v teli gibati pa v glavi misliti pa v očeh videti. Začeja sen malo preveč za pucami gledati, večer pa je že žmetno bilo,iti spot. Večkrat se mi je že tudi kaj lepega sanjalo kak sem jo kušava pa rat meja, pa če glih j nesen zna ne eno pa ne I ovo . . .« Malone z očmi na pecljih požiramo štorij ico. ki jo je na pustno nedeljo leta 1972 pri ' Lenartu pravil Ivan Vrhar. A berimo, kaj se je Iveku zgodilo na »eni muziki«! »Mela je zeleno bluzo, zeleno jejnko. pa zelene ni-soke šolje. Vidla seje tak kak zelena veja, samo en žmeten ftič bi se moga na jo vsesti pa bi se že všibnila. Pajdoši moški spolni hormoni androgeni. Ugotovila sta, da se sposobnost prostorskih predstav, ki je temeljnega značaja za uk DETEKTIVI IŠČEJO BOLNE Ne boli samo nas glava zaradi bolniških izostankov z dela. V Evropi so na prvem mestu še vedno Švedi, takoj za njimi pa so se uvrstili Nemci. V Zahodni Nemčiji vsak delavec ostane doma na bolniški v povprečju 19 dni. Vendar pa ne gre zgolj za bolehanje. Kar skrbi delodajalce, je to. da se za temi številkami skrivajo tudi dnevi, ko delavci zdravi in čili delajo izključno za svoj žep. uradno pa so na bolniški. Brez strah u. da jih bo kdo obtožil nečloveškega ravnanja, so nekateri poslovneži najeli detektive, ki imajo nalogo, da ugotavljajo. kdo je zares bolan, kdo pa se na ta način poskuša okoristiti. Zasebni detektivi so tako odkrili pravo zlato jamo. Za vsako opravljeno palogo računajo okoli 500 mark, za ta denar pa seveda postrežejo z dokazi, daje nadzorovani čilih zdrav igral bolnika. . Izkazalo seje, da skoraj 90 odst, vseh domnevno obolelih ni bilo bolnih, marveč so »fušali«. Prav to paje hudo zaskrbelo tudi nemške sindikate. Za takšne bolnike, ki delajo na črno, ko bi morali ležati v bolniški postelji, seje težko boriti. KAK’ SE JE IVEK »OSMRADJA”? smo za mizoj popevali pa sem pa to gledali. Nesen moga je z očmi zapistiti, vse forme mi je tuklo po moji debeli nori glovi, samo to ne, kak bi priša v guč z joj...« Potlej se je Ivek le oko-rajžil, se z deklino zavrtel, zvedel njen naslov, le na to, da bi jo spremljal po muziki »domu«, vidite, na to pa »se ne spotja«. Čez čas je šel k njej v vas. »To je bilo eno soboto dopoldne. Napotja sen se v breg po v grabo. po v breg, po v grabo. Pecikl sen na rami nesa pa ga riva pa kleja po veseli bija ka gren prvokrat k puci.« Našel je Ivek »puco. jenega očo no mater, pomaga jim je gnoj nakapati« in tako jim je bil všeč, da gaje Oča povabil naslednjega dne na »eno muziko«. »Preči dugosmogaže tam pili. Oča se ga je že malo nakresa pa je odiša domu. Mija pa srna ostala na muziki. Plesali smo v nekšnem ogradi pa sen si še tiste sposojene hlače raztrga na nekši kol. polek mlade jabuke. Pa vrag po hlačah, sen si misla. Spotim se ka sva bila pri enih vekih vrotah na škednji, pa sva si gučala eno pa ovo pa kak se majo eni radi pa kak drugi pa tretji. Jaz pa štidi-ran. kak bi do tega priša, da bi ji da puseka. Nikak pa nikak neje prišlo do tega le- matematike in nji podobnih strok, razvija v bistveni odvisnosti od androgenov Nova teorija ima več nasprotnikov kot zagovornikov. pega cajta. Glih sen jo namena pitati, če jo lehko ku-šnem. Pred ten dva mimo prideta. Tak sta se obijovala pa kuševala. da sen še tega najč fkini ne vida. To meje malo ojunačilo pa sen jo kušna. No totega kušuvanja sva se ne mogla rešiti, tak ka bi skoro pozabila iti domu. Vse lepo pa sladko je le minilo. po sva prišla drugi den ob treh domu, te paje bilo zodja runda pusekov, takšnih. ka sen opa v meter pa pol globoki jorek naglavički. Tak je bilo. Ozajazakučoj so meli stranišče, polek pa je bila pot. na desno za hišo pa jorek. Mija sva še se glih za poslovilno lizala, naenkrat pa zagledam jeno mamo. ka grejo hitro proti nama. Potli sen zazvedja ka je mati šla na stranišče, ne pa nad noj. Jaz sen se te fejst straša pa skoča kak nor za hišo, ka me pač mati ne bi vidli. To pa na-gfavički v jorek. pa glih tan, ki je bilo malo nekšne glo-žovine pa. še malo vode, naenkrat se mijetakzbli-snilo pred očmi, ka sen vida jo pa-oče pa matere. Drugo nične ven kak to. kasen se ne moga domu pelati na mo- ' peki. Prste sen meja fejst porezane, ka mi je krf samo tekla, za vuhoj pa še se mi je zapiča en slivov trn ...« To so vam bili časi, kaj!? -brž- I Drugje smo prebrali So ljudstva, ki imajo rada na jedilniku ocvrte mravlje s čokoladno omako, Brazilci si oblizujejo ptste, ko jedo kobilice, pečene seveda v ba-nanovih listih ... da, tudi ocvrte gosenice so dobre! x x X Eskimi so bili zaradi prehrane — predvsem mleko in sušeno meso severnih jelenov — dolga stoletja sorazmerno nizke rasti. Sedaj, ko so spremenili hrano, so v povprečju vsako leto za 2 do 3 milimetre večji. XXX Neki kitajski znanstvenik je naredil prvega robota, ki je sposoben brati in pisati kitajščino. V kitajščini je približno 60 tisoč pisnih znamenj, stalno pa se jih uporablja 6 do 8 tisoč. XXX Vsak sedemnajsti prebivalec Dunaja je Jugoslovanski državljan. V avstrijski prestolnici živi sedaj 86.700 jugoslovanskih delavcev in njihovih družinskih članov. —-j za razvedrilo ZANESLJIVO — Je to srce, precej dragi ste mesarji, zares sveže? — Je, še EKG bi to potrdil. ZVEDAVA NAJSTNICA — Milika. je to res. da je bil ljubček v tvoji spalnici? — Res Potrkal je na okno — Kaj pa je bilo potem? — Odprla sem okno in ga spustila v spalnico. — Kaj pa je bilo potem? — Slekel je suknjič in me objel. — Kaj pa je bilo potem? — Sedla sva na posteljo, poljubil meje. — Kaj pa je bilo potem? - POTEM PA JE PRI 1. Nekemu Hermanu Fraenkelu iz Jeruzalema je uspelo, d8, je vzgojil kumaro, dolgo 120 centimetrov. sp SLA MAMA IN NI BILO NIČ. PREHITRA VOŽNJA — Petdeset dinarjev da bom plačal za malo hitrejšo vožnjo? Saj me pa poznate. — Prav v tem je problem, ker ste ena od naših »rednih strank«. Iz ..Pavliha MMMH - Pozabi za hipec na cene In se poskusi nasmehnili POMIRITEV ZA OČKA r Z? spomniš, očka, obljubil si mi nalivno poro, ™ bom v šoli vsaj zadosten? — Seveda. — Res imaš srečo. Deaar’ ki si ga namenil za naliroo poro, lahko porabiš za M drugega ... STRAN 12 VESTNIK zg vsako gar nekaj_____ »»Konzerviranje” sodov V teh vročih poletnih dneh je marsikdo že spraznil vinski wd. In kai zdaj? Seveda ga ne bo pustil kar tako. Izkušnje kažejo, daje žveplanje prazne vinske posode ali suho konzerviranje visnkih 'sodov naj-siarejši. najbolj enostaven in najcenejši način vzdrževanja praznih vinskih sodov,^_ Prazen, dobro umit sod Pustimo po pomivanju dva do tri dni odprt, da se osuši, nato Pa ga zapremo in -.zažvepLa-mo. Za žveplanje praznih sodov uporabljamo le trakove azbestnega žvepla. Trakove žvepla pritrdimo na navadno živo. Žico pritrdimo na posebno pilko. in sicer spodaj me kot delamo zdaj, ko žico stisnemo s pilko ob steno •uknje). Pilka. ki vam jo predlagamo, da si jo omislite Posebej za žveplanje sodov, naj bo dolga in koničasta. To Kaj je to v Strele se ljudje bolj boje, kakor Je potrebno, varujejo pa se je manj, kakor bi se je morali! Strela je naravna sila, ki ima določene zakone, po katerih se mora ravnati. LASTNOSTI STRELE: 1. Kadar Ima strela enako dolgo pot do dveh enako oddaljenih stvari, škofi vselej rajši v tisto, ki je dober prevodnik elektrike. Dobri prevodniki so: kovine, voda, živalsko in človeško telo, oglje, saje, vlažen zrak in sploh vlažne stvari-Slabi prevodniki pa so: steklo, svi-ia, smola, tolsta telesa, suh zrak. Kar ni našteto, prištevajo v sredo med dobre in slabe prevodnike- 1. Le strelo enako dobro prevajata dve stvari, udari strela vselej rajši v tisto stvar, ki je bližja. 3. Kjer je vet takšnih stvari, ki strelo dobro Prevajajo, na tisto mesto strela mjši udari. NEVARNOSTI strele. Nevarno je torej bolj na vrhovih I»ra kot na rebrih ali oo dolinah, v" “'Jhovi ponavadi bližje obla-m, ki nosijo strelo. Nad odprto ™*mno pa so oblaki, če niso prav visoki, pogosto bližje ravnini ka-s®sednjim goram. Tako je tudi na rebrih oblak bliže tlom, kakor vrh hriba, če je oblak nizek. Zato odprtih ravnicah in na rebrih hriba, kadar je oblak nizek, strela ' i lra na ravnini in na rebri najvi-»Je stvari: zvonik, hiše, drevesa. Ce ni visokih predmetov, prav človek najbolj vleče strelo nase. Nevarnost je večja ob rekah in potokih, rtasti pa ob jezerih, zavoljo množice vode. Hiše, ki stoje ob vodah ali pa so v okolici najvišje, m morale obvezno imeti strelovode. VpARKU krife Pros‘m. od- J'e med P0Vej' če vse t0- kar materi? numa' ZauPaš tudi WjiodAdOŽ.]e Sumen pos a nekam Ijubo- SPOMIN zabil „a? uPam’ da nisi polkov petdeset tiso-^es’tfov^ ^^IŠLJEN PAR V SOBI Marjan zam>51jen si. J n' ° cem razmišljaš? " 0 tistem, kot ti. b»m not?0 , P°skusi- takoj Poklicala mamo! ČAJ Po NOVEM P°v^aj Priporočam, jp naravnega ... 'h Za koliko?83 Iahk° d°bim pomeni, da je premer pilke na spodnjem koncu majhen.- na zgornjem pa velik.. S tako pilko lahko žveplamo vse sode v kleti, čeprav imajo različne velikosti. Na azbestnem traku je okoli 3 do 5 gramov žvepla. Znani enolog Miško Judež v knjigi Vinarstvo ugotavlja, da za žveplanje praznih sodov potrebujemo naslednje količine žvepla: sod do 200 litrov potrebuje 2.5 gramov žvepla na 100 litrov, torej skupaj 5 gramov. Sod od 300 do 500 litrov, potrebuje 1.5 do 2 grama žvepla ha 100 litrov. Sod od 600 do 1000 litrov potrebuje 1 do 1.5 grama žvepla na 100 litrov. Sod od 2100 do 3000 litrov pa potrebuje 0.25 Visoko drevje vleče strelo nase. Strela si najrajši izbere hrast. Visoko drevo v bližini poslopja sicer varuje, ker strelo vleče nase, če je seveda višje kot poslopje. Toda, če je drevo prav blizu objekta, strela rada odskoči na poslopje in zato je nevarnost večja, kakor če poslopje stoji samo. Visokemu drevesu blizu hiš je treba odsekati vrh, če je najvišji v okolici. Kakih 7 do 10 metrov oddaljeno drevo pa le nekaj varuje pred strelo. Strelovod, seveda, če ni pretrgan, daje varnost vsem stvarem, ki so v njegovi bližini, če so seveda MODA — Že nekaj časa hi razlike med modo za odrasle in otroke. Tudi deklice in dekleta se rade oblečejo v romantična oblačila z volancami in čipkastimi spodnjicami. Na sliki sta mladi manekenki v oblekah Jutranjke iz Sevnice. — Nič ne stane. V usta si spusti vrečico sladkorja, namesti se pod. lipo, potem pa z odprtimi usti čakaj na dež ... ČEVLJI TAKSNI IN DRUGAČNI —* Veste kaj. ti čevlji so takšni, da bi jih najraje vrgla v smetnjak. — Saj jih .lahko, samo račun še plačajte! PRED DOPUSTOM — O dopustu že kaj razmišljate? — Seveda, za razmišljanje imamo dovolj časa ... MALA DOMIŠLJAVA GOSPA VELIKEGA DOMA — To vejevje ob cesti vam , dobesedno trohni, saj ste ga odložili že pred tremi leti. Prodajte mi ga, jaz pa bom že poskrbela, da bo primerno za peč. — O prodaji ni govora. Denarja imamo toliko, da do 0.5 gramov žvepla na 100 litrov. V praksi seje uveljavilo, da žveplamo sode do 100 litrov s pol azbestnega traku, sode od 100 do 400 litrov s celim azbestnim trakom, sode nad.400 do 700 litrov pa z dvema azbestnima (rakoma. Če rabimo za žveplanje praznih sodov več kot en azbestni trak, je bolje, da zažgemo vsak azbestni trak posebej, ker tako žveplo lepše gori in je bolj izkoriščeno. Žveplanje je treba vsaka 2 meseca ponoviti. Da ne pozabimo, kdaj smo zadnjič ževplali. si datum žev-planja na sod s kredo zapišimo datum žveplanja. Pri ponosnem ževplanju uporabimo iste količine azbestnih žveplenih trakov. Preden uporabimo z žveplom konzerviran sod. ga temeljito operemo s čisto vodo. strela? strelovodu tako blizu, kakor je vrh strelovoda visok nad stvarmi. Hiše okrog visokega zvonika z dobrim strelovodom so prav varne. Znatno varnejše je v hiši, kakor zunaj pod nebom. Zunaj pa je bolje biti sredi ceste, kakor tik zidu, zlasti, če teče s strehe obilo vode. V hiši je nevarnejše pri dimniku, zlasti, če se iz njega dviga dim. Nevarnejše je pod kovinskimi visečimi svetilkami, nevarno je blizu vodovodnih in plinskih cevi ... Ste kdaj pomislili, da bi sebe in svoje premoženje s strelovodom zavarovali pred strelo? sem eno hčerko poslala v Benetke, Micika pa je nekje na neki Malti. — Potem pa mi dajte zastonj. — O tem pa sploh ni govora! NESTRPNOST V BLOKU — V bloku psa ne prenesem. pa amen! — Strinjam se. vendar me zanima, zakaj se zadirate nad mano? — Mislila sem. daje vaš. — Moj? Sploh ne! Tetin je in oblaja vsakega stanovalca na hodniku. Ni takšen kot stanovalci, ki še za pogled in pozdrav nimajo časa. Naj kar laja . . . OGRAJA — Na našem podeželju je videti vsemogoče vrste ograj: železne, betonske, kombinirane ... Le tu in tam naletiš na lepo ograjo (če že pač ograja mora biti). Mnogi menijo, da je še najlepša živa ograja. Pa ne tista, ki jo sestavljajo ciprese! Veliko boljši je liguster. Tudi lesena ograja je lepa. Morda se boste odločili za nakup takihle ogra jnih elementov. Če zmanjka super Velika večina avtomobilov uporablja sup^r bencin. Večkrat pa se zgodi, da prav ta vrsta bencina zmanjka, hkrati pa je prazen tudi rezervoar v vašem avtu. Kaj zdaj? Ali lahko natočim navaden bencin s_86 oktani? Nasvet je takle: Če na bencinski črpalki ni Nasvet za Kmetije namenjajo pogosto premalo pozornosti menjavi olja, v traktorju, kar je odločilno za vzdrževanje traktorskega motorja. Zlasti radi pozabijo, da je mešanje različnih vrst olja prepovedano. Če se mora lastnik traktorja iz kakršnegakoli vzroka odločiti za drugo vrsto olja, kot ga je imel v motorju, mora storili naslednje: iz toplega motorja spustiti staro olje; v karier nalili novo olje; pognali motor in ga pustni teči približno deset minul: izpustiti olje iz karterja in v nafti oprati vložek oljnega čistilca; v karier nalili novo olje in s traktorjem delati en ali dva dneva: Ugodnosti za obrtnike Od 15. maja velja nov odlok o pogojih, ob katerih lahko fizične osebe uvažajo, prinašajo ali prejemajo .določene predmete iz tujine. Novosti se nanašajo tudi na'uvoz gospodarskega materiala. Delovni ljudje, ki opravljajo obrtno, gostinsko-turi-stično dejavnost ali druge dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so last, občanov, lahko uvažajo stroje, naprave, aparate in drugo opremo in rezervne dele za ta sredstva pod pogojem, da njihova posamična vrednost ni večja od 400 tisoč dinarjev in da pri uvozil niso-starejša od 10 let. Če je 'posamezen kos opreme dražji od 400 tisoč dinarjev, je ni mogoče uvoziti niti po delih. Izjema so le primeri, ko je mogoče uvažati rezervne dele za že prej uvoženo osnovno sredstvo. Razen opreme je mogoče za potrebe teh dejavnosti uvažati tudi reprodukcijski material do skupne vrednosti 100 tisoč dinarjev. Za tiste obrtnike, ki imajo le popoldansko oziroma dopolnilno obrt, je vrednostna zgornja meja uvoza reprodukcijskega materiala 50 tisoč dinarjev letno. Pri uvozu je treba predložili potrdilo pristojnega organa v občini in dokaz, da blago ni starejše od 10 let. Pri uvozu rezervnih delov je potreben še dokaz, da obrtnik ustrezno opremo že ima (carinska deklaracija). supra, natočite le'toliko navadnega bencina, kolikor je potrebno za vožnjo do naslednje črpalke. Maksimalno je dovoljeno (da ne bo kaj narobe z motorjem) natočiti in porabiti le kako, četrtino goriva, ki ga sicer sprejme rezervoar v vašem avtu. Če ste traktoriste olje izpustili iz karterja in zamenjati oljni čistilec; naliti novo olje in s traktorjem delati normalno. - KG SESTAVIL MARKO NAPAST MEHIŠKI CESAR AVSTRIJSKEGA RODI ODREZAN DROBEC, TUDI KUPON SINTETIČ- ' NO VLAKNO DEL ŽIVALSKEGA TELESA MAJHNA OSA ZIMSKO VOZILO OZEK KOS BLAGA PREUDAR- NOST, RA- ZUMNOST • SEZNAM NASLOVOV SREDIŠČE HRV. ZAGORJA ODPOSLANEC, KURIR OKUS KISLEGA VINA FALOT MESTECE PRI KOPRU PLITVA SERVIRNA POSODA VRATNI IZREZ PRI ŽENSKIH OBLEKAH JEDILNI LIST PLANINSKO DRUŠTVO AZIJSKI VELETOK PRITOK KAMEV SOVJETSKI ZVEZI PESNIK KLOPČIČ REČ, PREDMET LITER KAR SE SPLAKNE DIRIGENT HUBAD OTOK V SREDNJEM JADRANU PREDNIK ESPERANTA PISANE PAPIGE VELIK INDONEZIJ- SKI OTOK ŠPANSKI SPOLNIK ALFRED NOBEL OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR *• NEUMNO VEDENJE * REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: akrobat, violina, splavar, Trojane, RI, kan, oaza, ST, dniks, gumarji, R, Inter, sak, irs, krajnik, at, rana. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA torej namesto supra natočili navaden bencin, vozite normalno. torej brez močnih dodajanj plina. Na križiščih in med vožnjo v nizdol pravočasno menjate prestavo in torej motorja ne mučite z visokimi stopnjami (»brzinami«). Seveda si morate prizadevati, da čimprej napolnite rezervoar s suprom. kajti le tedaj bo motor deloval kot urica. Sicer 'pa: vožnja z navadnim bencinom je dražja: z njim namreč ne moremo doseči tisti obseg kilometrov, ki ga brez problemov dosežemo z vožnjo, ko naš avto poganja super. ^“JČ^ULUA, 1982 STRAN 13 Zaradi vojne je ostala največja železniška nesreča v zgodovini prikrita. Samo neapeljski dnevniki, ki so izhajali pod kontrolo ameriških oblasti, so objavili kratko vest, da se je blizu Balvana zgodila železniška nesreča. Kakšna je bila tega niso objavili. Pisali bomo o največji nesreči vseh časov in tudi najbolj čudni. To ni bilo trčenje vlakov. Ni iztirila kompozicija bilo niti požara. Vsi vagoni so ostali celi, vlak nedo-taknjen. Toda kljub temu — umrlo je čez osemsto ljudi. Nesreča seje zgodila 2. marca 1944. leta. Kran mala nostaia Balvano na jugu Italije. Tega hladnega, deževnega dne seje vlak številka 8017 le s težavo prebijal skozi opustb-šene kraje italijanskega juga. Zavezniška invazija, ki je bila izvršena nekaj—mesecev prej, je zmotila železniški promet. Mnoge proge so bile ukinjene, potniških vlakov f PREBRALI SMO ZA VAS večkrat sploh ni bilo, tako da so se številni civilisti zrinili na tovorne kompozicije, kljub prepovedi ameriških vojnih oblasti. Tako je tudi tovorni vlak, poln civilistov, , krenil na pot iskanja življenjskih potrebščin. Preskrba v Neaplju in okolici je bila v tem času zelo slaba. Črna borza je cvetela. - Številni črnoborzijanci so se oskrbovali v vaseh okoli Potenze, sedemdeset kilometrov severozahodno od Salerna. Tovorni vlak je peljal ravno v tej smeri. Od vseh sedeminštirideset tovornih vagonov jih je bilo samo dvanajst natovorjenih. V ostale so se nagnetli ilegalni potniki — kakor črnoborzijašk tako tudi skrbni očetje, ki so hoteli svojim družinam nabaviti nekaj mesa, olja, moke, in sadja. Podnevi so policaji še lahko nekako preprečili ljudem, da bi skakali na prazne vagone, toda ponoči je postalo to nemogoče. Kmalu se je na kompoziciji znašlo več kot tisoč ilegalnih potnikov. Vlekla se je le počasi, zato je večina njih spala. Ob 23.40 je vlak zapustil Ro-magnolo in krenil proti sedem kilometrov oddaljeni postaji Balvano, v hribih Lukanskih Apeninov, kjer bi moral počakati na srečanje z drugim vlakom. Vlak je v Balvano prišel po voznem redu —.dvanajst minut po polnoči. Dokler sta dva delavca s postaje šla vzdolž kompozicije, da bi rutinsko pregledala sedemin-štirideset vagonov, je šef postaje Vincenzo Maglio izmenjal nekaj prijateljskih besed s strojevodjema Giglianijem in Senatorjom. Daljši postanek sta strojevodja obeh iokomotiv.izkoristilazato, da st i povečala pritisk pare v kotlih, kajti pred njimi je bila ježka pot. Deset minut pred eno, ko je prispel vlak v Balvano, ie Oostaiena- čelnik dal znak za odhod. V Sosednjo postajo Bella-Murro, oddaljeno kakih šest kilometrov, bi moral vlak prispeti čez dvajset minut. Vlak ni prispel čez dvajset minut. Niti ni prispel čez eno uro. Ni prispel nikoli. ZASTOJ V PREDORU Kraj med dvema postajama je povsem pust. Med hribi seprebija rečica Platano, ki je izdolbla globok kanjon. Med postajama ni bilo poti. Na tem delu enotirne proge, ob kanjonu velike reke, so se menjavali samo predori in mostovi. V nadaljši predor, Galleria delte Armi, dolgega 3200 metrov, kjer se je proga rahlo dvigala, je vlak številka 8017 zapeljal ob enih ponoči. Nikoli se ne bo točno zvedelo, kaj vse se je zgodilo takrat v predoru. Na kratko se ve samo tole: ko so lokomptive obvladovale vzpon in pripeljale do polovice predora, so se kolesa prve lokomotive začela vrteti na mestu. Strojevodja je zaman sipal pod kolesa pesek Celotna kompozicija je začela počasi drseti nazaj. VLAK ŠTEVILKA Nekoliko ur po nesreči je bilo strašno pogledati na postajo Balvano, kjer so razmestili trupla 800 potnikov. Po dvestotih metrih se je vlak zaustavil. Samo zadnji vagon, z za-viralčevo kabino, se je deloma znašel zunaj, medtem ko so bili vsi ostali vagoni v predoru ... Lahko si samo predpostavljamo, kaj se je zgodilo potem. Preiskava je ugotovila, da so v trenutku . zaustavljanja bila kolesa prve lokomotive odklopljena, upravljalska ročica pa postavljena v položaj za pomikanje nazaj. Kolesa druge lokomotive pa so bila zavrta, upravljalska ročica pa je bila postavljena v položaj za gibanje naprej. Očitno si strojevodja vteh kritičnih trenutkih nista bila enotna, kaj storiti. Vlak je torej zastal v predoru, ker lokomotivi nista mogli potegniti čez hrib dolge kompozicije. Oba delavca sta pospešeno metala oglje v peč,.da bi stroji dobili potrebno moč — to je bila borba zastonj, ker so bili kritični trenutki vse bliže. Iz dimnikov obeh lokomotiv se je sukal gost, črn dim. Kmalu so bili oba strojevodja in njihovi pomočniki omamljeni z ogljikovim monoksidom. Klonili so in niso več reagirali... Dim in smrtonosni plin sta se počasi vlekla zdolž kompozicije, pri tem pa omamila številne potnike. Na nesrečo so zagotovo spali. Nihče se ni zavedal smrtne nevarnosti. Tistih malo potnikov, ki so bili budni, pa ni bilo zaskrbljenih. Verjeli so, da dobra strojevodja poznata svoje delo. Niso niti slutili, da sta posadki obeh lokomotiv že mrtvi. Nekateri potniki, ki so zaradi dima vse težje dihali, so zapustili vagone in hoteli priti iz predora. Vendar niso vedeli, kateri konec predora je bližje. Dokler so se odločali, v katero smer naj gredo, bil je namreč mrak, jih je uspaval smrtonosni plin. VZNEMIRJENJE NA POSTAJI Med tistimi, ki so budni pričakovali zaustavljanje vlaka, je bil Roberto Mazzura, ki se je vračal domov iz službe. Takoj, ko se mu je zazdelo, da kompozicija stoji dlje, kot bi bilo potrebno, je zakričal ljudem, naj čimprej pridajo iz predora. Le potnik Domenico Miele je takoj izkočil iz vagona in krenil za njim. Plazeč se po vseh štirih skozi mrak, zadržujoč dih, sta dva človeka hitela proti izhodu. Dim ju je povsem omamil, v glavi se jima je vrtelo, vendar sta se s skrajnim naporom vlekla naprej, . Čim prei do izhoda. V trenutku, ko seje vlak ustavil, je bil zaviralec Michele Palo v svoji kabini na koncu zadnjega vagona. Ker strojevodja ni dal žvižga opozorila, je Palo sklepal, da se je vlak zaustavil zaradi signala na progi. Da bi videl, kaj je vmes, je čez čas odprl okno. Na obrazu je začutil dim. Kmalu je ugotovil, je celotna kompozicija ostala v predoru in da je samo njegov zadnji vagon ostal na tej strani belo uokvirjenega vhoda tunela. Hitro je izstopil iz kabine in šel ob vlaku v tunel. Ni prišel niti trideset metrov in naenkrat mu je bilo ve jasno. Zakričal je, se hitro obrnil in stekel iz predora. Tekel je po sredini proge proti Balvanu. Spodrsnilo mu jein padel je.Tekel je naprej z razbitim kolenom. Padel je še nekajkrat, si ranil obraz, komolce, drugo koleno. Bil je ves v krvi, toda tekel je, tekel ... Kaj se je med tem časom dogajalo na postaji Balvano? Ko je odposlal vlak številka 8017, je šef postaje Maglio predal dolžnost naslednjemu ter odšel spat. V tem času ponoči je bil promet neznaten. Prvi naslednji vlak, številka 8025, bi moral priti šele čez uro in pol, zato je Giuseppe Salonia prvo uro svoje službe preživel ob branju časopisa. Nekoliko prej, preden bi mora! priti v naslednji vlak, se je spomnil, da s postaje Bella-Muro ni prišlo še nobeno sporočilo, daje predhodni vlak že orisoel in da je proga prazna. Takoj je telegrafiral v Bella-Muro: od tam so odgovorili, da vlak št. 801 7 še ni prispel. S slabimi slutnjami je Salonia pričakal prihod vlaka št. 8025 ih takoj ukazal, da odklopijo lokomotivo. Povzpel se je na lokomotivo in ukazal strojevodji, da krene počasi protj Bella-Muri, da bi pregledala progo. ' <- ’ >VSI SO MRTVI« Nista prispela daleč, ko jima je pritekel naproti Michele Palo, zavirač nesrečnega vlaka. Krvav zaradi številnih padcev je mahal„s svojo svetilko in na ves glas kričal: >Tam, tam zgoraj, v predoru! Vsi so mrtvi! Vsi so mrtvi!« -Sono tutti mortj!« — stavek, ki je presekal noč. Čez pol ure je mestece Balvano bilo na nogah. Ko so na mesto nesreče prispele ekipe rdečega križa, železničarji, miličniki in zavezniški vojaki, so zagledali strašen prizor. Ob stenah predora in po progi so ležala trupla — moški, ženske, otroci. Tudi vagoni so bili polni trupel. Na nekaterih vagonih zaradi trupel niso niti mogli odpreti vrat. Prava t ragedija seje pokazala šele, ko so kompozicijo privlekli na postajo v Balvano. Obrazi stotine mrtvih pa so bili mirni, kot da bi spali. Tako kot so zaspali, tako so tudi umrli. Bilo je blizu 800 mrtvih, več sto pa jil. niti niso mogli identificirati. Preživeli so v glavnem, le tisti iz zadnjih dveh treh vagonov, kjer je bila koncentracija ogljikovega monoksida najmanjša. Največja nesreča v zgodovini železniškega prometa takrat ni dobila nikakšne publicitetete. Celo so jo zamolčali. Zaradi vojne cenzure je le v neapeljskih dnevnikih izšla kratka vest, da se je blizu železniške postaje Balvano zgodila železniška nesreča števila mrtvih niso objavili. Po vojni so svojci ponesrečenih zahtevali od italijanskih železnic odškodhino, vendar je bila zahteva odklonjena, ker v tem primeru ni šlo za potniški vlak in potniki niso potovali v skladu s predpisi. Po Areni ^0^ i ko so cvetele marelice Spet sem v tem okolju, kjer me bodo obdajali nabitchnaseljeni bloki, lumpenproletariat, stanovanja in ulice, natrpane z italijansko vojsko^ spet bom prisluškovala hrupnim razgovorom, ko bodo vojaki tekali k dekletom v hiši. X > Biba je končno prišla. Stisnila sem otroka k sebi in se' sprostila. Zbujal se je, obračal je glavico in si skušal odpreti oči. Samo da sva skupaj. Zrak zanj bom sproti čistila bacilov, tako da jih bom jaz vdihavala, spal bo tako in tako pri meni, k nama bo prodiralo isto sonce kakor nd Vodnikovi. Vse bo nazadnje, dobro. V tistih dneh, ko sem se vživljala v staro okolje in sem morala pozabljati na Vodnikovo cesto, na sobo, na vrt, na bližnje gozdove, posebno pa na Bibino mater, mi je posija! v moj kar mračen položaj obisk M a rji n ega fanta, ki je prišel iz Trebeljnega. Razen krompirja in nekaj drugega živeža za Marjo je zame prinesel Darkovo pismo. Gubčeva brigada se je mudila v bližini in Darko je seveda svojemu poštarju pustil zganjeno pisemce. Marja je fanta radostno pripeljala v sobo, da vidi mene in otroka in bo znal laže opisati, kakšna sva in kako Živiva. Z Marjo sta mi tudi pripravila presenečenje. Fantje prinese! s seboj fotografski aparat, da naju bo z otrokom slikal. Darko naju bo videt, prvič bo videi otroka in nič zato, če samo na sliki. Oblekla sem si svetlo bluzo, pred okensko šipo uredila lase, Marja mi je pomagala obleči otroka v najlepšo garnituro in šli smo na dvorišče. Za hišo so po tirih neprestano drveli vlaki v mesto in iz mesta. Nepregledna vrsta tovornih vagonov, drugi vlak odprt, s topovi in tanki in spet osebni vlak, poln potnikov. Marjin fant je med tem hrupom pripravljal aparat, jaz pa sem iskala položaj, da bova na sliki čim lepša. Rekla sem si: ,Na, tu naju imaš. Dve trofeji; privadi se na to. Poglej ga, kako polna Učka ima, kako se že smeje, kako velik fant je. Rad naju imej in ne smeš pasti. Ostani živ, ker nas čaka lepo, skupno življenje. ’ Take naivne misli so mi rojile po glavi, ko se je Marjin fant trudil, da bi naju ujel v objektiv. Na oknih bloka se je pojavilo nekaj zijal/ na katere se nismo dosti ozirali. Ni napravil samo en ali dva posnetka, kakor sem si predstavljala, ampak je posnel cel film. Mene z otrokom v različnih pozah, otroka samega in Marjo z otrokom v naročju. Pisma nisem brala prej, dokler nisem ostala sama. Ko je fant odšel, je prišla k meni še Marja, ki jo je začelo skrbeti, če je prav, da me je fotografiral. Ce bi mu vzeli aparat, bodo imeli mojo sliko. ,,Eno več ali manj, je vseeno,'' sem se pošalila. ,,Darko si bo lahko predstavljal, kaj ima." Ves dan sem oi/a sama. V miru sem položila otroka v košarico zraven žimnice, ki jo je medtem prinesla z Vodnikove Mali Darko se je lepo razvijal, pridobival je na teži in se bližal šestemu kilogramu. Rad se je smejal, živahno je opazoval skromen svet okrog sebe in upala sem, da bo s svojim trdnim zdravjem vsemu kljuboval. Smešen je bil naš orjak pri tehtanju na vlečnici, kakor so rekli tehtnici, ki si jo drža! v rokah. Zavezale smo ga v plenico kot cule, zadrgnile vozel in ga obesile na kavelj. Prepričana sem bila, da je fant podedoval po mami in Darku trdno zdravje, saj nama v hribih ni mogel do živega ne mraz, ne lakota, ne strah. Večkrat sem pomislila, kako sem se med nosečnostjo bala za otroka, kakšen bo, saj sem ga nosila po hostah, lačna, utrujena, negotova, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Nikoli se nisem mogla znebiti očitka, da bom jaz kriva, če bom spravila na svet spačka. Očital mi bo. Mogoče bo tak, da se tega niti ne bo zavedal. Ko sem ga ob rojstvu zagledala v primarijevih rokah pomodrelega in se ni ganil, me je spreletel isti občutek krivde. Cernu, čemu sem ga spočela/ Zdaj pa leži v košarici cel orjak z napetimi Učki in se kar naprej posmehuje mojemu strahu, /zmed partizanskih zdravnikov se spominjam dr. Gala Petra pod Snežnikom. Edini je zaupa! mojemu zdravemu organizmu in skrivnostnim zakonitostim narave. Nič ni kolebal. Bil je proti splavu, o katerem sva z Darkom razmišljala. Mlada sva, vojne bo kmalu konec in tedaj si ne bi odpustila, če bi 'se odrekla otroku, je dejal. In da/je: koliko mater rojeva v težjih okoliščinah, v požganih domovih, v internacijah, zaporih, brez pravega upanja v bodočnost. Vedno me je potihem spremljala njegova misel. Tako prav je ime/. V Obiskala me je Vida, kije bila še vedno sekretarka partije svojega rajona. Našla me je srečno. Moja notranjost se je odmaknila od vojnih tegob, ki so jih morale prenašati one. Misli so se osredotočile na košarico poleg mene na tleh. Samo v otroku sem iskala svoj smisel življenja. Vida me je razumela. Ob pogledu na mojo srečo so se ji -obudili spomini na Slavka. Ni mogla vzdržati, da ne bi obiska/a njegove matere. Komaj ji je prikrila resnico o Slavku. Mati jo je sprejela kot svojega otroka. Od prvega trenutka, ko jo je Slavko pripeljal, jo je imela rada, zdaj pa se je ta ljubezen še stopnjevala. Pred nekaj dnevi ob enem takih obiskov v kavarni so nenadoma vdrli v lokal Italijani, začeli so vse goste legitimirati in preiskovati. Vida se je znašla v pasti. Nag/o sije pripasala bel predpasnik, začela v kuhinji brisati posodo m nihče se ni zmeni/ zanjo. Spet sem čutila, da sem tu varna z otrokom. Moj svet se je ob njem začet in konča/. Vida se otroka ni mog/a nagledati. Ni mog/a, da se ga ne bi dotaknila, ga poljubila, mu prijela m dvignila ročico. Take so bile vse. Prišla je Helena. Samo enkrat je bila pri meni, odkar sem se vrnila na Predovičevo in to kmalu po mojem prihodu, da N disciplinirala svojo teto Jožo, a ji tega ni bilo treba. Ni b" sence živahnosti in običajne razigranosti v njej, niše sklonila . otroku, ni me pozdravila z ,mami', ni se zanimala, če kaj potrebujem. Bleda se je naslonila na steno in buljila predse. Bila sem prepričana, da je na cesti doživela kako nevarnost, od katere si spet ne more opomoči. Ni se spuščata v najin pogovor z Vido, dokler ni nazadnje suho, trdo dejala- ,,Mamo so ubili." . Ni jokala. Niti ena solza se ni zalesketala v njenih °^0 Dolgotrajne slutnje so jo pripravile na ta trenutek. Ž nek čudno notranjo močjo je prenašala novico, zdaj dokonča resnično. Povedala je, da so mater ubili že med roško °fenZ'ai julija 1842, torej pred enim letom. V vasi, kjer je učiteljev Helenin oče Matjaž, so tedaj postrelili njo in dvajset vaščan in jih zakopali v skupnem grobu. Pred nekaj dnevi so gr odkopali, njeno mater pa spoznali po majhnih čevljih. Imela 1 namreč izredno mahna stopala. ' či v Helena je govorila suho. Z Vido ji nisva mogli kaj rec uteho, ker bi bilo odveč. Dovolj ji je bilo, da nama je povedala. • (Nadaljevanje prihodnjič) __________19^ VESTNIK, 15. STRAN 14 šport avtospeedway V Gornji Radgoni nastopili Avstrijci Na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je 31 avtomobilistov iz sosednje Avstrije nastopilo na zanimivi avtospeedway tekmi. Avtomobilisti so bili razdeljeni v dve kategoriji in sicer po jakosti avtomobilov. Blizu 2000 gledalcev je videlo hitrejše vožnje na treningu kot pa na uradnem tekmovanju. Hack Wolfgang je namreč na Alfi 2000 na treningu Peljal celo 103,92 km na uro. Na glavni dirki pa so v kvalifikacijskih vožnjah za finale najboljši tekmovalci dosegali hitrosti okrog 99 km uro. Erich Zengeren iz Gradca je na Porscheju bil najhit-fejSi z izidom 99,29 km uro. 1000 metrska peščena steza v Gornji Radgoni, ki je po nekaj letih spet prenašala bremena štirikolesnikov je dobro prestala novo športno DVA RAZBITA AVTOMOBILA, A disciplino. Sicer pa je na av-tospeedwayu bilo razbitih tudi več stekel predvsem prednjih, dva avtomobila so morali odpeljati s steze a, k sreči ni bilo nobenih poškodb tekmovalcev. Škoda, da niso v Gornji Radgoni nastopili tudi Jugoslovani ampak zgolj Avstrijci. Organizatorji so nam povedali, da so Ljubljančane povabili a jih ni bilo — domačim pa niso smeli na progo, ker nimajo tekmovalnih licenc. Kot kaže je sodelovanje med društvom AMD Gornja Radgona in St. Peter iz Avstrije dobilo trdnejšo podlago za v prihodnje, kar obeta še več takšnih dirk na peščeni stezi v Gornji Radgoni. Rezultati: do 1200 ccm: 1. Josef Liebman (Gamlitz, Alfa 2000) 204,74 (p. h. BREZ POŠKODB TEKMOVALCEV 89,15), 2. Karl Posinger (Fladnitz, BMW 2002 Tii) 205,06, 3. Karl Gruber (St. Peter, Citroen CX) 205,72. nad 1200 ccm: 1. Feliks Pailer (Birkfeld, BMW 2002) 196,99 (p. h. 92,68), 2. Erich Zengeren (Gradec, Porsche 911 SC) 197,71, 3. Hubert Friedl (St. Peter, Volvo Turbo) 203,29. Tonček Gider Športni utrip Pomurja Približno 6000 gledalcev je v soboto in nedeljo lahko v Pomurju spremljalo štiri dokaj kvalitetne športne prireditve. Organizatorji so pripravljali prireditve brez dogovora med seboj, kajti majhen pomurski prostor težko privabi gledalce na vse prireditve hkrati v zadovoljstvo organizatorjev. Upajmo, da bo v prihodnje več dogovarjanja med športnimi društvi. Vse prireditve pa so kljub vsemu imele svoje značilnosti. JOŽE MESARIC, predsednik športne komisije pri AMD Gornja Radgona: ,,Avtospeedway je novejša zvrst moto športa s katerim smo želeli popestriti dogajanja na stezi v Gornji Radgoni. Letos je odpadla prva dirka za odprto državno prvenstvo v speedwayu za posameznike zato smo hoteli izkoristiti našo stezo za avtospeedway. Do takšne prire- Motokros — dve zanimivi prireditvi v maCkovcih ditve smo prišli družno z društvom ST. Peter iz sosednje Avstrije s katerim vzdržujemo dobre prijateljske stike.” Zmagal Avstrijec Frauwalner Prizadevni člani AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote so v Mačkovcih na Goričkem pripravili dve privlačni motokros prireditvi. V soboto je 42 tekmovalcev iz Slovenije nastopilo na 5. dirki za slovensko prvenstvo v razredu 50 (Lukovica) 36 točk ... 8. Hajdinjak 29, ... 13. Rogan 22, 24. Nemec 10, 31 Kozar 6, 32. Bratuša (vsi Murska Sobota) 5 točk. Ekipno: 1. Orehova vas 133, 2. Slovenija avto 127, 3. Murska Sobota 72 točk. gledaleev ">o občinske skupnosti za cene Nada Drvarič, dipl. oec. 198. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) 5. Člena odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Murska Sobota na področju družbene kontrole cen ter občinski skupnosti za cene (Ur. objave št. 29/1980) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Ur. list SFRJ, št. 67/81 m 33/82) je Izvršni svet Skupščine občine.Murska Sobota sprejel ODREDBO j o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev. 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki i(v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski'skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine: 0120 PROIZVODNJA KAMNA. GRAMOZA INPESKA 0130 PROIZVODNJA ŽIVILSKIH PROIZVODOV 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 VISOKA GRADNJA: stanovanjska gradnja 0503 INŠTALACIJSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU r 0606 MESTNI PROMET 0901 OBRT IN OBRTNE STORITVE 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil. 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televizijskih aparatov in naprav 090171 Izdelava kruha S3NOM 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve s ' 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1002 STANOVANJSKA DEJAVNOST: stanarine 1003 KOMUNALNA DEJAVNOST: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (H5O351) in storitve drugih komunalnih dejavnosti (10039) 2. V postopku oblikovanja cen iz L točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti. povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen. določenih v zakonu o temeljih sistema cen in dužbeni kontroli cyn in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prat tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode in Storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter. da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oz. opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o pošebnem načinu oblikovanja cen. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo opravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali šo razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 6. Za pošiljanje cenikov v skladu s to odredbo se uporablja Navodilo o pošiljanju cenikov skupnosti za cene občine Murska Sobota v potrditev (Ur. objave občin Pomurja, št. 16/1981). 7. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-6/82-3 M. Sobota, dne 29/6-1982 ' Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavel Pongrac . 199 Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list ŠFRJ. št. 1/80 in 38/80) in 6. člena odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Murska Sobota na področju družbene kontrole cen ter občinski skupnosti ^a cene (Uradne objave št. 29/1980) izdaja izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota ODREDBO o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno I. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovske organizacije) nimajo Pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (-Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80) oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oz. na drobno po določbah te odredbe z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov: Proizvodi, ki spadajo 1 v dej a vnost Stopnja za kritje stroškov največ v višini Panoga Skupina Pods. * na debelo v % na drobno v % 1 2 z 3 4 6 0111 012C 01111 01200 011113 Kremenčev pesek, kremen Kamen, marmor, gram., pesek 3 5 5 12 0130 01302 «13021 Osnovne vrste pšen. in rženega kruha specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva • posebni predpisi 8 Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno uporabljajo stopnje določene za enake oz. sorodne industrijske izdelke. 2. Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2.. 3.. 5.. 6.. 7.. 8.. 9., 10.. in 11. točke Odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo-in na drobno (Uradni list SRS. št. 15/82). 3. Ta odredba' začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. . Številka: 38-4/82-3 : M. Sobota. 4/6-1982 Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Pavel PONG RAC 200 N a podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80). 2. člena Odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta skupščine občine Lendava na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Lendava Uradne objave št. 29/80 in Odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ. št. 67/81 in 33/82) je IS skupščine občine Lendava sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev L Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in.storitve iz pristojnosti občine: 0120 PROIZVODNJA KAMNA. GRAMOZA IN PESKA 0130 PROIZVODNJA ŽIVILSKIH PROIZVODOV 013.021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha ’ 0501 VISOKA GRADNJA: stanovanjska gradnja 0503 INSTALACIJSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU 0606 MESTNI PROMET 0901 O B RT IN O B RTN E STO RITV E 090121- Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televizijskih aparatov in naprav 090171 Izdelava kruha 0902 OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSPODINJSTVOM 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 Pranje, čiščenje ih barvanje perila in oblačil 1002 STANOVANJSKA DEJAVNOST: stanarine 1003 KOMUNALNA DEJAVNOST: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju in storitev drugih komunalnih dejavnosti. 2. V postopku oblikovanja cen iz L točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen. določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbenih kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. •3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav-tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, kijih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij. s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje.samoupravne organizacije in skupnosti, ter da se. ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen. zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 6. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Odredba o pošiljanju' cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Lendava v potrditev (Uradne objave, št. 31/81). 7. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-13/81-3 Lendava. 29. 6. 1982 Predsednik Izvršnega sveta Ludvik ing. Jerebic, 1. r. Radijski in televizijski spored od 1 6. do 2 3 .julija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK. TOREK SREDA ČETRTEK RADIO i RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA , MURSKA SOBOTA RADIO ----- . RADIO MURSKA SOBOTA) MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 - Najlepše želje s čestitkami in pozdtavi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 18.05 Poročila. 18.10 Radenci 82: Plesni orkester RTV Priština. 18.30 Obzornik. 18.45 Pot v prihodnost: Komunikacijska sredstva v i prihodnosti človeštva, izo-'i braževalna serija. 19.15 Ri-sanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19,26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57, Propagandna oddaja. 20.00 C.Alvaro: Strah vlada svetu, italijanska nadaljevanka. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Ne prezrite. 21.20 Španske operne zvezde: Teresa Berganza. 22.15 Spremljajmo — sodelujmo. 22.25 Nočni kino: Poslikani človek, ameriški film. 00.05 Poročila. Oddajniki 11. TV mreže: 17.25 Test. 17.40 TV dnevnik V madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Plavica. otroška oddaja. 18.45 Telestart. zabavnoglasbena oddaja., 19.30 TV I dnevnik. 20.00 Čas ljubezni I in skrivnosti sanj, baleta. 20.45 Poročila. 20.50 Povejva. dokumentarna serija, -1.40 Nočni kino: Najboljša genska mojega življenja, češkoslovaški film (do 23.15). TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja 16.40 — Pota mladih: Mladi in počitniško delo, Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 —Nekaj minutz ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. GA PRENOS OSREDNJE- SPOREDA! SLOVENSKEGA TV LJUBLJANA 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ^ZAGREB 17.50 Napoved sporeda. 18.00 Poročila. 18.05 1 koledar. 18.15 Plavica. 18.« Telestart. 19 30 TV dnevnrk-I 20.00 Fantje s Hill Streta. 1 serijski film. 21.00 Drago Mlinarec in prijatelji, zabavnoglasbena oddaja. 21 50 TV dnevnik. 22.05 Kultura srca. 23.35 Poročila. Prvi program 8.00 Jutranja poročila.! 8.05 Šolska TV. 9.30 Če slon skače čez plot (film). 11.15 | George Gallup. 12.00 Opol- 1 danska redakcija. 14.00 Ve-1 lika ljubezen lady Caroline | (film). 16.00 Eci. peci. pec. 1 16.25 Womblejevi. 16.30 I Mati in Jenny. 16,55 Span- I ček Zaspanček. 17.00 Pan- I optikum, 1,7.30 Družinski I magacin. 18.00 Avstrija v I sliki 18.30 Čas v sliki. 19.15 I Akti XY,—nerešeno.20.20 I Takšno ali drugačno je ži- | vlienje, (TV film). 21.20 | Sport. 21.30 No-ni studio. I Drugi program 17.00 Galerija. 17.30 Brez l nagobčnika. 18.30 Čas v sli- | ki. 19.15 Velike reke (nad- | aljevanka). 20.00 Znanost I danes. 20.20 Politika v petek 1 10 pred 10. 21.20 Lovimo | računalnik (film). > VAS TEDNIK VESTNIK TV MADŽARSKA , 15.35 Sovražnik države št. filmska komedija. 17.30 Poštni predal 250. Maria lakacs. 17.45 5 minut me-'eorologije vremenska na-Poved. 17.50 Žetev '82. reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Delta, znanstveni ma-^zin. 19.25 ABBA, glasbeni 'drn. 20.15 Pogovor z na-^estnikom direktorja čari-' 9e. 21.05 TV dnevnik. 21.15 Alexisovo potovanje, franc, 'ilm. 17.15 Poročila. 17.20 Slavni Fittipaldi, brazilski dokumentarni film. 18.55 Naš krai: Le.še. 19.10 Zlata ptica — B. Magajna: Račko in Lija. 19.15 Risanka. 89.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Stradun — Baš — Čaršija — Skadarlija. skupno zabavnoglasbena oddaja. 21.45 Zrcalo tedna. 22.00 Ujetnik druge avenije, ameriški film, 23.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Moja rdeča kapica in Maček bum-bum se v snu sprehaja po svetu, otroški predstavi. 18.00 Človek in pol. humoristična serija. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Radenci-82: Plesni orkester RTV Sa- ZO ljubljanska banka Pomurska banka rajevo. 20.30 Poezija. 21.05 Poroči la. 21.10 Človek in čas. dokumentarna serija, 21.40 Športna sobota, 22.00 Svet okoli nas: Do meje izdržlji-vosti. dokumentarna serija (do 23.00).. TV ZAGREB 17.30 Beseda mladih. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Mali koncert, 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Stradun — Baš — Čaršija — Skadarlija, prenos. 22.05 Spletka, 'ameriški film. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.35 Veselje z glasbo.-10.00 Klovn (balet). 10.25 Arheologija biblije. 10.55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija. 14.50 Prevarantka (film). 16.00 Risanje, slikanje, oblikovanje. 16.30 Flipper, 16.55 Spanček. zaspanček. 17.00 Tedenski spored. 17.30 Dobra' volja z glasbo. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Astrološki show, 20.50 Šport. 2l.l5*Medna-rodni festival v Lignanu Drugi program ' 13.00 Športno popoldne, 16.35 Ali poznate melodijo. 17.25 Poletno gledališče. 18.00 Za prijatelje filma. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Če pogledam v tvoje oči. 21.15 Religija. 21.20 Jery Cptton (film). TV LJUBLJANA 9(00 Poročila. 9.05 Živžav, otroška matineja. 9.55 N. Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka, 11.25 TV kažipot. 11.45 Čez tri gore: Ljutomerski oktet. 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Poročila (do 13.20). 16.15 Poročila. 16.20 Brasil special. zabavnoglasbena oddaja. 17.10 Športna poročila. 17.25 Komisar Moulin: Oseka, francoska serija. 18.45 Opera narave: Južna Amerika — Strast spomina — 2. del. 19.10 Risanka. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno.do zrna. I9.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Čez neprekinjeno črto, nadaljevanka TV Beograd, 21.00 Človek brez meja: Opazovalci. dokumentarna serija. 21.30 Športni pregled. 22.00 Lovečn: Gorsko-hitrostna avtomobilska dirka JP.22.15 Poročila. za Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Grobničko polje: Motodirke za VN Jugoslavije. 17.30 Glasbeno popoldne. 19.00 Velike razstave, 19.30TV dnevnik, 20.00 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana, 20.40 Poročila. 20.50 Bogastvo Rougo-novih. serijski film. 21.45 Cordillera Blanca, dokumentarna oddaja TV Ljubljana (do 22.15). TV ZAGREB TV LJUBLJANA i TV LJUBLJANA 17.40 Poročila. 17.45 Čudoviti svet pajkov, ameriški poljudnoznanstveni film. 18.30 Obzornik. 18.45 Hit meseca. 19.15Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. '19.30 TV dnevnik. 19.55 vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Sabolovič: Izsiljevanje, drama TV Zagreb. 21.25 Kulturne diagonale. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik, 18.15 Lutkarski pogovori, otroška serija. 18.30 Ljudske pripovedke. 18.45 J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 2, 19.00 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 21.00 Poročila, 21.10 Zabava vas Ai Stewart (do 22.10) 18,00 Poročila. 18.05 Zgod be o prismukih: otroška serija. 18.15 Kitajska: Slikar Han Melin. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi-Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. '19.15 Risanka. 19.24 TV in radid nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno. oddaja TV Novi Sad in drugih jugosl. studiov. 20.45 R. Rolland: Jean Christophe. francoska nadaljevanka, 21.40 V znamenju. 17.55 Poročila. 18.00 Gusarji kapitana Gancha. brazilska otroška serija. 18.30 Obzornik. 18.45 Akud Branko Krsmanovič. glasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Bog slon, indijski film. 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: TVZAGREB 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Lutkarska serija,-! 8.30 Pravljice narodov in narodnosti. 18.45 Hit meseca. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Sostanovalec (drama), 21.35 Svet danes. 22.25 En avtor, en film, 22.45 Dnevnik 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Otroška oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Čas podvigov, dokumentarna serija, 21.55 Poročila. 21.40 Koncert zagrebškega filhamorhije na dubroniških poletnih prireditvah ’82 (do 22.40) Oddajniki H. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV -dnevnik, 18.15 Padla z neba, otroška serija. 18.45 Narodnaglasba. 19.30 TV denvnik. 20.00 Srečanja, kulturna oddaja, 20,50 Poročila. 20.55 TV drama (do 22.10) 9.00 Poročila. 9.05 Z godci in pevci v Logatcu. 9.35 Živ žav. otroška mati-neja. 10.25 Šuhu in leteča princesa, prenos iz Mladinskega gledališča v Ljubljani. 11.40 Pojo naj ljudje. 12.20 Poročila (do 12.25). 13.00 Pesmice z vseh vetrov, otroški zbori na republiški reviji v Zagorju. 15.30 Poročila. 15.35 Pokonci, delfina, jugoslovanski film. 17.10 Naše lastovke, reportaža ob nastopu izseljencev v Ljubljani 18.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Zasužnjeni, a ne pokorjeni. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.20 Težnost nič. dokumentarna oddaja. 22.10 Poročila TV ZAGREB TV ZAGREB 18100 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Padla z oblakov. 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda. 21.30 Velike zarote, 23.00 Dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik, 18.15 40 zelenih slonov, otroška serija TV Ljubljana, 18.40 Dašenka. risanka, 18.45 Muppet show. 19.30 TV dnevnik, filmski večer: 20.00 Srhljive zgodbe, japonska serija. 21.45 Nosfe-ratu. zahodnonemški film 'do 23.00) TV ZAGREB /o ljubljanska banka Pomurska banka li TV AVSTRIJA 12.00 Dnevnik. 12.15 Kmetijska oddaja. 13.15 Črna kokoš (film). 16.00 Dokumentarna oddaja, 16.55 Ansambel Štirje kovači. 17.20 Nenavadna zgodba (film). 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Zgodbe preko polne linije. 21.00 Dubrovniška karavana, 21.30 Športni pregled, 22.00 Reportaža in avtomobilske dirke. 22.15 Dnevnik TV AVSTRIJA 10.00 Tiskovna ura. 14.20 Balduin — počitniški str.ah (film). 15.45 Nils Holgers^ son. 16.10 Don in Peter. 16.15 Tehnika za otroke. 16.40 Hekni. 16.45 Klub seniorjev. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Orlando Paladino — opera. 21.45 Sport Drugi program 13.00 Športno popoldne. 17.3QOkay. 18.30.Cas vsliki. 19.15 Zgodba dveh mest (film). 20.45 Filmske novice. 21.30 Židovske šale. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 7.05 Za otroke. 7.55 TV reprize. 13.40 Zdravo, Žuži-ka! 14.45 Voda.,. . 15,15 Vse zlato Transvaala. 16.30 Zgodovina plovbe. 17.10 Moda 82. 17.40 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Filmski koktejl: I. Breki in ostali. 2. Nori leksikon. 3. Sam in Sally. 4. Nizozemski glasbeni 'film o rocku.'21.50 Vloga, poljski film. 22.15 TV dnevnik. 7.35 Za cicibane. 8.00 Severino. indijanski film. 9.25 Deževno poletje. TV igra. 14.10 Cirkus; 15.20 Avto-kros. 16.30 Narodna glasba za mladino. 17.00 Spored prihodnjega tedna. 18.00 Teden, aktualne reportaže. 19.05 V tretje gre rado. TV film. 20.05 Poklic: Igralka: I Maria Sulyok. 2I.0OA Paris, i šansoni. F. Lemarque. 21.30 Poročila. 18.00 Poročila. 18.05 Potrebno je hoteti in smeti. 18.35 Prijatelju glasbe, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno. 20.50 Umor iz usmiljenja (film), 22.30 Dnevnik. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 40 zelenih TV AVSTRIJA ‘ TV AVSTRIJA slončkov. 18.40 Dašenka (risanka). 18.45 Danes v skupščini. 19.15 Risanka, 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Prevarantka .(film). 10.50 Dokumentarni film, 11.35 Nemi film. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Bee Gees, 14.25 Reportaža. 15.35 Od večera do jutra. 16.00 Eci. peci. pec. 16.25 Prometna vzgoja. 16.30 Nekoč je bil človek. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Človek in živali. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30Čas v sliki. 19.15Šport v ponedeljek. 20.05_Profesi-ohalci (film), 20.55 Šport Drugi program 17.00 Vidiki. 17.30 Bonanza (ser. film). 18.30Časv sliki. 19.15 Deske, ki pome-' nijo svet (TV film), 20.05 Belo-zelena dinastija, 20.50 10 pred 10.21.20 Aleksander — umetnik življenja četrtek TV MADŽARSKA Ni sporeda 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Balduin — počitniški 'strah (film). 10.50 Kamorkoli. 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Za--pornik izZende (film). 15.35 Literarna pota skozi Altar-ško jezero. 16(00 Eci. peci, pec. 16.25 Oddaja-z miško, 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Nečak iz Amerike. 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Meščan, kmet in bankir. 20.00 TV film. Drugi program 17.00 Usmeritve, 17.30 Bonanza. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Uganite moj poklic. 20.03 Dallas. 20.50 10 pred 10. 21.20 Klub 2 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Kaj pa ve mama o ljubezni (film), 11.05 Risanka, 11.15 Meščan. kmet in bankir, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Kri ip čast. Sanje na črnem ledu (film) 16.00 Rdeči balonček. 16.30 Ostržek, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor — politični magacin. 21.05 TV kiosk, 22.05 Dnevnik ?VAVSTR« A /o ljubljanska banka Pomurska banka Policijska inšpekcija 1, 17.30 Družinski magacin, 17.00 Avstrija v sliki, 19.15 Svilene roke (film). Drugi program 17.00 Dežela in ljudje. 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Kultura v sredo, 20.05 Prizorišča svetovne literature. 20.50 10 pred 10, 21.20 Umetnine 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Če bi bili vsi angeli (film). 11.05 Ljudje brez živcev. 11.15 Stranske ulice. 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Vse za Anito (film). 15.30 Naša divja mačka. 16.00 Eci. peci, pec. 16.25 Prometna vzgoja, 16.30 Slike naše zemlje, 16.55 Spanček Zaspanček. 17:00 TV kuhinja. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Kot je bogu všeč. 20.15 Potovanje v preteklost. 21.00 Večerni šport Drugi program 17.00 Popotovanje po Avstriji. 17.30 Bonanza. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Preprosta revija. 20.5010 pred 10.21.20 Klub 2 Vaš oglas v VESTNIKU zanesljiv uspeh TV MADŽARSKA 15.40 Leteči Holandec, kratek film. 16.15 Za cicibane. 16.40 Začetek, jugoslovanska nadaljevanka. 17.30 Romantika. L del. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica ha robu mesta, nadaljevanka. 20.00 Kako bi odločali vi?, 2. del: Kiks. 21.00 Ivan Grozni. I dokumentarni film. 21.25 TV dnevnik. — Koncert orkestra in pevskega zbora Je-unesse na II. programu ob 19.00. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 8.55 TV reprize. 15.35 Kratek film. 16.00 Začetek, jugoslovan-i ska nadaljevanka. 16.40 Za naše zdravje, zdravstvena vzgoja. 16.50 Svet jezika. 17.35 Razglednica iz Alžira. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Tarča, kriminalka. 19.50 Zgodovina plovbe? 5. del: Plavajoče trdnjave. 20.35 Mladinska ura: tema: Mladinski turizem 21.35 TV dnevnik. 15.35 Kratek film. 15.45 Šola za badminton. 16.00 Otroci v hiši, nadaljevanka. 16.25 Ob prazniku LR Poljske. 16.45 TV borza. 16.55 Telešpon. 17.20 Vinograd i ob Balatonu. i$.30TV dnevnik. 19.00 Družinski krog. 19.50 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 20.50 Dama, angleški TV film. 21.40 TV dnevnik. 21.50 TV ogledalo, dr. T. Szecsko. 15- JULIJA, 1982 STRAN 21 prodam GLASBENI CENTER GORENJE, star eno leto, prodam. Milan Petrijan, Pečarovci 65, Mačkovci. M-2462 POHIŠTVO za dnevno sobo (nižje), prodam. Naselje 14. divizije 44, M. Sobota. Telefon 23-970. M-2463 PLUGE OLT, obračalnik SIP in siloKOMBAJN SIP, prodam. Vu-čak, Beznovci 49, Bodonci. M-2465 MOTORNO KOLO automatic, prodam. Petanjci 28. M-2466 HIŠO novo v Moravcih v novem naselju do 6. faze, prodam. Naslov na upravi lista. M-2467 VW 1500 — original nemški, v zelo dobrem stanju, registriran, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M.-2469 MALE PUJSKE prodam. Rakičan 59. M-2470 HlSO z gospodarskim poslopjem in 45 ari zemljišča za 400.000 din, prodam. Franc Kurnik, Segovci 30 pri Apačah. M-2471 ŠTEDILNIK kombinirani (4 plin — 2 elektrika, pečica plin), z jeklenko rabljen eno leto, prodam. Krog 139. M-2473 MALE PUJSKE prodam. Mesarič, Satahovci 21. M-2474 AUDI 60 dobro ohranjen ugodno prodam. Ogled v soboto od 8 do 12. ure. Stefana Kuzmiča 20, M. Sobota. M—2524 KOMBANJ UNIVERZAL 72 in ŠKODE 105, 110 in 120 karam-bolirane, prodam. Sodišinci 19, Tišina. M—2525 TV COLOR 703 rabljen eno leto, prodam. Franc Cipot, Krog n. h. M—2528 ŠKODO 1000 MB prodam. Mar-kišavci 30. M—2529 RRAVO s 2 teletom brejo 7 mesecev, prodam. Karel Pentek, Prosečka vas H, Mačkovci. M—2530 DIVAN, pomivalno mizo z dvema koritama, peč na trda goriva, prodam. Mikloš Kuzmiča 18. M. Sobota. M—2531 RADIO z gramofonom in otroško zibelko, prodam. Helena Kovačič Alija Kardoša 4, M. Sobota, (poleg občine) M—2532 KOBILO prodam. Franc, Casar, Boreča 25, Gor. Petrovci. M—2533 ZASTAVO 750 — letnik 1976 ugodno prodam. Slamar, Grad 201. M—2534 KRAVO mlado kontrola A, prodam. Žitkovci 38, Dobrovnik. M2535' AVTO FIAT 125 PZ prodam. Bratonci 124, Beltinci. M—2537 ŠKODO 1000 MB po delih prodam. Naslov na upravi lista. M—2539 ZASTAVO 126 P prodam., Golubovič, A. Kardoša 8, M. Sobota. M—2540 KAKOVOSTNO SEME INKAR-NATKE (detelje) po 14,00 din, prodam. Franc Bejek, Krog 165. M—2541 OPEL REKORD 1700 motor od ZASTAVE 101 in posoda za akvarij, poceni prodam. Martin Tratnjek, Pečarovci 47, Mačkovci, tel. 77-117. M—2542 KRAVO mlado s teletom ali brez prodam. Satahovci 33. M—2543 KOBILO prodam. Naslov na upravflista. M—2544 ČOLN s prikolico ELAN T 300 motor VETROK 8 KM, prodam. Tel. 76-402. M—2545 KATRCO R 4, prodam. Gdnter, 14 divizije 70, M. Sobota. M—OP CRNO-BELI televizor prodam. Informacije, Tobak, Lendavska ulica, M. Sobota. M—OP LESTENEC lesen, ročna izdelava, prodam. Naslov na upravi lista. M—HH PEVSKO OZVOČENJE SIMSS WATTS, prodam. Janko Škrajnar, Ptujska cesta, Ljutomer, Tel. 069 81-269. In-230 . GLISER z motorjem, Wankel in s prikolico, prodam. Kocbek, Veržej 38. Veržej. In—229 KRAVO, staro 6 let. brejo 2 meseca (simodolka). ugodno prodam. Jože Vogrin. Žikarce^8. Zg. Korena. (/4) GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v okolici M. Sobote, prodam. Naslbv na upravi lista. M-2510 Osebni avto ŠKODA 110 L — letnik 75, zelo dobro ohranjen, prodam. Grabar, Selo 30. M-2507 TRAVNIK v Veščici prodam. Sever Marija, Prekmurske brigade 25, M. Sobota. M-2509 PREŠO na prešpan, starinsko, prodam. Horvat, Ivanci 2, Bogojina. M-2511 PROFESIONALNO STEREO PEVSKO OZVOČENJE Yamacha EM-150 W z Echom Yamacha E 1005 in 2X150 W zvočniki, prodamo. Informacije Milan Bogataj, Ul. 17. oktobra 23, tel. 069 23-530. M-2512 MALE PUJSKE prodam. Mataj, Petanjci 1. M-2513 KRAVO mlado plemensko visoko brejo, prodam. Jože Žohar, Kuzma 83. M-2514 TV barvni Gorenje 703 TRD prodam. Naslov na upravi lista. M-2515 MALE PUJSKE prodam. Catahovci 42. M-2516 HENGER in male pujske, prodam. Pečarovci 86, Mačkovci. M-2517 DVOBRAZDNI PLUG OLT, prodam. Rudi Car, Poznanovci 23, Mačkovci. M-2519 GRADBENO PARCELO v Rakičanu, prodam. Naslov na upravi lista. M-2520 CZ 101 po delih, prodam. Kupšinci 47. M-2522 ENOOSNO PRIKOLICO domače izdelave, prodam za 10.000 din. Rudi Potočnik, Vadarci 31. M-2523 GRADBENO PARCELO s sadovnjakom 35 arov v Pince Marofu 2 prodam. Vprašati, Petišovci 49/a. Le-213 OHROVT krmilni, prodam. Stanko Rižnar, Krapje 63. In-225 MOTOR JAWA CZ 350 športno preurejen, oklep Marving, gume Continental, rdeče-bele barve s komplet opremo po ugodni veni prodam. Danilo Ivančič, Bunčani 22, Verž.ej. In-224 WARTBURG DE Luxe registriran do junija 1983, prodam. Ivan Hozjan, Slavka Osterca 6, Ljutomer. In-228 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO novo 330 litrov, izdelek Metalna-rau Maribor. Zvonko Novak, Boreči 43, Križevci pri Ljutomeru. In-227 ZASTAVO 101 L staro 4 leta, prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure naprej. Dušan Kavaš, Stara Nova vas 73, Križevci pri Ljutomeru. In-223 ZAPOROŽEC po zelo ugodni ceni . prodam. Možno tudi po delih. Anton Kocuvan, Precetinci 39, Bučkovci. In-226 AMI 8 star 5,5 let, prodam. Ogled popoldne, Kolodvorska 24, Lendava tel. 75-348. Le-195 HIDRAVLIČNO STISKALNICO z elek. pogonom, kapacitet 2500 I, prodam. Ogled možen ob nedeljah, Ferdinand Maruša, Peščeni vrh 18. Cerkvenjak. M-OP MALE PUJSKE prodam. Mesarič, Satahovci 21. M-2474 AUDI 60 — letnik 70, registriran do julija 1983, ugodno prodam. Ogled pri Lejko Vladimiru, Tropovci 51, ali tel. 062 302-706. M-2475 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Slavinec, tel. 75-147 in 21-093. M-2476 TROSILEC za gnoj in dvoosno prikolico, prodam. Karel Bertala-nič, šratovci 17, Radenci. M-2477 VW 1200 letnik 1967 ugodno prodam. Ivan Zadravec, Kidričeva 16, M. Sobota. Ogled po 17. tiri. M-2478 MOPED dvosedežni s 4 prestavami, prodam. RankoVci 13, Tišina. M-2479 OBRAČALNIK HEUBLITZ in nakladalko SIP 22 k. m. prodam. Lovro Šijanec, Jamna 17, Videm ob Ščavnici. M-2480 MIZO s štirimi stoli, preprogo za dnevno sobo, lestenec in stensko luč, prodam. Mladinska 62. M-2484 KOSO za traktor URSUS in plug, prodam. Strukovci 23, Bodonci.-M-2483 MOPED avtomatic prodam za 9.000 din. Balič, Elektrotehna, Šopin M, Sobota. M-2501 OJAČEVALEC MN-100 BASS Melodija in bobne TAKTUN po zelo ugodni ceni, prodam. Ogled možen vsak dan od 15 do 19. ure. Dekovski, Križevci 147 v Prekmurju M-2503 - GRADITELJI! Obveščamo vas, da imamo trenutno na zalogi večje količine gradbene mivke za zidanje in grobi omet. Proizvodnja kremenčevega peska PUCONCI ŽREBICO staro dve leti, prodam. Rogašovci 72. M-2486 MOTORNO KOLO PUCH 175 ccm, registrirano do maja 1983 prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. Ladislav Fartek, Trdkova . 101. Kuzma. M-2489 MERCEDES 14-18 8 ton prekucnik v odličnem stanju, registriran do maja 1983, prodam. Karel Klobasa, Gostilna Šratovci, Radenci. M-2485 SEME italijanske lulike, prodam. Borejci 12,' Tišina. M-2394 126 P — letnik 1980 prodam. Hari, Trstenjakova 10, M. Sobota. M-OP AUSTIN 1300 prodam. Moščanci 51. M-OP KOSILNICO BCS z novim motorjem, prodam. Bradač, Gornja Bistrica 76. M-2489 SLAMO balirano z njive prodam. Jože Marič, M. Črnci 20. M-2492 8 kom. malih pujskov in breio svinjo, prodam. Gor. Bistrica 15. M-2494 TRODELNA OKNA z roletami 2 kom in 1 kom dvodelna — komplet malo rabljena ter dve kravi, prodam. Boračeva 43, Radenci. M-2496 TERENSKO VOZILO VAZ z 8.000 km, prodam. Tel. 73-142 M-2497 ŠIVALNI STROJ DANICA — elektronic malo rabljen, prodam. Andrejci 13. M-2500 kupim ZASTAVO 101 ali LADO staro dve leti kupim. Kupšinci 63. M-2482 sobe GARSONJERO ali sobo iščeta mlada zakonca. Plačilo po dogovoru. Naslov na upravi lista. M-2460 SOBO v M. Soboti išče dekle š posebnim vhodom (po možnosti z uporabo kopalnice). Tel 23-251 od 8. do 10. ure in od 20. do 22. ure. M-2488 zaposlitve razno Odšel si lepega opoldneva zvabil te je prelepi gozd, a krogla ranila srce je tvoje in ti se nisi vrnil več. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 6. julija za vedno zapustil naš dragi, komaj 23-letni sin, brat, vnuk in stric Jože Balažič gozdarski tehnik iz Brezovice 14 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, g-župniku, g. Horvatu, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma tov. Čehu in Ternarjuza poslovilne besede. Posebna zahvala mladini iz Brezovice ter njegovim prijateljem, sodelavcem, DO Gozdarstvu Murska Sobota, DITgozdarstva Pomurja, znancem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mama, mamca, sestra Marija z družino in sestra Angela z družino-iz Toronta- MLAJŠO DELAVKO za delo.v kemični čistilnici iščemo. Oglasite se od 1. avgusta naprej, Ema Šiftar, Kemična čistilnica, Aškerčeva 5, M. Sobota. M-2536 KLJUČAVNIČARJA ali strojnega ključavničarja in nekvalificiranega delavca za nedoločen čas sprejmem. Tel. 73-142. DVE ŠIVILJI lahko so tudi priučene z večletno prakso, takoj zaposlim. Delo je serijsko. Sonja Antolič, Gregorčičeva 11, Radenci. M-2499 NATAKARICO kvalificirano y redno delovno razmerje sprejmem od 1. avgusta dalje, ostalo po dogovoru, Javite se od 27. julija dalje od 7. do 9. ure. Gostilna Gerg-jek, Tišina. M-2553 ŽELIM SPOZNATI KMEČKO, NEVEZANO ŽENSKO, lahko tudi vdovo, staro od 30. do 40. let, ki bi bila pripravljena živeti nekaj let v Nemčiji, pozneje v lastni hiši v Celju. Poroka takoj ali po dogovoru. Slika ip življenjepis je zaže-Ijen. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,LEPO IN MIRNO ŽIVLJENJE”. M-OP GARAŽO v M. Soboti vzamem v najem. Plačamo dobro. Tone Vouk, KINO ,,Park”, M. Sobota. M-2461 T VESTNIK Sl LAHKO NAROČITE TUDI V KRAJ KJER BOSTE’ DOPUSTOVALI. Dragi sestri Katarini Hanc iz Gor. Bistrice, ki živi v Ljubljani. Iskrene čestitke za 50. rojstni dan in izpolnitev vseh želja ter da bi še vrsto let zdrava, srečna in zadovoljna praznovala v krogu svoje družine — želi sestra Vera z družino iz Lendavskih goric. Jožica. Alenka. Marjetka in Ljudevit pa pošiljajo teti 50 poljubčkov. Izgubil se je šar-plani-nec, sliši na ime Luka. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne na ime Terezija Banfi, Vešči-ca 27, M. Sobota. Umreti nič se ne bojim, a za življenje mi je žal. Jaz sem še mlad. . . saj veš, kajne. kako mladost prešerna vre? Lermontov Zvonku v spomin V torek 6. julija 1982 smo se na pokopališču v Murski Soboti poslovili od našega sodelavca, prijatelja in mladinca Zvonka Cvernjeka, katerega življenjska pot se je tragično končala med služenjem vojaškega roka v Derventi. Ohranili ga bomo v najlepšem in trajnem spominu. Kolektiv LB Pomurske banke Murska Sobota. M. Sobota, 6.7.1982 ZAHVALA V sredo 7. julija 1982 je v 88. letu tiho za vedno zaspal naš dragi Janez Sinic iz Petanjec 29 Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: VSI NJEGOVI VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednikuj, Ludvik Kovač (Odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lonamik, Feri Maučec (šoort). Vlado Pave« Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljublja'na 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska CGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Petek upokojenec iz Melinec ki Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje, darovali ve _ cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi,zadnji। P e Posebna zahvala zdravniku Zadravcu za ves trud in lajšanje bolečin v času nj & bolezni. za Iskrena zahvala VGP Maribor TOZD Vodno gospodarska enota Mura M. Sob°ob0. darovani venec in govorniku KS Melinci za poslovilne besede ob odprtem ».^e. Najlepša zahvala g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem za.odpete zalo Vsem še enkrat — iskrena hvala*! Melinci, Pekre Žalujoči: žena Marija, hčerka Katarina, sin Franc z družino sin Ivan z ženo Aniko tervnU in pravnuki STRAN 22 ------------~~~~ K VESTNIK, 15. JUL^G-^ Neozdravljiva beleženje strla mlado življenje in za vselej nas je zapustil Stanko Štuhec učenec 5. a razreda Od njega smo se poslovili v torek, 6. julija 1982. Učenci in delavci Osnovne šole Gornja Radgona .8’ cvetjem ti grob krasimo r trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežima, a v sren je polno bolečin. V SPOMIN 9. julija je minilo 9 let. odkar je prenehalo biti plemenito srce našega dragega komaj 19-letnega sina Jožeka Cmora iz Moravec Čas hiti, a spomin na tebe dragi Jožek še živi in ostane v naših srcih do konca dni. Žalujoči: mama, očim in bratec Milan. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage nepozabne Eme Dolgov roj. Jug se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ustno ali pisno in zasuli grob naše drage s cvetjem. Posebna zahvala vsemu zdravstvenemu osebju za skrb in požrtvovalnost med njeno boleznijo. Žahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in pozornost. Hvala vsem, ki ste prisostvovali pogrebu in jo pospremili k poslednjemu počitku. V SPOMIN 14. julija se izteka .leto žalostnega slovesa, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Kalman Kianec Srce ti ne bije več. bolečin ne trpiš, s svojo ljubeznijo in dobroto pa v naših srcih živiš. Vsem, ki kakorkoli počastite njegov spomin, iskrena hvala. TVOJI NAJDRAŽJI V ŽALOSTI VSI NJENI ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Leopold Kaučič iz Gor. Radgone Pokopališka 5 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom in gasilcem. Žalujoči; žena Angela, mama, otroci Jožica ter Verica, Tonček, Branko in Poldi z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho in brež slovesa nas je po dolgotrajni bolezni v 73 letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Jože Farkaš iz Domanjševec 11 Priskočili*5 .zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste vence in c Pornoč v najtežjih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali °bred De ^Jet?rnaiP izrekli sožalje. Posebna hvala duhovnici iz Hodoša za lep pogrebni ZahvahuiVCem 'Z Križevec za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede. J jemo se tudi Dr. Kiršnerju za dolgoletno zdravljenje, gasilskemu društvu in delavcem iz RSNZ-a iz Ljubljane. Domanjševci 9. junij 1982 j°^i. žena Neža, hčerka Marija, sinova Evgen in Jože z družino, sestra Marija in brat Drago z družinama ter ostalo sorodstvo Oh. ti nesrečna cesta. kaj si storila, da brez slovesa naj dražje si nam vzela. Oh. kako lepo je bilo, ko po travniku si se podil in s prijatelji v šoli veselil. A zdaj na grobčku rožce ti cvetijo. a svečke noč in dan gorijo. * ZAHVALA v Ob mnogo preAni smrti našega sina, brata, nečaka, vnuka in pravnuka Mirana Harija iz Moravec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se OZD Mura, mladincem, pevskemu zboru OŠ Bogojina, OS Tešanovci, posebno družini Kuharjevi. č. č. duhovniku in predsedniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mamica, sestrica, stric in stari starši Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo. ZAHVALA ' Tiho in brez slovesa nas je komaj v 55. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin. stari oče in brat Jožef Marič iz Nuskove 28 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, Tei ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom. Zadala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter gasilskim društvom za slovo ob odprtem grobu in godbi na pihala za odigrane žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: žena Marija, sin Jožek, hčerka Marica z družino, oče, bratje in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V nedeljo. 4. julija 1982 nas je v 22. letu starosti med služenjem vojaškega roka tragično zapustil edini sin Zvonko Cvernjek iz M. Sobote ZAHVALA Mnogo prezgodaj smo se 23. junija 1982 poslovili od naše drage mame. orne, tašče in sorodnice Gizele Šparaš roj. Vukan, gostilničarke iz Zenkovec krijem^^lzgflbi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-njegov zadni^T'11 inJnancem; ki ste ga nemi in pretreseni poslednjikrat pospremili na besede khl.^«iw.0I?o n se govornikom za globoko občutene poslovilne godbi za oL VU - Pomurske banke. UNZ. mladini iz Kruplivnika in M. Sobote in Dervente i ža'osrin^e- Prisrčna zahvala predstavnikom vojnih garnizonov iz n M. Sobote za pomoč pri pogrebni svečanosti. Posebna zahvala za darovano cvetje in vence ter pismeno in ustno izrečena sožalja. Zah valj ujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Topla zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji okrasili njen zadnji dom ž vencem in cvetjem. Za prelep poslovilni obred, iskrena hvala gosp, duhovniku Jošarju. pevcem, gasilcem in vaški skupnosti iz Zenkovec ter godbi na pihala iz Murske Sobote. Njena svetla podoba in dobrota ostajata naš vzor. Takšna bo ostala vedno z nami. M. Sobota. 6. julija 1982 Neutolažljivi: mamica, očka in ostalo sorodstvo Zenkovci, 23. 6. 1982 Žalujoči: hčerka Tilda, sinova Karči in Laci z družinami in ostalo sorodstvo 15. JULIJA, 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju Mladi gasilci na taboru V četrtek se je v Moravcih v Slovenskih goricah končal ‘ četrti tabor Mladi gasilec, ki ga prireja občinska gasilska j zveza Ljutomer. Letošnjega tabora se je udeležilo okrog 40 j pionirk, pionirjev, mladink in mladincev gasilskih društev i občine. Med povabljenimi pa je bilo tudi 7 mladih gasilcev iz GD Puconci. Tudi letos je bil komandant tabora Stanko ; Hunjadi. Povprašali smo ga o namenu in bodočnosti tabora. Stanko Hunjadi: »Na-I men tabora je v prvi vrsti ta, da se mladi gasilci občine j Ljutomer spoznajo med sabo, da izmenjajo izkušnje j o delu na terenu in v posa- meznih gasilskih društvih. I Drugo, kar v občinski gasil-: ski zvezi pričakujemo od ta-I bora, je to, da skozi delo v : taboru mladi spoznajo in j vzljubijo gasilske vrste, sena sovčak): Čeprav sem skoraj edina pionirka na tem taboru. mi je kljub temu všeč. Gasilske veščine niso pretežke zame, saj jih skoraj tako dobro obvladam kot fantje. Rada sem v tem taboru in bi drugo leto še prišla. Najraje imam seveda kopanje. Miran Maučec (GD Veržej): Poleg spoznavanja ga- I Stanko Hunjadi, Ervin Kutoš in Ivica Hrga j taboru izpopolniuieio in . tako lahko črpamo mlad in | izobražengasilski kader. To < je seveda najpomembnejši moment. Poleg tega pa mladim nudimo obilo zabave in poučnega znanja, saj smo v teh dneh obiskali tudi nekatere spomenike v KS Bučkovci in jih tako seznanili z zgodovino NOB v teh krajih. V času taborjenja so nas obiskali tudi predsta-। vniki DPO -in skupščine ob-(čine Ljutomer, predstavnik J LA in predstavniki območne gasilske zveze. Tabor | poteka po strogem dnevnem j redu z vstajanjem, jutranjo silskih veščin mi je na taborjenju najbolj všeč kopanje, saj ga imamo dovolj. Tudi vreme je te dni bilo dokaj ugodno in sonca je bilo na pretek. Takšnih taborov si še želim, saj so za nas pionirje zelo koristni. Svoje znanje, ki sem ga dobil v šolskem gasilskem društvu, lahko tako še izpopolnim in nekatere izkušnje iz tabora prenesem na svoje mlade tovariše v šoli. Lojze Novak (GD Veržej); Tudi menije na taboru všeč, saj sem tukaj pridobil : nove prijatelje. Skupaj vadi- i S kolesom na obisk k brigadirjem Cilj, ki sta si ga zastavila Darko : Kuzmič in Milan Hari, je zanimiv a hkrati tudi zelo naporen in nevaren. V dvajsetih dneh nameravata prevoziti kar 2400 km po Jugoslaviji. Oba sta že stara brigadirja, Darko je bil na akciji kar devetkrat, zato bosta med potjo obiskala soboške brigade na delovi- I ščiti. Na pot sta krenila v ponedeljek, 12. julija, že v sredo sta po programu prišla | v Beograd, najkasneje v soboto pa bo-, sta že pozdravila brigadirje v Bjelini v Bosni in Hercegovini. Naslednja postaja je na Sutjeski, nato v Sarajevu in ob povratku še Plitvička jezera. Težke proge se ne bojita, saj sta se že en teden prej intenzivno pripravljala na Negovskem jezeru s plavanjem in tekom. Oba imata tudi že izkušnje z vožnjami na dolge proge,saj sta 1979. leta s kolesi obiskala Suho Krajino, 1980 Sarajevo in lansko leto brigadirje na Kobanskem. B. P. V Peskovcih ne lenarijo Tisti dan, ko nas je pot pri- Peskovce nekoliko zmotili pri še bolj pogrešajo hladilnik za .Med nei kem. je sonce kar precej grelo. Kako prijetno bi bilo posedati kje v senci ob vrčku piva ali domači šmarnici! Toda kdo bi potem sušil seno? In še razna druga opravila so čakala kmetovalce. Večina jih je bilo zato zunaj. Starejši so kajpak delu na travniku. Drug drugemu so pomagali pri obračanj u sena. Kakor da bi se vile same vrtele v njihovih rokah. In kdo bi si mislil: obračalnike. s katerimi bi šlo mnogo hitreje, so pustili doma. Dejali so nam. da bi z njimi seno preveč zdrobili, tako da bi zbiralnico mleka. Nekateri kmetovalci zato morajo ob večerih nositi mleko v sosednjo vas Adrijanci, drugi pa kakor vedo in znajo. Najbrž ga pok rmij o živini. Za to j e ena največjih njihovih želja, da bi tovarna mlečnega prahu tudi v njihovi zbiralnici montirala primeren hladilnik za mleko. Drugi problem, ki jih posebej žuli, paje most čez potok Krka, ki je v zelo slabem stanju. a ga zelo potrebujejo, saj se preko.njega vozijo v bližnje gozdove. To je sicer že na križevskem. območju. zato bi morda ta problem lahko reševali skupaj. skega doma. »Težko je to pri nas. čeprav imamo tudi mi krajevni samoprispevek. Premalo pride skupaj, premalo, da bi lahko uresničili naše načrte in želje v kratkem času.« nam je potožil bivši predsednik vaškega odbora Aleksander Balek. Novo vodstvo, ki so'ga volili na nedavnih volitvah, zato čaka veliko naporov, če bodo hoteli izpeljati naloge, ki ostajajo neizpolnjene že več let. Želimo jim uspešno delo-JOŽE GRAJ Miran Maučec in Lojze Novak Obračalnike, s katerimi bi šlo mnogo hitreje, so pustili doma, kajti z njimi bi seno preveč zdrobili, tako da bi nazadnje nalagali na voz samo »rabiit«, so menili naši prvi sogovorniki v Peskovcih. (Foto: J. G.) gasilskih veščin. V teh dneh smo vadili tridelni napad, vozle. ..- Vse je pod strokovnim vodstvom,, tako da bom iz tega tabora odne: sel dosti novega. Iz našega gasilskega društva nas je sedem ih spoznali smo mnogo novih in dobrih prijateljev. Ivica HRGA (GD Gre- in se pridno učili. Tabor mladih gasilcev bo verjetno v prihodnje dobil tudi širše obeležje, saj so tudi ostale občinske gasilske zveze v Pomurju zainteresirane, da si usposobijo mladi gasilski, kader: Izkušnje pa'lahko’ črpajo iz tabora v Moravcih. Dušan Loparnik KOKORIČI vsemu navajeni in za kosti je menda dobro, če jih sonce malo pogreje; mladih paje le nekaj doma ostalo na kmetiji in če ne gre drugače, se oblečejo v kopalke. Tako se ob delu hkrati tudi nasončijo, ne da bi bilo treba iti na morje. Sicer pa si le malokateri kaj takega lahko privošči. Denar bi še bil, toda poleti ni časa za oddih. NAJPREJ KLEPET NA TRAVNIKIH Tako so menili tudi Kerčmarjev!. Kozieovi in Baleko-vi. ki smo jih ob prihodu v nazadnje nalagali na voz samo »rabiit« (gola stebelca). Z obračalniki pa si pomagajo v glavnem le takrat, ko je pokošena trava še sveža, ko se še ne tare. Zanimive in najbrž koristne izkušnje, kajne? HLADILNIK ZA MLEKO IN... In kaj so nam povedali v Peskovcih o svojih problemih ter načrtih? Vas je dokaj majhna, saj šteje le okrog 30 (naseljenih) hiš, in to se kajpak odraža pri samem razvoju kraja. Ne le da nimajo trgovine (tudi gostilne ne), ampak »Se sreča, da nimamo problemov z elektriko, kajti P01®”' jer težje uresničili nekatere naše načrte,« nam je dejal Aleksa Balek. (Foto: J. G.) C VEN Devetdeset let gasilskega društva KROG Končujejo z deli Kot vse kaže, bo vaški dom v Krogu — v njem je tudi trgovina — dokončno obnovljen že v začetku avgusta. Prekrili so streho, uredili notranjost in stopnišče, po ureditvi fasade in sanitarij pa bi radi čimprej primerno uredili kletne prostore za delo mladih. Za vsa dela bodo morali odšteti okrog 500 tisoč dinarjev. Nov prapor gasilskega društva Eno leto pred visokim jubilejem — 90-letnico — je gasilsko društvo dobilo nov prapor. Osrednja proslava in razvitje je bilo minulo nedeljo pred gasilskim domom v tej vasi. Slavnostni govornik na nedeljski proslavi je bil Stanko Hunjadi iz Občinske gasilske zveze Ljutomer. V svojem govoru je poudaril pomen gasilstva v Sloveniji, še posebej pa na tem območju, vzpone in padce gasilštvd. boj z nemškutarji in okupatorji, boj za čisto slovensko gasil-' stvo. Prav to društvo je bilo aktivno v boju za vse te pravice. Predstavnik pokrovitelja — KZ Ljutomer Križevci je razvil prapor, spregovoril nekaj priložnostnih besed ter gasil-, skemu društvu zaželel obilo nadaljnjih uspehov. Ko so gasilci sprejeli nov prapor, so obljubili, da ga bodo čuvali in ponosno nosili. Nato se je prapor vključil med praporje gasilskih društev, ki so prisostvovale slavnosti. Med temi društvi je bilo tudi GD Ren-kovci iz občine Murska Sobota. Kulturni program so pripravili pionirčki iz vasi Kokoriči. D. L. V nedeljo so na Cvenu praznovali visok jubilej gasilskega društva. Deset let manj kot sto let je Pr domače gasilsko društvo. Dokaj častitljiv jubilej, ki le aktivna in prizadevna društva. Potrebno je bilo dost1 j^ajo-in lastnega znoja, da so si na Cvenu ustvarili to, k s0 jih Gasilski dom. brizgalne, avtomobil, so pridobitve. g jru^' gasilci ustvarili z lastnim delom in tudi ob podpori bene skupnosti. .rUjtev T Po mimohodu prapoijev sosednjih gasilskih govor111 je pričela osrednja slovesnost, na kateri so govorniki jn o zgodovini društva, pomenu gasilstva na Sl°vej.irjali a^u gasilskem društvu Cven danes. V govorih so pou vnost tega društva, kar so izpričali tudi z odlikovanj je G dobili društvo in posamezniki. Gasilska zveza gas*^ Cven odlikovala s plamenico prvega reda, ot>činS zveza pa z odlikovanjem prve stopnje. Tudi krajev -Cven je podelila temu društvu priznanje. . reds*a',n!p- Praznovanja tega jubileja so se udeležili p^ so s skupščine občine Ljutomer, v kulturnem program p. delovali učenci OŠ Cven in moški pevski zbor te va