nu. ki K' bila s strjnl l'cniini/nu «^ttro kil-li/initu in /avračana, saj naj In. inipliiiitMi. podcljcv-ala privatno, ikimaCo. Ko>|)oilin|>ko .slcni vk>Ki /cn-skc in javno, politiCno sfcnt vlogi moškega, kar ncfiosredno krši enaki» vretlnotenje vsakeg.i |)os;iiiH.v.nika nc gleUc na njegovv |KKJcdov-.ine, in v tem kontin-gcnCnc, lxMno.sii. To jc luiii tlelilev', ki določa mejo, do katere jo dr^.avi dopa^VtH) legi-limno poseganje v posame/.nika /aradi /iLŠČlic i^osanK-znikovih pnivie. Avior pa-dla-ga iiveltaviiev ethtc aiiv kot ctikc žeiv .skega priiKipa, nanK-sii > dlilc o/fusUce. ki g;i ima /a etiko moškeg;i principa, ki na) postopoma pripeljala do stanja v kaieren) h<i vsak dobil po svojih |M)ia.-h4h V /a-kljuCnem poglavju sku.^a avtor postaviti poiivlxi kot moralno osn<m> /a politično organiziranje ter hkrati iz/.v-aii domne\-no .smvrenoM in primarnosi posanH.v.nikiA'ih /clja, kot jih ugovarjajo liberalci. I.ilx.'ralci /.avraCajo objektivtK' ptHrehe /aradi njihinv vredno.sine po.sredovanoMi, opredeljujejo jih kol mctaliziCnc konsirukie. ki imajo malo opraviti /. de|an.xkimt željami m preferencami |x>sanK.v.nika. Predvsem pa olijekiivnim potrebam •/amerij«!' njihini) avtoritaiivmi luravt) in možnost dok)čan|a vrst in ohsega potreb .s strani drugega, to rania/.mo določanja in (|iosledičnega) vsiljevanja d<ik>čenih p<Mreb pa vidijo kiM eklalanino In totalitarno oriH.'jevan|c čkivekovv .svobode. Hkrati pa nam liberalci na \>akeni koraku doka/.uK'jo. da so .sprevideli omejen« i.st korv ccpia fi>rmalnc negativne .svi>bode. predvsem glede nujne povvzanoMi žel|a in |xj(ivb ter prepletenosti pravic in dolžnosti.
NeprlnKTnust lilx-ralnih koncepiov i/Jtaja iz njihove zaCvine /avvzanoiiil in zagovarjanja absirakincga, avtonomnega in egoi-.stiCnega posanKv.nika. kar nujno MnMna.«i potenciak'. ki hI jih enakost. svtitHKia. pravičnost in pravicc lahko /aobscgali. Pa-mLsa o enakosti ljudi, prav lako centralna v lihc-ralistični politični nk)/orijl. potrebuje /a Mt)^* polno uresničitev vcC ud tleklariranc-ga omc-|L'vanja poseganja na ra/Jlčna področja čknvkincga življenia. potrebuje holj substanclalno določeno sv()ixxkj. do.stop do druJthcnih in materialnih virov, ki hixlo šck; omogočili avtononirMiM po.same7.n1ka. Nujno je tudi spoznanje o v/.puMavitvi si-
stema siKialne pravičivMti. enakovK-dnem vrednotenju tako (loliilčnih in državljanskih kol ludl .socialnih, ekonomskih in kuliurnih pravic.
Anali/A ki nam K> |*»nuja Knmsay, Je |X'-.simi.sitCna gk-dc prihodnjega ra/voja IiIk--ralne politične niLsIl vse dokler ho kMa predpostavljala kapitalistični način produkcije in atomi/iranega po.samc/.nika kol svoje temeljno miselno t/li<KhšCe. Z anali/.o icnK-ljnih konceptov pa nam prikaže Mop-njtt do katere je liherali/.em pri svojem ra/voju prfclel, probleme in (objektivne) meje s kalerlml je ob .sviijem dograjevanju .«Mičen ter .smer ra/viija. ki ju po Itherall/.mu lahko le sluilmo V.sekakor |)riporočeno branje /.a (s)iavniiev pagatih |>ro/ah<xlnih glav. ki v vscs|ik>šnem stremljenju k materialnemu iiererllekiirano in pavšalno (ter preplltm) |*>va:maj«i krilaikv o .svithiKti. enako.sii In priložnostih, ki jih o .schl p(r)odaja kapiiali.silčno-liiierallstični »\vt Dobra .sl\-jr pri vsem napletanju o konai zgodovine jc prav točka, ki nam jo ta konec (X)nuj.L .S i.i prevlado liherallstične poliUčm-rHo/olije Imamo enkratno priložnost, da premislinMi vse pomanjkljivosti. onK-jeiKtMl in nereflektirane /anHienosii, ki jih llherali-stična inKlkija, kljub vsi> vvčjemu poudarjanju egaliurističmh (in komunitarlstičnih) i4ement<n' čiovv.ške naravv, perpelulra in ska«a ohranjati v modiHciranih. a Se wdn«» liberali.sllčnih manlrah.
/uirisu VODEB
Kcrdinand SCHKVII.I.
A History of the Balkans
Fn>m the Karliest Times to the Present l>ay
IV>rwt i'fw,
New York 1991
Ka/pad nekdanK' letk-raiivnc Jugoslavije v začetku 90. let tega stoletja je pomenil strokovni U/.iv za *lrš<i družboslovno /.runost. ^evllni »trokiA-nl članki in knjige .so poskušali v-sak s .svoje znanstvene per-•spcktive iMvetliti. analizirali in ra/.ložlll vzroke In posledkrc propada avnoj.skc Jugoslavije, s čimer .sc (c MMičala cckMna
nK-diiariKlna javnost lau od Stodnili knjig, ki s<> prL-]ilavUc knji^.ni trg na tcnto Italkan. jc iiKli i/|cnimi vplivnti delo Kcnliainda Sthfvilla /. na.slin-on) ZginhAina lialkana Od naj/.g<Klncj.^lli dni do danc.s, ki jc leta 1V91 kol iHinalls v tivK^ i/viidili i/.>l<i prt ncNv>Tirški /al<>;.W l)orsci l'a\v\, Grv za knjigo, ki jc pr\iC i/.<l.i v z.iCctkii dvatm-tcgii mo-lci|.i In K' hll.i v 90. k-tih ponatisnjena hrez kakršnega koli pa-dgmiira ali opoinlK', ki hi (Hičal o nK'nl prvi izdaji. \v<.\ pri p<iiuii.su je originalna Icinka pr\iiinc i/Alaje prvpn>-.Nti) izginila. CKvnc, Mereiriipi in prcilvKikl o Balkanu z zaCctka lega stulctja .vi uircj ne«ivirano In z viviko izda|aicl).sko [lodponi (cvn;< knjige je bila .siniNiliCnili |x1 runiin') ugledali luC N\vta «>h Izleku tega .siolet|a in .siccr v kontek-Mu etniCnega Ci.Venja na pi Kin )Ciu nekdanje jug< »Mlavijc
Kot nant piivv f.c .\ani n:i.slin' knjige, je njen namen zgodovin.ski pa-av. dogajanj na Balkanu. Avtor zgodovinsko pripovvd Balkana priCnc s pred.slavlivl|u antiCne Ga'l|e. i).idaljujc z opisom hizanilaskega in oio-n>;iaskega imperija ter jo z.ikljuCi / navedbami p«»sledic prvv svetovne vojne. Kulturno |x:jitn»t prebivalcev in /apk-teno.M in pa--plet iniea-Miv \vlikih .sil na tem <ihnH>Cju, je avtor prika/.al /. dokaj l»igat<i padMavitvIjo. Knjiga, ki /.dotlaikoni .seznanu hi/aniia\klh In otonuaskih vladarjev ter vodllcljev gr>ke. srb.skc, Črnogorske, romunske in bolgarske dr^jvv ter Indeksom. nama-C obsega 5SH .strani. Razdeljena je na 32 poglavij, ki no vsebinsko razdelKnl v tri sklope. V knjUnem delu je avtor tu veC motih jviudaril, da je /a ra/unK-vanje sedanj(xstl jVMa-brH) poznavanje paiekliniL Vendar .se nam olt pa-hlrunju njegovv knjige vvCkrat po.stavl|a vpra.š:inie, Ce n)cg<iva zgodovln.»ka predsiavitev a-s lenK-ljl na ol>(ekltvni razlagi. BranK' kk-vI vrsticami nama-C pokaAe, da je njegina pa%lstaviiev Balkana zasnovaai na stea-o-tipnih pa-dstavah o ljudeh. ^ivvCih na tem podntCju .Skozi UI prizmo sicaiKi|>nc pa-d-stavv pa M» ova-drMiteni in «»vvtljeni zgo-doviaski dogoilki in dcistva.
Kot že rcCvno. K' ■'»'«"r zgodoviasko pe.siro.sl lialkana pok-g uvtnla zaobjel v taHi vseblasklli .skkipih. V uvcnlncni poglavju je na kratko pa-dstavil geografske znaCilttosii balkaaskcga pokMoka IN>udaril K' a-iativno
dohni geografsko pove/anosi Balkana x osa'jem Kvnipe, ki |o onv>g(K'ajo a-CiK" p<«i h> njegovvm mnenju mi gorske verige znotraj i^ikiioka ii.ste, ki vzbujajo ohCuiek nje-RiAv (Klav.ano.Mi od i;vnipe. .saj ga razik.ili<i n.i .šlcvilne ge<igralskc en»iie. V notranji ncp<n'e/.anoMi avtor ludi vidi enega od glavnih vzrokov za te?.ave pri doseganju politične ent>tn<isi) pa-bivalcev balkaaskcga IMiloloka. Avtor pa ik- «islane /,g<il| pri len> geografskem dejavniku, ki determinira ljudi lega (xidroCja N.tskrdnjI naravni dejavnik vidi v iMidnebju, ki Inta vpliv na nKntalni. fl/iCni raz«>j ianikaj.šn|ih pa-hivalcev. Zadnje poglavje v uvikIu jia .Schevlll namenja paxlsiav livl aniiCne grSkc in rimske kuliua-in njunem vplivu na nizv^il balkanskeg;i (Milotoka. l'rv-a e(Niha balkanske zg<Kkivine se Kia-j zaCne z antiCtKi GrClj<i. ki j<i avtor pojmuje kot zaCeiek evnipske <.iviliz.a<.ijc. Ka^.e se mu kot entiteta, kateri dine^ki .mi na vseh (midnk^jih Ckivekinvga ustv-arfanja ic danes otiCudovanja va-dni Grški prisolrKislI na Balkanu |e Schevill pnptsal velik ponK-n, .vij .s<i Grki s NVDjim znanK'm. v na.sproiju z ».staliml IjiKlstvi. na ui <ihnKK^je prine.sH '/iič fM<//2rtt7/e (.Sthevlll 1991.1) Navkljub <ipe-vani supertortHMti grški- kultua' pa avtor obžaluje, da Grkom ni uspela trajna politična iuzlja nKxlltenaskih ljudstev. S patk'cm Ak-ksandra Velikega se za Balkan zjCne cjKiha rimske nadohla.sli. ki ji je uspehi balkanski ptikilok zdru^.iti pod enotno <ibl.i.s( A\ior K" iwedsiavil Rimljane, ki s» bili posnemovaki grške kuhua-. kot tolerantne, napa-dne gosp<Klarie. ki pomcnlj<i za /.^lostala IjiKUtva na Balkanu prav I blagoslov, .saj |lm .s sviijlmi >pos<ihno.siml naCnovanja. vv.trjjno.sik. smisla za popolno organi/.acijo in obCulkom zj kvalltitno vsidenjc držav*;, ki .se Izraba .skozi uCinkovilo drZavmi uprawi in .sLxtenMim voj.skc, vtidijo na piK civilizirano-Ml A.simibcij«i in unitormizem Balkana z rinvskim lntperi|em avhir ptijmuje kot .sa-dst-vti za (Hlmlk U ncvivilizirancga v civlluinimi Življenjsko skupnost
1^1 podani uvtxini paxl.'>4avitvi pomena grške In rlntske antiCne kulture, avmr ohilobie od oblikin-arfia bizanlia-Jcega Impe-riia do pnlvida Oiomanov na balkaaNki pokMok oznaCI ko( hlzantlasko epoho v zgiHknini Balkana Ta prvi vvCji vsd>ln.skl
sklop knjige jc avlor |v>svn.ill opiMi v/cKin:! in padca hiz-anllnskcga impvrlt.i in p<Kjnilv ncniu opisu osebnih psiholiKUdI« kamktch-Mik Slovamw in ostalih azijskih ljudstev, ki m> s svDjinii vpadi ogro^^ali olisioj hl/aniinskug:i imperija Glede na to. d.< avtor poudari, d:i sta liiAinc in njet(<iva kulturi avultat tako grškega klasici/.nia. oricntali/.ma in kr^.in.si-\-4, jc njegov pristop do hcicni/.acitc In kršCaastva drugaCcn kot do orlcnulsklh vpll\nv. i'Tvdnosti in vulICina N/aniinskc države so po avtorjevvm mnenju osnm-anc na grški in rimski kulturi. I'ri-dnosli mnv drža\v avior nciiiak)krat označuje /. i/ra/oni Grški imperij, n>etllcm ko .so slahosii in pomanjkljivosti v v-ečini o/.naCcnc z »i/jn-cvm. iii/ancu kot kongkmicraiu ra/iiCnlk kulturnih elementov na spk>.<no nc pripisuje vviikcga kulturnega pomena, saj .se "bi-zatuinsbrt cMHzadju kol kombltiticljei rmUinth ipliiw grSkc. rimske, hebrejske In ftertljske kulture tie niorvprimerjali Zfellkf-ml citilizticljaml. bt so zapisane i> xgcxloti-no In iviemlr}aju naieobiiuhtftiijc'{SM\v> vili 1991.125). I/, lega sledi, da avtor žc a priori p<Hk-cnjujo<.\- vrctinoti kuliure, ki ne l/Jia-jajo I/ antične OiCije In Klnta. I'a wndarlc. kljub pomanjkljivostini, ki jih I<i/.am. ima in .sc nanaš.ijo na orientalske vpllw, avtor obžaluje njegov pnipad. ki ponx'ni prilMtd Islama v Kvropo.
Velik |e velik del lega dela kn|igc jc namenjen opisu osebnih karakteristik Ijuil-.stev. ki so se v .4eMeni stokiju /ačcll prlselje-vati na halkaaski potoiok In ogn>/ail h^ /antin.ski Imperij Največje poMirnosil In suhjektivtK- o/ironu stereotipne ('Med.stavv so deležni Sitn-ani In Mongoli. o/Iroma ljudstva. ki .s« priliajaU i/. a/.i)sklh predch n- .s\vta Na .splošno .so .Skn-ani opisani k<H barbari, ki so 'organizirani v majhnih In nefMutfzaiiili Manili, za baiere Je značilno, da imajo nizko stopnjo odporu, med njimi pa t latkt ljubosumje'{^hcviU 1991. 60) in i/vira(o i/. 'Rusije, bi Je naji.vrjelneje središče ras' (.Sthevill IWI, 73). »Istvvna kvalitativna razlika med .Slovani in Mongoli, ki ►> avtor poleg r.isne pripadnosti navvde, je pripravljenost Skn-anov na s«aln<i naselitev in oKlc-lovanje zemlje, nieUtent l«i .Mtmgolom pripiše zgolj Intca-s /a plenjenK' in n>panie Pripravljenost Skn-anov /a .stalno naselitev (e
1X1 njegovem mnenju ponwnila njihovo traiislorniacijo 1/ roparjev do naseljencev. Stalna nase<K'no.st Skn-anov- pa (e prinesla na lo ohmočje ukIi etnične tlenxtgr-tlske spre-nK-mbe. Nk>vani, kiK .^evilno nH>čtK-jša populacija, .so n.iinreč pričeli / asimilacijo tamkajšnjih prvbivakcv Ce je avtor hele-nl/acijo kot sredstvo asimilacije pozitivno vailmHII. pa .so Utlnizlrani Iliri, ki m> prihajali v stik s .SliivanI označeni kot iijllioiie »wyi'rtfy«'f»f/r'(.Schcvi|| 1991,72) Da avtor podkrepi pri-dstaHi o .Slov-jnIh kot nerazvitih. barliarskih. pleux-nsko sprtih in polile!-.stično iLsmerjenih hordah, pa-dstavl njlhinii tedanje gospodarsko življenje preko opisa temeljnih družheno-ekonomskih odnosov znotraj njihove skupnosti. Avtor |)oudari, da je ntih<ni> gospodarstvi, ki nI temeljik) na akumulaciji presežkov, pt\.'prcčevaki nastajanje oixHiine socialrK- raz.slojenosii Iz tega (k-jstva pa zaključi, da te navidezne enakosti med CIani nc nioa-nto ra/.umeli kol 'nJlhin>o gorečo ieljo po itemobniciji' (St hcvill 1991, 71). Slos-anom toni ne pripisuje k.tkrinc Im>11 nan\-nanosil k demokraciji oz.ln>ma politični svolvuli, značilni za antično grško kulturo. l^)enostavitev pretlsiavitvv družhene-ekononi.skc urcditw Skn-anov je avtor ch »segel /. oznako, da je takšna unnlltev "ena otl zgodnjih lifioi' komunizma' (Sthevill 1991,7^). Vi.<ck detcmiinlranosii Slo\-arM»v s prej ra/uniljcnlm komunizmom, kar hi lahko razumeli tudi kot .s primitivno družlK'ni>-ckonomsko ureditvijo, ki nc izpostavlja privatne laMnine, pa Sthevlll tkiseZe z namlbo. da se je kmetijski bomti-ititem ohranil w do danes, iejtrar so sega listala Ijiidslm mIreUa' (Schevlll 1991,75). Vidimo, da avtor Skivanoni iKireka naravnanost k demokraciji, medlem ko posredno določa njihovo usmerjenost v nižjo raz>-ito obliko družbenoekonomskega sistema. Implicitno je toa-j ruvedc-no, da .Skivani niM>spoM>hnisantosioinoohliki>vati družhen<K.-konomsko ua-diive, značilne zj i:vn>p«>. .Mi-d skupinami Južnih Skn^nov je avtor osrednjo |xizx>rnost namenil pa-d-stavitvi Srb(w in Itolganiv Njihov opis. ki je zaobjet sko/.i predstavitev nastanka pr\x-N)tgarske dr?jw In srbskega Impi-rija. »c bis»vcno nc razlikuje ikI splošne pc-nvpcije Skivamn' Ilizanskocptiho balkanske /g<Kk>-
TlORUA IN PRAKSA I ^ 35 3/l<J98
vinc |c avior AikljuCIl /. unallA) v/ivmu in padca srKskc	Prvidsiavitcv nastanka
srbske ilrAavc jc v skluilu /. a\t«)rjc\im MaliiiCeni o kiiiiurnn /aivstallli Slovanlli. čc avlur, na ptKilagi /.godin'laskih dcjlcv. ni niOKcI /umikati .si^osohnoMi sibskih «idite-l|ev, ki Ml prispevali, ila jc bila njituM^a dr7>i\-i ena glavnih politiCnih .sil v M. Miik-iju na llalkanti, pa nc /.;iniudi prilti^.noMi, da p<> koncu us|x.'.šnc srlv>kc voditclj.ske ilin.Lstiic NcnianICev prl|M)mni, da so -Uili itikiiil sposobni {'Oillteljl prej Izjeme bol pmiHo. bnjil ti<i poirije Je fediio tnora prihajtU duh /»lemeiiskegfi parlikulartzmti' (Schcvill 1991, 117). Tako jc o/cmcljsko itirilcv, ki jo jc Srt)ija dosegla v 14. Moktju p<Kl %xKisivoni IHL^ana Sllncg.i, o/.naCil kin |)«>.slcdk.(i ugodnih okoli.^Nn. I^ »topen /jton .srbvkc ilrZa\v. ki jv bil /a/.nanovan x hoji ntcil fcvdaki, pa avtorju .sluAi, ila pono\'no {Muidari srltskl duh partikulari/ma. Prvi del knjiKi.- .sc /akljuCi N krai.sinii pa-dstavitv.uiii o bogo-tnilih, latiaskcni cc.sarstvu in diihn>\'ni.^ki tvpuhlikt
Naslednji večji vschiaski .-»klop |M>glavi| je namenjen oionun.ski epohi v balkanski /giKkn-inl OlxlobK' sc /Jčnc s jioglavjcin o prihoilu Otoinamiv na halkan.ski polotok, nadaljuje s ptnlrohno pn^Jstavlivijo otonian-.skih državnih in.stitucij, navad, ohiCajc-v Otoniancn- In funkcioniranja njlhmv dr?-aw. ZakljuCi pa .se s poglavjem o vplivu francoske rev«»lucijc na otoniuaski Imperij. ZgiKkn-inska dejstva .so naj\vr|etnejv j^ripo-nK>gla. da avtor nionuaskin) voditeljem, ki M> vplivali na v/pon Imperija, ni nMigel v cekHi oda."Cl njilKAih dr2;ivo<vornih s|M>.sob-nosti Njihi Aim na.sk*dnlkom. ki .so dcUn-ali v obdobju /.atona Imperija, pa .Schevill Iu prl-«.lene karakteristike v skladu / cvropftkimi stertHHipniml pa-dslav-ami o TUrkih. O/na-Ccnl so kot kruti, intriganLski. holesUH» anihi-ct<»!nl. kolerični. an>gantni In \vrsko fanatični plenilci % ncukrotljivu« energijo. ZanK* K' značilna arogantna viija.<ka menta-llteta, ki jim narekuje uporabo ten>rja /a ikvcgo cilja. Obdarjeni voja.«ko p(Klji.ino-.stjo In odvajanjem ua-.sničujcjo svtij vH| širitvv Lslanu. Obdobje oiimuaske pa-viaik-v balkaaski /ginkivini avtor /^i/namuje ko« ent iiiirlstokinega zatiranja in ckspkiaiacijc kristjanov. V na.sprot|u r. obdi>bjem
p<ikrisijunjcv,<n|,^ ki ga avtor pojmuje kot prlčetek slovaaskega vstojia v civltl/acljo in cvro|K'l/.acijo, mu otoniaaska nadobkisi fMimeni obdobje miOne iiMifv in nazadovanja. Če .so bili Slovani v obdobju bl/aaske nailvlade prikazani kot plen>ena roparjc-v, barifarskih navad, sc po pristopu v krščan-.sk«i religijo avtorjev odnos do njih kvalitativno .spremeni. Tako o njih ne govori vvč ki>i o hiirdah, pleiiK'nih, ampak uporablja iz.r.iz. ljudstvo. Avtor nič vvč nc govori o barbarskih Slovanih, ampak pokristjanjenim Slovanom pripKe vlogo hranitelja l';vai|X' pa-d fanatičnimi vvrskimi bojevniki i.slan»a, Z;idn|i del knjige jc avtor namenil o1xk)lv ju od /aCetka 19. .stoletja do koni~a 1. svv-tovne vtijnc. ZnačilnoM te^a dela knjige jo izčrpno navajanje zgodtAiaskih doKOilkov. ki so z.;iznanKn-ala to olxkibjc. ki ga avtor naslovi kot obdobje o.s«>b<Klllw izpod otomaaske nadt>blasli. Avtor .seveda ne imire mimo navvdbe ujtoniv ju7nih .slo-v-aiKA', živvčih v okviru ittomanskega imperija. Istočasno pa po.sku.^i predstaviti zapk>-temist intea-MA' in vuK-Savanjc cvrof»kih vvk-sil na tem prostoru. ZgiKkAiasko osvetlitev dogajanj avior v \vliki nHrri /reducira na razmerje n>ed kristjani In muslimani, s katero pon<nrrH> prikaže .sviije prepričanje o vcčva-div»,sil evnipske kulture. <ibog;iter>e s krščansko tradicijo. Z opisom vt)ja.(kih zmag in porazi A' potencira podobo o krutih orientalskih nuLslinuaskih navadah in običajih in vtiia.4vu pa-danim .ShA-ammt Zmage krist-jantA' so v tem ik-lu knjige predstavljene kot popitin triumf, medtem ko m« znuge 0(c>-manov za/namiAanc ko« krut<i ma.Sčev-anjc in pobijanje nc-dol/jiih kri.si|an(a-. Struktura (Homaaske držasv. ki .si je podrelila kristjane. ni dek-žru objektivne (Krnc. saj jc /a/jianvivaru bi« naključna \tijxika tvorba, ki sc jI jc poia-bm> upreti. Upore knVaaskih ljudstev pnxi tMonurtski nadobUsti a\lor (»jmuje k(4 z^Klrtevanje iglama in ohranfa-njc cHcmentov evropske cnill/acijc. Uspešni upori Srbov. IktIgartA- in Orfaiv .so posprem-Ijeni /, navdaVnjcm. češ da mi ncATinastak' .sMibtKliK- driavv vstopik- v evropski sistem nKKlernih dr>jiv. legitinimisi up«irii pniti ohimaaski nadobbsti avtor \vdno /jma-j p<ilšče v njilMAvm p«idaicncm pokižaju /.lunnj impc-rija. Pa-dstavljcni so kot tra-
giCnc ki so nionilv s\t)jo vvrsko smoN>-do plaOcrali z visokimi davki. Srt>i ixkI otoman.sko obla-sijo so prvd.siavljani kol hrahri, dr/ni \-o|aki. ki hav.poK«)jn<> .slctlijo iii zaupajo o/ironu .nc idcniiricimjo .s .s\ti|ini >t)ditcljcm. l^Klobnc o/nakc so navedene /a IiolK;in; in Grke. Crnogorcvtii. ki jih uvriOa med .srbsko IjiKlstvo, pa .so luinciijcnc Sc lMili.šc- occnc iz Viija.^kih .sjvisobno.sti. O/.naCcni .so kol ncastra.Sni gorski hojcvniki. l'o/iiivnl prika/. slovanskih ljudstev sc pravzaprav n;in;i.ia samo na njihovo voja.4kc s|M>.sohnosii. Te avior i/po.siavi. ko .sc manifestirajo v hoju proti Otonuinom. Vidimo, da jih .Schcvill pozitivno occni Ic i.ikrai, ki) jc njihovo bik) dcki\-anjc v interesu c-vropskil» drfciv. Ko pa avlor preide na otcno njilKA^.--ga lasincga ra/.iiija, na njihove |xisaniiCnc inlcre.so, ki .scsvda ni.so nujno koiiipatihilni /. evropskimi, pa snio ponovno .s<MiCcni s.sliko o ncra/vttcni Dalkanu, ki niu je |>ota-hno pomagali tako, da prevzame evr«i|>skc kulturno normo V odnosu do ev ropskih držav .so bilo novonasiakr drAavv ponovno protl-stavl|ono kol oniitcio. kjer provladutojo rollk-li harharsko.sli in ncx'ivili/irano.sii kol p<v slcxlico slov-anskoga p<irL-kl.i in oiomaasko nadobl;isti. To morajo hiii prosoZonc / ovrtipoizacijo. Zmaga nad utonianskim Iniperijoni seveda ni prikazana hro/ omom-hc /nainoga prispevka evropskih držav. voC. na/ad>n-anjo in prop.id <xoman.skogi( imperija lor pniga-s nov(m.i.siaIih držav jo ra/.k>žcn predvsem kot poslodiia /avračanja o/.ironu Inkorporiranja evn)pskih norni in nK-nialito v dru7Jx-no strukturo balkanskih dr^av. Avlor pa-glod zapkionc in burno /g<xlovino halkaaskoga pokitoka /akl|uči /. navedbami p<>.slodic 1. svetovno v«>|ne. Opusti .subjektivno vrednotonjo in «Konjo-vanjo zgodcA-inskih dogodkov in dojsiov ter .sc osaiiofoči /golj na .suhoparno na>-aianjo zgodovinskih podatkov o nxsianku Kra-Ijc-vlnc Jugo.slavijc in osialih lorilorialnih sprcmoml>. ki so jih bilo dok-žno balkaasko dr/a\e v skladu s podpisanimi mirovnimi pogodbami.
Kakšna bi bila loa-j .splošna ocona knjige? IX'ki nedvomno vsebuje najptmK-nihnojša /godoviaska doj.siva in podatke, ki .so lek.--vantni /a ra/.umovanjc patoklih dog<idkov na lialkanu. Vendar jo poglavitna slabost
knjigo v intorpreiaciji teh dogodkiA- Ti namreč v večini primorov niso o.svvtljoni lujpri-siraasko, ampak jih avtor ni/.laga /. i/.ra/ito ovn>|vx.onirl.silCno porpo>|K-kilvo Kakiina jc potomtakom ovnipoioniriCna |XTioiXi|a lialkana in llalkancov, ki smo ji pričo od /atolka prihoda SI<Aanov na balkanski |X)I-oiok> Na p<Hllagi Aipisanoga lahko i/vloče-mo naslodnjo ^iključko. 1'rihod .Skivanov pomoni ključni proonrai v fH>|i)K>van|u lialkana, ki začno priik>l)i\'aii i/.ra/ito iK-jora-tivon o/iroma podcenjujoč ponion. .Skivanl .so po.siajall 4iovih.'no doiiiinlnatnciSI in so ohranjali sv^ij način življenja o/in)ma kulturo, ki so jc bisuvno r.i/liko\ala lako od kulturo lakniinih oblastnikov kot ludi ikI kulturo tedanjo «ilK)dno l-vropo Gk-do na to, da holoni/acja in l.ilini/.;Ki|a ni pin.som uspela, .so so obstoječe kulturno ra/liko /ačolo |Mnvčo^.<li. rr. J..lavo o !ii.Kiioiii .sMivaiiu jo avtor /.a.snoval na poudarku njogove orno-tivne in no racionalno komponente osolv noMi. AMor jim pripL^o njihovo n;iravnanost k inton/ivnim častvvnim |>roieMmi kot «i fanaii/om, sira.sina privrženost pknjonju, ropanju, ubijanju. Nos|X)sobrK>M organi/ira-nosti. nizka .stopnja doseganja politične enotnosti, navezanost na /einljo kot prvi>-biion ok-moni proZivetja. .mi nadaljno njihove karakiorisiko l^iudaa-k jo it)ai na njihmi irationaln<».stl, ne omenja .so njihova kognitivna plal osobnosli. la jo pridr/ana /a nosilce evropsko civili/jt ijo Osehno karak-loristiko SkA-amA' .so |M>tomtakom padstav-Ijono kot po.sk-dica njihiAe etnično in kulturno pripadno.sti ter vpliva geografskih dejavnik« A',
Ko žolimo oblikiA-aii spk>i(no defonicijo evropske pcaepiijc lialkana, .sc nam postavi vpra.<anjo, kateri (o poglavitni dciavnik. s kaiorim avlor želi dokičHi lialkan Ali je to geografski, politični, kulturni dojavnlk> Sklononto lahko, da avlor pojmuje lialkan pa-dv>om v kulturnem smislu Zaka|> lialkan K? namrcč sko/.i nK'g>Ai> knjigo pa-dsiavljon kol prostor, na kaloam Zivijo (MNonKi ski-vanskth ljudstev, katorih družbeni razv^ij Je bil na ni/ki stopnji .S tem ko jVAe/uje kulturno /načilnosii / otnk^mi pripadnoMj<j. ki |«> v večini primoriA- pcx-n<>.siavtjeno enači / ra.sno pripadmtstjo tor z gLX)grafsktm d«er-mini/HMim. |>risiaja na kontinuiteto in nc-
spremcnHIviM glavnih komponc-ni kuhuiv.	med dvema kimtinentoma. lahko bi rekli
Glede na Ki, da avtor l/Jia|a i/. predpoMiavke,	tudi nKil dwma civili/aeliama. med evrup-
da |c država v d(>hršnji meri udiev njenih	ski> In Islamsko.
prebivakvv, Haikan poistcAvii x nuj/naCil- Na iMKliagi /apisancgji In prebranega
neJMml tisehnusinimi karakieriMikami nje-	lahko /akt|uCimo. da je predstavljena knjiga
govih prebivalcev in gkxk: na to, da Schevill	primer pristranskega interpietiranja xgodo-
ne popolnonu Izključi vplivin- asImilacijc,	vine. Ce \us ti>rej /anima, kakšen jc cvnv
na koncu zaključi, da je Balkan pro.st<ir. kjer	p<KX-niričcn pt^k^d na lialkan In Italkancc.
se srcCtije evropska racIonalnoM s .slovaasko	ho ta knjiga v veliki nieri l/polnlla va.<a
čmiveno-stjo ter telanuklm Tanatizmom.	pričakovanja. Zgodovini ku< znano.sU pa
Vkigu llalkana tako avtor vkJi v p<ivezx>vanju	uivrstm» deki pnv gotovo ni v ponus.
544
nOMM ffrraMCM le( 3S. 3/1996