ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park _ rr^m- i oglasnik straneh. boste r Spodnje Podravje Ormož • Referenduma v Ormožu ne bo O Stran 9 Kultura Ptuj • Grilc: »Uživam v svojem ministrovanju!« O Stran 16 Ptuj, torek, 1. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 77 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski www.radio-ptuj.si Nogomet • Takšne tekme so najtežje ... O Stran 11 Rokomet • Ormožani s fanatično borbenostjo do presenečenja O Stran 12 Slovenija • Proračunsko reševanje potapljajoče barke Gospodarstvo „crkava", kdo bo nahranil državo? V Sloveniji je bilo od začetka krize v letu 2008 do letos izgubljenih več kot 90.000 delovnih mest v gospodarstvu, ki je „zadolženo" za polnjenje državne blagajne. Po drugi strani se je v teh letih število zaposlenih v javnem sektorju povečalo, prav tako se je zelo povečalo število upokojencev, pa brezposelnih, ob tem je vedno več tudi tistih, ki ne morejo več brez takšnih ali drugačnih socialnih pomoči. In če k temu dodamo še mi-lijardne dolgove bank, o katerih zaenkrat nihče ne upa javno niti ugibati, do kod bodo resnično segli, si je izhod iz krize precej težko predstavljati. Celo s predvideno, a še vedno nepotrjeno prošnjo za evropsko finančno pomoč. Konca negativnega trenda, iz katerega se je v tem obdobju pobralo že lepo število evropskih držav, pri nas še vedno ni zaznati; tudi zato, ker breme krize ni (bilo) enakomerno razporejeno. O Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Tenis • Slovenska reprezentanca U-16 osvojila sedmo mesto na ekipnem SP v Mehiki O Stran 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Število izvršb narašča, interes za dražbe upada Spodnje Podravie • Število izvršb na nepremičnine v zadnjem letu narašča, s tem pa tudi število javnih dražb. V zadnjem letu jih je bilo na ptujskem Okrajnem sodišču okoli 500, dražiteljev pa je vedno manj. O Stran 2 Zakaj je bila poleti omejena uporaba pitne vode? Ptuj • Omejevanje porabe vode v letošnjem poletju je marsikoga neprijetno presenetilo, predvsem zaradi tega, ker ni bilo hidrološke suše. Je šlo res za preventivni ukrep ali za »kazanje« moči Komunalnega podjetja O Stran 4 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 1. oktobra 2013 Ptuj • Javne dražbe nepremičnin Število izvršb narašča, zanimanje za javne dražbe upada Število izvršb na nepremičnine v zadnjem letu narašča, s tem pa tudi število javnih dražb. Na Ptuju jih je mesečno razpisanih skoraj 50, kar letno pomeni več kot 500 dražb. A po besedah sodnika izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča na Ptuju Aleksandra Turka je povpraševanje vse manjše, prve dražbe so praviloma skoraj vedno neuspešne, vedno manj uspeha pa je tudi na drugih in tretjih dražbah. Na dražbi poslovni kompleks Zlata črta ob ptujskem kinu Na predlog upnic banke Volksbank in občine Zavrč se na javni dražbi prodaja premoženje zakoncev Korpar in podjetja Ben Team, d. o. o., nekdanjega podjetja Mestni kino Ptuj, d. o. o. - v likvidaciji zaradi dolga v skupni vrednosti več kot 72 tisočakov. Gre za poslovno stavbo v izmeri skoraj 350 kvadratnih metrov ob ptujskem kinu, mnogim poznana kot Zlata črta. Ocenjena vrednost nepremičnine znaša 240 tisoč evrov, po tej vrednosti se tudi prodaja na prvi dražbi, ki bo 4. oktobra. Če pa gre verjeti statistikam, na prvi dražbi najbrž ne bo uspeha, na drugi pa lahko cena pade kar za polovico. Foto: Črtomir Goznik Na dražbi je za 240 tisočakov naprodaj poslovni kompleks Zlata črta ob ptujskem kinu. Lastniki nepremičnine upnikom dolgujejo več kot 72 tisoč evrov. Če prva dražba ne bo uspela, se lahko cena na drugi dražbi razpolovi. Na dražbah se ne prodajajo le nepremičnine Čeprav praviloma sodišča objavljajo le dražbe nepremičnin, pa se na dražbah prodajajo tudi premičnine, ki pa velikokrat niso objavljene na spletnih straneh sodišč, čeprav bi po zakonu morale biti objavljene tako na oglasnih deskah kot na spletu. Kljub številnim javnim dražbam zaradi stečajev ali izvršb teh ni mogoče najti zbranih in sistematično prikazanih na enem mestu. Največ razpisanih dražb je mogoče najti na spletnih straneh sodišč (http://www.sodisce.si/sodni_postopki/javne_obravnave/ drazbe/) in agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) (http://www.ajpes.si/ eObjave/default.asp?s=51) (pri skupini procesnega dejanja je treba izbrati druga procesna dejanja v glavnem postopku, pri tipu procesnega dejanja pa razpis dražbe). Pri AJPES boste najlaže našli dražbe pri podjetjih, ki so že v stečaju. Poleg teh imata svoje dražbe redno še davčna in carinska uprava, priporočljivo pa je spremljati tudi spletne strani mestnih občin in bank, z občasnimi dražbami pa svoje premičnine in nepremičnine prodajajo tudi druge ustanove in večja podjetja. Zmanjšuje se tudi število potencialnih kupcev na dražbah, iz povprečja 15 do 30 ljudi na 5 do 10 ljudi. Če uspeha ni, se izvršilni postopek ustavi. Prodaja na javnih dražbah postaja vse bolj razširjena, ne glede na to, kateri razlogi pripeljejo prodajalca do prodaje na dražbi. Izvor javnih dražb nepremičnin so večinoma izvršilni postopki, postopki prisilne poravnave, stečaja, likvidacij ter odprodaja stvarnega premoženja države. Prednost prodaje na javni dražbi je v tem, da kupujejo vsi zainteresirani kupci naenkrat. To naj bi omogočalo zelo transparenten pregled dogajanja vsem sodelujočim, kar je pri klasični posredniški prodaji nepremičnin nemogoče. Sodnik ptujskega okrajnega sodišča Aleksander Turk nam je zaupal, da je v zadnjem letu povpraševanje manjše, predvsem za nepremičnine, ki imajo dokaj visoko ceno. Je pa po njegovih besedah vsak primer zgodba zase. »Ponekod se zgodi, da na dražbo pride po 15 ali celo 20 ljudi, spet v drugem primeru pa ni nikogar.« Za razliko od dražb v stečajnem postopku, ko se nepremičnine prodajo pod vsakim pogojem, se pri nepremičninski izvršbi, če je tretja javna dražba neuspešna, izvršilni postopek ustavi. O nadaljnjih korakih postopka odloča upnik, ta lahko ponovi postopek ali pa v zemljiški knjigi ostane vpisana zaznamba o izvršbi. Glede na povedano bi lahko sklepali, da je tovrstni način za dolžnika pravzaprav najugodnejša varianta, za upnika seveda najmanj. Dolžnik uradno nima denarja za poplačilo dolga, njegove nepremičnine se na dražbi ne prodajo, upnik pa ostane praznih rok, saj si z zaznambo v zemljiški knjigi ne more prav veliko začeti. Na prvi dražbi se proda zelo malo nepremičnin Kot je še povedal sodnik Turk, se na prvi dražbi proda zelo malo nepremičnin, gre več ali manj za izjeme. Večinoma se prodajo na dru- gi ali tretji dražbi, ki potekata pod istimi pogoji in kjer se nepremičnina praviloma začne dražiti za polovico, nikoli pa pod polovico ugotovljene vrednosti, če upnik predlaga drugače, pa lahko le višje. Varščina običajno znaša deset odstotkov od izklicne prodajne cene nepremičnine. Če nepremičnine ne kupite, se varščina v roku 15 dni po končani dražbi vrne. Cena na prvi dražbi ne sme biti nižja od ocenjene vrednosti, ki jo določi sodni cenilec. Na drugi dražbi pa se nepremičnina lahko proda za polovico ce-nitvene vrednosti. V praksi naj bi bila večina nepremičnin prodanih šele v drugem ali tretjem krogu. Za drugi oziroma tretji krog dražbe je torej veliko več zanimanja, ker lahko izklicna cena pade tudi za polovico. Sezname dražb je mogoče spremljati na različnih spletnih porta-lih, spletnih straneh agencije za javnopravne evidence in storitve ter sodišč, kjer so ob objavi vabila na dražbo zapisani tudi nekateri osebni podatki tako upnikov kot dolžnikov, med drugim ime in priimek, naslov prebivališča in dolg dolžnika. Določeni podatki so po zakonu lahko objavljeni, tako tudi stranke v postopku, ne smejo pa biti razvidne socialne okoliščine, ki so pripeljale do dražbe nepremičnine. Eden od vzrokov, da javne dražbe velikokrat niso uspešne, je dejstvo, da potencialni kupci zanje sploh ne vedo. Dražbe - donosen posel?! Dražbe pa so v zadnjih letih postale tudi donosen posel. Mnogi se z njimi ukvarjajo ''poklicno'', nanje se prijavijo, da izsiljujejo druge in na ta način služijo. Na več sodiščih plačujejo varščine, nato pa od resnih kupcev izsiljujejo plačilo nagrade, ki se giblje od 200 pa vse do 1000 evrov, v nasprotnem primeru jim grozijo z zviševanjem cene. Aleksander Turk opozarja, da so tovrstni dogovori po spremembi kazenske zakonodaje kaznivo dejanje. Po zakonu je kaznivo dejanje, kadar kdo v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo pripravljen plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga, kar se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Enako je lahko kaznovan tisti, ki v izvršbi izigra upnika za njegovo terjatev z dogovorom z udeleženci dražbe. Sodnik Turk sicer priznava, da je tovrstne poskuse težko izslediti, zanje izvedo le, če upnik ali dolžnik sodniku zaupata svoje sume. V tem primeru se zadeva preda tožilstvu. Patricija Kovačec V finančnih težavah tudi podjetnik Bojan Šeruga Na seznamu dražb so tudi nepremičnine nekdanjega uspešnega podjetnika Bojana Šeruge, v preteklosti lastnika glasbenega studia in založbe Slovenia Records. Zaradi dolga v višini 55 tisoč evrov sta naprodaj dve parceli v velikosti tri kvadratne metre in 20 kvadratnih metrov ter poslovna stavba v velikosti 91 kvadratnih metrov. Naprodaj je tudi del poslovnega kompleksa, vse našteto pa je na lokaciji Ob železnici 11, kjer je imelo Šerugovo podjetje nazadnje sedež. Po ugotovitvah cenilca je cena zgoraj naštetega 25 tisoč evrov, čeprav je težko verjeti, da bo kdo kupil navedene nepremičnine. Uvodnik Sumljiva pošiljka Se je temu, da so v petek, na ptujskem okrožnem sodišču v roke prejeli pošiljko, v kateri so bili človeški iztrebki, sploh čuditi? V odzivu na poročanje sem na enem izmed slovenskih spletnih portalov prebrala številne komentarje. Nihče, zares nihče v komentarjih storilca ne obsoja, kaj šele, da bi državo oziroma njeno sodstvo vzel v bran. »Med nami edini doslej, ki sije drznil,« se glasi eden izmed komentarjev, zapisanih pod člankom. Drugi mu pritrjuje in dodaja, da bi ga lahko predlagali za Slovenca leta. Tretji se razpiše, da v Sloveniji pravna država deluje edino na papirju, v praksi pa je čisto drugače. Slovenska javnost je nad delovanjem sodstva in države več kot očitno razočarana. Številni, ki so na referendumu dali glas za samostojno Slovenijo, danes to obžalujejo. Pričakovali so namreč čisto drugo prihodnost. Slovenija bi lahko bila na znanju temelječa družba z vrhunskimi strokovnjaki, dobro razvitim in uspešnim gospodarstvom. Pa nič od tega. Po 22 letih samostojnosti so nam zapravili vse - celo človeško dostojanstvo. Množične migracije delovne sile pričajo o tem, da pri nas ni prihodnosti. Ni zaupanja ne v vlado, ne v parlament in ne v sodstvo. Lovi se kurje tatove. Tisti, ki sopo-kradli podjetja in na kolena spravili banke, pa udobno sedijo v svojih oblazinjenih naslonjačih in hlapčevskemu narodu vladajo naprej. Za njihove sposobne poteze nas je mati država nedavno obdarila z milijardnim poroštvom. Vsak izmed nas tako za »odlične«poslovne poteze slovenskih velesposobnih menedžerjev zagotavlja petsto evrov jamstva. Vse bolj verjamem, da slovensko pravosodje in policija delujeta po sistemu »vez in poznanstev«. Lep primer za to je oče naše prestolnice, ki naj bi imel na ramenih vrsto sumljivih poslov. Mu je bilo slučajno že kaj dokazano? Popolnoma nič in tako pravno-formalno ostaja nedolžen ter formalno gledano - tudi pošten. In če so to vzgledi za poštenje, nam res ne preostane skoraj drugega kot to, kar seje v petek zgodilo na ptujskem sodišču. Gre za ilustracijo, da smo res v popolnem dreku! Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 1. oktobra 2013 Aktualno Štajerski'TEDNIK 3 Slovenija • Kje smo in kam gremo Quo vadiš, Slovenija? Milijonkrat slišano reklo, da zgolj varčevalni ukrepi, s katerimi se tako aktivno ukvarja aktualna vlada, ne bodo rešili Slovenije iz globoke krize, je še kako resnično. Že pavšalen pregled stanja, v kakršnem se je znašla mala podalpska državica, kjer se je delež zaposlenih v gospodarstvu po letu 2008 drastično znižal, medtem ko število zaposlenih v javnem sektorju narašča oz. le malenkostno niha, število upokojencev pa se vsako leto povišuje, pove, da bo potrebno res še marsikaj drugega kot le varčevanje. 159.214 = Zanimivo je, da je bilo do javno dostopnih podatkov o številu zaposlenih v gospodarstvu priti veliko težje kot do tistih za javni sektor. Gospodarstvo: v petih letih ob 93.000 delovnih mest Po podatkih podjetja Bi-snode je bilo v Sloveniji še leta 2008 uradno zaposlenih v gospodarstvu 576.596 ljudi, leto kasneje 540.792, leta 2010 še 516.291, predlani 500.343 in lani le še 483.516 zaposlenih. Število uradno zaposlenih v gospodarstvu se je v 2012 znižalo za 3,4 % v primerjavi z letom prej. Od leta 2009 do 2012 se je zmanjšalo število zaposlenih za 57.276 (za 10,6 %). Od leta 2008 do konca lanskega leta, torej v petih letih, pa se je število zaposlenih v gospodarstvu znižalo za neverjetnih 93.080 delavcev (za 16,2 %). Na takšen drastičen padec zaposlitev se veže tudi večina drugih gospodarskih kazalcev; zmanjšalo se je število novoustanovljenih podjetij (teh je bilo leta 2008 še 8000, lani le nekaj čez 1000), zmanjšal se je seveda tudi čisti dobiček ter kapital in prihodki podjetij V letu 2012 je slovensko gospodarstvo skupno poslovalo s 101.335 milijona evrov sredstev (v letu 2008 s 109.187 milijona evrov). Slovenska podjetja so leto 2012 končala s skupnimi terjatvami v višini 17.713 milijona evrov, kar približno ustreza lanski vrednosti. V slovenskem gospodarstvu je bilo leta 2012 prikazanega skupaj 40.058,21 milijona evrov kapitala, to je za 0,8 odstotkov manj kot leto prej. Skupni čisti dobiček Stanje konec leta 2012: zaposlenih v gospodarstvu le še 23,5 % prebivalcev Slovenije slovenskih podjetij pa je v letu 2012 znašal 541,71 milijona evrov (20 % manj kot leta 2011), še leta 2008 pa je prikazan čisti dobiček podjetij znašal kar 1.988 milijona evrov. 117.143 = Največ zaposlenih ■ I "V ■ ■ . ■■ v izobraževanju in vzgoji Pregled rasti števila zaposlenih po podatkih Ajpesa kaže, da je bilo v letu 2012 največ zaposlenih na segmentu vzgoje in izobraževanja, in sicer 58.194, kar pomeni 0,7-odstotno rast. V zdravstvu je bilo zaposlenih dobrih 33.000 ljudi, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej, v ministrstvih in organih v sestavi pa 27.821 ljudi, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. V deležu se je najbolj znižalo število zaposlenih v krajevnih skupnostih in vladnih službah, največji porast pa je bil v agencijah. Javni sektor: v petih letih 3279 več zaposlenih Na drugi strani je javni sektor, kjer številke niti približno niso tako srhljive. V javnem sektorju je bilo namreč po podatkih Ajpesa konec leta 2008 skupno zaposlenih 155.935 ljudi, leto kasneje 157.252, leta 2010 159.257, predlani 160.868 in lani 159.214 ljudi (letos junija je po zadnjih uradnih podatkih v javnem sektor- it^oD® gip®^®^ ¥ število zaposlenih v javnem sektorju število upokojencev število uradno brezposelnih ostalo prebivalstvo (vključno z otroki) ju zaposlenih še 158.778 ljudi). Število zaposlenih v javnem sektorju se je torej od lani do letošnjega junija zmanjšalo za 436, od leta 2011 do lani za 1654, vendar se je skupno število vseh zaposlenih od leta 2008 do danes, torej v času največje krize, povečalo za 3279. Največ novih zaposlenih je bilo v državnih agencijah, kjer se je število zaposlenih v letu dni povečalo s 790 na 896 oz. za 13,4 odstotka. Največji kadrovski osip so zaznali v krajevnih skupnostih in v vladnih službah. Masa plač se je malenkostno znižala: s približno 3,5 milijarde evrov na 3,44 milijarde evrov. (Ukrepi, sprejeti z zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), pa so učinkovali na maso bruto plač v višini 59 milijonov evrov). Sicer pa je bilo lani v javnem sektorju za najrazličnejše dodatke k plačam zaposlenih namenjenih 278,1 milijona evrov. Upokojenci: v petih letih porast za 57.475 Državna blagajna pa mora poskrbeti tudi za upokojence, ki jih je vedno več. Po podatkih ZPIZ je bilo leta 2008 v državi povprečno 527.933 upokojencev, leto kasneje 538.455, leta 2010 jih je bilo 552.561, leta 2011 569.951 in lani 585.408. V povprečju se je torej število prejemnikov pokojnin v zadnjih petih letih zvišalo za 57.475. Po izračunih ZPIZ znaša povprečna neto pokojnina 563,50 evra, sicer pa naj bi lani za pokojnine izplačali dobre 4,1 milijarde evrov. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo julija letos 117.143 uradno brezposelnih (prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje). Za konec: javnofinančni primanjkljaj je junija letos dosegel 135,3 milijona evrov, v šestih mesecih leta pa se je povzpel na skoraj 1,3 milijarde evrov in je tako blizu celoletnemu cilju po rebalansu proračuna, ki je predvideval 1,5 milijarde evrov. SiM 2008 2009 2010 2011 2012 GO - gospodarstvo 576.596 540.792 516.291 500.343 483.516 UP - upokojenci 527.933 538.455 552.561 569.951 585.408 JS - javni sektor 155.935 157.252 159.257 160.868 159.214 Povprečna mesečna bruto plača za leto 2012 V povprečju so zaposleni v gospodarstvu beležili mesečno bruto plačo v višini 1.387 evrov, ta je bila v primerjavi z letom 2011 za 2 % višja. Povprečna bruto plača v javnem sektorju pa je lani znašala 1787 evrov (predlani pa 1827). Vir podatkov: Bisnode, d. o. o., Ajpes, ZPIZ 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 1. oktobra 2013 Ptuj • Svetniško razmišljanje o omejevanju porabe vode Zakaj je bila poleti omejena uporaba pitne vode Omejevanje porabe vode v letošnjem poletju je marsikoga neprijetno presenetilo, predvsem zaradi tega, ker ni bilo hidrološke suše. Ukrep prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov, zelenic, pranja avtomobilov ipd. je Komunalno podjetje Ptuj izdalo 21. julija. Medobčinska inšpekcija SOU v Spodnjem Podravje je inšpekcijske nadzore upoštevanja tega ukrepa izvajala v 16 občinah tega območja. Od tod in tam V vseh primerih ugotovljenih kršitev so bila izdana ustna in pisna opozorila. Ugotovljena je bila ena kršitev uporabe vode mimo vodomera, za kar se vodi prekrškovni postopek. Inšpektorji pa niso ugotovili uporabe vode iz hi-drantov. Svetnik DeSUS-a Stanislav Brodnjak je v svojem svetniškem vprašanju, ki se nanaša na že omenjeno omejitev porabe vode, kritično zapisal in opisal, da je ukrep omejitve porabe vode kot množičnega vzgojnega ukrepa, ki prizadene vse, tudi tiste, ki so korektni plačniki in imajo veselje ali potrebo po vzgoji zelenjave na lastnem vrtu, ker želijo jesti ekološko neoporečne povrtnine (nekaterim pomeni vrt tudi bistveni element lažjega preživljanja družine), najmanj nekorekten in neutemeljen. Je pri prepovedih šlo za prikaz moči? „Ne morem se znebiti vtisa, da želi nekdo (upam, da ne večinski lastnik) pokazati množici svojo moč in preko nje doseči močnejši pogajalski položaj pri bodočih naložbah ali celo sankcionirati vso prebivalstvo v 23 občinah (75 tisoč ljudi) zaradi premalo ko-operativnosti ali separiranja občin pri nakupu lastniškega deleža Komunalnega podjetja," je posebej izpostavil mestni svetnik, za katerega bi bil primernejši ukrep prepoved polnjenja bazenov in travnikov, nikakor pa ne zalivanja vrtov. Sankcionirati pa bi bilo treba vse tiste, ki brez plačila in nedovoljeno iz javnega vodovoda namakajo polja. Ocenjuje, da je bistveno večji problem vodovoda, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ptuj, izguba vode, ki dosega celo 30 %. Za to so odgovorni: vsa politika, vsi lastniki Komunalnega podjetja in vsi tisti, ki so sedeli v nadzornih svetih kot predstavniki občin in v svojih bazah niso znali najti podpore KP pri obnovah vodovodnega omrežja. Tako nikomur ni mar, da še vedno pijemo vodo iz azbestnih cevi in da v prazno odteče 30 % vode. Zakaj Mariborski vodovod ni omejil porabe vode?! Svetnikovo vprašanje je jasno: »Ali ni bil ukrep omejitve porabe vode nesorazmeren s hidrološkim stanjem v Po-dravju, Mariborski vodovod na primer omejitev ni razglasil? Ali je predpisovalec omejitev dovolj ocenil dvojni učinek škode - izpad prihodkov KP za okrog 10 odstotkov in na pridelkih na vrtovih, ki so izključno za zasebno rabo in velikokrat socialni korektiv za pridne ljudi?« Svetnika tudi zanima, kako so sankcionirani tisti, ki brez plačila ali dovoljenja jemljejo vodo iz hi-drantov, in kdo jim hidrante odpira. „Mislim, da je temeljno načelo politike, polepšati in olajšati življenje občanov, ne pa jim ga oteževati ali celo povzročati škodo ...," še ugotavlja Brodnjak v zvezi z ukrepom prepovedi uporabe vode v letošnjem poletju. KP Ptuj: omejitev zaradi nevarnosti preseganja nitratov V zelo obširnem odgovoru Komunalno podjetje Ptuj oziroma njegov direktor Janko Širec pojasnjuje, da pri višji porabi vode črpajo več vode iz plitvih vodnjakov, v takih primerih pa voda posledično vsebuje več nitratov in več pesticidov. Da bi preprečili, da bi nitrati presegli dovoljeno mejo, so izdali prepoved zalivanja s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. K temu izvajalca oskrbe s pitno vodo zavezujejo tudi predpisi, dolžan je zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Pri večji porabi vode je poslabšanje kakovosti vode največje v prvi tlačni coni mesta Ptuj, na veji proti Borlu in na veji proti Slovenji vasi. Zato je razumljivo, da se prepoved uporabe vode za zalivanje izda prej, kot pride do preseganja dovoljenih vrednosti za nitrate. Upoštevati pa velja tudi dejstvo, da je globinske vode danes na razpolago manj, kot je je bilo pred leti. Foto: Črtomir Goznik Kakovost vode v plitvi podtalnici se še ne izboljšuje Kakovost vode v plitvi podtalnici se kljub uredbi o vodovarstvenem območju, ukrepom kmetijske politike in izgradnje kanalizacije na Dravskem polju še (vedno) ni izboljšala. Poudarjajo, da pitna voda nikakor ne pride v stik z azbestnimi vlakni in zato nikakor ne more priti do okužbe pitne vode, kar pomeni, da pitje vode iz teh cevi ni škodljivo za zdravje. Izgube tudi zaradi nekontroliranih odvzemov iz hidrantov Izgube (30 %), ki jih svetnik navaja, pa naj ne bi bile točne, so pa posledica vgrajenih slabih PE- in PVC-cevi ter tudi nekontroliranih odvzemov iz hidrantov. V podjetju so prepričani, da je bil ukrep omejitve porabe vode pravilen. Če se za to ne bi odločili, bi se povečalo število okvar v poletnih mesecih (v juliju leta 2012 ta ukrep ni bil izveden in posledično je bilo več okvar na cevovodih), prav tako bi se povečalo število oporečnih vzorcev pitne vode, zato bi morali uporabniki pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja vodo prekuhavati, povišana bi bila vrednost pesticidov, koncentracija nitratov bi narasla čez dovoljeno mejo 50 mg/L. S tem, ko so se odločili za ukrep omejitve uporabe vode, so tudi lahko zagotovili nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo vsem svojim odjemalcem. Glede nekontroliranih odvzemov vode iz hidrantov pa v KP Ptuj pojasnjujejo, da so le vzdrževalci hidrantnega omrežja in hidrantov. Vsak odvzem vode iz hidranta mora biti predhodno najavljen, gasilsko društvo mora zanj pridobiti soglasje. Brez soglasja izvajalca se voda iz hidrantov lahko odvzema samo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog ob naravnih in drugih nesrečah. Za nadzor in morebitno sankcioniranje so pristojne občinske inšpekcijske službe. MG Dornava ♦ Poleti, v času vročinskega vala, smo poročali o visokih temperaturah v vrtcu Dornava. Med drugim naj bi bila razlog za vročino v bivalnih prostorih vrtca dotrajana okna. Župan Rajko Janžekovič je povedal, da bodo okna na južni strani vrtca še pred zimo zamenjali, kar jih bo stalo okrog 7000 evrov. Prav tako bodo zamenjali vhodna vrata, medtem ko so bila okna na severni strani objekta zamenjana že v preteklosti. MZ Foto: Črtomir Goznik Hajdina ♦ Leto 2013 se bo z zlatimi črkami zapisalo v zgodovino PGD Hajdoše in slovenskega gasilstva nasploh. Vse tri hajdoške gasilske ekipe (članice A in članice B ter člani B), udeleženci gasilske olimpiade v Mulhousu v Franciji, so stali na najvišjih stopnicah. To je bil uspeh, ki ga bo težko ponoviti, a hajdoški gasilci so odločeni, da ga bodo. Na sprejemu, kije bil septembra v Hajdošah, so jim še enkrat čestitali za dosežene uspehe. Sprejem so pripravili župan Stanislav Glažar, Ivan Glažar, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina in Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše. MG Doklece ♦ Da je letos bogata gobja letina, je bilo slišati že velikokrat. Pa tudi to, da se narava poigra s tistim, kar ponuja. O tem se je pred kratkim prepričal tudi gobar Boris Gregorec, ki ga mnogi poznajo kot prijaznega poštarja. Haložan iz Slap se skoraj vsak dan po službi poda v gozd. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko se je odpravil v gozd v Doklecah in poleg bogate gobje bere naletel na posebni dvojček; jurček na jurčku, na katerega je seveda kot vsak gobar izjemno ponosen. MN Obnova OS Cvetka Golarja Ljutomer ♦ Občina Ljutomer je bila uspešna na razpisu MzIP in bo za sanacijo Osnovne šole Cvetka Golarja prejela sredstva v viši-ni97.037,91 evra. V OŠ bo v sklopu energetske sanacije v celoti urejena toplotna izolacija fasade, zamenjano bo stavbno pohištvo, izvedena bo tudi izolacija stropa. Izvajalec del bo podjetje Dolinka inženiring iz Beltincev. Ponudbena vrednost del znaša 116.792,67 evra, rok za zaključek obnove pa je do 10. novembra letos. nŠ Foto: MZ Foto: MN torek • 1. oktobra 2013 Gospodarstvo Štajerski TEDNIK 5 Kidričevo • V Boxmarku spet povečujejo število zaposlenih Z novimi partnerji do povečanja zaposlitev V podjetju Boxmark Leather so prežeti z optimizmom, saj so kljub recesiji uspeli povečati naročila iz tujine. Z novim, vodoodpornim usnjem so uspeli pridobiti velike koncerne Lufthansa, Boeing in Bombardier, zaradi česar povečujejo število zaposlenih na 1700, gradijo dodatne proizvodne prostore, ponovno pa obujajo proizvodnjo v Radljah. Glede na učinke recesije in turbulentni začetek letošnjega poslovnega leta je direktor kidričevskega podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš s polletnimi rezultati poslovanja Boxmarka zadovoljen: »Recesija je bila sicer prisotna tudi pri nas, saj je prek 90 % naše proizvodnje vezano na zunanji trg, zato smo v prvi polovici leta z velikim veseljem sprejeli pozitivne odzive naših kupcev o povečanju naročil. Pričakujemo, da bomo plane in proizvodne cilje, ki smo si jih zastavili za letos, dosegli in celo presegli, računamo za 10% več kot lani.« Zaradi padca naročil nekaterih tujih kupcev je v začetku leta obstajala bojazen, da boste morali število zaposlenih znižati tudi v Kidričevem. Ali je bilo to potrebno in v kolikšni meri? »Razmere na svetovnem trgu so nas sicer v začetku leta prisilile v delno zmanjševanje števila zaposlenih, vendar lahko rečem, da smo večino delovnih mest v Kidričevem uspeli ohraniti, sedaj pa smo spet v fazi ponovnega zaposlovanja, saj smo določeno število delavk spet zaposlili, naša tendenca pa je trenutno okoli 1700 zaposlenih. Glede na razmeroma ugoden razplet dogodkov na svetovnem trgu pa pričakujemo, da zaposlovanja še ne bo konec, saj se zaradi povečanja naročil ponujajo tudi nove možnosti za zaposlitve.« Foto: M. Ozmec Direktor Marjan Trobiš: »Zaradi povečanja naročil spet zaposlujemo dodatno število delavk, naša tendenca je trenutno okoli 1700 zaposlenih.« Poleg izdelovanja usnjenih sedežnih prevlek za avtomobilske koncerne ste v zadnjem času dosegli nove možnosti na področju letalske in ladjedelni-ške industrije. Kakšni so konkretni rezultati? »Zaenkrat kar ugodni. Zadovoljni smo z odzivom na naš novi material, to je vodo-odporno usnje, s katerim smo uspeli spodbuditi zanimanje predvsem pri velikih koncer-nih, kot so Lufthansa, Boeing in Bombardier, saj smo z njimi že dosegli nekaj poslovnih dogovorov. Tudi osebno sem bil pri več novih kupcih, za katere v našem razvojnem centru že razvijamo nove proizvodne programe, tako da bo v njihovem programu opreme kmalu udeležen tudi kidričevski Boxmrak Leather.« Kljub recesiji in dejstvu, da ste lani odprli nov sodoben razvojni center, pa letos v Kidričevem načrtujete gradnjo dodatnih pro- izvodnih prostorov. »Vedno gledamo naprej, saj ni nobena kriza večna. V prihodnje razmišljamo predvsem o produktih, ki prinašajo večjo dodano vrednost. In glede na to, da nam je uspelo pridobiti izjemno licenco proizvodov za letalsko industrijo, temu prilagajamo tudi naše proizvodne kapacitete. Zato gradimo v Kidričevem, v neposredni bližini našega razvojnega centra, okoli 4000 m2 novih proizvodnih prostorov. Nova licenca pomeni, da lahko z našimi izdelki sodelujemo tudi pri rednem linijskem prevozu, zato se temu že prilagajamo, v prepričanju, da gre za dolgoročno zagotovilo.« Slišati je, da se tudi razmere na Koroškem počasi izboljšujejo? »Povem lahko, da se v ta kraj ponovno vračamo. Glede na to, da nam je uspelo obseg dela ponovno povečati, smo sedaj tako daleč, da bomo v Evropski sindikati podprli slovenske kolege v boju za minimalno plačo Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je podprla slovenske kolege v boju za ohranitev minimalne plače. Predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu in predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu so poslali pismo, s katerim so izrazili protest proti »nesprejemljivi intervenciji v nacionalne sisteme določanja plač«. »Minimalna plača v Sloveniji trenutno znaša 599,73 evra (neto), kar je pod pragom tveganja revščine. EU zasleduje svoje ideološko prepričanje in izvaja pritisk, da bi znižala nacionalno minimalno plačo, pri čemer trdi, da bo to spodbudilo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest,« so zapisali v Etucu. Generalna sekretarka Etuca Bernadette Segol je dejala, da EU nima pristojnosti posegati v plače - njega vloga na tem področju je zgolj posvetovalna. »Protestiramo proti jasnemu in neodgovornemu vpletanju institucij EU v nacionalne sisteme določanja plač,« je povedala. Vprašala se je, kaj EU pričakuje od znižanja minimalne plače v Sloveniji. »Ta korak bi neizogibno pripeljal do povečanja števila revnih zaposlenih v tej državi. Takšni ukrepi so nepravični, neučinkoviti in zgolj povečujejo razdaljo med EU in njenimi državljani. Ne obnavljajo rasti, ne povečujejo zaposlenosti - povečujejo konkurenco z negativnimi posledicami,« je še opozorila Segolova. Vlada je nedavno razpravljala o minimalni plači, vendar odločitve o morebitnem posegu v to področje (še) ni sprejela. Premierka Alenka Bratušek je poudarila, da ne razmišljajo o enostranskem posegu v minimalno plačo. Razprava o minimalni plači naj bi bila povezana s priporočili Evropske komisije. Sindikati posegu v minimalno plačo nasprotujejo, medtem ko je bilo iz vrst nekaterih gospodarstvenikov v preteklosti slišati celo pozive k ukinitvi minimalne plače. (sta) Foto: M. Ozmec Ker so uspeli pridobiti licenco za letalsko industrijo, bodo v bližini razvojnega centra v Kidričevem pričeli gradnjo okoli 4000 m2 novih proizvodnih prostorov. kratkem prve delavke v Radljah ponovno zaposlili. Proizvodne prostore že urejamo in pripravljamo, računam, da bo v kratkem prvih 50 delavk že lahko prišlo v Kidričevo, kjer se bodo pripravljale na ponovno delo. Predvidevamo, da bomo lahko do konca tega na novo zagnali del proizvodnje tudi v Radljah.« Ob tem pa uspešno sodelujete tudi z lokalno skupnostjo; kaj vam pomeni visoko priznanje -grb občine Kidričevo, ki ste ga prejeli ob letošnjem občinskem prazniku? »To priznanje mi je v veliko čast mi je in prepričan sem, da tudi celotnemu kolektivu Boxmarka. To je dokaz več, da so naša prizadevanja na področju sodelovanja z občino Kidričevo in njenimi krajani uspešna. Nenazadnje je precejšen del naših zaposlenih tudi iz te občine, zato vlagamo veliko truda v uspešno sodelovanje na lokalni ravni, kjer se želimo čim bolj anga- žirati predvsem na področju družbenega življenja. In mislim, da nam kar uspeva.« Glede na nekatere napovedi in ugotovitve, da smo se že dotaknili dna svetovne krize ter da v najrazvitejših evropskih državah že zaznavajo ponovno rahlo oživljanje, so verjetno tudi vaša pričakovanja prežeta z optimizmom? »Vsekakor, vedno smo optimisti. Zavedamo se, da je podjetje Boxmark eno od 300 podjetij, ki ustvarjajo 80 odstotkov slovenskega BDP, žal pa ugotavljamo, da imamo pri tej vladi premalo posluha. Izreči ji moram kritiko, saj z določenimi ukrepi predolgo čaka in prepočasi ukrepa. Glede na to, da smo majhna in kompaktna država, bi morala biti reakcija bistveno hitrejša. Določene spodbude, ki jih dajemo iz gospodarstva, tudi kot člani odbora sekcije združenja delodajalcev Slovenije, enostavno poniknejo, vlada pa se ukvarja več sama s seboj, kot z dejstvom, kako nahraniti lačnega konja, ki bi ta preobremenjen voz lahko spet potegnil naprej. Vse te dodatne obremenitve, kot so nepremičninski davek in višji komunalni prispevki v občini, so že presegli zdrav razum. Druge države v EU ravnajo s podjetji, ki prispevajo v državno blagajno največji del, bistveno bolje. Pri nas pa so kamni, ki jih trpajo na državni voz, vedno večji in bojim se, da bodo zdrava podjetja vse resneje razmišljala o selitvi proizvodnje v druga območja izven Slovenije. Zato smo investicijo, ki se je sedaj lotevamo, pri naših lastnikih zelo težko upravičili, saj se upravičeno vprašujejo, kakšno vizijo sploh ima Slovenija, kjer se že več kot tri leta ukvarjajo sami s sabo. Ker v tem ni videti nobenega napredka, sem zaskrbljen; niti se ne bojim toliko za naše podjetje, saj imamo jasno vizijo in bomo šli svojo pot, bojim pa se za državo.« M. Ozmec Slovenija • Podatki Statističnega urada RS V prvi polovici leta v Sloveniji znova delali manj Zaposleni v Sloveniji so v drugem letošnjem četrtletju opravili za 255 milijonov delovnih ur in 0,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Upad je bil največji v rudarstvu, kmetijstvu in gradbeništvu, povečanje pa v IT in komunikacijah. V prvi polovici leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani opravljenih za 2,9 odstotka manj delovnih ur. Kot so sporočili iz statističnega urada, se je število opravljenih delovnih ur v prvi polovici leta najbolj zmanjšalo v panogi kmetijstvo, lov, ribištvo (za 8,4 odstotka) in gradbeništvo (za 8,3 odstotka), najmanjši padec pa je bil v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 0,4 odstotka) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 odstotka). Zaposlene osebe so v drugem letošnjem četrtletju opravile povprečno 125 delovnih ur na mesec ali tri ure več kot v drugem četrtletju 2012. Povprečno največ so jih opravile osebe, zaposlene v dejavnostih promet in skladiščenje (132 ur) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (131 ur). Najmanj ur so opravili zapose-leni v dejavnostih kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (110 ur) ter rudarstvo (115 ur). SURS 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 1. oktobra 2013 Ptuj • Mestne kadrovske spremembe Novi vodja gospodarskih javnih služb Andrej Trunk Lani v tem času, natančneje 1. oktobra, je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb v občinski upravi MO Ptuj. Janko Širec je zapustil mesto direktorja občinske uprave MO Ptuj, kot v. d. direktorja je predvidoma za eno leto prevzel vodenje KP Ptuj, potem naj bi se vrnil. Toda Širec je bil v prejšnjem mesecu imenovan za direktorja KP Ptuj, kar pomeni, da se v MO Ptuj ne vrača. V. d. direktorja občinske uprave je lani v tem času postal Ivan Vidovič, ki je zapustil oddelek za negospodarske javne službe, na njegovo mesto je prišla njegova namestnica Zdenka Ristič. Od prvega maja letos je Ivan Vidovič vodil tudi GIK (oddelek za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj), potem ko se je temu mestu odpovedala Mojca Horvat. Kako je, oziroma kako bo na teh mestih v upravi od 1. oktobra dalje, smo vprašali ptujskega župana Štefana Čelana. „V zadnjem obdobju smo veliko pozornosti posvečali reševanju problematike v Komunalnem podjetju Ptuj. Ob finančni sanaciji smo izpeljali tudi postopek preoblikovanja v javno podjetje. Ves čas pa smo se morali ukvarjati tudi z iskanjem ustreznega vodstvenega kadra v Komunalnem podjetju. Po temeljitem premisleku smo na koncu sprejeli odločitev in na delovno mesto direktorja imenovali Janka Šir-ca. Odločitev ni bila lahka, saj je Janko Širec s svojo strokovnostjo in marljivostjo dokazal, da je kader, ki ga je v občinski upravi zelo težko nadomestiti. Še težje pa je bilo najti ustrezen kader za vodenje Komunalnega podjetja, ki se je resnično znašlo v izjemno težki situaciji. Kompromisna rešitev nas je nato privedla do zaposlitve gospoda Ivana Vidoviča na delovno mesto direktorja občinske uprave, njegova dosedanja namestnica Zdenka Ristič pa je prevzela vodenje oddelka za družbene dejavnosti. Z od- Foto: Črtomir Goznik Andrej Trunk, novi vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj hodom Janka Širca, ki je vodil najzahtevnejši oddelek GIK, smo na njegovo delovno mesto imenovali Mojco Horvat, ki je izvrstna strokovnjakinja na področju gradbene stroke. Naloge vodenja ji niso predstavljale tako velikega izziva, zato se je raje vrnila na prvotno delovno mesto. Za prosto delovno mesto smo tako objavili javni razpis in na njem izbrali novega vodjo oddelka - Andreja Trunka, dosedanjega vodjo sektorja komunalne storitve v občinskem podjetju Javne službe Ptuj. Kot bivši zaposleni na tem oddelku ima zagotovo največ znanj in kompetenc za uspešno vedenje tega oddelka,« je kadrovske spremembe v MO Ptuj potrdil ptujski župan Štefan Čelan. MG Kidričevo • Zaključek mednarodne konference Mreža znanj v kovinarstvu Ob bok najbolj inovativnim Ob koncu mednarodnega projekta »Mreža znanj v kovinarstvu« - MKN, so v torek, 24. septembra, v dvorani restavracije Pan v Kidričevem ključne ugotovitve in cilje tega mednarodnega projekta Slovenije in Avstrije predstavili tudi širši javnosti. Na omenjeni konferenci so partnerji iz Slovenije, predstavniki kidričevskega Taluma, zreškega Uniorja, Mariborskih livarn ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, skupaj s predstavniki iz sosednje Avstrije, Fachhochschul-studien-gänge Burgenland Ges.m.b.H. in BFI Burgenland, predstavili rezultate projekta upravljanja korporativnega znanja v podjetjih, ki želijo krepiti lastno ustvarjalno okolje in se hkrati postaviti ob bok najbolj inovativnim podjetjem. Poleg slovenskega strokovnjaka dr. Matjaža Muleja so na konferenci sodelovali tudi ugledni gostje iz tujine, dr. Andreas Gotwald in dr. Sebastian Eschhenbach, oba iz Avstrije, ter dr. Velimir Srica iz Hrvaške. Upravljanje znanja je povezano z uspešnostjo poslovanja Ključne ugotovitve in sporočila konference so, da je upravljanje znanja na ravni podjetja povezano z uspešnostjo poslovanja, da povezovanje med podjetji in ustanovami na mednarodni ravni pomembno prispeva k razvoju in izmenjavi novih znanj, nadalje, da se razvoj inovativnosti in upravljanje korporativnih znanj dopolnjujeta in nadgrajujeta, projekt pa je postavil tudi temelje kreiranja in zajemanja novih znanj, njihove uporabe ter izmenjave in preverjanja, zahteva pa tudi nadgradnjo in nadaljnji razvoj. V kidričevskem Talumu so že leta 2011 sprejeli strategijo »prestrukturiranja z inovativ-nostjo« in pričeli intenzivno izvajati aktivnosti za vzpostavitev sistemskih rešitev ino-viranja. Razvoj od ideje preko invencije do inovacije je zahteven proces, ki zahteva široka znanja, pogum in vztrajnost ter predvsem usposobljeno ekipo, ki je odprta in se je pripravljena učiti. Projekt mreža znanj v kovinarstvu, kratica v angleškem jeziku je MKN, je izgradil sistem zbiranja, izmenjave in učinkovite uporabe znanj, potrebnih za hitro ter učinkovito reševanje problemov in izzivov na poti do uresničitve inovacije. Znanje je ena od ključnih vrednot podjetja Talum. Pridobljeno znanje in izmenjava izkušenj med različnimi delovnimi okolji in čezmejnimi partnerji sta pomembno vplivala na zavedanje o vlogi znanja posameznika, ki ga podjetje potrebuje za doseganje strateških ciljev. Preobrazba v inovativno družbo znanja zahteva spremembo kulture in miselnosti ter delovanja slehernega posameznika, kar je uresničljivo s stalnim izobraževanjem. Nujno je sodelovanje in hitro prilagajanje Zavedanje o nujnosti partnerskega, čezmejnega sodelovanja in institucionalnega povezovanja odpira nove razvojne možnosti. Najpomembnejši izziv, ki čaka Talum po koncu projekta, je vzpostavitev odpr- te podjetniške inovativne kulture z gibčno organizacijo, ki bo sposobna hitrih sprememb poslovanja. Za uresničitev tega izziva so pripravljene tri razvojne iniciative. Projekt MKN, katerega ideja temelji na sistemu upravljanja znanja v podjetjih, je še eden od izzivov, h kateremu so tudi v zreškem Uniorju skušali pristopiti z vidika sedanjih in prihodnjih potreb podjetja, povezovalno, sodelovalno z izobraževalnimi inštitucijami in podjetji, da vzajemno sami prispevajo svoje znanje ter da pridobijo od drugih novo znanje, vse skupaj pa želijo povezati v skupne koristne sinergijske učinke in rezultate. V okviru projekta so uvedli v izobraževalne procese podjetja novost, in sicer sistem za upravljanje z učenjem zaposlenih. Sodelovali so pri razvoju računalniške infrastrukture in arhitekture LMS, oblikovali didaktična gradiva za učenje za področja IT-varnosti in reševanja napak pri spletnih aplikacijah, izvedli testiranja za obe pripravljeni gradivi za e-učenje z zaposlenimi, sodelovali pri oblikovanju drugih rešitev (inovacijski me-nedžment, metode ustvarjalnega razmišljanja in reklamacije) v okviru projekta MKN. Mariborska livarna pa je s projektom MKN odkrila nova spoznanja s področja obvladovanja znanja in razvoja ino-vativnost v podjetju. Drugi vidik se nanaša na pridobljene praktične jezikovne in kulturne izkušnje, ki so jih pridobili pri znanstveno-raziskovalnem delu. Pomenski iskalnik za hitrejši dostop do informacij Na Univerzi v Mariboru, fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ugotavljajo, da pri izvajanju aktivnosti poslovnih procesov nastaja velika količina podatkov, ki jih podjetja hranijo v podatkovnih bazah informacijskih sistemov, dokumentnih sistemih, por-talnih strežnikih, datotečnih strežnikih in e-poštnih računih zaposlenih. Ko najbolj potrebujejo neko informacijo, pa je ni možno dovolj hitro poiskati, zato zaposleni pri iskanju relevantnih informacij izgubljajo preveč časa. V okviru projekta so izdelali pomenski iskalnik, ki omogoča pomenski opis ta- bel in pomensko indeksiranje podatkov iz podatkovnih baz informacijskih sistemov ter pomensko obdelavo tekstovnih dokumentov. Uporabniki lahko tudi sami pomensko označujejo vsebine v e-učnih gradivih. Programska oprema omogoča tudi avtomatsko pomensko označevanje s pomenskimi slovarji. Pomenski iskalnik so preizkusili v okviru pilotnega projekta pomenske obdelave reklamacij in pilotnega projekta za podporo pomenskemu iskanju v sistemu za upravljanje z učnimi gradivi. V pilotnem projektu pomenskega iskanja po bazi reklamacij so sodelovali Talum, Unior in Mariborska livarna, od katerih so dobili dostop do tabel v podatkovnih bazah, ki so vezane na obdelavo podatkov o reklamacijah, dokumentov, ki nastajajo v okviru postopkov reševanja reklamacij, in dokumentov iz e-poštnih naslovov, ki jih uporabljajo zaposleni v podjetjih za izmenjavo informacij z naročniki, ki reklamirajo dobavljene izdelke ali izvedene storitve. -OM Foto: Srdan Mohorič torek • 1. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 MO Ptuj • Četrtna skupnost Breg-Turnišče Bodo končno res uredili pot od Term do tretjega mitreja? Na območju ČS Breg-Turnišče je več neurejenih območij, ob turniškem kompleksu že dolgo časa buri duhove tudi območje Studenčnice kot tudi brv, ki vodi preko nje do tretjega mitreja. Brv je v razpadanju in nevarna za uporabo. Pogovori o njeni ureditvi oziroma o novi postavitvi brvi bliže novi rekreativni poti potekajo že dolgo. Eden od partnerjev v projektu naj bi bile tudi Terme Ptuj. Kot je na septembrski seji sveta ČS pojasnila Mojca Horvat z oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je v letošnjem proračunu z rebalansom zagotovljenih 19.500 evrov za projekt Povezovalna pot od Term do mitreja preko Studenčnice, ki vključuje pridobitev projektne dokumentacije in ureditev poti. S tem projektom naj bi zajeli urejanje rekreacijske poti mimo mitreja in poti od Term do Mlinske ceste. Po pridobitvi vseh potrebnih parcel bo treba pridobiti še stavbno pravico na vodotoku. Do pridobitve gradbenega dovoljenja za postavitev brvi preko Studenčnice, to naj bi izvedli v letu 2014, naj bi dokončali tudi pogovore o udeležbi Term v tem projektu. Želja ČS Breg-Turnišče je, da bi sprehajalne poti uredili že letos. Mojca Horvat pravi, da bodo letos uredili dva dela sprehajalnih poti, ki sta na zemljiščih v lasti MO Ptuj. Šlo naj bi za okrog 200 metrov poti, celotna sprehajalna pot pa bo dolga okrog 500 metrov. V teku je urejanje prenosov nekaterih zemljišč, potrebnih za ureditev celotne poti. Na septembrski seji sveta ČS Breg-Turnišče so govorili tudi o preplastitvi nekaterih cest, kot ceste v Sodnice in Majdi-ne poti. Na voljo imajo 27.500 evrov. Čimprej pa bi bilo treba postaviti tudi javno razsvetljavo v Sagadinovi ulici. Svet ČS je tudi predlagal, da se uredi projektna dokumentacija za povezavo glavnega kanalizacijskega voda od Mariborske 10 do obstoječe kanalizacije na Zagrebški cesti. Sama dela pa naj bi izvedli v letu 2014. Košnjo v turniškem parku in Foto: Črtomir Goznik Stara dotrajana brv preko Studenčnice, ki vodi do tretjega mitreja, je uporabna na lastno odgovornost. Nadomestila naj bi jo nova, pri njeni postavitvi naj bi sodelovale tudi Terme Ptuj. njegovo urejanje, ki je stalnica dnevnega reda ČS Breg-Turni-šče, je letos opravila Biotehniška šola, odvoz drevesnih debel pa bo opravil Arboretum Volčji potok. Dornava • Zložba zemljišč končana V sedmih letih za projekt okrog milijon evrov V občini Dornava so letos končali projekt zložbe kmetijskih zemljišč in ureditve komasacijskih cest (Ptujsko polje 1 in Ptujsko polje 2), katerega vrednost je 920.000 evrov. Nevarno in sramotno: Koroščev mlin in cesta do golf 1 J l»v igrišča Predsednik sveta Vladimir Koritnik upa, da po prenosu območja z gradom vred na MO Ptuj ne bo več problemov ne pri košnji trave, ne pri drugih vzdrževalnih delih na tem območju, ki bi morala biti izvedena že pred leti, da bi lahko park ponovno zaži- vel v nekdanjem sijaju. Član sveta Miran Vrabl je v razpravi o novi namembnosti tega območja razmišljal tudi o tem, da naj bi ga namenili za arheologijo glede na bogastvo Ptuja na tem območju, ki bi ga bilo treba bolj približati ljudem. Opozoril je še na sramotno stanje Studenčnice in njene nabre-žine, prav tako na stanje nekdanjega Koroščevega mlina in stavbe na nasprotni strani, ki predstavljata nevarnost za vse uporabnike na tem območju, nevarna pa je tudi sama cesta, ki vodi tod mimo do Igrišča za golf. Cesta je tako ozka, da se ne moreta srečati dva avtomobila, mamice z otroki, ki se sprehajajo na tem območju, pa so tako in tako vsako minuto v nevarnosti, da jih bo kdo povozil, saj vozniki praviloma po njej vozijo prehitro. K zmanjšanju nevarnosti pa bi prav gotovo prispevala postavitev cestne ovire, če nove ceste še ne bo tako hitro. Še pred desetimi leti se je govorilo o ureditvi obvozne ceste na tem območju, saj naj bi glavno pot do objektov Term spremenili v sprehajalno pot, a so ti načrti kmalu potihnili. Zidaki podrtega zidu izginjajo ... Problem je tudi zid ob tur-niškem parku, ki je last DRSC, potem ko se je podrl, ga je iz dneva v dan manj, še malo, pa ga ne bo treba več čistiti, ker zidake ljudje sproti odnašajo, opozarjajo člani sveta ČS Tur-nišče. Zvonimirja Merca pa zanima, kaj se je zgodilo s seznamom stavb, ki naj bi imele probleme z meteorno vodo. Od predaje seznama so minili trije meseci, ljudje sprašujejo, kaj se je z njim zgodilo, saj bi radi čim prej prišli do strokovnih rešitev za ta problem. MG Država in EU sta projekt podprli v višini nekaj manj kot 700.000 evrov, dobrih 220.000 evrov so bila lastna proračunska sredstva občine. Komasacijo so v občini Dornava pričeli leta 2006, projekt je bil na terenu končan julija letos. V sklopu celotnega projekta so na novo uredili 16 kilometrov poljskih cest v vrednosti 292.000 evrov. Za ureditev cest občina pričaku- je 221.000 evrov nepovratnih sredstev, nakazilo naj bi prejeli novembra letos. »Gre za projekt, ki je vreden pohvale. Ljudje so s stanjem, kot je zdaj vzpostavljeno na kmetijskih zemljiščih, zelo zadovoljni. Projekt komasacije je bil korak v pravo smer, pohvala velja tudi občinski upravi. Krajane in lastnike kmetijskih zemljišč je treba pozvati, naj bodo pazljivi na ceste, ki so speljane ob zemljiščih. Dogaja se namreč, da se med delom na njivi traktorji in mehanizacija obračajo na cestah, s čimer pa jih uničujejo,« je na zadnji seji občinskega sveta povedal svetnik Jožef Munda. Apel lastnikom zemljišč, da se ceste zaradi dela na njivah naj ne uničujejo, sta izrekla tudi župan Rajko Janžekovič in svetnik Jurij Valenko. Mojca Zemljarič Sv. Tomaž • Pričenja se gradnja vrtca 1,2 milijona evrov vredna naložba V občini Sv. Tomaž bodo čez leto dni odprli za kraj in občino zelo pomembno pridobitev - štirioddelčni nizkoenergetski vrtec, ki bo na 610 kvadratnih metrih neto površin lahko sprejel 88 otrok. V vrtec Sv. Tomaž, ki deluje v okviru tamkajšnje osnovne šole, je v tem šolskem letu vpisanih 58 otrok. V sklopu celotnega projekta je bilo na novo urejenih 16 kilometrov poljskih cest v vrednosti 292.000 evrov; na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati apel uporabnikom cest, naj strojev ne obračajo na teh cestah, saj jih s tem uničujejo. Vrtec bo gradilo Cestno podjetje Murska Sobota (CP MS), pogodbo pred pričetkom del sta 20. septembra podpisala župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko in direktor CP MS Jožef Dominko. Župan Cvetko je bil ob podpisu pogodbe vidno zadovoljen. Med drugim je povedal: »Ker se v osnovni šoli soočajo s prostorsko stisko, smo o gradnji vrtca pričeli razmišljati že pred leti. Za ta namen smo kupili zemljišče in danes je to prostor, kjer bo čez nekaj mesecev stal nov vrtec.« Za gradnjo vrtca je občina pridobila evropska in državna sredstva. Predvidena ocenjena vrednost celotne naložbe je 1,2 milijona evrov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (RRP) so pridobili dobrih 820.000 evrov, 85.000 evrov v prihodnjem letu pričakujejo iz 23. člena Zakona o financiranju občin, preostali del denarja bo občina zagotovila iz lastnega proračuna. CP MS je bilo izbrano za izvedbo prvega sklopa investicije, v katerega sodijo gradbeno-obrtniška, strojno-instalacijska in elek-tro-instalacijska dela. Za ta del znaša vrednost pogodbe dobrih 927.000 evrov, vključujoč davek na dodano vrednost. V prihodnje bo občina izbrala še izvajalca za drugi sklop investicije, ki zajema opremo vrtca, namestitev igral in ureditev okolice. Mojca Zemljarič Podpis pogodbe ob pričetku gradnje novega vrtca v občini Sv. Tomaž; z leve: direktorica uprave občine Zinka Hartman, župan Mirko Cvetko in direktor CP MS Jožef Dominko Foto: MZ Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 24. septembra 2013 Ptuj • Svetovni dan turizma Zakulisje prevladalo nad dogajanjem Letošnji svetovni dan turizma - 27. september - je potekal na temo TUrizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. Slovenija je zelo bogata z vodami, s skupno količino vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Turistično društvo Ptuj je s priznanji za urejeno okolje nagradilo 43 družin, institucij, posameznikov in podjetnikov, ki so se v letošnjem letu še posebej potrudili. Voda je eden od temeljev slovenskega turizma Slovenija se ponaša z več kot 26 tisoč kilometrov rek, potokov in hudournikov in okrog 1300 naravnih in umetnih jezer (ptujska akumulacija je največja v Sloveniji), izvorov, slapov in talnih voda. Njeno vodno bogastvo pa so tudi obsežne podzemne vode. Vodni viri so eden temeljnih elementov slovenske turistične ponudbe. Slovenija z zdraviliškim turizmom ustvari skoraj četrtino vseh prihodkov. V občinah z zdraviliškim turizmom so lani zabeležili tretjino vseh nočitev. Po indeksu turistične konkurenčnosti za letos je Slovenija uvrščena na 36. mesto med 140 državami sveta, nazadovala je za tri mesta, po kakovosti okolja pa je uvrščena zelo visoko, na 16. mesto. S tujskim turizmom Slovenija trenutno ustvari dve milijardi evrov, cilj, zastavljen s turistično razvojno strategijo, pa je povečanje na tri milijarde evrov ter 10 tisoč novih delovnih mest v turizmu. Teh je trenutno 45 tisoč. Foto: MG Osrednje ptujsko dogajanje ob letošnjem svetovnem dnevu turizma je 28. septembra potekalo na ptujski tržnici, kjer so se predstavili najrazličnejši turistični ponudniki Ptuja in okolice na okrog 25 stojnicah. Predstavitev je spremljalo bogato kulturno dogajanje s koncertom Pihalnega orkestra Ptuj, predstavile so se tudi nekatere folklorne skupine, udeleženke letošnjih Kimavčevih dnevov, in nekateri drugi. Turistično društvo Ptuj pa je že tradicionalno podelilo priznanja, letos jih je bilo 44, za prispevek pri razvoju turizma in lepšemu videzu Ptuja z okolico, za ocvetličenje, lepo urejene hiše, okolico objektov, dvorišča, zasaditve, vzdrževanje zelenih površin in oživitev ponudbe v starem mestnem jedru. Prejeli so jih posamezniki, družine, institucije, podjetja in podjetniki. Za njihova prizadevanja za kar najlepšo turistično podo- Projekt, v sklopu katerega je potekal tabor, so naslovili Jeruzalem. Ime je dobil po priljubljeni turistični točki na območju ormoško-ljutomer-skih goric. Potekal je v okviru LAS Prlekija, sofinanciran pa je tudi iz evropskega programa Leader. Organizator in koordinator projekta je Goran Šoster, direktor PRA. Petdnevnega raziskovalnega tabora v septembru so se udeležili Grega Žorž, Boris B. Voglar, Vasja Holc, Zoran Fijavž, Rok Krese, Eva Korošec, Lijana Jurak, Paul Watkins, Matej Šoster in Goran Ohman. Udeleženci so na terenu iskali idejne rešitve, kje in kako na območju krajinskega parka Jeruzalem vzpostaviti kolesarske in po-hodniške poti, ki sicer naj ne bi bile prezahtevne, a bi obiskovalca popeljale skozi lepote prleške pokrajine in mimo turističnih ponudnikov tega območja. »Predvideli smo okrog 40 kilometrov rekreacijskih poti. Najbolj bi veljalo izkoristiti traso med Svetinjami in Jeruzalemom, kjer je največ ponudnikov, območje pa obišče tudi veliko turistov. Na podlagi terenskega dela predlagamo, da se kolesarska in sprehajalna pot zaradi zagotovitve varnosti uredi izven bo Ptuja sta jim ob tej priložnosti čestitala ptujski župan Štefan Čelan in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Turistično društvo že od svoje ustanovitve leta 1886 na eni obstoječega cestišča, morda med goricami, ob obronkih gozdov, njiv in travnikov. V tem primeru bi bile poti bodisi samo utrjene bodisi tudi gramozirane. Druga možnost, ki smo jo predlagali, je razširitev obstoječe asfaltne ceste z zarisanimi talnimi označbami kolesarskih poti,« je povedala ena izmed udeleženk tabora, domačinka iz Ljutomera Eva Korošec, ki po območju ormoško-ljutomerskih goric intenzivno kolesari že sedem let. Glede na lastne izkušnje je Koroščeva lahko iz prve roke predlagala možne trase - tako za tiste zahtevnejše kolesarje kot tudi za tiste z nekoliko strani opozarja na tisto, kar je treba za urejenost narediti na javnih površinah, ob tem pa za urejenost okolja simbolično nagrajuje vse tiste, ki si v prvi vrsti prizadevajo za ure- slabšim indeksom telesne pripravljenosti. »Dejstvo je, da je območje gričevnato. Najdejo se poti za različne vrste re-kreativcev - od tistih bolj do tistih manj vzdržljivih.« Udeleženci tabora so preverili tudi, kako so rekreacijske poti speljane na območju avstrijskih vinsko-turističnih cest. Ugotovili so, da so tam trase in označbe vzorno urejene. Za vinorodno-turistično območje med Ljutomerom in Ormožem bi glede označb sicer lahko rekli, da še nekoliko šepa, vendar pa ponuja edinstveno pokrajino, čudovit razgled in vrhunske ponudnike. Potencialov je torej veliko! Mojca Zemljarič jenost svojega bivalnega okolja, zasebnih in javnih institucij. S priznanji pa tudi spodbujajo skupna prizadevanja za urejeno mesto in okolico. Ptuj leži ob reki Dravi in ima velike možnosti za koriščenje te vode v turistične namene. »Ob letošnjem svetovnem „Od države pričakujemo samo dve stvari: da pomaga pri promociji Slovenije v tujini in omogoči dostopnost. Nesprejemljivo je, da je prejšnja vlada že tako nizka sredstva za promocijo prepolovila. Sredstva za promocijo je treba rešiti sistemsko, kot imajo tako rešeno turistično razvite države v soseščini, predvsem Avstrija in Hrvaška. Del turistične takse je treba nameniti dnevu turizma, ki je povezan z vodo, velja še posebej izpostaviti skupno skrb za zdravo pitno vodo,« je še posebej poudaril Peter Pribožič. Prireditve ob svetovnem dnevu turizma se bodo na Ptuju nadaljevale tudi v sredo, 2. oktobra, s kolesarjenjem ptujskih rekreativnih za promocijo države na tujih trgih. Razmišljamo tudi, da bi se za to promocijo vezal določen odstotek od priliva od tujskega turizma. Ocenjujemo, da je za dosego cilja treba vložiti letno 20 milijonov evrov v promocijo. Drug velik problem, kjer lahko in mora država narediti nekaj, je dostopnost do Slovenije. Imamo premalo oz. skoraj nič ustreznih, cenovno kolesarjev po delu kolesarske poti LAS 1,2 in 3, ki ga organizira Društvo LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ter z mestno trgatvijo na grajskem dvorišču in mestnem vinogradu. Že v petek, 27. septembra, pa so si Ptujčani lahko ogledali film Wonders of Slovenia, katerega avtorica je ameriška novinarka Ashley Colburn in katerega del je bil posnet tudi na Ptuju. Ptujčani so ga označili kot promocijski film o Ptuju z vsemi turističnimi atributi, kar pa je daleč od resnice. Ptujčani, ki že dolgo stavijo na turizem in z njim povezan razvoj, pa letos niso zmogli priprave okrogle mize, s katero naj bi vsako leto preverili tudi uresničevanje ciljev, ki jih imajo na tem področju. MG korektnih letalskih povezav s Slovenijo. Tu je treba narediti pomemben korak naprej. Gostje, ki so od Slovenije oddaljeni več kot 500 kilometrov, se praviloma odločajo za potovanje z letalom. Brez tega bomo kot država hendikepirani. Treba pa je tudi nadaljevati s povezovanjem avtocest s cestami do turističnih krajev, kot so Bovec, Rogaška Slatina, Rogla, Podčetrtek, ..." (sta) Jeruzalem • Trasirali bodo rekreacijske poti Po makadamu ali asfaltu? Občini Ormož in Ljutomer ter Prleška razvojna agencija (PRA) so nedavno organizirale raziskovalni tabor, na katerem so se udeleženci ukvarjali z možnostmi trasiranja kolesarskih in sprehajalnih poti med Ormožem in Ljutomerom. Kdo kupuje ptujske Terme -Rusi ali Kitajci?! Bolj kot dogajanje ob svetovnem dnevu turizma na Ptuju, Ptujčani so ga pospremili bolj mimogrede kot zares, pa so te dni razburjale govorice o novi menjavi vodilnih v Termah Ptuj. Po enoletnem mandatu naj bi odšel Gorazd Bedenčič, ki je na tem mestu po pooblastilu vodstva Sava Turizem, d. d., zamenjal Andreja Klasinca, ki se ni strinjal s tem, da bi bil le poslovodja v tem ptujskem največjem turističnem podjetju. Ponovno so se pojavile tudi govorice o prodaji Term Ptuj kot že nekajkrat doslej. Tokrat so bili za kupce „določeni" Rusi. Po drugih virih naj bi Terme Ptuj kupovali celo Kitajci. Dejansko naj Term Ptuj nebi kupoval nihče. Slovenija • Iz pogovora s predsednikom TGZ Počivalšek: Boljša promocija in dostopnost Predsednik Turistično gostinske zbornice Stanko Počivalšek je prepričan, da sta boljša promocija in dostopnost dve stvari, ki jih za razvoj turizma mora zagotoviti država; vse ostalo bodo po njegvih besedah naredili v turističnem gospodarstvu sami. Udeleženci tabora, ki so s kolesi prekolesarili ljutomersko-ormo-ške gorice, pa tudi območje vinsko-turistične ceste v sosednji Avstriji. Foto: MZ torek • 1. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ormož • O (ne)zakonitosti odloka Referenduma v Ormožu ne bo Čeprav svetniki občine Ormož na 25. redni seji predloga svetnika Vilija Trofenika za razpis referenduma o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih cest niso potrdili, pa vprašanje, ali je bila pri pripravi odloka kršena zakonodaja, ostaja nepojasnjeno. Svetnik Trofenik glede postopka priprave akta glasno opozarja na kriminal, korupcijo in nezakonitost, župan Alojz Sok nepravilnosti ne priznava. Kot je razbrati iz Trofeni-kovih besed, je srž nedopustnega oziroma po njegovem prepričanju nezakonitega ravnanja župana v tem, ker naj bi bil Odlok med proceduro sprejemanja spremenjen. »Problem je v tem, ker je bil na Direkcijo Republike Slovenije za ceste (DRSC) v potrjevanje poslan drugačen dokument, kot ga je predhodno potrdil občinski svet. Dodatno je bilo v dokument vpisanih pet cestnih odsekov, dva sta bila izbrisana. To je nezakonito. Na občinskem svetu sprejeti in na DRSC posredovani akt sta v neskladju, morala pa bi biti identična. Direkcija je soglasje na Odlok podala na podlagi neverodo-stojnega dokumenta,« opozarja Trofenik. V bran županu Soku je na seji stopila svetniška skupina NSi. Irma Murad je med drugim povedala, da se jim Trofenikova pobuda za razpis referenduma zdi precej nerazumljiva: »Vsi vemo, kaj kategorizacija prinaša - dodatna sredstva v proračun (za ceste), ki so nujno potrebna.« K temu je Muradova dodala pojasnila o pozitivnih vidikih razvoja cestne infrastrukture. Nadaljeval je svetnik Martin Hebar in Trofeniku očital kle- Trije člani svetniškega kluba NSi, ki so stopili v bran županu Alojzu Soku. Z leve: Simon Kolmanič, Martin Hebar in Irma Murad. Vili Trofenik dokazuje, da naj bi občinski svet potrjeval nezakonit odlok. vetanje. »Gospod Trofenik, vložite kazensko ovadbo. Če se bo ugotovilo, da je nekdo ravnal nezakonito, vas bom podprl. Sicer pa ne vem, zakaj je treba vse sile vlagati v to, da se izniči dokument, ki ga je nekdo pripravljal, vanj vlagal svoje delo in denar. Če koga sumite, da je ravnal nezakonito, navedite ime in priimek,« je dejal Hebar, Simon Kolma-nič pa je nadaljeval z zelo ironičnim tonom. Neposredno sicer ni izrekel nič, kar bi bilo proti svetniku Trofeniku, posredno pa je bilo iz njegovih besed razbrati veliko sarkazma. »Sam menim, da je Tro-fenikovo delovanje dobronamerno, toda če upoštevamo, da je predlagatelj večino svojega aktivnega življenja preživel kot karierni politik najvišjega ranga v družbi enakih, ni čudno, glede na splošno stanje v slovenski politiki, da je absolutno prepričan v svojo superiornost, hkrati pa enako absolutno dvomi v strokovno usposobljenost vseh drugih, za vsakim dejanjem pa vidi klientelizem, korupcijo in celo kazniva dejanja,« je dejal Kolmanič in v nadaljevanju svojega razmišljanja omenjal tudi halucinacije. Štefančič: Če je bila napaka, bi jo lahko že popravili! Vsemu, kar je povedala svetniška skupina NSi, je Trofe-nik oporekal. »Ni moj namen zavirati razvoja ali modernizacije cest. Sploh ni težava v tem. Opozarjam na to, da je nekdo spremenil odlok, ki ga je sprejel občinski svet. Samo v tem je problem. Na to sem vas opozarjal!« Na tej točki je Trofenika podprl tudi svetnik Boštjan Štefančič: »To napako bi že lahko davno popravili, pa zadeva na občinskem svetu sploh ne bi prišla tako daleč. Recite, da ste se zmotili in bomo razumeli ter rešili problem.« Svetnica Ana Pevec (LDS) je glede na slišano razpravo pripomnila, da se ji zdi ponižujoče, da bi bilo treba dokazovati potrebnost ali nepotrebnost urejanja oziroma gradnje cest. »Z dokazili pa bi želela imeti podkrepljen stavek, ki ga je izrekel gospod Trofenik: '... da je neznani storilec iz občinske uprave dovolil spremeniti tekst odloka . ' Vsebina tega stavka je zaskrbljujoča. Naj se to dokaže. To je treba razčistiti,« je dejala Pevčeva. Kaj pravi Direkcija? Svetnik Vili Trofenik nam je v uredništvo posredoval dokument, ki ga je v začetku septembra prejel od DRSC. V njem je med drugim zapisano: »Soglasje z naše strani je bilo glede na vlogo občine opravljeno ustrezno. Sam postopek priprave predloga odloka je v domeni občine. V primeru, da je med prvo in drugo obravnavo odloka o kategorizaciji občinskih cest prišlo do sprememb, za le-te nismo mogli vedeti. Soglasje smo izdali na odlok, ki nam je bil posredovan v mnenje. Občino Ormož s tem dopisom pozivamo za pojasnilo glede kriterijev izločitve cest in pojasnilo razlik med prvim in drugim branjem.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Hajdina • 21. seja sveta občine Novega zadolževanja ne načrtujejo Hajdinski svetniki so na septembrski seji soglasno potrdili prav vse točke dnevnega reda. Osrednja točka je bil drugi rebalans proračuna, sicer pa so imenovali kletarja letnika 2013 Ivana Kramerja, ki tokrat prihaja iz ČS Breg-Turnišče, s katero jih povezuje skupna fara. Z drugim rebalansom se prihodki proračuna, ki so bili določeni v višini 4,015 milijona evrov, povečujejo na 4,165 milijona evrov ali za 150.313 evrov, povečujejo pa se tudi odhodki, ki so bili določeni v višini 4,121 milijona evrov na 4,339 milijona evrov ali za 218.006 evrov. Davčni prihodki se povečujejo za 48.389 evrov ali za 1,8 %, nedavčni prihodki za 43.526 evrov ali za 5,8 % in transferni prihodki za 58.389 evrov ali za 11,5 % glede na sprejeti proračun. Pri transfernih prihodkih se povečujejo sredstva, sprejeta iz državnega proračuna: za sofinanciranje igrišč pri OŠ Hajdina (svečano jih bodo odprli 3. oktobra), za katera so od Fundacije za šport prejeli 56.986 evrov, za ureditev na-ravoslovno-učne poti (9380 evrov iz LAS-a), za programe javnih del (3000 evrov) in komasacije (15.900 evrov), ki je nova postavka v proračunu za letos. Spremembe in dopolnitve pa so tudi na projektih urejanja pokopališča, priprave zbornika, internega kabelskega sistema, občinskega glasila Hajdinčan, na področju socialnih transferjev, pri ureditvi mansarde v gasilskem domu v Hajdošah, poplačila sodbe v primeru Mel- tal (Snežič), pri zimski službi, kupili pa so tudi dodatne stojnice. Na odhodkovni strani se povečujejo tekoči odhodki za 140.935 evrov ali 12,2 %, tekoči transferji za 7.148 evrov ali 0,6 %, investicijski odhodki za 164.489 evrov ali 10,3 % glede na plan. Predvideno zadolževanje za leto 2013 v višini 280.522 evrov pa se ne povečuje. MG Pa brez zamere Poklic: sinko Kratka "lokalna" zgodba o novi slovenski eliti Lokal ima srečo. Nahaja se na frekventni poziciji, kot se to rado reče - na vogalu obalnega trgovskega centra. Temu primerno je lokal tudi opremljen v moderno kičasto neosebnem stilu, veliko je umetnih materialov, "fensi" zadev in podobne krame, seveda pa razpolaga tudi z veliko teraso, kjer kraljujejo za tovrstne "trendovske" lokale obvezne sedežne garniture iz umetnega ratana. Terasa je kakopak na vidnem mestu, tako da lahko sedeče vsi vidijo in opazijo, prav tako pa lahko ti motrijo svojo okolico ter druge goste lokala. Dobesedno par metrov od lokala je veliko brezplačno parkirišče, eno redkih/zadnjih v mestu. Tudi parkirišče je vsem na očeh, tako da lahko gostje na terasi ponosno razkazujejo svoje konjičke ter izza velikih trendovskih očal skrivoma opazujejo druge jeklene nadomestke podzavestnih frustracij zagorelih mišičnjakov. Povrh vsega se po lokalu razlega obvezna elektronska glasba, ki največkrat predstavlja zgolj hrup brez smisla, s popolno odsotnostjo vsake kakovosti ali vsebine. Skratka, lokal je kot ustvarjen za vse bolj vseprisoten tip ljudi, za katere je fasada vse, vsebina pa nepotreben relikt preteklosti, ki nekaj pomeni le še tistim, ki so bodisi grdi, bodisi neuspešni, bodisi neznansko ne-kul. Delati v tem lokalu je za psihično dokaj normalno osebo hkrati blagoslov in prekletstvo. Po eni strani je sistem utečen ter red dela določen, po drugi strani pa je vsakodnevno treba imeti opravka z zgoraj omenjenimi tipi ljudi; ljudi, katerih najbolj pomemben, pravzaprav edini poklic je: sinko. Ali hčerkica, seveda. Atek (ali mamica) je bogat novodobni poslovnež, ki ga je nenaden uspeh oropal še tisto malo manir in uvidevnosti, ki jih je imel, tako da pamž ni bil niti v mladosti deležen prav nič od tega, ampak je bil vzgojen v ideologiji vsemogočnega pleha na štirih kolesih, malikovanja modnih blagovnih znamk, pretirane uporabe fitnes studiov ter sola-rijev. Hkrati pa je juniorju bil vcepljen zaničljiv in ohol prezir do vseh, ki si tega ne morejo (ali pa nočejo!) privoščiti. Razgledanost, znanje, kultura ter omika so za sinke in hčerkice popolnoma odvečne stvari, vredne prezira in odkritega posmeha. Nekoristne, nepotrebne in skoraj kvarne zadeve. Znamenje slabosti in bebavosti. Pa s tem niti najmanj ne mislim relativizirati odgovornosti hčerkic in sinkov - v smislu, da res niso sami krivi, če so jih pa tako vzgojili. Celotno breme ne visi na ramenih bogatih mamic in očkov. Verjamem namreč, da je odrasel človek odgovoren sam zase, ter da ima moč (in dolžnost) "popraviti" možne napake, ki so mu bile "privzgojene". V kolikor ne naredi nič, nosi torej tudi on (in ne zgolj očka in mamica) krivdo za svoje mentalno stanje in ravnanje. A v kolikor tak osebek živi v družbi, ki njegovi "fasadni" ter primitivni mentaliteti prikimava, jo vsakodnevno afirmira, potem je seveda jasno, da sinko ali hčerkica nikoli ne bosta postala Človeka, ampak bosta za zmeraj ostala mentalna reveža, ki ju industrija vseh možnih ter nemožnih produktov zmeraj znova izkorišča kot molzno tele. Kar seveda ne boli, saj so po drugi strani v tej državi taki tipi ljudi povzdignjeni na piedestal vrhuške družbe. Ali, kot so že zdavnaj povedali (in zakričali) legendarni Pankrti: "Tko smo lepi, lepi in prazni, ampak nam je čist useen." No, nekaterim nam pa ni. Gregor Alič Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 1. oktobra 2013 Ptuj • Sprejem za zlate maturante Najboljši na pragu nove dogodivščine Ob izjemno uspešnem koncu srednješolskih in na pragu študijskih let je župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan minuli teden sprejel zlato sedmerico: dijake ptujskih srednjih šol, ki so na maturi pokazali izvrstno znanje in dosegli 30 točk ali več. Letošnja zlata sedmerica v družbi (druga vrsta z leve) ravnatelja Strojne šole Ptuj Bojan Lampreta, Darje Rokavec (profesorica na Gimnaziji Ptuj), Branke Regvat Kampl (ravnateljica Ekonomske šole Ptuj) in župana MO Ptuj Štefana Čelana Foto: CG Za sedem zlatih maturantov, ki so letos maturo opravili z odliko, je bil minulo sredo prav poseben dan, saj jih je v poročni dvorani Mestne hiše sprejel ptujski župan Štefan Čelan in jim podaril grb mesta Ptuj na steklu. Dijaki, ki so na maturi v šolskem letu 2012/13 pokazali izvrstno znanje in sposobnosti ter so dosegli 30 točk ali več, so: Staša Florjančič, Klemen Petek, Tina Tumpej in Nace Za-vrtanik (Gimnazija Ptuj), Eva Križanič in Tine Sušek (Ekonomska šola Ptuj) ter Dejan Šmigoc (Strojna šola Ptuj).Na tem slavnostnem dogodku pa so jih spremljali tudi predstavniki srednjih šol, ki so jih doslej obiskovali: Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj, Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj, in Darja Rokavec, profesorica na Gimnaziji Ptuj. V popotnici, ki jo je pred pri-četkom novega študijskega leta zlatim maturantom podal ptujski župan, je bil izpostavljen pomen znanja teh dijakov, želja po tem, da bi si obzorja širili tudi v tujini, a da bi se po končanem študiju polni novih izkušenj in doživetij vendarle vrnili v najstarejše slovensko mesto. Čelan je še izpostavil pomen izbire študija po meri vsakega posameznika, saj se, kot je dejal, trendi spreminjajo, zato je najpomembnejše izbra- ti smer, ki te veseli in nenazadnje v svojem poklicu kasneje uživati. Zaželel pa si je, da bi se čim več dijakov odločilo za naravoslovje, ki je po njegovem eno izmed zelo pomembnih, a zapostavljenih področij. In sodeč po odgovorih zlatih matu- rantov so tudi sami podobnega mnenja. Kar dva zlata maturanta sta namreč vpisala fakulteto za medicino, ena farmacijo, dijak strojne šole pa bo tudi v prihodnje šolanje nadaljeval v tej smeri. Dženana Kmetec Ptuj • 100 let v dobro dediščine Dediščino varujemo že 100 let Od 28. septembra do 5. oktobra praznujemo dneve Evropske kulturne dediščine. Letos pa obeležujemo tudi 100 let organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji. Na Ptuju so pripravili razstavo z naslovom 100 let v dobro dediščine na območju Ptuja in Ormoža z okolico. Od minulega tedna naprej je na ogled v razstavišču Stari zapori. Strokovni sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območne enote Maribor so pripravili sedem razstav, ki obsegajo pregled kon-servatorske dejavnosti v celotnem območju severovzhodne Slovenije v zadnjem stoletju. Preko razstav bodo skušali predstaviti delovanje konser-vatorske stroke na različnih in reprezentančnih primerih obnovljenih spomenikov: od arheoloških, etnoloških, me- ščanske arhitekture, gradov, Eno izmed teh razstav so dvorcev, tehniške in zgodovin- minuli četrtek odprli na Ptuju, ske dediščine do pomembnej- Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož šili restavratorskih posegov. pa jo je postavil v prostore raz- Razstavo so odprli v Starih zaporih. stavišča Stari zapori. Kot je v popotnici vsem dogodkom ob obeležitvi 100 letnice varstva kulturne dediščine zapisala dr. Jelka Pir-kovič, generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije njihova skrb za varstvo obsega vse zvrsti dediščine. Ob tem je še dodala: „Naša skrb ni namenjena le »starim hišam in kamnom«, temveč predvsem spoštovanju, ohranjanju in razvijanju dediščinske prepoznavnosti naših mest, naselij in krajine nasploh. Takšno prizadevanje lahko štejemo za skrb za kakovostno življenjsko okolje. Zato v jedru našega delovanja niso le samo objekti in območja dediščine, ampak predvsem ljudje, ki s to dediščino živimo in jo opredeljujemo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij." Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija • Začenja se študijsko leto Pikalo si želi, da bi se študija lotili resno Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pred novim študijskim letom študentom zaželel, da bi se študija lotili čim bolj resno in premišljeno. V poslanici pravi, da je študij velika življenjska prelomnica, saj prinaša nov način življenja, nov način dela, pa tudi nova poznanstva, izkušnje in prijateljstva. Študentom želi, da bi se študija lotili čim bolj resno, da bi se ga veselili, hkrati pa se zavedali, »da je znanje še vedno najboljši način za druž- beno promocijo«. S študijem bodo po besedah ministra študenti pridobili izjemno osnovo za svojo poklicno in življenjsko pot. »Študij namreč nikoli ni bil samo izobraževanje za poklic, ampak je nekaj več. Zaradi tega si velja pridobiti čim širšo izobrazbo,« navaja minister. Nadalje ugotavlja, da visokošolska izobrazba zahteva »najvišji angažma« vseh študentk in študentov, pa tudi visokošolskih učiteljic in učiteljev. »Odlično znanje, to je tisto kar želite pridobiti. Je odlika dobrih. In samo to je tisto, kar lahko posameznika dvigne iz povprečja. Zato se velja potru- diti in vzeti iz visokošolskega izobraževalnega sistema čim več tistega, kar vas zadovoljuje in s čimer boste lahko v prihodnosti ne samo konkurenčni, ampak tudi zadovoljni,« zaključuje svojo poslanico minister za izobraževanje, znanost in šport. Ur Estera Korošec, Radio Ptuj Komentar tedna „Devet milijonov evrov za izobraževanje po izobraževanju" Mladi se v 21. stoletju soočajo s povsem drugimi težavami, kot so se njihovi starši. Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila bolj naklonjena vsem tistim, ki so želeli s svojim delom preživeti in tudi kaj prihraniti. Srednješolska izobrazba je večini prinesla dobro zaposlitev. Vam je že kdo očital: „Pri tridesetih letih sem imel že svojo hišo, družino in dobro zaposlitev." So pač bili taki časi, boste odgovorili, a vse te dobrine si želijo mladi tudi danes. V današnjih časih je to nekoliko težje. Veliko jih po končanem šolanju še živi doma. Tudi tisti, zaposleni, si nakupa stanovanja ne morejo privoščiti. Plače so prenizke za najem kredita. Najbolj zaskrbljujoča je ravno generacija ljudi, starih od 25 do 29 let. Kljub uspešno končani univerzitetni izobrazbi, na stotine poslanim prošnjam za delo in izkušnjam zaposlitev ni na vidiku. Veliko mladih se je vdalo v usodo, pasivno čakajo na boljše čase, kritizirajo politiko iz domačega naslanjača ali bližnjega gostinskega lokala. Preživljajo se iz dneva v dan z denarjem, ki ga dobijo s Centra za socialno delo, to je okoli 260 evrov. Zakaj pa ne grejo delati? Na Študentskem servisu je res nekaj več možnosti za delo. Išče se pomoč v administraciji, pisarniška dela, strežba, razvoz paketov, delo na gradbišču ... In urna postavka? Okoli 3 evre na uro. Sprejmi ali pusti! Izkoriščanje na tem naslovu je še kako prisotno. Poleg tega bi delodajalci lahko za te poklice nekoga zaposlili, a tega ne bodo storili, saj je študentsko delo še vedno veliko cenejše od zaposlitve. Naj država zmanjša prispevke? Ja, natanko to bo storila, da bo pomagala mladim, a nekoliko drugače. S prvim novembrom bo namreč začel veljati novi zakon. Delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, bodo za prvi dve leti oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Novi zakon naj bi prinesel dodatnih 5 tisoč novih zaposlitev za nedoločen čas. Vlada ocenjuje, da bo namesto 20.000 novih zaposlitev mladih, kolikor jih je bilo lani, na podlagi spodbude na letni ravni na novo zaposlenih 25.000, od tega 7.000 za nedoločen čas. In kako bo ta ukrep v slovenskem prostoru ustvaril nova delovna mesta? V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo namreč v Sloveniji napovedanih le okoli 5000 prostih delovnih mest. Prav gotovo bo najprej treba najti rešitev za gospodarstvo, ki se mora okrepiti in ustvarjati nova delovna mesta. Predvsem pa se mora spremeniti miselnost delodajalcev, ki bodo želeli v svojem podjetju profesionalen kader. Zaposlene pa bodo za delo tudi primerno plačali. In še ena „dobra" novica za mlade. Slovenija je zaradi rekordnega porasta brezposelnosti mladih za vzhodno regijo dobila dostop do sredstev evropskega sklada za zaposlovanje mladih, tako imenovanega Jamstva za mlade. Ta naj bi vsaki osebi, mlajši od 25 let, v štirih mesecih, potem ko bi postala brezposelna ali končala izobraževanje, zagotovilo zaposlitev, pripravništvo, usposabljanje ali nadaljnje izobraževanje. Vzhodna slovenska regija naj bi za ta namen v prihodnjih dveh letih prejela okoli devet milijonov evrov. Vprašanje ostaja, ali bo ta denar zares prišel do vseh teh skupin. Velikokrat se namreč zgodi, da najverjetneje ostane pri delodajalcih in nekih „kvazi" zavodih, ki izvajajo izobraževalne vsebine, ki so same sebi namen. Se bodo ti izobraženi mladi po šolanju učili pisati življenjepis in prošnje za delo, kljub temu da vse to še kako dobro obvladajo? Bo teh devet milijonov namenjenih za izobraževanje po izobraževanju. Mladi potrebujejo delovne navade, izkušnje, plačano delo ... Med drugim bo treba že med osnovnošolci bolj spodbujati poklicno izobraževanje. Lahko se nam zgodi, da bomo v prihodnjih letih ostali brez tesarjev, električarjev, keramičarjev, zidarjev, frizerjev. Stari rek, če se boš pridno učil in študiral, boš dobro živel, že dolgo ne velja več. Mladi si torej želijo delo in primerno plačilo. Le dovolj za dostojno življenje mladega človeka, ki si želi ustvariti lasten dom, družino, preživeti otroke, pomagati staršem in živeti ... Upam, da bodo mladi začutili tistih devet milijonov, ki naj bi bili namenjeni njim. Upanje za boljši jutri torej ostaja! Rokomet S fanatično borbenostjo presenetili Slovan Stran 12 Rokomet Gorišničanom prvi letošnji lokalni derbi Stran 12 Nogomet Dobili točko in tri rdeče kartone... Stran 13 Športno plezanje Mina v Rusiji prvič letos brez stopničk Stran 13 Tenis Slovenija med osmimi najboljšimi na svetu Stran 15 Namizni tenis Naši drugoligaši začeli odlično Stran 15 Nogomet • 1. SNL, 12. krog Takšne tekme so najtežje Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Zavrč - Triglav 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kresinger (11.), 2:0 Fuček (86.), 2:1 Bubanja (88.) ZAVRČ: Fink, Murko, Sam-bolec, S. Čeh (od 70. Sreš), Kokol (od 81. Roj), Brlečic, Du-golin (od 70. Fuček), Matjašič, Kelenc, Golubar, Kresinger. Trener: Viktor Trenevski. TRIGLAV KRANJ: Pelko, Šturm, Zolic (od 17. Krcic, od 71. Denkovski), Diallo, Kle-menčič, Nukic, Pokorn, Buka-ra (od 57. Bubanja), Stojnic, Stjepanovic, Majcen. Trener: Dušan Kosič. Srečanje med Zavrčem in Triglavom iz Kranja je bilo obračun ekip, ki sta pred 12. krogom zasedali 2. in zadnje, 10. mesto na lestvici. Obojim je bilo skupno to, da sta v sredinem, 11. krogu izgubili. Zaradi hladnega in oblačnega vremena, povrh vsega pa je bila sobota še vrhunec trgatev na haloškem koncu, se je v Športnem parku pričakovano zbralo nekaj manj gledalcev kot v preteklih krogih. Kljub vsemu je 500 obiskovalcev še vedno solidna številka za slovenske razmere, četudi je bilo tokrat v Zavrču najmanj ljudi letos. Kot je v navadi, je domači strateg spet posegel po nekaj rošadah v moštvu: po daljšem času sta bila v ekipi kapetan Sandi Čeh in Mario Brlečic, manjkali pa so že dalj časa od- sotni Aleš Čeh, Dejan Kurbus, Aleš Majer, Nino Kou-ter in Nikola Šafaric, ki se je poškodoval na zadnjem treningu pred srečanjem. Domača publika je prvič resneje vzdih-nila v 6. minuti, ko je težave gostujoči obrambi povzročal Matjašič. V 11. minuti smo videli mat v dveh potezah: San-di Čeh je z desne poslal oster predložek v gostujoči kazenski prostor, na prvi vratnici pa je bil dobro postavljen Kresinger, ki je z glavo dosegel svoj tretji zadetek v završkem dresu -1:0. Že v 17. minuti je gostujoči strateg opravil prvo menjavo, kar je pričalo o nemoči rdečih. V 27. minuti je od daleč sprožil Dugolin, žoga pa je zgrešila cilj. Tempo je nato precej padel, igra je bila raztrgana, Za-vrčani pa so bili tudi v takšnih razmerah agilnejši. V končnici prvega dela je prosti strel izvajal Kelenc, Pelko je žogo odbil, a le do neoviranega Brlečica, ki se je znašel iz oči z gostujočim vratarjem, toda preveč okleval in imenitna priložnost je splavala po vodi. Ekipa Triglava v prvem polčasu sploh ni resneje ogrozila gola Zavrča. Prvo lepo priložnost v nadaljevanju smo videli v 51. minuti, ko je Kelenc na desni osmešil Šturma, njegov pre-dložek pa je z glavo mimo gostujočih vrat poslal Golubar. Razpoloženi Kelenc je v 56. minuti s približno 25 metrov za las zgrešil cilj. V 61. minuti je domača obramba storila prvo napako na tekmi: najprej je poskusil Nukic, Fink je žogo odbil, Stjepanovic pa je žogo poslal pod reflektorje. Rdeči Zavrč bi moral vprašanje zmagovalca rešiti že v prvem delu, ko je bil absolutno boljši tekmec. Kranjčani so v nadaljevanju zaigrali bolje, a so domači navijači ob koncu srečanja videli mojstrovino Fučka, ki je odločila. Takšnih zadetkov, kot ga je dosegel nizkorasli krilni igralec Zavrča, v slovenskem prostoru ne vidimo prav veliko. so postajali vse nevarnejši, zaigrali so na vse ali nič in že v naslednji akciji je Fink izbil žogo tik pred prodirajočim Bubanjem. V 74. minuti je Go-lubar z glavo preusmeril poskus Majcna, toda Fink je žogo odbil v kot. Igra je postajala vse bolj raztrgana in živčna, vse skupaj pa je z nekaj kartoni rumene barve umiril glavni sodnik Skomina. Akcijo tekme smo videli v 86. minuti, ko se je rezervist Fuček naenkrat s približno 25 metrov odločil za strel in s pravim evrogolom matiral Pelka za 2:0. Nekaj negotovosti je v končnico tekme vnesla nezbranost domačih branilcev, ki so kmalu po vod- stvu z 2:0 pozabili na Bubanjo, ki je po samostojnem prodoru postavil končni izid 2:1. Po tekmi se je v slačilnici vseeno razlegala pesem v čast završke zmage. Tekma je bila nadvse težka, prava prvenstvena in tudi zaradi tega, ker so beli zmogli zmagati na preizkušnji, ko se »pod nujno mora slaviti«, si zaslužijo vse čestitke. Tadej Podvršek PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 12. KROGA: ZAVRČ - TRIGLAV 2:1 (1:0); strelci: Kresinger 11., Fuček 86.; Bubanja 88.; LUKA KOPER - MARIBOR 2:1 (2:0); strelci: Lotrič 14., Žibret 27.; Tava-res 90.; RUDAR VELENJE - CELJE 1:0 (0:0); strelec: Firer 77. Rdeči karton: Korošec (52., Celje); DOMŽALE - GORICA 1:1 (0:1); strelca: Parker 54.; Kavčič 29.; KRKA - OLIMPIJA 1:0 (1:0); strelec: Ihbeisheh 27. 1. MARIBOR 11 7 2 2 24:8 23 2. ZAVRČ 12 7 2 3 19:16 23 3. LIKA KOPER 12 6 3 3 15:14 21 4. RUDAR VELENJE 11 6 2 3 15:11 20 5. GORICA 12 5 4 3 19:12 19 6. DOMŽALE 12 4 4 4 17:13 16 7. OLIMPIJA 11 5 1 5 18:17 16 8. CELJE 12 3 2 7 10:20 11 9. KRKA 11 3 1 7 11:20 10 10. TRIGLAV 12 1 1 10 7:24 4 Lestvica najboljših strelcev: 6 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Massimo Coda (Gorica), Mate Eterovič (Rudar); 5 zadetkov: Nik Omla-dič (Olimpija), Marcos Morales Tavares (Maribor), Josip Maroševič (Krka); 4 zadetki: Andraž Šporar (Olimpija), Slobodan Vuk, Joscua Kevin Stanley Parker (oba Domžale), Nusmir Fajič (Maribor) ... Josip Fuček, nogometaš Zavrča: »Za srečanje s Triglavom smo se maksimalno pripravili: gostov nismo podcenjevali, predvsem iz razloga, ker smo morali potrditi domače točke z Mariborom. Pred tekmo je bilo sicer nekaj težav s poškodbami in virozami, toda igramo eden za drugega in to se nam je vrnilo. Dobre ekipe zmagujejo tudi takrat, ko ne blestijo.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Za nas je bila tekma s Triglavom ključna. Tudi po vodstvu z 2:0 sem drhtel, saj si nisem želel, da bi se zgodilo kaj neželenega, čeprav se delno je. Zelo sem jezen zaradi prejetega zadetka, toda Triglav je imel pred tem še nekaj priložnosti. Sedaj nas čaka temeljita regeneracija, nato pa priprave na Gorico, ki je za nas najtežji možni tekmec, toda v srečanje bomo šli sproščeno.« Dušan Kosič, trener Triglava: »Po moji oceni smo gledali zanimivo srečanje z 'moškim' sojenjem in veliko dvoboji. Sam sem z odnosom svojih fantov tokrat zadovoljen, bili smo povsem drugačni kot na zadnji tekmi proti Domžalam. Na našo žalost situacij, ki so se nam ponudile, nismo izkoristili in zato smo ostali brez točk.« tednik {PoíLUíajt¿ ñaí na ívitovnm ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si SNL, 12. krog ekme so najtežje Foto: Črtomir Goznik Dino Kresinger (Zavrč) sicer ni zadel proti Mariboru, a je prispeval zadetek na tekmi s Triglavom. Nogomet • 1. SNL Zavrč se je izenačil z Mariborom, ki že ima novega trenerja - Šimundžo Sobotni 12. krog je bil zelo boren za gostujoča moštva, saj so uspela na petih srečanjih osvojiti le točko. Najslabše jo je na Bonifiki odnesel Maribor, ki ni zmagal že na treh zaporednih prvenstvenih srečanjih (Zavrč in Koper poraz, Rudar remi). Za visoke ambicije Maribora je bila to kaplja čez rob in Ante Čačic je z vijoličastimi »sporazumno prekinil pogodbo«, klubu pa želi vse najboljše v nadaljevanju sezone. Športni direktor Zlatko Zahovič je takoj začel opravljati pogovore s potencialnimi kandidati. Neuradno sta bila glavna kandidata sedanji strateg Aluminija Ante Šimundža in nekdanji trener Drave Ljubinko Drulovic, odločitev pa je padla na prvega.. Vijoličasti kljub porazu ostajajo vodilno moštvo lige, točkovno pa se je z njimi izenačil - Zavrč. Novinec v prvoligaški druščini je tokrat v maniri izkušenega prvoligaša ugnal zadnjeuvrščeni Triglav. To je bilo prvo srečanje, v katerem je bil Zavrč favorit, zato je bila naloga toliko težja. Zadovoljstvo po uspešno prestanem testu je upravičeno veliko. V tem krogu je presenetil še drugi novinec v 1. ligi, novomeška Krka. Ta je po menjavi na trenerski klopi (Lu-čiča je zamenjal Bracovič) zabeležil še drugo zaporedno zmago (edini strelec na tekmi je bil Jaka Ihbeisheh), po Gorici je »padla« še Olimpija. Ta nikakor ne uspe ujeti pravega ritma, morda pa bo bolje v nadaljevanju, ko ji bo pomagal izkušeni reprezentant Aleksander Radosavljevič. Zelo razburljivi tekmi sta bili odigrani tudi v Velenju in Domžalah. Pri Rudarju je v savinjsko-šaleškem derbiju gostovalo Celje, znova pa so krajšo potegnili gostje. Ti so še na tretji tekmi od zadnjih štirih ostali na igrišču z deseterico, tokrat je bil izključen Korošec (glavni sodnik tekme je bil Roman Glažar). Velenjčani so prednost izkoristili in slavili z golom Ivana Firerja. Goričani so bili v Domžalah blizu zmagi, a so po vodstvu in številnih zapravljenih priložnosti na koncu trepetali celo za točko. Pri rezultatu 1:1 je Massimo Coda celo zapravil 11 -metrovko, oz. mu jo je vratar Vidmar ubranil. Prvenstvo postaja zaradi nepričakovane izenačenosti privlačno in zanimivo, saj praktično na nobeni tekmi ni mogoče z gotovostjo napovedati zmagovalca. Po napornem dvotedenskem ritmu, v katerem so nogometaši odigrali po pet srečanj, bodo imeli sedaj cel teden časa za pripravo na nove obračune. Zavrčane čaka težko gostovanje v Novi Gorici. JM Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek je vodenje Maribora prevzel dosedanji strateg Aluminija Ante Šimundža. Temu v Kidričevem ob njegovi življenjski priložnosti niso povzročali težav ob predčasni prekinitvi pogodbe in mu želijo vse najboljše v nadaljevanju trenerske kariere. 12 Štajerski Šport torek • 24. septembra 2013 Rokomet • 1. A SRL (m) S fanatično borbenostjo do presenečenja proti Slovanu Jeruzalem - Slovan 30:27 (14:12) JERUZALEM: Belec (9 obramb - 1 x 7 m), T. Cvetko; Poznič, Kol-mančlč 1, Bogadi 5, Vesenjak, Ra-dujkovic 3, Čudič 13 (9), Gregorc 3 (1), Mavrič, Šišmanovič 2, Mesaric 2, Topolovec, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Prapotnik SLOVAN: Župič (9 obramb - 1 x 7 m), Kastelic; Erak, Matajič, Grojz-dek, Dobelšek, Čemas 8, Maleše-vič, Skušek 9 (4), Kete 1, Pogačnik, Škerlak 3, Andoljšek, Lazovic 2, Tomšič 1, Vuglač 3. Trener: Gregor Cvijič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 12/10; Slovan 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Slovan 22 minut. IGRALEC TEKME: Danijel Mesaric (Jeruzalem Ormož). Ob istem dnevu in uri so se na našem področju igrale tekme na Ptuju, pri Veliki Nedelji in Ormožu. Tisti gledalci, ki so si za ogled izbrali tekmo na Hardeku pa so zadeli na loteriji, saj že dolgo časa niso videli tako borbenega Jeruzalema. Pred okrog 200 gledalci je v Ormožu gostoval Slovan, ki je kljub temu, da je povratnik v elitno druščino, veljal za absolutnega favorita tekme. Že prve minute so dale videti, da se gostitelji tokrat ne bodo predali brez borbe. V obrambi sta obe ekipi zaigrali čvrsto, sodnika Ocvirk in Štrigl pa sta že v 6. minuti na klop za izključene poslala Bo-gadija in Dobelška. Slovan se je na začetku bolje znašel in z dvema zaporednima zadetko- ma Čemasa povedel 1:3. Hitro zatem je Jeruzalemu uspelo izenačiti na 4:4, vodstvo pa jim je preprečil vratar Župič, ki je hitro zbral 4 obrambe in pri tem izkupičku - na srečo Ormožanov - ostal do odmora. V 16. minuti je Jeruzalem prvič prešel v vodstvo - 7:6. Na drugi strani je največ preglavic domači obrambi delal Čemas, ki je do odmora dosegel 5 točk in je bil prvo ime 1. polčasa. V 25. minuti je prav Čemas zadel za zadnje vodstvo Slovana na tekmi (11:12). Zadnji dve minuti prvega dela so varovanci trenerja Saše Pra-potnika odigrali odlično in izkoristili sleherno napako Ljubljančanov in s tremi zapore- dnimi zadetki na odmor odšli z vodstvom dveh točk (14:12). Tudi prvi napad v 2. polčasu so domačini uspešno realizirali, ob tem si je kazen za izključitev prislužil Lazovič. Iz sedemmetrovke je bil za vodstvo 15:12 natančen ka-petan Čudič. Po napaki Slovana v napadu je Jeruzalem z igralcem več odigral odličen napad 6 na 5, a je Gregorc zapravil možnost za dotlej najvišjo prednost na tekmi. V 38. minuti sta si izključitev prislužili obe klopi in strasti so se še bolj razvnele. Ob tem je Grojzdek na tleh ležečega Gregorca brcnil v glavo, česar pa sodnika nista videla, a so opazili domači gledalci, ki so nešportno potezo pospremili z glasnim negodovanjem. Domači igralci so s fanatično borbenostjo dvignili na noge Hardek, ob tem je Čudič v 43. minuti iz sedemmetrovke z »lobom« zadel mrežo Slovana za prvo vodstvo s štirimi goli prednosti (20:16). V tem trenutku so vsi tisti, ki so navijali za Ormožane, začutili, da je presenečenje zelo blizu in vzdušje na igrišču ter ob njem je bilo naelektreno do maksimuma. V zadnjih deset minut tekme so gostitelji prišli s štirimi zadetki prednosti (24:20), toda močni Slovan se ni predal. Bolj, ko je domačim zmanjkovalo moči, bolj je bil v napadu nevaren Čemas, ki 1. A SRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovas 30:27 (14:12), Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško 24:35 (11:19), Krško - Sviš 26:26 (13:11), Istrabenz plini Izola - Maribor Branik 23:26 (13:13), Sevnica - Krka 20:33 (10:15), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 25:30 (14:13) 1. GORENJE VELENJE 4 4 0 0 8 2. MARIBOR BRANIK 4 4 0 0 8 3. CELJE PIVO. LAŠKO 4 3 0 1 6 4. ISTRABENZ P. IZOLA 4 2 115 5. SEVNICA 4 2 0 2 4 6. JERUZALEM ORMOŽ 4 2 0 2 4 7. KRKA 4 2 0 2 4 8. ROBNICA RIKO HIŠE 4 112 3 9. SLOVAN 4 10 3 2 10. TRIMO TREBNJE 4 10 3 2 11. SVIŠ 4 0 13 1 12. KRŠKO 4 0 13 1 je svojo ekipo pripeljal do le gola zaostanka (27:26, 28:27). Gostje so imeli priložnost ujeti Ormožane, vendar je v pravih trenutkih Belec na golu Jeruzalema nanizal tri pomembne obrambe. Zadnji dve žogi je za hrbet Župiča poslal izkušeni Radujkovic in s tem potrdil zasluženo zmago Or- David Bogadi, Jeruzalem Ormož: »Presenetili smo tekmeca in še bolj sami sebe. Pustili smo srce na igrišču in zasluženo zmagali. Skozi teden smo imeli obilico težav s poškodbami in ostali še brez pomoči Rajšpa. Z veliko borbenostjo smo nadoknadili krajšo klop in kakovost. Tudi vnaprej se bomo borili po svojih najboljših močeh.« Gregor Cvijič, trener Slovana: »Nismo bili na nivoju tekme kot še marsikdo. Od te sezone pričakujem veliko, vendar ne s takšno igro. Upam, da je to samo muha enodnevnica. Imamo svoj cilj, ki ga bomo dosegli, čeprav bo to trnova pot.« moža s 30:27. Ekipa Jeruzalema je osvojila sila pomembne točke v boju za obstanek v ligi. Po koncu tekme je bila za svojo predstavo, v kateri so se igralci borili do zadnjih atomov moči, nagrajena z glasnim in dolgim aplavzom ormoške publike. ku Pokal Slovenije: V Cerkljah ne bo lahko Že v torek, 1. oktobra, ob 20.00 Ormožani gostujejo v Cerkljah pri 1. B-ligašu na tekmi 1/16 finala Pokala Slovenije. To bo za ekipo trenerja Prapotnika izjemno težka tekma, saj je ekipa zaradi kratke klopi in po hudem boju s Slovanom izčrpana tako fizično kot psihično. Tudi na tem srečanju bodo manjkali poškodovani Sandi Žuran, Jaša Rajšp, Rok Cvetko in Davorin Levanič. Upati je, da bo to končni spisek poškodovanih igralcev. Cerklje so lani v 1. B-ligi osvojile 5. mesto, letošnjo prvenstvo pa pričele z domačo zmago proti Dolu Hrastniku z 28:20. Po pokalni tekmi v soboto Ormožane čaka gostovanje v Rdeči dvorani pri Gorenju. Rokomet • 1. B SRL (m) Gorišničanom prvi letošnji lokalni derbi Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice (v temnih dresih) so v Veliki Nedelji pokazali dobro predstavo in so zasluženo domov odnesli točki. Velika Nedelja Carrera Optyl -Moškanjci-Gorišnica 21:24 (10:11) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Kaučič, Hanželič, Horvat 8, Bezjak 1, Veselko, Bračič 3, Štefičae 1, Preac, M. Špindler 2, Dokša, Cimerman, T. Špindler 6, Hojžar, Marin, Lorenčič. Trener: Bojan Munda. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: E. Bratuša, Petek 1, Zorli 1, Kovač 1, M. Bedrač 1, Balas 1, Valenko 4, Kramar, Lukaček, Marušič 11 (3), Tement, Škorc, Firbas 4, T. Bedrač, Bezjak, Sok. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrare Opryl 1 (1), Moškanj-ci-Gorišnica 3 (3); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4, Mo-škanjci-Gorišnica 8 minut Prvenstvo so začeli tudi ro-kometaši v 1. B-ligi. Kroglice na žrebu so se poigrale in so v prvem krogu določile sosedski derbi ekip iz Velike Nedelje in Gorišnice. Lepo napolnjena dvorana v Veliki Nede- 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica 21:24, Drava Ptuj - Loka 2012 28:31, Damahaus Cerklje -Dol TKI Hrastnik 28:28, Šmartno - Mokerc Ig 33:24, Slovenj Gradec - Dobova 28:20, Radeče Mik Celje - Grosuplje 22:21 lje je dajala predstavi dodaten draž. Želje glede končnega izida so bile na obeh straneh seveda različne, obe ekipi pa sta želeli v športni igri in ob dobrem sojenju prikazati dober in hiter rokomet. Bolje so začeli srečanje rokometaši Moškanjcev-Gorišnice, ki so igrali zelo trdno in disciplinirano, kar jim je prineslo začetno vodstvo 1:6. Domačim ro-kometašem se ni obetalo nič dobrega, a so se proti koncu prvega polčasa vendarle zbrali. Izkoristili so napake gostov in njihovo nezbranost ter se približali na samo zadetek zaostanka. Tudi začetek drugega polčasa je bil v znamenju gostov, ki so znova prišli do prednosti štirih zadetkov (12:16). Nekaj napak in dve izključitvi pri gostih so pripeljali domače v 41. minuti do prvega izenačenja na tekmi na 19:19. To je bilo tudi zadnje izenačenje na tekmi, saj so gostje sicer vodili skozi celotno tekmo. Resda ne za veliko, vendar je bila to dovolj velika prednost, še posebej na podobnih srečanjih izenačenih tekmecev. Gostje so od rezultata 19:19 ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in na koncu slavili prvo zmago v tem prvenstvu. Pri gostih sta izstopala zunanji igralec Tine Marušič z enajstimi zadetki in vratar Domen Škorc. Danilo Klajnšek Drava lovila, a ni ujela Loke: Drava Ptuj - Loka 2012 28:31 (10:16) DRAVA PTUJ: Lukežič, Lesjak 1, Janžekovič 1, Verdenik 1, Toš 2, Jerenec, Bezjak 10, Maroh 3, Požar, Bedenik (6 obramb), Pukšič 4, Sabo, Gerčar (4 obrambe), Silovšek 6, Fridrih, Čeh. Trener: Uroš Šerbec Novinca v 1. B-ligi, Drava in Loka, sta že v lanski sezoni bila trd boj in tudi v uvodnem obračunu nove sezone smo videli pravo »moško« tekmo. Gostje so postavili zelo trdo obrambo, ki sta jo v prvih desetih minutah s strani Drave z zadetki uspela prebiti le Maroh in Verdenik. Loka je hitro po-vedla in je dosegla nekaj (pre) lahkih zadetkov s streli po tleh. To prednost zadetka ali dveh je po nekaj odličnih obrambah vratarja Vrbinca nadgradila v 13. minuti in na semaforju je pisalo 5:9. Po minuti odmora so se domačini bolj zbrali v napadu in so s serijo 4:0 izenačili izid na devet. To je bilo tudi edino izenačenje na tekmi, saj je ves ostali čas tekme vodila Loka. Ptujčani so nato ponovno, predvsem v napadu, naredili nekaj osnovnih tehničnih napak, tako da se je Loka s hitrimi nasprotnimi napadi odlepila in si priigrala prednost 9:14. Do konca polčasa so gostje še izkoristili svoj pozitiven zagon in so si priigrali kar šest zadetkov naskoka. Čisto ob koncu prvega polčasa je na ptujski strani zaradi udarca dobil direktni rdeči karton Verdenik. Po bledi predstavi v prvem delu so se domači rokometaši v drugem delu tekme predstavili v boljši podobi, a so za preobrat naredili v odločilnih trenutkih preveč osnovnih napak. Ptujčani so s spremenjeno obrambno postavitvijo 5-1 in nekaj dobrimi obrambami vratarja Bedenika naredili rezultatski premik do 15:17. V tem delu in na celotni tekmi se je z realizacijo zelo izkazal kapetan Robert Bezjak, ki je zabil skupno kar deset zadetkov. A vedno znova, ko se je Drava približala, je za Loko nekajkrat dobro branil Vrbinc, v napadu pa sta loški voz potegnila nezgrešljivi Cingesar ter razpoloženi Korošec. Ptujčani so tako lovili in lovili Škofjeločane, ki so v zadnjih pet minut tekme vstopili z dvema zadetkoma prednosti. Razpoloženemu Bezjaku sta se v napadalnih akcijah z zadetki pridružila še Silovšek in Pukšič in približno 150 gledalcev je začelo verjeti v končni preobrat. Tri minute do konca je Toš še znižal rezultat na 28:29, a v sami končnici je Drava naredila še nekaj tehničnih napak v napadu, direktni rdeči karton je pri domačih prejel še Lesjak in Loka je predvsem na krilih Cingesarja prišla do zmage 28:31. V uvodni tekmi letošnje sezone so Ptujčani naleteli na boljšega tekmeca, ki je skozi šestdeset minut tekme manj nihal v svoji igri in Loka 2012 je glede na prikazano tudi zasluženo zmagala. S tem je tudi potrdila kandidaturo za eno od mest pri samem vrhu. David Breznik torek • 1. oktobra 2013 Šport Štajerski 13 Rokomet • 1. A SRL (ž) Pirančanke veliko boljše od mladih Ptujčank Foto: Črtomir Goznik Barbara Borovčak (ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj, rdeči dres) je bila z 11 zadetki najboljša strelka svoje ekipe. Tenzor DP Logik Ptuj - Piran 18:48 (9:27) ŽRK TENZOR DP LOGIK: Lazar, Ivančič, Kac, Žiher 1, Grabrovec, Borovčak 11, Zorec 2, Selinšek 2, Gavez 1, Lah, Majcen, Ambrož, Frangež 1, Kukovec. Trener: Marjan Valenko. Ženska ptujska članska rokometna vrsta, ki nastopa v 1. A državni ligi, je izredno mlada in se bo morala še veliko naučiti, da bo lahko konkurenčno nastopala v najvišjem razredu tekmovanja. Na tekmi s Piran-čankami so gostje pokazale sodobne prvine rokometa, saj so po solidnih obrambnih akcijah izvedle vsaj dvajset uspešnih protinapadov. Tako so dosegle veliko »lahkih« zadetkov in so prišle do visoke zmage 18:48. Primorke so takoj povedle 0:2 in so nato svojo prednost samo poviševale. Kvalitetnejše gostje so brez težav zabijale iz nasprotnih napadov in tudi proti postavljeni domači obrambi niso imele prevelikih težav. V začetnih minutah je na ptujski strani s sedmih metrov zadevala Barbara Borovčak, ki je bila daleč najbolj razpoložena in učinkovita domača igralka, saj je skupno dosegla enajst zadetkov. Pirančanke so si že v 10. minuti priigrale štiri zadetke prednosti, saj so imele Ptujčanke velike težave z realizacijo. Tudi v obrambi domačim rokometašicam ni šlo in gostje so prvi polčas dobile z rezultatom 9:27. V prvih trenutkih drugega 1. A SRL (ž) REZULTATI 2. KROGA: Tenzor DP Logik - Piran 18:48, Celjske mesnine - Krka 27:27, Zelene Doline Žalec - Veplas Velenje 19:32 (10:13), ŽURD Fikon Koper - Gen I Zagorje 26:31, Mlinotest Ajdovščina - Naklo Peko Tržič 29:22. dela je ptujska ekipa pokazala več želje in borbenosti ter je bila nekaj minut enakovredna Pirančankam. Na vratih je nekaj strelov ubranila Lazarjeva, medtem ko so bile v napadu ob Borovčakovi uspešne še Žiher-jeva, Frangeževa in Selinško-va. Ta pozitiven domači trend je trajal le nekaj minut, saj so Primorke kaj kmalu nekoliko močneje stisnile v obrambi in nato kot po tekočem traku zadevale iz nasprotnih napadov. Najuspešnejša je bila krožna napadalka Pangerjeva, ki je dosegla 12 zadetkov, krilna igralka Bužekijanova jih je dosegla 10. Večino teh sta dosegli na (pre)lahek način in enako velja tudi za večino od ostalih zadetkov Pirančank. Članice Ženskega rokometnega kluba Tenzor DP Logik so se do konca tekme zelo trudile, a so skozi vseh šestdeset minut tekme naredile preveč tehničnih napak, ki so bile predvsem plod neizkušenosti in morda tudi prevelike želje po dokazovanju. David Breznik Nogomet • 2. SNL Dobili točko in tri rdeče kartone Šmartno 1928 -Aluminij 0:0 ŠMARTNO 1928: Pusov-nik, Mrevlje, Matic, Hočevar, Kompan, Jelen (od 81. Ko-lar), Kolenc, Bolha, Vindiš (od 84. Čirič), Omerovič (od 62. Močnik), Bizjak. Trener: Oskar Drobne ALUMINIJ: Murko, M. Rešek, Lonzarič, Medved, Bingo, Pečovnik, Petek (od 65. Horvat), Drevenšek, Blo-udek (od 82. Topolovec), Ku-rež, Osmanaj (od 41. Grez-da). Trener: Ante Šimundža RDEČI KARTONI: M. Re-šek (75., 2. rumeni karton), Grezda (77., 2.. rumeni karton), Kovačevič (81.) Kidričani so v razmaku desetih dni znova gostovali v Šmar-tnem ob Paki; pred desetimi dnevi so slavili v pokalnem obračunu z rezultatom 2:1, tokrat je bil na sporedu prvenstveni obračun. Ta je bil mnogo težji, saj so bili pogoji za igro na meji regularnega. Igrišče je bilo namreč na več mestih pod vodo, zato so bile normalne podaje na teh delih skoraj povsem onemogočene. Kidričani so se zavedali pomembnosti obračuna, saj bi lahko v primeru zmage ujeli pri- Aluminij ne more bližje vrhu Nogometaši v 2. ligi so odigrali osmi krog. Na vrhu je ostala ekipa Kalcerja Radomelj, ki tokrat ni slavila. Odlično so se jim uprli Krčani, ki so zares dobra ekipa. Roltek Dob se je z minimalno zmago točkovno izenačil z vodilnim. Za vodilnim dvojcem sta ekipi iz Šmartnega in Veržeja; slednji so tokrat ugnali Celjane. V derbiju kroga sta Šmartno in Aluminij remizirala: Kidričani nikakor ne uspejo potrditi ambicij in napovedi o hitri vrnitvi v 1. SNL. Aluminij ima še naprej težave z realizacijo, saj ima drugi najmanj učinkovit napad v ligi. Od njih je Foto: Črtomir Goznik Klemen Bingo (rdeči dres, desno) je eden izmed najzkušenejših igralcev Aluminija, posledično prikazuje zelo konstantne predstave. ključek s samim vrhom lestvice. Pred približno 300 gledalci so bili Kidričani boljši tekmec in so si že v prvem polčasu priigrali številne zrele priložnosti. Najlepšo je imel Marko Drevenšek, a je njegov strel končal v stativi. Dvakrat so se znašli tudi v sporni situaciji, kjer bi lahko (moral) sodnik Marko Podgoršek pokazal na enajstmetrovko, a je njegova piščalka ostala nema. V pr- slabša samo Bela krajina, ki je v 8. krogu proti Šenčurju le osvojila prvo točko. REZULTATI 8. KROGA: Šmartno 1928 - Aluminij 0:0, Bela krajina - Šenčur 0:0, Ah Mas Tech - Roltek Dob 1:2 (1:1), Farmtech Veržej - Šampion 3:2 (2:2), Kal-cer Radomlje - Krško 1:1 (0:1) 1. KAL. RADOMLJE 8 6 1 1 20:6 19 2. ROLTEK DOB 8 6 1 1 13:9 19 3. ŠMARTNO 1928 8 5 1 2 15:9 16 4. FARM. VERŽEJ 8 5 0 3 16:17 15 5. ALUMINIJ 8 3 4 1 9:6 13 6. KRŠKO 8 3 2 3 13:11 11 7. ŠENČUR 8 2 1 5 15:17 7 8. AH MAS TECH 8 2 1 5 10:15 7 9. ŠAMPION 8 1 1 6 14:22 4 10. BELA KRAJINA 8 0 1 7 3:16 1 DK vem primeru je bil v kazenskem prostoru storjen prekršek nad Osmanajem, v drugem pa so domači branilci mladega Grez-do nepravilno ovirali tik pred golovo črto, ko bi lahko samo potisnil žogo v mrežo ... Tudi v drugem polčasu bi lahko Kidričani prvi prešli v vodstvo, ko se je Robert Kurež znašel sam pred vratarjem Pu-sovnikom, a je bil slednji uspešnejši. Na razmočenem igrišču se je kasneje tekma sprevrgla v pravo »blatoborbo«, katere pa glavni sodnik ni upošteval pri svojem kriteriju. Tako je številne povsem običajne prekrške kaznoval s kartoni in tekma se je obrnila v povsem neželeno smer. Zaradi drugega rumenega kartona je bil najprej v 75. minuti izključen Mitja Rešek (prvi karton je v 1. polčasu prejel zaradi ugovarjanja, drugega zaradi prekrška), nekaj minut kasneje pa še Eros Grezda (obakrat zaradi simuliranja). Tudi z devetimi igralci na igrišču so gostje v zadnjih petnajstih minutah brez večjih težav obdržali remi. Vmes je bil v 81. minuti izključen še Mitja Kova- 1. GEN I ZAGORJE 2. VEPLAS VELENJE 3. CELJSKE MESNINE 4. PIRAN 5. M. AJDOVŠČINA 6. Z. DOLINE ŽALEC 7. KRKA 8. KRIM MERCATOR 9. FIKON KOPER 10. NAKLO PEKO TRŽIČ1 11. TENZOR DP LOGIK 2 2 0 0 4 2 0 0 4 110 3 10 12 10 12 10 12 0 111 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 0 Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti Mina v Rusiji prvič letos brez stopničk Karavana plezalcev svetovnega pokala se je konec tedna ustavila v ruskem Permu. Slovenske barve so tokrat zastopali Mina Markovič, Tina Šušter-šič, Domen Škofic in Klemen Bečan. Najvišje je znova ciljala Mina, ki v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v težavnosti zaseda 2. mesto (1. je Korejka Jain Kim). Izmed slovenske četverke sta se v finale uvrstila Mina Markovič in Domen Škofic, a sta v finalu četrte tekme svetovnega pokala ostala brez stopničk. Markovičeva je prvič letos pristala tik pod odrom za zmagovalke na nehvaležnem četrtem mestu, Škofic pa je končal na repu finalistov na devetem mestu. Pri moških je zmagal Španec Ramon Julian Puigblanque, drugi je bil Avstrijec Jakob Schubert, tretji pa Južnokorejec Hyunbin Min. V ženski konkurenci je slavila južnokorejska športna plezalka Jain Kim, dru- Mina Markovič je na četrti tekmi sezone prvič ostala brez stopničk - zasedla je nehvaležno četrto mesto. ga je bila Avstrijka Magdalena Rock, tretja pa Japonka Momo-ka Oda. Markovičeva na četrtem mestu je imela precej smole: štiri tekmovalke za zmagovalko Kimovo so namreč padle na istem oprimku, o uvrstitvi in stopničkah pa je odločal čas, preživet v smeri. Najboljša slovenska športna plezalka je zaradi slabšega časa ostala brez novih stopničk. Čeprav ponavadi pleza izjemno hitro, Mina Markovič: »S to tekmo res ne morem biti zadovoljna, ker sem padla veliko prehitro in nisem odplezala, kot bi si želela. O končnem razpletu je odločal čas, ob takem plezanju pa tudi s kakšnim drugačnim izidom ne bi bila zadovoljna. Kaj naj rečem? Tekma je za mano, zdaj grem domov trenirat in s polno motivacijo čakam naslednje tekme.« Klemen Bingo, Aluminij: »Na koncu moramo biti zadovoljni z osvojeno točko, čeprav bi si glede na potek tekme zaslužili več. Zanimivo je predvsem to, da smo tekmo končali s kar tremi izključenimi igralci, čeprav na tekmi nismo naredili niti enega grobega prekrška. Omeniti moram tudi igrišče, na katerem - po mojem mnenju - ne bi smeli niti začeti tekme.« je bila tokrat nekoliko počasnejša in to jo je stalo boljše uvrstitve. Markovičeva se je na vseh štirih izpeljanih tekmah uvrstila v finale, v prvih treh finalih ni bila slabša od drugega mesta, enkrat je zmagala. S tem dosežkom ostaja na 2. mestu skupnega seštevka, na prvem mestu pa si je sedaj Jain Kim priplezala nekoliko občutnejšo prednost. Tekmo so sicer zaznamovale nenavadno lahke smeri v kvali- čevič, ki je sicer sedel na klopi za rezervne igralce. Točno pred rezervno klopjo Aluminija je domači igralec storil grd prekršek in igralci Aluminija so protestirali zaradi silovitosti starta. Sodnik je izmed množice »protestnikov« Kovačeviča kaznoval z rdečim kartonom. Čeprav je remi na vročem gostovanju dober dosežek, pa se je težko znebiti občutka, da bi Kidričani ob nekoliko večji zbranosti v zaključkih napadalnih akcij lahko odnesli celoten izkupiček. JM fikacijah in polfinalu, v moških kvalifikacijah je obe smeri preplezalo do vrha 18 tekmovalcev, pri ženskah pa 17. Moško polfinalno smer je do vrha preplezalo devet tekmovalcev, žensko pa pet tekmovalk. Karavana svetovnega pokala se bo po Permu preselila na Daljni vzhod, natančneje na Kitajsko in v Južno Korejo. Naslednja tekma svetovnega pokala bo čez dva tedna, 12. in 13. oktobra, v kitajskem Wuijangu, nato pa bo 19. in 20. oktobra sledila še postaja v korejskem Mokpoju. Po Aziji bo na sporedu še preizkušnja v francoskem Valenceu (1. in 2. november) ter sklepno dejanje sezone s tekmo v Kranju 16. in 17. novembra. sta, jm Svetovni pokal skupno: 1. Jain Kim KOR 365 2. Mina Markovič SLO 315 3. Momoka Oda JPN 222 4. Hélene Janicot FRA 214 5. Magdalena Röck AUT 211 6. Dinara Fakhritdinova RUS 197 7. Katharina Posch AUT 143 8. Mathilde Brumagna BEL 112 14 Štajerski Šport torek • 1. oktobra 2013 Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Drava uspešna na vročem gostovanju v Lendavi 3. SNL vzhod Vodeča Drava je odigrala der-bi v Lendavi in slavila ter s tremi točkami ostala na vrhu prvenstvene lestvice. Sledi ji Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki je tokrat torpedirala Grad in po točkah edina spremlja Dravo. Visoko so zmagali Beltinčani proti Čardi, minimalno pa Rakičan v Šmarju, oba zmagovalca pa sta prehitela Lendavčane. Med presenečenja lahko ob že omenjenem domačem porazu Šmarja uvrstimo poraz Bistričanov na domačem igrišču s Šentjurjem. REZULTATI 6. KROGA: Nafta 1903 - Drava Ptuj 0:1 (0:1), Avto Rajh Ljutomer - Odranci 3:2 (2:0), Šmarje pri Jelšah - Rakičan 1:2 (0:0), Dravinja Kostroj - Grad 5:0 (1:0), AHA EMMI Bistrica - Fo-silum Šentjur 0:1 (0:0),Tromejnik G Sukič - Malečnik 3:0 (2:0)Avto Škafar Beltinci -Čarda Martjanci 5:0 (2:0) 1. DRAVA PTUJ 6 5 10 15:3 16 2. DRAVINJA KOSTR. 6 5 1 0 14:3 16 3. ŠKAFAR BELTINCI 6 4 0 2 15:8 12 4. RAKIČAN 6 3 2 1 10:7 11 5. NAFTA 1903 6 3 1 2 6:4 10 6. MALEČNIK 6 2 3 1 8:7 9 7. GRAD 6 2 2 2 8:11 8 8. ODRANCI 6 2 1 3 16:13 7 9. RAJH LJUTOMER 6 2 1 3 8:7 7 10. TROMEJNIK G S. 6 2 0 4 9:12 6 11. ŠMARJE PRI J. 6 1 2 3 6:9 6 12. FOS. ŠENTJUR 6 1 1 4 2:16 4 13. A. E. BISTRICA 6 0 3 3 6:9 3 14. ČARDA MARTIJ. 6 0 2 4 4:18 2 AHA EMMI BISTRICA -FOSILUM ŠENTJUR 0:1 (0:0) AHA EMMI BISTRICA: N. Dani-lovič, Majcen, Levart, Trunkl, Hol-cman, Fanedl, Ladil, Kristl, Boško-vič, Ornik (Zgoznik), A. Danilovič. Trener: Anže Stegne NAFTA 1903 - NŠ DRAVA PTUJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Ljubec (25.) NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Rumež, Ljubec, Nežmah, Frangež, Da. Krajnc, Furek, Arsič, Droždek, Kirič (od 86. Horvat). Trener: Franc Fridl NAFTA: Valentič, Karlovčec, Gerencser, M. Antonovic, Vinko, Kocet, Voroš (od 83. Vida), Zago-rec, D. Antonovic, Ivanič, Hobor. Trener: Nemeth Imre Tretjeligaški derbi v Lendavi med Nafto in Dravo je imel poseben naboj, zato je tekma pred približno 500 gledalci potekala v napetem vzdušju. Domačini so bili v prvih minutah nekoliko boljši tekmec v polju, a kaj kmalu so jih Ptujčani umirili in prevzeli kontrolo nad dogajanjem na igrišču. Po kotu za Dravo v 25. minuti so domačini izbili žogo, a le do Ljub-ca, ki je prišel iz druge vrste skozi obrambo in je natančno zadel v daljši kot nemočnega vratarja Va-lentiča - 0:1. Nogometaši Nafte so ves čas igrali zelo ostro in so čakali na svoje priložnosti predvsem iz prekinitev, pri katerih situacijah pa je bil dovolj zbran vratar Ajlec. Tik ob koncu prvega polčasa so Ptujčani imeli prvo zaključno žogo, saj je Ljubec lepo podal z leve strani do Droždeka, ki pa je iz neposredne bližine na-streljal domačega vratarja. V nadaljevanju tekme se je na igrišču kazala kakovostna razlika v prid Drave, ki pa premoči v polju ni znala nadgraditi s konkretnejšim vodstvom, saj sta nekaj lepih situacij zapravila Droždek (zadel je tudi prečko) in Furek. Domačini so še naprej poskušali »na silo« priti do zrelejših priložnosti, vendar je Ajlec tudi v nadaljevanju Foto: Črtomir Goznik Daniel Ljubec (Nš Drava, modri dres) je bil edini strelec na derbiju 3. SNL vzhod, kjer sta se merila dva nekdanja prvoligaša, Nafta in NŠ Drava. ostal zbran. V 74. minuti je glavni sodnik Marko Lackovic zaradi starta nad Kiričem pokazal drugi rumeni karton Vinku. Sledil je vdor domačih navijačev Gorgon na igrišče. Po desetminutni prekinitvi se je tekma nadaljevala in sledila je nervozna končnica, v kateri bi ptujski igralci morali že pred koncem rešiti vprašanje zmagovalca. Kljub igralcu več in kontroli na igrišču je Nafta še prišla do nekaj polpriložnosti, medtem ko je po podaji Droždeka iz voleja zgrešil Arsič. Ob koncu tekme smo videli situacijo štirje Ptujčani na enega Lendavčana, ki pa je ni izkoristil Furek, ampak je na-streljal vratarja Valentiča. Sodnik Lackovic je v 88. minuti pokazal drugi rumeni karton na strani Drave Danu Krajncu. Po izključitvi je sledila napeta končnica, v kateri so bili ptujski nogometaši dovolj zbrani in so zmagali na težkem gostovanju v Lendavi. David Breznik Superliga MNZ Ptuj REZULTATI 5. KROGA: Boč Poljčane - Podvinci Betonarna Kuhar 1:3, 1A avto Gerečja vas -Bukovci 3:0, Hajdina - Apače 3:0, Carrera Optyl Ormož - Videm 2:4, Stojnci - Središče 5:1 1. STOJNCI 5 4 1 0 13:1 13 2. PODVINCI B. K. 5 4 1 0 7:2 13 3. VIDEM 5 4 0 1 17:8 12 4. BOČ POLJČANE 5 3 0 2 9:11 9 5. SREDIŠČE 5 2 1 2 7:9 7 6. HAJDINA 5 2 0 3 7:10 6 7. 1 A GEREČJA VAS 5 1 2 2 5:4 5 8. APAČE 5 1 1 3 5:8 5 9. BUKOVCI 5 1 0 4 6:12 3 10. C. O. ORMOŽ 5 0 0 5 3:14 0 HAJDINA - APAČE 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Črnko (17., z 11 m), 2:0 Travnikar (84.), 3:0 Trav-nikar (90.) HAJDINA: Ber, Robar, Ficko, Kurež, Mlinarič, Cebek, Gaiser, Veličkovič (Strelec), Črnko, Jazbec (Horvat), Štumberger (Travnikar). Trener: Igor Vorih. APAČE: Lendero, Vajsbaher, Jus, Šenkiš (Murko), Krajnc (Zajc), Žgeč, Predikaka, Fruk, Hergan (Drosk) Novak, Kajzer (Ivančič). Trener: Bogdan Bauman. STOJNCI - SREDIŠČE 5:1 (1:0) STRELCI: 1:0 P. Meznarič (38.), 2:0 Priher (63.), 3:0 S. Meznarič (66.), 3:1 Klajnčar (68.), 4:1 To-mašek (75.), 5:1 Tomašek (81.) STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Rižna (Aleks Petrovič), Ra-tek, Tomašek, Horvat, P. Meznarič (Hameršak), S. Meznarič, Kream-berger, Kokot (Anžel). Trener: Boris Klinger. SREDIŠČE: Kocem, Panič, Novak (Cimerman), Nemec, B. Borko (Mlinarič), Govedič, G. Borko, Lesjak, Vočanec (Klajnčar), Zadravec, Ivanuša (Rotar). Trener: Danilo Žerjav. 1A AVTO GEREČJA VAS -BUKOVCI 3:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Leben (21.), 2:0 Tominc (27.), 3:0 S. Krajnc (33.) 1A AVTO GEREČJA VAS: Ga- vrič, Kokot, Horvat, Gabrovec, Lončarič, A. Šešo, N. Šešo (Strel), S. Krajnc (Brodnjak), Leben, Rozman (Vrečar), Tominc (Hojnik). Trener: Svetozar Kaiseberger. BUKOVCI: Ferčec, Herga, Vaj-da, Topolnik, Domjan. Kokot (Murko) Serdinšek, Ž. Krajnc, Habrun, Vocanec (R. Meznarič), Pukšič (Ambrož). Trener: Boštjan Zemlja-rič. BOČ POLJČANE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Marinič (26.), 0:2 Topolovec (58.), 0:3 Lah (80.), 1:3 J. Stojnšek (89.) BOČ POLJČANE: Mlinar, Vola-všek (Vehovar), Jernejšek, Nova-čan, Grobin, Babulč, N. Hajšek, Žnidar (J. Stojnšek), Savski (Žišt), Damše, Pinter. Trener: Matej Haj-šek. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak,. Šebela, K. Bru-men, Topolovec, Lah, D. Brumen (Galun), Kuserbanj, Požegar (Si-monič-Dabič), Pal (Hauptman), Marinič, Toplak (Leben). Trener: Miran Ljubec. CARRERA OPTYL ORMOŽ - VIDEM 2:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Kmetec (14.), 1:1 Štiberc (18.), 1:2 Krajnc (29.), 1:3 Krajnc (42.), 1:4 Krajnc (54.), 2:4 Zlatnik (75.) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Jerebič, Hriberšek, Mag-dič (Kuhar), Prapotnik, K. Lah (Alen Žinko), Zlatnik (Jaušovec), Štiberc, Perger, R. Lah, Kolarič (Perčič). Trener: Aleš Jurčec. VIDEM: Kovačič, Trep (Božič-ko), U. Bedrač (D. Bedrač), M. Lah, Kostanjevec, Murič (Fridau-er), Škvarič (Hrženjak), Zemljak, Božak (Emeršič-Medved), Krajnc, Kmetec. Trener: Primož Gorše. 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: Markov-ci - Rogoznica 3:0, Cirkulane -Gorišnica 0:1, Skorba - Leskovec 3:2, Podvinci DS Galun - Tržec 2:1, Srečanje Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc bo odigrano 9. 11. 1. PODVINCI DS G. 4 4 0 0 10:2 12 2. SKORBA 4 3 0 1 10:8 9 3. GORIŠNICA 3 2 1 0 3:0 7 4. TRŽEC 3 2 0 1 6:3 6 5. LESKOVEC 4 12 1 6:6 5 6. MARKOVCI 4 1 1 2 3:3 4 7. CIRKULANE 4 112 4:5 4 8. LOVRENC 3 1 0 2 3:5 3 9. DORNAVA V. K. 3 0 1 2 4:8 1 10. ROGOZNICA 4 0 0 4 1:10 0 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: Polska-va Avtoprevozništvo Grobelnik - Grajena 3:0, Zgornja Polska-va - Slovenja vas 2:2, Hajdoše - Oplotnica 2:2, Pragersko 75 -Majšperk 2:1, Makole - Podleh-nik 1:3 1. ZG. POLSKAVA 4 3 10 14:5 10 2. HAJDOŠE 4 3 1 0 9:5 10 3. PODLEHNIK 4 3 0 1 8:3 9 4. GRAJENA 4 3 0 1 5:3 9 5. POLSKAVA A. G. 4 2 0 2 6:4 6 6. SLOVENJA VAS 4 1 1 2 7:11 4 7. MAJŠPERK 4 1 0 3 11:14 3 8. PRAGERSKO 75 4 1 0 3 3:8 3 9. MAKOLE 4 1 0 3 11:17 3 10. OPLOTNICA 4 0 1 3 6:10 1 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 4. KROGA: Borovci - Dornava 2:4, Skorba - Spodnja Polskava 5:2, Videm - Apače 2:0, Majšperk - Dornava 2:0 1. VIDEM 4 4 0 0 18:5 12 2. DORNAVA 4 2 1 1 9:5 7 3. MAJŠPERK 4 2 1 1 6:6 7 4. SKORBA 4 2 0 2 11:10 6 5. APAČE 4 112 3:6 4 6. BOROVCI 4 1 1 2 11:15 4 7. GRAJENA 4 0 2 2 3:6 2 8. SP. P0LSKAVA 4 0 2 2 17:15 2 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 4. KROGA: Hajdi- na - Zgornja Polskava 2:0, Pragersko - Podlehnik 3:0, Pohorje Oplotnica - Lovrenc 0:2 1. LOVRENC 4 3 1 0 14:1 10 2. POHORJE - OPL. 4 3 0 1 10:3 9 3. PRAGERSKO 4 3 0 1 7:4 9 4. HAJDINA 4 1 0 3 4:11 3 5. PODLEHNIK -1 4 0 2 2 1:7 1 6. ZG. POLSKAVA 4 0 1 3 0:10 1 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Lesko-vec - Markovci 2:2, Tržec - Or- mož 1:4, Gorišnica - Podvinci 5:0 1. ORMOŽ 4 3 0 1 19:7 9 2. GORIŠNICA 4 3 0 1 14:9 9 3. PODVINCI 4 3 0 1 11:7 9 4. MARKOVCI 4 1 1 2 10:15 4 5. LESKOVEC 4 1 1 2 7:14 4 6. TRŽEC 4 0 0 4 3:12 0 Danilo Klajnšek Športni napovednik Rokomet • Pokal RZS V sredo, 2. oktobra, bodo odigrane tekme šestnajstine finala Rokometne zveze Slovenije. Pari so: Slovan - Sevnica, Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Krško, Črnomelj - Škofljica Pekarna Pečjak, Radovljica - Šmartno, Arcont Radgona - Koper 2013, Do-bova - Sviš, Maribor Branik - Trimo Trebnje, Loka 2012 - Mo-škanjci-Gorišnica, Slovenj Gradec - Gorenje Velenje, Ajdovščina - Krka, Velika Nedelja - Carrera Optyl - Istrabenz plini Izola, Dol TKI Hrastnik - Ribnica Riko hiše, Pomurje - Celje Pivovarna Laško, Grča Kočevje - Krim Olimpija, Drava Ptuj - Radeče MIK Celje, Damahaus Cerklje - Jeruzalem Ormož. Nogomet • 1. SML 9. KROG: Aluminij - Domžale (v sredo ob 14.00) 1. SKL 9. KROG: Aluminij - Domžale (v sredo ob 14.00) VETERANI 40 - VZHOD 5. KROG: Ormož - Gorišnica (v četrtek ob 16.45) Danilo Klajnšek Kegljanje Prva zmaga moške ekipe, dekleta še vedno brez nje Tretji krog v kegljaških ligah je bil za ptujski ekipi polovično uspešen. Ženske so v 1. B-ligi gostovale v Trebnjem in še tretjič izgubile. Tokrat so imele tudi malo smole, saj so bile poražene šele po skupnem seštevku podrtih kegljev, čeprav je bilo po igrah izenačeno. Kar nekoliko čudno se sliši, da so kar tri igralke Drave pristale v moštvu tega kroga na tujih igriščih, vendar so ostale brez točke. Ptujčanke so še edine v ligi brez zmage. Moški, ki nastopajo v 3. moški vzhodni ligi, so po remiju proti De Vesti tokrat vpisali prvo zmago v prvenstvu. Premagali so doslej neporaženo ekipo iz Slovenj Gradca, kar je lahko samo dobra vzpodbuda v nadaljevanju prvenstva. Boris Premzl je s 572 podrtimi keglji dosegel četrti rezultat tega kroga. 5. TREBNJE 6. IMPOL 7. IZOLA 8. MIKLAVŽ 9. ŠOŠTANJ 10. DRAVA 2 0 1 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 0 0 3 1.B SKL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Trebnje - Drava 5:3, Radenska - Izola 7:1, Mas Tech - Gorica 3:5, Miklavž - Impol 6:2, Celje - Šoštanj 7:1 1. GORICA 3 3 0 0 6 2. RADENSKA 3 2 0 1 4 3. MAS TECH 3 2 0 1 4 4. CELJE 3 2 0 1 4 TREBNJE - DRAVA 5:3 (3293 - 3219) DRAVA: Fridl 527, Pavlič 485, Krušič 564, Kolar 549, Kramber-ger 529, Bombek 565 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 3. KROGA; Drava - Slovenj Gradec 6:2, Radenska - Ceršak 2:6, DE Vesta - Korotan 1:7, Konjice - Ruše 6:2, Prepolje - Pivovarna Laško 2:6 1. CERŠAK 3 3 0 0 6 2. KOROTAN 3 2 0 1 4 3. KONJICE 3 2 0 1 4 4. PIVOVARNA LAŠKO 3 2 0 1 4 5. SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4 6. DRAVA 3 1 1 1 3 7. DE VESTA 3 1 1 1 3 8. RADENSKA 3 1 0 2 2 9. PREPOLJE 3 0 0 3 0 10. RUŠE 3 0 0 3 0 DRAVA - SLOVENJ GRADEC 6:2 (3146:3111) DRAVA: Golob 545, Čuš 535, Arnuš 224, Podgoršek 242, Murko 531, Premzl 572, Čeh 497. Danilo Klajnšek Judo • 13. pokal Dupleka Ljutomerčani osmi Na mednarodnem 13. pokalu Dupleka v Mariboru je v starostni kategoriji U-12, U-16 in U-18 sodelovalo več kot 250 tekmovalcev iz tridesetih klubov Hrvaške, Srbije, Romunije, Italije, Avstrije in Slovenije. Turnirja se je udeležilo 14 judoistov TVD Partizan Ljutomer, ki so ekipno osvojili zelo dobro 8. mesto. V konkurenci posameznikov so vidnejše uvrstitve dosegli -U-12, ml. deklice: 3. Diana Šterman; ml. dečki: 2. Niko Novak, 3. Miha Rudolf in Nejc Vajda; U-16, ml. kadetinje (do 57 kg): 1. Hanna Mazouzi; ml. kadeti (do 81 kg): 2. Alen Tibaot; U-18, kadetinje: 2. Hana Prelog (do 57 kg), 3. Barbara Halas (do 63 kg); kadeti: 2. Žiga Šendlinger (do 60 kg) in Narsej Lackovič (do 90 kg). NŠ torek • 1. oktobra 2013 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tenis • Ekipno svetovno prvenstvo U-16 Slovenija med najboljšimi osmimi ekipami na svetu Trenutno najboljša slovenska ekipa v mladih kategorijah, ekipa deklet do 16. leta starosti, je pretekli teden nastopala na svetovnem ekipnem prvenstvu v Mehki. Tam se je med sabo merilo najboljših 16 ekip sveta, ki so si nastop zagotovile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Ekipna svetovna prvenstva za starostno skupino U-16 potekajo od leta 1985, prvotno pod imenom »World Youth Cup«, od leta 2005 pa po zamenjavi sponzorja pod imenom »Junior Fed Cup by BNP Paribas«. V prvem letu so nastopale ekipe iz 44 držav, z leti pa je tekmovanje postajalo vedno množičnejše in v zadnjih letih se ga udeležuje okrog 100 držav. Gre za eno najmnožičnejših ekipnih tekmovanj in že sama uvrstitev na zaključni turnir, kamor se je iz Evrope uvrstilo 6 reprezentanc (najboljše na ekipnem EP v Švici), predstavlja izjemen uspeh. V skupini do dveh zmag Slovenska ekipa je igrala v postavi Manca Pislak, Nina Potočnik in Tamara Zidan- Slovenska ekipa v postavi Nina Potočnik, Manca Pislak in Tamara Zidanšek je pod vodstvom Gorana Djurdjeviča odlično nastopala na ekipnem svetovnem prvenstvu U-16 v Mehiki. ček, spremljevalni trener pa je bil Ptujčan Goran Djurdjevič. V mestu San Luis Potosi v Mehiki (leži na nadmorski višini skoraj 2000 metrov), so bile ekipe razvrščene v štiri predtekmo-valne skupine s po štirimi ekipami. Zmagovalke skupin so se merile za končno uvrstitev od 1. do 4. mesta, drugouvrščene ekipe za mesta od 5. do 8 ... Slovenke so imele zelo težko delo, saj so se po žrebu znašle v skupini z ekipami ZDA, Francije in Kolumbije. Za uvod so se Slovenke na betonski podlagi merile s prvimi favoritinjami skupine, reprezentanco ZDA. Ta je zmagala z rezultatom 3:0. Po uvodnem porazu Pislakove je imela Potočnikova v drugem srečanju priložnost za zmago, saj je v tretjem, odločilnem nizu, vodila 3:0 in nato 5:3, a jo je tekmica ujela in srečanje se je končalo v tie-breaku. Tam je bila Američanka uspešnejša in je svoji ekipi zagotovila zmago. V 2. krogu so bile Slovenke pred težko nalogo, saj so ji nasproti stale 6. nosilke, Franco- Namizni tenis • 1. in 2. SNTL Naši drugoligaši začeli odlično 1. SNTL (m) REZULTATI 4. KROGA: Kema II. - Ptuj 5:0, Mengeš - Letrika 5:4, Olimpija - Maribor 0:5, Krka - Ilirija 5:1, Tempo Velenje - Kema I 1:5 1. ZAVAROVALNICA MARIBOR 4 4 0 8 2. KEMA I. 3. KRKA 4. I LIRIJA 5. TEMPO VELENJE 6. MENGEŠ 7. LETRIKA 8. KEMA II. 9. OLIMPIJA 10. PTUJ 4 4 0 8 4 3 16 4 3 16 4 2 2 4 4 2 2 4 4 1 3 2 4 1 3 2 4 0 4 0 4 0 4 0 KEMA 2 - PTUJ 5:0 Gorazd Horvat - Jernej Masten Toplak 3:0, Tomaž Pelcar - Sašo Malovič 3:0, Damjan Zelko - Mar-sel Šegula 3:0, Tomaž Pelcar -Jernej Masten Toplak 3:0, Gorazd Horvat - Marsel Šegula 3:0. Mlada ptujska ekipa (mlajši kadeti in kadeti) se drugi ekipi Keme ni mogla upirati, saj je razlika med najboljšimi slovenskimi mladinci in kadeti vendarle prevelika. Ptujčanke so nastope v 2. ligi začele z zmago proti ekipi Ljutomera. Na fotografiji so Eva Gojkovič, Anja Bezjak, Katja Krajnc in Maša Harkai. 2. SNTL (m) REZULTATI 1. KROGA: Ster-nmatik Cirkovce - Križe 5:0, Sternmatik Cirkovce - PPK Rakek 5:1, Sobota - Muta 5:2, Kajuh Slovan - Rakek 5:4, Krka II. -Gorica 5:1, Kajuh Slovan - Križe 5:2, Melamin - Gorica 5:2, Krka II. - Arrigoni 0:5 ŠTERNMATIK CIRKOVCE -KRIŽE 5:0 Koban - Muratovič 3:1, Piljak - Bapič 3:0, Krušič - Steiner 3:1, Piljak - Muratovič 3:0, Hergan -Steiner 3:1 ŠTERNMATIK CIRKOVCE -PPK RAKEK 5:1 Krušič - Urbanc 3:0, Piljak - Strohscak 3:0, Koban - Zdovc 3:1, Piljak - Urbanc 3:0, Krušič - Zdovc 2:3, Napast - Stroscak 3:1. Igralci iz Cirkovc so imeli v soboto pravi praznik, saj so s Križami odigrali prvi dvoboj v 2. ligi. Po napredovanju v 2. ligo so se primerno okrepili, da bi bili tudi v tem rangu v samem vrhu prvenstvene lestvice. Start v novo prvenstvo je bil praktično sanjski, saj so v domači dvorani dvakrat slavili visoko zmago. Prvo posamično, zgodovinsko zmago, je vpisal Primož Koban. Ob dveh visokih prepričljivih zmagah Danila Piljaka je bilo vse ostalo »stvar tehnike«. Najboljši igralec cirkovške ekipe je v dveh igrah, skupno v šestih nizih, tekmecema prepustil le 25 točk. Svoje sta dodala še Luka Krušič in Darko Hergan in prva zmaga je bila pod streho. Podobno je bilo v popoldanskem dvoboju, le da so gostje iz Rakeka zmagali v enem posameznem dvoboju (Zdovc je tesno, 3:2, premagal Luko Kruši-ča). V tem dvoboju je dobil priložnost za nastop Žan Napast. 2. SNTL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Ptuj -Ljutomer 5:2, Logatec II - Križe 5:2, Ljubljana - Preserje 2:5, Logatec II - Preserje 5:2, Ljubljana - Križe 2:5. PTUJ - LJUTOMER 5:2 Maša Harkai - Staša Matis 1:3, Anja Bezjak - Ines Frlin 3:0, Katja Krajnc - Janja Lebarič 3:1, Anja Bezjak - Staša Matis 3:0, Maša Harkai - Janja Lebarič 1:3, Katja Krajnc - Ines Frlin 3:0, Anja Bezjak - Janja Lebarič 3:0. V soboto so tekmovanje pričele tudi igralke v 2. ligi. V tem rangu ekipa Ptuja letos nastopa s tremi domačimi igralkami (Anjo Bezjak, Katjo Krajnc in Evo Gojkovič) in Mašo Harkai, ki je pristopila iz Keme. Ptujska dekleta so tekmovanje začela z zmago, saj so ekipo Ljutomera prepričljivo premagale z rezultatom 5:2. Tri točke je prispevala najboljša domača igralka, mladinka Anja Bezjak, dve pa je prispevala kadetinja Katja Krajnc. DK, JM zinje. Za našo reprezentanco sta nastopili Nina Potočnik in Tamara Zidanšek. Nina se je merila s Fiono Ferro, 40. igralko mladinske svetovne lestvice ITF in jo po ogorčenem boju premagala 4:6, 7:5, 6:2. V drugem srečanje se Tamara ni mogla resneje upirati Margot Yerolymos (59. na lestvici ITF), zato je o končnih zmagovalkah odločalo srečanje dvojic. Tamara in Nina sta z zmago nad precej višje uvrščenima tekmicama na svetovni lestvici prijetno presenetili in slavili z rezultatom 6:4, 4:6, 6:1. V zadnjem srečanju v skupini so se Slovenke merile s Kolumbijo. Goran Djurdjevič je med posameznicami na igrišče poslal Zidanškovo in Potočnikovo, ki sta njegovo zaupanje upravičili in zmagali. Težje delo je imela Nina, ki je igrala proti Fernandi Marii Herazo (76. na lestvici ITF). Prvi niz je Kolumbijka dobila, drugi in tretji pa sta pripadla naši igralki. V tekmi dvojic sta Manca Pislak in Tamara Zidanšek Sloveniji priigrali še tretjo točko. S tem so naše igralke osvojile 2. mesto v skupini, prvega je brez poraza zasedla ekipa ZDA. Ta se je v polfinalu merila z drugimi zmagovalkami skupini, ekipami Rusije, Avstralije in Madžarske. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta bodo igrale ekipe Slovenije, Brazilije, Mehike in Nove Zelandije. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta Sloveniji je žreb namenil Brazilijo. Po igrah posameznic je bil rezultat izenačen: Tamara Rezultati slovenske reprezentance v skupini: Slovenija - ZDA 0:3 Pislak - Michaela Gordon 2:6, 0:6, Potočnik - Katerina Stewart 3:6, 6:1, 6:7(1), Pislak/Zidanšek - Stewart/McCarthy 1:1 predaja; Slovenija - Francija 2:1 Potočnik - Fiona Ferra 4:6, 7:5, 6:2, Zidanšek - Margot Yerolymos 3:6, 1:6, Zidanšek/Po-točnik - Yerolymos/Rassat 6:4, 4:6, 6:1.; Slovenija - Kolumbija 3:0 Zidanšek - Juliana Valero 6:1, 6:3, Potočnik - Fernanda Maria Herazo 0:6, 7:5, 6:2, Pislak/Zi-danšek - Herazo/Arcinegas 7:5, 7:6(2); Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Slovenija - Brazilija 1:2 Zidanšek - Luisa Stefani 6:3, 7:6(2), Pislak - Leticia Vidal 2:6, 2:6, Potočnik/Pislak -Vidal/Go-mide 3:6, 4:6. Slovenija - Nova Zelandija 2:1 Zidanšek - Ella Hassall 6:1, 6:2, Pislak - Rosie Cheng 0:6, 4:6, Zidanšek/Pislak - Hassall/ Cheng 6:2, 6:2. Zidanšek je zabeležila še eno zmago, Manca Pislak pa je v drugi tekmi posameznic izgubila. O zmagovalkah je odločala tekma dvojic, kjer je trener Končni vrstni red (v oklepaju so nosilke): 1. Rusija (1) 2. Avstralija (2) 3. ZDA (3) 4. Madžarska (4) 5. Brazilija (8) 6. Mehika 7. Slovenija 8. Nova Zelandija 9. Češka (5) 10. Francija (6) 11. Slovaška 12. Egipt (7) 13. Republika Koreja 14. Kolumbija 15. Bolivija 16. Namibija Djurdjevič v igro postavil Nino Potočnik in Manco Pislak. Ti sta po napornem turnirju srečanje izgubili z rezultatom 3:6, 4:6. Našo ekipo je tako čakal obračun za končno 7. mesto, tekmice pa so bile igralke Nove Zelandije. Po srečanju posameznic je bil izid izenačen na 1:1. Tamara Zidanšek, ki je na turnirju igrala zares odlično, je zabeležila še tretjo posamično zmago. Drugo srečanje posameznic je Manca Pislak izgubila, tako da je končne zmagovalke znova odločila igra dvojic. Za Slovenijo sta nastopili Tamara Zidanšek in Manca Pislak (Nina je imela zaradi betonske podlage težave s hrbtom), ki sta novozelandski vrstnici premagali v dveh nizih in Sloveniji zagotovili končno 7. mesto. »Naša dekleta so osvojila končno 7. mesto, kar je lep dosežek in vzpodbuda za še bolj resno in zavzeto delo v prihodnje. Upamo, da bomo katero izmed njih že prihodnje leto videli tudi na turnirjih za mladinski grand slam,« so zapisali na spletni strani Teniške zveze Slovenije. Jože Mohorič Tenis • Blaž Rola V Maroku še enkrat do polfinala Blaž Rola je po odigranem challenger turnirju prejšnji teden (polfinale med posamezniki in dvojicami) ostal v Maroku in severnoafriško turnejo nadaljeval na futures turnirju v Agadirju. Turnir je imel nagradni sklad 15 tisoč dolarjev, Rola pa je bil na njem 1. nosilec. V prvih dveh krogih ni imel preveč zahtevnega dela, saj je najprej ugnal 17-letnega domačina, ki je na turnirju nastopal s posebni povabilom organizatorjev (wild cardom), nato pa še 19-letnega Poljaka Kocyla. V četrtfinalu ga je čakal nekoliko težji tekmec, izkušeni 27-letni Nemec Steven Moneke (382. na lestvici ATP). Z njim je pretekli teden uspešno nastopal med dvojicami, zato sta se med sabo dobro poznala. Kljub temu je Blaž pokazal svoje sposobnosti in slavil v dveh nizih. Posebna zgodba je bil polfi-nalni nastop proti 4. nosilcu, Alžircu Ouahabu (315.). 28-le-tnik je odlično pariral našemu igralcu, zato se je prvi niz po enakovredni borbi končal v tie breaku. Tu je bil Afričan uspešnejši in je slavil 7:4. V drugem Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je z uvrstitvijo v polfinale futuresa končal maroško mini turnejo. nizu je Blaž odigral odločneje in je ta niz dobil z rezultatom 6:3. Odločal je tretji niz, v katerem je imel več sreče in potr- Agadir (Maroko), 15 tisoč dolarjev, rezultati: 1. krog: Rola - Mustafha Belcora (Maroko) 6:0, 6:1; 2. krog: Rola - Arkadiusz Kocyla (Poljska) 6:4, 6:2; četrtfinale: Rola - Steven Moneke (Nemčija, 6.) 6:2, 7:5; polfinale: Rola - Lamine Ouahab (Alžirija, 4.) 6:7(4), 6:3, 1:6; finale: Ouahab - Filip Krajinovic (Srbija, 3.) 6:1, 7:6(2). pežljivosti v odločilnih trenutkih Ouahab. Ta si je z zmago proti Roli (202.) na široko odprl pot do skupne zmage. V finalnem nastopu je še enkrat pokazal dobro igro in na koncu zasluženo osvojil turnir. Blaž Rola je v ponedeljek na najnovejši ATP-letvici zasedel 206. mesto, kar je štiri mesta nižje kot prejšnji teden. JM 16 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 1. oktobra 2013 Ptuj • Pogovor z ministrom za kulturo Urošem Grilcem Grilc: „Uživam v svojem ministrovanju!" Minister za kulturo Uroš Grilc, ki je septembra prvič v svojem mandatu obiskal Ptuj, je na večino tistih, ki so se z njim pogovarjali, pustil zelo dober vtis. Politik, ki je kar cel dan namenil našemu mestu in ki ima očitno odličen spomin, saj si je o vseh šestih zavodih, ki jih je obiskal, zapomnil zelo veliko podatkov, pa bo dobro besedo o delovanju le-teh ponesel tudi v prestolnico. Z njim pa smo se pogovarjali tudi o nekaterih manj prijetnih temah, večletnem propadanju turniškega in borlskega gradu, zmanjševanju sredstev za kulturo, načrtih države ... Lastništvo turniškega kompleksa je sedaj v rokah MO Ptuj. Kako ocenjujete načrte za ureditev le-tega in ali nameravate še več državnih objektov predati občinam? „Načelna politika ministrstva za kulturo je, da poskušamo za objekte kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture, ki so v državni lasti in niso ustrezno upravljani, najti upravljavca. Lokalne skupnosti so tukaj absolutno prvi sogovornik. Prav gotovo bomo poskušali tako reševati te zadeve, vse pa je treba gledati od primera do primera. Primer s ptujsko občino je zelo poseben, saj smo uspeli v zelo kratkem času končati zgodbe, ki so se pričele dogajati že pred leti in v tem smislu je prenos treh objektov - dominikanskega samostana, Turnišča in Vičave - na MO Ptuj zelo posebna zgodba in vsi smo zelo zadovoljni. Je pa ptujska občina precej ambiciozna glede upravljanja kulturne dediščine in ima zelo smele načrte. Pri prenosih državnega premoženja na lokalno skupnost je pomembno to, na kakšen način se zagotovi, da bo kulturna dediščina ustrezno predstavljena, ohranjena, promovirana in javno dostopna. Enako težo pa ima tudi to, kako bo uporabljena in kaj je javni interes, ki bo zapolnjeval prostore. V tem smislu je raznolika dejavnost, ki je vezana od kulturnih dejavnosti do proizvodnih, šolstva in razisko- vanja, absolutno nekaj, kar je skladno z javnim interesom. Seveda pa ima občina pri tem odslej ključno besedo." Država v vseh teh letih ni uspela zagotoviti sredstev, potrebnih za obnovo turniškega gradu in ureditev kompleksa. Zakaj menite, da bo občina lažje prišla do potrebnih financ? „Zgodba na Turniščah ni zgodba o dolgotrajnem propadu, kajti denacionaliza-cijski postopek se je končal šele leta 2007. Šele takrat je država postala lastnica in je lahko v resnici začela razmišljati, kaj s tem gradom storiti. Izkazalo se je, da je prenos na občino prva možnost. Vlagati v neko infrastrukturo, ne da bi vedel prihodnji namen, je nesmiselno. Žal si je država to privoščila kar na nekaj primerih gradov, kjer imamo ustrezno obnovljeno dediščino, ki pa nima ustrezne uporabe. Edini pravi način je najti lastnika, določiti namen in potem razmišljati o obnovi. Predhodno je to dediščino seveda treba zaščititi pred propadom, če je ogrožena. Vsebina z roko v roki s pravili zavoda za ohranitev kulturne dediščine. Občina Ptuj je z lastništvom dobila možnost, da kandidira tudi na novih virih za financiranje, od evropskih razpisov in norveških finančnih mehanizmov do razpisov ministrstva za spomenike državnega pomena. Dobila je breme, upravljanje s pomembno infrastrukturo, po drugi strani pa možnost, da pride do virov, s katerimi bo objekte revitalizirala in spodbudila razvoj." Podobna zgodba je tudi z gradom Borl, ki je prav tako pomemben državni Minister za kulturo Uroš Grilc: »Pri prenosih državnega premoženja na lokalno skupnost je pomembno to, na kakšen način se zagotovi, da bo kulturna dediščina ustrezno predstavljena, ohranjena, promovirana in javno dostopna.« objekt, ki pa propada in ni ustrezno upravljan. Kakšni so načrti tam? „Grad Borl je bil dvakrat neuspešno prodajan na razpisih. V začetku poletja smo ponovno izvedli cenitev in prišli do boljšega izhodišča za morebitne kupce, ponovno smo opredelili tudi pogoje in jeseni bo objavljen razpis za prodajo. Žal grad Borl nima takega interesenta v lokalni skupnosti in v tem primeru pač moramo iskati druge poti." Obiskali ste šest javnih zavodov na Ptuju. Kakšen je vaš občutek, kako se dela? „Ptuj je izjemno živahno in raznoliko bogato kulturno mesto, ki diha s svojo kulturno dediščino. Je najstarejše slovensko mesto, ki zna svojo lastnost izredno tkati v neko sodobno poimenovanje kulture. Zelo mi je všeč, da je mestna občina namenila kino mladim, da je tam filmska kultura. Obiskal sem še knjižnico, ki je ena najlepših in se ponaša z izjemno dobrimi rezultati, s 14 tisoč člani, 13,3 izposoje na prebivalca jo postavlja v vrh tudi po branosti. Ogledali smo si tudi gledališče, se seznanili z nekaj težavami. To je gledališče, ki ima poseben status, saj je edino gledališče v Sloveniji, ki nima zaposlenega ansambla, kar lahko izkoriščajo tudi kot prednost. Ukvarjali pa smo se še z objekti kulturne dediščine; navdušen sem nad dominikanskim samostanom. Gre za izjemno pridobitev, to je pravi biser in prav zanima me, kako bo ta prostor napolnjen z vsebino. Možnosti so zelo velike, bo pa občina morala biti zelo ambiciozna, če želi zapolniti tri dvorane, največja ima kar 400 sedežev. Zategovanje pasu se je v zadnjih letih močno poznalo na vseh področjih, tudi na kulturi. Kako boste kot minister zagotovi- li, da kultura ohrani položaj, ki ga ima trenutno? Nenazadnje manj sredstev lahko vpliva tudi na raven kakovosti. „Drži. Trudimo se, da varčevanje, ki je povezano z golim dejstvom, da je proračunskih sredstev manj kot kdaj koli, obrnemo v smer, da se varčevanje ne dogaja na račun kakovosti in smo na to zelo pozorni. Pripravljamo razne spremembe zakonodaje in reforme, ki bodo omogočile po eni strani javnemu sektorju neko večjo fleksibilnost in učinkovitost v smeri zagotavljanja kakovostnega izvajanja javne službe, po drugi strani pa smo zelo pozorni na položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih, ki prinašajo ključno raznolikost v kakovostno kulturno ponudbo v državi. Druga taktika je ta, da poskušamo pojmovanje kulture in financiranje kulturnih projektov povezati s projekti drugih resorjev. Da kultura ni zgolj resor, ki je odvisen le od proračuna ministrstva za kulturo, ampak jo poskušamo vklopiti v programe na področju izobraževanja in iskati dolgoročnejše spodbude in strateško povezavo med oblikovanjem kurikuluma in izvajanjem kulturnih dejavnosti. Želimo intenzivneje vključevati kulturne inštitucije v šolske programe, velik poudarek pa dajemo kreativnim industrijam, arhitekturi, oblikovanju in jih povezujemo z gospodarskim resorjem. Strateške povezave z drugimi resorji so en odgovor, da kulturo postavimo na raven vladne kategorije, ne zgolj zato, da dobimo nove vire financiranja za kulturo, ampak predvsem iz prepričanja, da kultura lahko v te resorje prinese neko dodano vrednost, tudi spodbudi določene elemente, potrebne za razvoj. To je tisto, kar bo prineslo temelje za razvoj kulture. Sama proračunska situacija je zahtevna, žal s proračunom gremo še nižje, kot smo bili z rebalansom 2013." Glede na to, da so res težki časi, se vam zdi, da ste si izbrali pravi čas za ministrovanje? Najbrž gre glede na okoliščine za nehvaležno funkcijo. „Mogoče ni najlažje, mislim pa, da je pravi čas, da vpeljemo spremembe, ker je tudi neka splošna zavest med kulturnimi producenti in širšo javnostjo, da slovenska kultura potrebuje neke strukturne spremembe, ki bodo postavile nove temelje, primerne današnjemu času in izzivom. Zaenkrat kar uživam v svojem ministrovanju." Dženana Kmetec Slovenija • Vlada sprejela predlog resolucije o NPK 2014-2017 Brez resnih posegov je kultura obsojena na kolaps Vlada je v petek sprejela predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril minister za kulturo Uroš Grilc, je osnutek NPK »zelo realističen dokument, ki stoji trdno na tleh sedanjih razmer«. Predlog resolucije o NPK je po njegovih besedah tudi izrazito razvojni dokument, saj zelo natančno definira ključne probleme na posameznih področjih in nanje odgovarja z ustreznimi ukrepi. Poleg tega je usklajen s proračunom za leti 2014 in 2015, ki je v fazi sprejemanja. Predlog resolucije o NPK, ki je preko široke javne razprave nastajal v povezavi s kulturno javnostjo, napoveduje spremembo celotnega kulturnega sistema. Ta je po ministrovih besedah edina možnost, če želimo v prihodnosti raven slovenske kulture tako z vidika kakovosti kot z vidika raznovrstnosti, predvsem pa njene dostopnosti, ohraniti na doseženi ravni. Brez resnih posegov je namreč slovenska kultura v sedanjih razmerah obsojena na usihanje, upad kakovosti in počasen kolaps, je prepričan minister. Predlog resolucije je označil kot »pol-nokrvni vladni dokument«, ki ni načrt dela resorja kulture, ampak je dokument, ki zavezuje številne resorje k temu, da ustrezno razvijejo svojo politiko do področja kulture. Med vsebinskimi novostmi, ki jih prinaša, je izpostavil napoved celovite arhitekturne politike, iskanje povezav s šolsko politiko, zlasti kar zadeva kulturno umetnostno vzgojo in iskanje povezav s turizmom predvsem z vidika predstavitve kulturne dediščine. V njem je tudi velik poudarek na kreativnih industrijah in oblikovanju ter na samozaposlenih v kulturi. Sicer pa so želeli z NPK predvsem v naslednjem obdobju začrtati stabilno okolje, v katerem se ustvarjalci ne bodo vedno znova srečevali s stihijskimi potezami kulturne politike. Sprejetje resolucije o NPK določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Na vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati spremembe ZUJIK, je minister napovedal, da bo skupaj z zakonom o arhivih ter zakonom o varstvu kulturne dediščine najpozneje v treh tednih obravnavan na vladi. Kot je dejal, so vsi trije že v zaključni fazi usklajevanja. Sicer pa naj bi bila po njegovih besedah do konca leta v javno razpravo predložena še zakon o enotni ceni knjige in nov zakon o Slovenskem filmskem centru. (sta) Foto: CG torek • 24. septembra 2013 Reportaža, kronika Štajerski HODNIK 17 Na valovih časa Piše: UrošŽajdela - Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (7.) Čarobnost gorovja Sprva me navpično usmerjena cesta ponese do manjših jezerc, od koder se odpre pogled na tri najvišje vrhove Irske. Magično. Čarobno. Kar pozabiš, da je za teboj že nekaj ur naporne hoje. Ponovno se pojavi dež. Iz trenutka v trenutek se bolj krepi. Uberem jo po daljši poti, ki zaobjema vse tri vrhove. Nekaj naključnih entuziastov srečam na poti. Za danes so obupali. Jaz nadaljujem, čeprav dež na sila spolzki skali ni zaželen prijatelj. Po dobri uri vzpona dosežem 650 metrov nad morjem. Seveda ne smemo pozabiti, da se vzpon praktično začne na morski gladini. Dež rahlo pojenja. Vrhovi se v nagajivem snopu prodirajočih se sončnih žarkov zalesketajo. Odpre se pogled na zahodni del otoka. Nepregledna množica obdelovalnih površin, jezero Kil-larney in bližnje morje. Nadaljujem vzpon in že sem na 800-me-trski znamki. Tretji najvišji vrh s 1010 metri in še bolj zapletenim imenom Beenkeragh je na dosegu. A glej ga zlomka, preden osvojiš vrh, se rahlo spustiš v dolino. Vsaj za 300 metrov višinske razlike. In spet vzpon. Po dobrih 4 urah hoje od izhodišče točke končno presežem magično mejo na Irskem, sem nad 1000 metri. Sonce me obsije. Zasluženo, pomislim. Pod menoj se odpre mogočna dolina s številnimi jezerci in mogočnimi pogledi. Prehod do najvišjega vrha je po ozkem prečnem grebenu. Mnogokrat sila strmo in prepadno, a s fantastičnimi razgledi. Ponovno se spustim za vsaj 200 metrov in ponovno vzpon. Sonce se počasi umika. Prihajajo oblaki. Tudi jaz prihajam na najtežji in najprepa-dnejši del. Nazaj ne morem, preveč spolzke skale, gremo naprej. Pršenje se prelevi v dež, ki postaja vse močnejši. Še dobro, da je prehod kratek. Po nekaj deset minutah sem že na drugi strani. Oblaki popolnoma prekrijejo osrednji vrh, do katerega me loči le še 250 metrov nadmorske višine. Po natanko šestih urah hoje in 1600 metrih višinske razlike sem na vrhu. Težak je vzpon. Dobi moje skromno spoštovanje. Razgledi, boste vprašali? Ja, tisti dan jih ni bilo. Dež. Ampak, že naslednje leto sem se vrnil in razgledi so res dahjemajoči. Celoten nacionalni park Killarney, morje in zalivi, pašniki in obdelovalne površine. Gozdovi in jezera. Si na vrhu pravljično lepe Irske. Killarney nacionalni park pa je poznan predvsem po svojih ledeniških dolinah, ki so utrle pot številnim rekam in hudournikom, le-ti pa zagotovili vodo za jezera. Dolina »Gap of Dun-loe« je vsekakor najlepša jezerska dolina na Irskem. Obdajajo jo najvišji vrhovi, pravljični mostovi čez številne reke in seveda fantastična jezera. Prekrasno. Idiličnost zmotijo lenobni turisti, ki zlonamerno uporabljajo lokalno cesto za svoj najet avtomobil. Poseben pečat kulisi dajejo ovčke, ki s svojim prikupnim črnim obrazkom spominjajo na znamenitega junaka iz sodobne Foto: Uroš Žajdela Vratolomna, a dahjemajoča pokrajina na prehodu med vrhovi Se zadnji pogled na greben, ki ga moramo prečkati. Foto: Uroš Zajdela risanke, Backa Jona. Kako lu-štne. A po nekaj urah hoje v njih vidiš le dobro zapečeno meso s tipičnim irskim krompirjem ter solato. To bo današnja nagrada za celodnevni pohod v lokalni krčmi ob izhodu. Killarney nacionalni park s svojim mestecem, jezerom in »gorsko« naravno kuliso številnih jezer in rek očara, navduši, zapelje. Prekrasna narava. Seveda pa mesto na Irskem ni mesto, če ne bi imelo svojega gradu. Ta je neposredno ob jezeru. Pravljično. Aranski otoki in znameniti morski klifi Kako težko sem se poslovil od Killarney nacionalnega parka, a čas me že malo preganja. Hkrati pa potrebujem počitek. Z lokalnim transportom je na Irskem kar križ, zato si omislim izposojo avtomobilov. Po nekaj kilometrih vožnje po bližnjem parkirišču sem približno pripravljen za vožnjo po »nasprotnem« pasu. V bistvu so največja težava krožišča. Tudi v križišču je treba biti zelo previden, ne samo zaradi primerne razvrstitve na zavijajoč pas, temveč tudi zaradi avtomobilov iz druge strani, kot smo vajeni. A presenetljivo hitro osvojiš vse prvine. S svojim majhnim fiatom že hitim v smeri vasice Doolite s pristaniščem za majhen ribiški ladijski trajekt. Sprva po avtocesti, kasneje po ozkih lokalnih cestah, ko vendarle ne prispeš do super ozkih vaških cest, ki naj bi bila dvopasovnica. Nekaj kilometrov pred pristaniščem se spremeni v nočno moro, saj je avtomobilov vse več, cesta Cas za užitek ob vratolomnem prepadu Foto: Uroš Žajdela pa bolj in bolj ozka. Vsaj tako se zdi. Borim se s kazalci na uri, saj moram do trinajste ure prihiteti do pristanišča, sicer bom moral še en dan počakati na celini. Nekaj minut čez trinajsto mi uspe. Parkiram avtomobilček, kupim vozovnico in že sem na poti na otoški raj presežnikov. Aranski otoki so skupek treh otokov, ki s svojo impozantno in tisočletno zgodovino ter nepredstavljivo lepoto burijo duhove številnim. V napetem pričakovanju me valovi zazibajo v sladek spanec. Zraven mene nekaj »zbolelih« turistov, ki jim valovi in posledično zibanje ladjice niso preveč prijateljski. Mogoče kakšen požirek preveč Gui-nessa tudi pripomore k vrtenju hrane v želodčku. Postanek na prvem otoku Inisher. Fantastične plaže, kristalno čisto morje, primerne temperature morja za čofotanje in otoška pristnost. Mnogo turistov pride na otoke zgolj za en dan. Vsekakor ni dovolj. Največji otok je Inishmer, ki preprosto navduši. Ni besed, ki bi opisale užitek ob vožnji s kolesom po lokalni cesti s pogledom na morje, ograjene pašnike in otoško arhitekturo, tjulnje, ki se nastavljajo soncu, mogočne starodavne utrdbe in prekrasne plaže. Nikogar ni v morju. Jaz se ne morem otresti nepotešljive želje telesa po čofotanju v morski vodi. Reševalec iz vode me opozori na temperaturo morja, le nekaj nad 15 °C. Odvržem oblačila in plavam. Rajsko in nepozabno. Nekaj turistov na dnevni turi in oviti v volnene puloverje me opazuje. Kmalu se mi v vodi pridružijo domačini. Fantastično. Redko me pokrajina tako zelo očara. Aranski otoki so me! Na otokih živi med 800 in 1000 ljudi, mnogi med njimi še danes ribiči, veliko je turističnih delavcev. Vsaka hiša sprejme gosta. Deževja ni na vidiku že kar nekaj dni. Jaz sem se že tudi precej udomačil. K temu so pripomogli tudi večeri v lokalnem baru z lokalno glasbo in lokalnim pivom. Ali je lahko še bolje? Na teh majhnih otokih so torej pred več kot 5000 leti živeli ljudje. Imeli so stalne naselbine in na pečinah gradili okrogle trdnjave. Tudi rimokatoliški misijonarji so že v 7. stoletju prispeli na otoke. Mene ne vleče nazaj na celino. Čas prehitro beži. Otožen se poslovim od otokov. Nadaljevanje prihodjič Torek, 1. oktober Danes goduje Julija. Danes je svetovni dan starejših, svetovni dan glasbe in svetovni dan arhitekture. 1881 se je rodil ameriški konstruktor in industrialec Wiliam Edward Boeing. 1908 je bil v ZDA je bil prvič naprodaj Fordov avtomobil model T. 1926 je Alan Cobham zaključi svoj polet okoli sveta. Za pot je potreboval 58 dni. 1946 se je v Nürnbergu končalo sojenje nacističnim zločincem. Sodišče so sestavljale zmagovalke ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija. Dvanajst obtoženih so obsodili na smrt z obešenjem. 1960 je Nigerija postala samostojna. Sreda, 2. oktober Danes goduje Bogumil. 1535 je Jacques Cartier ustanovil Montreal v današnji kanadski provinci Quebec. 1852 se je rodil škotski kemik William Ramsay, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon. 1869 se je rodil indijski politik, borec za neodvisnost Mahatma Gandhi. 1870 je postal Rim prestolnica Italije. 1904 se je rodil angleški pisatelj Graham Greene. 1924 je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov. 1943 so Nemci na Danskem izvedli lov na Žide, vendar so presenečeni ugotovili, da so bile vse židovske hiše prazne. Četrtek, 3. oktober Danes goduje Terezija. Danes je svetovni dan otrok. 1844 se je rodil britanski parazitolog sir Patrick Mason, utemeljitelj tropske medicine. 1895 se je rodil ruski pesnik Sergej Aleksandrovič Jesenin. 1897 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Luis Aragon, eden najpomembnejših pesnikov in pisateljev stoletja. Bil je začetnik nadrealizma. 1900 se je rodil ameriški pisatelj Thomas Wolfe. Zaslovel je s prvim romanom Ozri se proti domu, angel. 1906 so se v Berlinu sporazumeli, da pomeni SOS mednarodni signal prošnje za pomoč v stiski. 1952 so Britanci preizkusili svojo prvo jedrsko bombo. Petek, 4. oktober Danes goduje Franc. Danes je svetovni dan varstva živali. 1582 so na ukaz papeža Gregorja XIII. pri štetju izpustili 10 dni, ki jih je nanesla razlika zaradi nepravilno obračunavanja sončnega leta, ter naslednji dan prešli na 15. oktober. 1669 je umrl holandski slikar in grafik Rembrandt. Bil je eden največjih slikarjev vseh časov. Zapustil je ogromno del: 600 slik, 300 bakrorezov in 1500 risb. 1824 je bila razglašena prva mehiška ustava. 1830 je razpadlo Združeno kraljestvo Nizozemska, ustanovljeno 1815 na dunajskem kongresu. Južni, večinoma katoliški del države je razglasil novo državo Belgijo. 1858 se je rodil srbski izumitelj Mihajlo Pupin. Z iznajdbo posebne Pupi-nove tuljave je omogočil prenos telefonskih pogovorov na velike daljave. 1892 se je rodil avstrijski krščansko-socialni avstrijski politik in državni kancler Engelbert Dollfuß. Umorjen je bil 25. julija 1934 na Dunaju pri poskusu nacističnega prevrata. Sobota, 5. oktober Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan učiteljev. 1713 se je rodil francoski pisatelj, filozof in urednik ter glavni pisec velike francoske Enciklopedije Denis Diderot. 1883 se je rodil francoski dramatik Charles Mere. 1908 je po 30 letih okupacije Avstro-Ogrska razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. 1905 sta brata Wilbur in Orvill Wright opravila z letalom rekordno dolg polet: 38 minut. 1936 se je rodil češki pisatelj in politik Vaclav Havel. 1947 so ustanovili Komunistični informacijski biro, znan kot Kominform oziroma Informbiro. 1813 so se vdali Francozi v Ljubljani, 8. oktobra pa še posadka v Trstu. Ilirskih provinc je bilo konec. Nedelja, 6. oktober Danes goduje Vera. Danes je svetovni dan bivalnega okolja. 1014 je umrl kralj Samuel, ki je osnoval močno makedonsko državo ob uporu poti bizantinski državi. Srce mu je odpovedalo, ko je zagledal svojih 14.000 oslepljenih vojakov. 1459 se je v Nürnbergu rodil pomorščak in geograf Martin Behaim, ki je izdelal najstarejši ohranjeni globus. 1846 se je rodil ameriški izumitelj George Westinghouse. Družba We-stinghouse je postavila JE Krško. 1887 se je rodil švicarski arhitekt in načrtovalec mest Le Corbusier, ki je pri svojih stvaritvah združeval modernistično funkcionalnost z drznim skulpturalnim ekspresionizmom. 1889 so odprli v Parizu sloviti lokal Moulin Rouges (mulen ruž - rdeči mlin). 1927 so v New Yorku prvič predvajali prvi zvočni film z naslovom Pevec jazza. Ponedeljek, 7. oktober Danes goduje Marko. 1571 je združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu v Korint-skem zalivu premagalo Turke. To je bil zadnji spopad ladij na vesla. 1879 so podpisali nemško-avstrijsko zavezništvo, ki se mu je leta 1883 pridružila še Italija. Na ta način je nemški kancler Bismark zagotovil vpliv na Avstrijo. 1928 je bil Ras Tafari okronan za etiopskega cesarja z nazivom Haile Selasie. 1938 so ustanovili v New Yorku zvezo nemških pisateljev v izgnanstvu. Častni predsednik je bil Thomas Mann. 1949 je bila ustanovljena Nemška demokratična republika. 1950 so kitajske čete zasedle Tibet. 18 Štajerski1TEDNIK Nasveti torek • 1. oktobra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Poletje se je dokončno poslovilo Pretekli vikend se je, kot vse kaže, poletje res dokončno poslovilo. Tudi večina trgatev je verjetno končanih, zdaj se spet lahko posvetite tudi zelenjavnemu vrtu. Plodovke so za letos končale in bolje je, da jih čim prej populite in pospravite njihove ostanke. Zdaj jih še lahko daste na kompost. Tudi v rastlinjakih, razen če so res zelo lepe, jih raje pospravite. V kratkih jesenskih dnevih, ki bodo, kot kaže, tudi precej oblačni, paradižnik tako ali tako ni več okusen, nima več želenih vitaminov in antioksidantov, paprika pa ne zori več. Če jih pospravite pravočasno, se bo manj težav bolezni in škodljivcev preneslo v naslednje leto. Zelene plodove paradižnika seveda poberemo. Mnogi se sprašujejo, ali so strupeni, kot velja za zelene plodove krompirja. Naj vas potolažim, niso. Zelena barva plodov je klorofil, o katerem pa vedno več govorijo, kako je zdrav in potreben za naše zdravje, predvsem energijo. Ta klorofil se z zorenjem plodov, če je dan dovolj dolg, sončen in topel, spremeni v rdeče barvilo, likopen, ta pa je pomemben antioksidant. Veliko pišejo o njem, kaj vse lahko naredi za naše zdravje. Najboljša vest zame in tudi za vas pa je, da je celo učinkovitejši, če paradižnik toplotno obdelamo, skuhamo omako, kakor v surovih plodovih. Zal se tvori samo, ko je sonca dovolj, težave pa ima tudi, če ga je preveč. V jeseni ga paradižnik ne ustvarja več. Zato kar brez skrbi poberite že pordečele plodove in jih vkuhajte, prekujte, lahko celo skupaj z začimbami za zimske juhe in omake. Zelene plodove lahko pozorite na oknih, žal pa ne kaže, da bo veliko sonca, ki je za to potrebno. Ravno letos sem dobila še en nasvet, baje so zeleni plodovi v pivskem testu odličnega okusa. Poskusite. Zdravstveni nasveti Biološka zdravila Biološko zdravilo v najširšem pomenu je vsako zdravilo, ki vsebuje učinkovino biološkega izvora. Zakon o zdravilih pa jih definira kot zdravila, katerih učinkovina je biološka snov ali snov, pridobljena s postopkom, ki vključuje biološke sisteme. Med tradicionalna biološka zdravila tako štejemo zdravila, pridobljena z izolacijo iz rastlin, živali in človeške krvi, ter zdravila, pridobljena s klasično biotehnologijo. Med sodobna biološka zdravila pa uvrščamo zdravila, pridobljena s pomočjo re-kombinantne DNK (deoksiribonu-kleinske kisline), moderne celične biologije in kemijske sinteze na trdih nosilcih. Definicije postanejo precej razumljivejše, ko povemo, katere bolezni zdravimo z biološkimi zdravili. Prvo biotehnološko zdravilo na svetu je bil rekombinantni človeški inzulin, registriran v ZDA leta 1982. Danes z biološkimi zdravili zdravimo širok nabor bolezni: revmatična obolenja, luskavico, kronične vnetne črevesne bolezni, rakava obolenja, sladkorno bolezen, slabokrvnost, osteoporo-zo, multiplo sklerozo, motnje v rasti, obolenja pljuč. Uporabljajo se tudi v kardiologiji in pri presaditvi organov. Odkritje, kako je zgrajena DNK, je bilo ključno pri razvoju novih bioloških zdravil. Z zapletenimi bio-tehnološkimi procesi se del molekule DNK (to je določen genski zapis) prenese v drugo človeško ali bakterijsko celico, ta pa na osnovi te informacije proizvaja želeno beljakovino - biološko učinkovino. Celoten razvoj od prve celične kulture do prve serije biološkega zdravila traja pet do sedem let in potreben je finančni vložek v višini 800 milijonov do 1 milijarde evrov. Zapletenost procesa in zahtevna proizvodna oprema in pogoji so zato tudi razlog, da imajo biološka zdravila zelo visoko ceno. Razvoj sodobnih bioloških zdravil je v primerjavi s tehnologijo izolacije učinkovin iz tkiv in organov prinesel številne predno- sti. Slednje so imele lahko primesi (virusi, nečistote, prioni), ki so se skupaj z zdravilom vnesle v organizem. S tem načinom pridobivanja so bile količine zdravila vedno omejene. K večjim uspehom zdravljenja in tudi k razvoju novih bioloških zdravil veliko doprinese tudi poznavanje podrobnosti o poteku bolezenskih procesov, poznavanje vzrokov za nastanek bolezni. Biološka zdravila so beljakovine. Princip delovanja lahko razdelimo v dve skupini. Biološka zdravila lahko posnemajo delovanje telesu lastnih beljakovin in tako nadomeščajo njihovo pomanjkanje. Tako zdravimo sladkorno bolezen, slabokrvnost, motnje v rasti. Lahko pa delujejo kot zaviralci škodljivih beljakovin, in sicer tako, da se vežejo na »škodljive beljakovine ali celice«, zaradi česar jih telo prepozna kot tujek in jih imunski sistem razgradi in uniči. Tako zdravimo rakava obolenja, luskavico, revmatoidni artritis. Biološka zdravila se zelo razlikujejo od klasičnih, in sicer tako po zgradbi oz. sestavi kot po načinu delovanja. Praviloma so biološka zdravila beljakovine. To so velike molekule z zapleteno tridimenzionalno zgradbo, ki je odločilna za delovanje te molekule. Druga pomembna značilnost bioloških zdravil je specifičnost delovanja - to pomeni, da delujejo samo na tarčna tkiva, na tkiva, ki ne vsebujejo signalnih molekul, pa ne delujejo. Uporaba bioloških zdravil je zelo izboljšala kakovost življenja številnih bolnikov. Kljub temu pa se je z večletno uporabo pokazalo, da imajo tudi biološka zdravila nekatere slabosti in celo vrsto neželenih učinkov. Ena od slabosti je zagotovo visoka cena. Ta bo morda s prenehanjem patentne zaščite in s prihodom podobnih bioloških zdravil z leti manjša. Ker so biološka zdravil večinoma beljakovine in so zato občutljiva na prebavne encime in kislo okolje v želodcu, se dajejo v Za sajenje česna • V 1 • je se prezgodaj V zadnjih dnevih dobivam veliko vprašanj, ali se že lahko sadi česen. Moram vas opozoriti, da je za sajenje še veliko prezgodaj. Sadimo ga v drugem ali tretjem tednu v oktobru. Glede na vremensko napoved menim, da bo letos primeren že drugi oktobrski teden. Vendar je za uspešno pridelavo česna zelo primerno, da zemljo, gredico pripravite za sajenje vsaj 14 dni prej. Za to pa je torej ravno pravi čas. Česen ne mara gnojenja s hlevskim gnojem ali gnojevko, lahko pa gredice pognojite z domačim kompostom, ki mora biti dobro preperel. Potrebujete ga 2-3 l/ Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. obliki injekcij in kratkotrajnih infuzij. Pogosto se na mestu vboda pojavijo reakcije, lahko se pojavi tudi t. i. »infuzijska reakcija«, kot je rdečica kože, oteženo dihanje, hitro bitje srca ali znižanje tlaka. To so kompleksne molekule, zato jih telo lahko prepozna kot tujek, aktivira se imunski sistem, kar privede pri naslednjem dajanju zdravila do alergijske reakcije. Zelo pogoste so pri uporabi bioloških zdravil tudi okužbe, vendar so to najpogosteje nezapletene okužbe dihal. Lahko pa določena biološka zdravila prebudijo v telesu prisotne povzročitelje bolezni, kot je tuberkuloza in virusni hepatitis. Pri teh zdravilih pred njihovo uporabo opravi zdravnik ustrezna testiranja. Redkeje pa pride pri zdravljenju s temi zdravili do težav pri delovanju srca, pljuč in živcev, lahko tudi vplivajo na delovanje jeter. Skupina zdravnikov vedno skrbno pretehta, komu bodo biološka zdravila prinesla bistveno izboljšanje s čim manj neželenih učinkov. Tudi če se ti pojavijo, bolniki zdravljenja brez posveta z zdravnikom specialistom naj ne prekinjajo. V naslednjem prispevku boste izvedeli več o tem, komu so zdravila namenjena, pri katerih boleznih se najpogosteje uporabljajo in kako je z uporabo pri otrocih. Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. Za sajenje česna je še prezgodaj. Foto: Miša Pušenjak Na večjih površinah, njivah, je zelo pomembno, da je zemlja dobro opleta, saj je kasneje borba s pleveli zelo težka. Zato je res dobro po strniščih uporabiti totalni herbicid. Gnojenje na njivah je običajno z mineralnimi gnojili in je močno odvisno od analize zemlje. Ne pozabite, česen ne prenaša kisle zemlje, zato morate poskrbeti za ustrezno pH-vrednost tal. Pri uporabi mineralnih gnojil je treba upoštevati še dvoje, potrebuje veliko kalija, vendar ne mara klo-ridne oblike kalija, to je kalijeva sol. Obvezno uporabite kalijev sulfat. V jeseni je vsakršno gnojenje z dušikom nepotrebno, za okolje pa škodljivo. Običajno je najbolje, da v tla dodamo samo kalij v sulfatni obliki. Tudi delitev, stročkanje česna naj poteka tik pred sajenjem. Prehitro stročkanje lahko povzroči, da bo česen pognal nadzemni del, listje, pri tem pa bo ostal koreninski sistem slabše razvit. S sajenjem česna bomo torej počakali še teden ali dva, je pa res smiselno, da se površine pripravijo čim prej. Vsekakor pa lahko že v začetku meseca posadite čebulček. Sama svetujem, da se za jesensko sajenje odločite samo tisti, ki si želite imeti spomladi čim prej mlado čebulo. Zato ga posadite tudi v rastlinjak. Za pridelavo odrasle, tudi bele čebule, pa čebulček posadite raje zgodaj spomladi. Čebulček je namreč samo čebula, ki smo ji prehitro prekinili vegetacijo, zato je ostala majhna. Če jo sadite v jeseni, potem bo seveda spomladi zacvetela. Vsako cvetenje pa pomeni nižji, pa tudi manj kakovosten pridelek. Je pa smiselno tudi površine, na katerih bo rasla čebula, pripraviti že v jeseni. Pogosto se jih spomladi ne da kakovostno pripraviti. Vendar je gnojenje boljše izpeljati potem spomladi. Priprava kompostnega kupa na obhišnem vrtu Na domačem vrtu uporabljamo samo organska gnojila. Najbolj poceni, obenem najboljše gnojilo, pa je kompost. Zdaj je čas, da se lotimo kompostnega kupa, da bomo naslednjo jesen imeli najboljše gnojilo za naš vrt. Preprosto zbiranje vseh organskih odpadkov še zdaleč ne pomeni, da bo naš kompost idealno gnojilo za zelenjavni vrt. Še vedno pa ga lahko uporabimo kot dopolnilo kupljenim organskim gnojilom. Kompostni kup moramo narediti naenkrat. Le takrat se bo razvila dovolj visoka temperatura, ki bo uničila vse škodljive organizme: glivice, bakterije in tudi večino semena plevela. Pričnemo tako, da prostor, kjer ste poleti zbirali organske odpadke, izpraznite. Popolnoma preperelo kompostno maso, ki lepo diši po zemlji, uporabimo kot gnojilo na okrasnem in zelenjavnem vrtu, kar pa še ni preperelo, bomo ponovno naložili na kompost. Nato na dno prostora za kompost najprej naložimo plast šibja in vej, da poskrbimo za zračenje. Na to plast naložimo plast starega komposta nato še hlevskega gnoja, nanjo plast organskih odpadkov, ki smo jih zbrali med poletjem, nato lahko plast listja, ki naj bo tanjša, lahko plast sena, koru-znice ... Med plasti lahko potrese-mo tudi lesni pepel. Lahko pa ga potresamo že čez poletje na zbrano organsko maso. Plasti naj bodo debele največ 20-30 cm. Na kompostni kup moramo nujno dodati tudi material živalskega izvora, da bo hranilo za naš vrt uravnoteženo. Samo »vegetarijanski« kompost ni najprimernejši za gnojenje in lahko služi le kot dopolnilno gnojilo na vrtu. Na koncu, da je kup dovolj visok, ne sme biti višji od 1,5-1,8 m. Če imamo občutek, da je vsa masa presuha, kompostni kup zalijemo z vodo, še bolje pa je, da uporabimo koprivni pripravek, kjer 1 kg kopriv namočimo v 10 l vode. Vse skupaj mora stati vsaj 24 ur. Uporabimo lahko tudi pripravek iz gabeza. Če nimamo kopriv in gabeza, lahko v vodo zamešamo trsni sladkor (ta je bolj primeren od ra-finiranega belega sladkorja). Na 10 l vode damo 5 dkg sladkorja, to pa zadošča za 1 m3 komposta. Nekateri uporabljajo tudi razredčeno sirotko. Vse to bo pospešilo kompostiranje. Na koncu kompostni kup zaščitimo pred izhlapevanjem poleti in nizkimi temperaturami pozimi z debelo plastjo slame, listja ali sena. Lahko vzamemo tudi kakšno platno ali celo agrokopreno v nekaj plasteh. Snov mora prepuščati vlago in zrak, zato ne smemo pokrivati s folijo. Dobro bi bilo, da bi bil kup narejen tako, da omogoča odtekanje deževnice, zato naj bo končna plast naložena »na kup«, na sredini višje, prosti stranicam pa nižje. In to je vse. V naslednji jeseni boste imeli prekrasno gnojilo za rastline. Miša Pušenjak Cas je za pripravo komposta. Foto: Miša Pušenjak m2. torek • 1. oktobra 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEMUK 19 S svetovne glasbene scene Priljubljeni britanski pevec Gary Barlow je sporočil, da bo po dolgih 14 letih znova izdal samostojni studijski album. Zaenkrat je znano le to, da naj bi album izšel 25. novembra pri založbi Polydor Records. Vse ostale detajle o njegovem tretjem solo izdelku pa lahko pričakujemo v kratkem. Gary Barlow je leta 1999 izdal album Twelve Months, Eleven Days, še pred tem pa je leta 1997 na trgovske police poslal zelo uspešen debi-tantski album z naslovom Open Road. Open Road se je prodal v več kot dvemilijonski nakladi, prav tako pa je bil na vrhu najboljših albumov v kar 17 državah. Po ponovni združitvi članov zasedbe Take That v letu 2005 so fantje v letu 2010 izdali zgoščenko z naslovom Progress, ki je kaj kmalu postala najbolje prodajan album v Veliki Britaniji ter drugi najhitreje prodajan album vseh časov. ®@® Člani popularne britanske folk rock zasedbe Mumford & Sons so v izjavi za revijo Rolling Stone napovedali, da se nameravajo za dalj časa umakniti z glasbene scene. Pred dnevi je skupina končala izjemno uspešno glasbeno turenjo, na kateri so predstavljali album Babel. Klaviaturist skupine Ben Lovett je na vprašanje o tem, za koliko časa se umikajo, dejal: "Pojma nimamo. Vemo samo, da si bomo vzeli kar OV ! K L Gary Barlow Foto: cartoondollemporium.com veliko časa zase, nameravamo se samo družiti, brez obveznosti in pritiskov. Trenutno imamo tak občutek kot v tistem zadnjem tednu srednje šole, tik pred poletnimi počitnicami. Mislim, da smo vsi navdušeni, da nimamo nobenih rokov in obveznosti več pred seboj." Sicer pa je za zasedbo Mumford & Sons odlično leto, saj so med vsemi ostalimi nagradami prejeli tudi tisto najpomembnejšo, grammyja za že omenjeni album Babel. Očitno se nam obeta bogata glasbena jesen, med številnimi napovedanimi novimi izdajami naj bi bil tudi novi studijski album slavne ameriške rock zasedbe Pearl Jam. Plošča z naslovom BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 2. ROAR - KATY PERRY 3. ROYALS - LORDE UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ 2. ROAR - KATY PERRY 3. IT'S MY PARTY - JESSIE J NEMČIJA 1. WAKE ME UP - AVICII 2. ROAR - KATY PERRY 3. DEAR DARLIN - OLLY MURS Lightning Bolt naj bi po napovedih izšla v oktobru. Prvi singel, ki so ga predstavili, je nosil naslov Mind Your Manners, pred dnevi pa so objavili že drugi sin-gel Sirens, za katerega so posneli tudi že videospot. zasedba Pearl Jam je nastala leta 1990 v Seat-tlu, njeni ustanovni člani pa so bili Eddie Vedder (glavni vokali, kitara), Jeff Ament (bass kitara), Stone Gossard (kitara) in Mike McCready (kitara). Peral Jam se lahko ob številnih uspešnicah in odlični prodaji svojih plošč pohvalijo tudi s tem, da so bili na začetku svojega glasbenega ustvarjanja skupaj z legendarno Nirvano na čelu svežega grunge gibanja. Zanimiva novica prihaja iz hrvaške prestolnice, kjer so v čast pokojnemu pevcu in kitaristu legendarne zasedbe The Clash postavili spomenik. Joe Strummer je svoj kipec, na katerem v rokah drži svojo znamenito kitaro znamke Fender telecaster, dobil na dvorišču rockovskega kluba Beertija v Zagrebu. Zagrebški spomenik naj bi bil prvi spomenik Strummerju na svetu. John Graham Mellor, bolj poznan kot Joe Strummer, je bil tekstopisec, pevec in kitarist skupine The Clash, ki je med letoma 1977 in 1985 objavila nekaj antolo-gijskih plošč punk in rokovske glasbe, med njimi albume The Clash, London Calling, Sandi- nista! in Combat rock. ®@® Legendarni liverpoolski klub Cavern bo kmalu predmet dražbe, ki bo potekala v znanem hotelu Park Lane. Novica niti ne bi bila tako zanimiva, če ne bi v omenjenem klubu večkrat v živo nastopali tudi člani zasedbe The Beatles. Klub The Cavern, ki slovi kot najslavnejši klub na svetu, je svoja vrata odprl daljnega leta 1957. Zaradi gradnje podzemne železnice so ga porušili in ga leta 1984 skoraj na istem mestu znova postavili. The Cavern še vedno sodi med večje turistične znamenitosti v Veliki Britaniji, prav tako pa se lahko še vedno pohavli z živimi nastopi. Legendarni Beatli so v njem nastopali na začetku svoje glasbene poti med letoma 1961-1963, tam pa jih je prvikrat videl tudi menedžer Brian Epstein. Priznana britanska glasbena revija New Musical Express (NME) je za lažji prehod v jesensko obdobje na svojih straneh objavila seznam 30 skladb, ki nas bodo na prijeten način popeljale v jesensko razpoloženje. Mi pa smo v nadaljevanju omenjeni seznam skrčili na 10 skladb: 1. Earth, Wind & Fire -September 2. The White Stripes -Dead Leaves and The Dirty Ground 3. The Kinks - Autumn Almanac 4. Jake Bugg - Country Song 5. Green Day - Wake Me Up When September Ends 6. John Coltrane - Autumn Serenade 7. Manic Street Preachers - Autumnsong 8. Yo La Tengo - Autumn Sweater 9. Eva Cassidy - Autumn Leaves 10. Moody Blues - Forever Autumn Janko Bezjak Naročite V Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 3. oktobra 2013 O nepremičnini v Janežovskem Vrhu, ki buri duhove v občini Destrnik. Voditeljica Polona Ambrožič Bombek Vroča linija bo na sporedu med 18 in 19. uro To je to Kolektivizem Ljudje smo družabna bitja, vam bo povedal vsak antropolog, psiholog ali kak tretji strokovnjak, ki se ukvarja z ljudmi, njihovimi navadami in kulturami. Pa to niti ni toliko pomembno; to preprosto dejstvo je v osnovi tako ali tako jasno vsakomur izmed nas, vsem ljudem. Ker je torej človeška narava takšna kakršna je, se ljudje družimo, sodelujemo ter skupaj dosegamo skupne cilje. Posledica tega so družbe, države in celotne civilizacije. Kolektivizem je tako bil v glavnem tista gonilna sila človeške civilizacije, ki nas je ljudi v veliki meri pripeljala do točke, kjer smo danes. Vendar se je v zadnjih desetletjih na tem planetu nekaj radikalno spremenilo. Ideal (predvsem z ekonomskega stališča) je postal individualizem, kjer je družba le naključna skupina individualistov, ki s svojimi različnimi osebnimi interesi krožijo med različnimi "družbami" in tako pripadajo k vsem, a vendar k nikomur. Sodobna tržna ekonomija je ljudi oropala vsakršnih skupnih ciljev, vsake ideje in potrebe po državi in socialni družbi, ljudi je očistila velikih idealov in upov ter želja po skupnem. Nacionalnost na primer danes ni kaj več kot beseda na potnem listu. Toda človeška narava ostaja in tendence po kolektivnem delovanju ne gre zanikati; ljudje ostajamo družabna bitja. In tako ta del človeške narave ob zamenjavi družbenega reda preprosto ne izgine, pač pa, ko je ljudem odvzet občutek širšega družbenega delovanja in smisla, zgolj poiščejo drug kanal, po katerem se bodo izrazili. Ko v neki družbi več ni drugih družbenih institucij, ljudem velikokrat ne preostane drugegaa kakor bodisi njihova religija bodisi družbeni status. To pomeni, da se bo družabnost izrazila v okvirih katere od teh možnosti, kar pa družbo kot celoto običajno samo še dodatno spodje, saj takšno ali drugačno sektaštvo zmeraj temelji na ločevanju ljudi ter poudarjanju njihovih razlik. Ljudje smo lahko individualisti, prav gotovo pa individualizem ne more biti primarna družbena ureditev, kakor je trenutni trend. To je namreč v samem bistvu oksimoron, saj družba kot taka temelji na skupnem delovanju ljudi, torej kolektivizmu. Smisel družbe so varnostne in socialne mreže in to, da bomo poskrbeli drug za drugega, od česar imamo posledično vsi korist. A namesto tega tudi pri nas vsi plodovi skupnega delovanja, ki so nastajali stoletja, počasi izginjajo, medtem ko postajajo razlike med posamezniki zmeraj bolj očitne, seveda v veri, da je le tako prav, saj kolektivizem zgolj duši osebno svobodo vsakega individuuma. Vsak individuum zase, osvobojen občutka družbene odgovornosti, pa tako ali tako najbolje zna poskrbeti zase ... Ups, če le ima sredstva. Matic Hriberšek Le s t v i v NAJ 1. ROAR - KATY PERRY 2. WAKE ME UP - AVICII 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLIC* 4. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 5. BURN - ELLIE GOULDING 6. BEST SONG EVER - ONE DIRECTIO 7. WE C 8. TRUE J'T STOP - MILEY CYRUS )VE - PINK FT LILY ALLEN Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 9. HOLES - PASSENGER 10. DETROIT CITY - TEXAS 11. APPLAUSE - LADY GAGA fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 24. septembra 2Q13 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli TOREK dalmatinska rižota*, zelena solata, grozdje SREDA špargljeva kremna juha**, pečene perutničke, mešana zelenjava ČETRTEK testenine z gobami, rdeča pesa v solati PETEK kisla repa, fižol z ocvirki, sadna solata SOBOTA telečja obara, ajdovi žganci NEDELJA goveja juha, puranji zrezki v omaki, riž, zelena solata PONEDELJEK dušeno sladko zelje, krompir v kosih, kuhana govedina *Dalmatinska rižota Sestavine: 30 dag mesa (svinjina ali teletina), 4 dag maščobe, 5 dag čebule, žlica paradižnikove mezge ali olupljen, na kocke narezan svež paradižnik, 2 stroka česna, sol, poper, 25-30dag riža, juha za zalivanje, zelen peteršilj, paški sir. Meso narežemo na koščke lešnikove velikosti in ga na čebuli, ki smo jo zarumenili, pražimo. Dodamo mezgo (poleti sveži olupljen paradižnik, narezan na kocke), nato pa prilijemo malo juhe in dušimo. Dodamo še česen. Ko se meso nekoliko osuši, stresemo zraven prebran, opran in na servieti zbrisan riž, zali-jemo z vrelo juho, po potrebi dosolimo in počasi dušimo. Med dušenjem rižote ne smemo preveč mešati, le toliko, da se ne prime. Zato jo dušimo pri nižji temperaturi ali pa pokrito v pečici. Oblikujemo jo s skodelico ali zajemavko, ki smo jo namočili v juho ali vodo, in jo polagamo na krožnik. Pred serviranjem jo obvezno potresemo z naribanim paškim sirom. **Špargljeva kremna juha Sestavine: 200 g špargljev (lahko tudi vložene), 2-3 krompirji, 1/2 čebule, šopek peteršilja, 1 dl sladke smetane, mesna kocka, sol, poper, muškatni orešček, olje; 2 žemlji, maslo. Na olju prepražimo pol čebule, dodamo divje ali domače šparglje in krompir, narezan na kocke, sesekljan peteršilj, še malo dušimo in dolijemo vodo. Začinimo s kocko, poprom in muškatnim oreščkom. Vre naj približno pol ure. (Če smo uporabili vložene šparglje, jih dodamo, ko je krompir že skoraj kuhan.) Na koncu dodamo smetano ter zmeljemo s paličnim me-šalnikom. Žemlje narežemo na tanke rezine in jih popražimo na maslu. Podevamo jih na krožnik in prelijemo s špargljevo kremno juho. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko ©pajgUjova kemma ¡jrntha MODROVANJE UPOKOJENCEV Trije priletni upokojenci modrujejo. Prvi: »Jaz, ko bom umrl, se bom dal pokopati v krsti.« Drugi: »Jaz se bom dal kremi-rati.« Tretji: »Glede na to, koliko sem spil, se bom dal kar flaširati!« ko in vpraša: »Oče, je bil ta dan zelo pomemben?« Oče pogleda, zavzdihne in reče: »Zelo važen, sinko moj. To je bil edini dan, ko je mama rekla da.« VINJETE 2014 Za pravilno izbiro letne vinjete moraš sam izmeriti višino vozila nad prvo osjo... In kako to izmeriti? Enostavno: postaviš Kučana k prednjemu kolesu in greš na drugo stran avtomobila. Če ga vidiš, je vinjeta 110€, če ga ne vidiš pa 220€... GORENJSKI Gorenjec in njegov prijatelj v gostilni. Prijatelj: »Vidiš dekle pri točilnem pultu?" Gorenjec: "Da!" Prijatelj: "Že ves čas te zapeljivo gleda, zakaj ne greš k njej?" Gorenjec: "Saj bom šel, ko bo plačala svoj račun!" VSE O PODJETJIH Človek pride na banko in vpraša: »Rad bi imel svoje malo podjetje. Kaj mi svetujete?« »Preprosto. Kupite veliko podjetje in malo počakajte.« OČALA »Si pustil svoje dekle zato, ker je začela nositi očala?« »Ne, ona me je zapustila, ko je začela nositi očala.« POMEMBEN DAN Sinko si ogleduje poročno sli- RESNIČNA Mladoporočenca živita v isti hiši kot tašča. Nevesta je bila vajena malce dlje spati, počasi popiti kavo, ... Nekega jutra začne tašča: "A veš da vse punce tvojih let vstajajo zgodaj. Ob tej uri imajo že kosilo skuhano in vse pospravljeno. Ne vem, kaj je s teboj." Nevesta, vsa zaspana, ji odgovarja: "Draga tašča, tudi gospe vaših let so že vse pod zemljo, pa vam tega nikoli ne očitam." Štajerski TEDNIK APOSTOL (STAR.) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA TKANINA ZA OSNOVO IZ NARAVNE SVILE BODEČ PLEVEL MOŠKI POTOMEC MANJŠI SPLAV TEGA LETA SESTAVIL EDI KLASINC DELOVNO PODROČJE MINISTRA MENJAČICE KARTASKA IGRA PREFERANS (REDKO) OPONENTI BOLJŠEVIKOV MANJŠI PLAMEN KRVNIK ANTIČNO MESTO V SIRIJI POLJSKO DELO NAŠA KOŠARKARICA (POLONA) KONFIGURACIJA POVRŠJA ATLANTSKI OCEAN DEL KITARE GLAS, ZVOK IVAN POTRČ PRIPRAVA ZA OMETANJE ČEBEL KLADA ZA SEKANJE DRV PREBIVALEC MONAKA IRIDIJ PIHALEC NA FLAVTO ATLETSKA DISCIPLINA RAZPRŠE-VALKA VODE POLJSKI GLODALEC VELIKA SLAŠČICA STRUP V VOLČJI ČEŠNJI KELTSKA RODOVNA ZVEZA UVOZ RAZPRTA PEST PETER AMBROŽ OBLIKA, VIDEZ POLITIČNA STRANKA PAPEŽEVA KRONA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) INERTNI PLIN JAVNI NASAD ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJCA PARCELA PRAVEC NADA VIDMAR DUHOVITA PRIPOMBA BRALNO-PISNI POMNILNIK RIMSKI BOG, VARUH ČRED MOC, JAKOST DEDEK (STAR.) DELAVEC V SIRARNI PREBIVALEC ČIČARIJE SPOLNI PREOBČUT-LJIVEC TANTAL ROMAN VAJS ZNAK ZA PREPLAH FRANCOSKA IGRA NA KARTE STRUPEN BOJNI PLIN NEPOROČENA ŽENSKA OTROŠKA PROŽNA PONJAVA DUBROV-NIŠKA OBOROŽENA JADRNICA UGANKARSKI SLOVARČEK: ATROPIN = strup v volčji češnji, BETEL = drugo ime za kartaško igro preferans, ECARTE = francoska igra na karte, EMESA = antično mesto v Siriji, EROTOMAN = spolni preobčutljivec, FREON = inertni plin, KANVAS = otroška prožna ponjava, KARAKA = dubrovniška oborožena jadrnica, OBERČ = slovenska košarkarica (Polona). ■v>ivav» 'svanvm 'vmiaivs 'imadi '3idV33 'iaiuviv 'NviAioiod3 '313 'dVdIS 'VIIS 'NAVd 'VINVOd 'AN 'IV! '1VIZV 'N03dd '1SV 'Vd 'NVId 'IdOdlAII 'NVM 'NldOdlV 'SIIAI 'V>HISOd 'ISllAVId TldlSOdV '>133AV~ldS 'ld3S3 '13139 '393IAIV 'dOS3d :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d Foto: ASV Foto: ASV torek • 24. septembra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se... ... da so pri sv. Marjeti nižje Ptuja odločeni, da svoje občine ne dajo. Da bodo našteli 5000 duš, so si pripravljeni pripojiti eno izmed vasi v sosednji občini. Niso pa se še odločili, ali bodo snubili v Markovcih, Dor-navi ali Ormožu. ... da bi bili občani ptujske občine najbolj zadovoljni, če bi jih pod okrilje vzela sosednja bogata občina pod turnom sv. Marka. Tam so dajatve in prispevki, ki obremenjujejo krajane, namreč bistveno nižji. ... da je tudi v Petovioni že lep čas najbolj zanimivo sredstvo za zavarovanje nepremičnin pred upniki - hipoteka (poleg prepisov imetja na zakonca, seveda). Menda skoraj ni več direktorja, ki ne bi imel svoje vile zastavljene neznanemu imetniku hipoteke . . da so na holermoškem resno začeli razmišljati, če bi ukinili odmor s kavico in sendviči med sejami. Morda bi jih potem vendarle uspeli zaključiti prej kot sredi noči .. . da bodo bojda na ptujski občini počasi potrebovali novo službo za stike z osrednjim ča- sopisnim spodnjepodravskim medijem. Z vprašanji novinarjev po javnih podatkih naj bi imeli precej dela. Glede na to, koliko jih je tam zaposlenih, bodo morda domači novinarji celo zaslužni tudi za kakšno pametno prestrukturiranje delovnih mest... . da se bo na Ptuju marsikaj delalo, ko, oziroma če bo denar. Ni kaj: optimistične napovedi za slabe gospodarske čase. ... da že dolgo ni več vseeno kaj se govori, kje se govori in komu se kaj govori; čeprav smo v demokraciji, kjer naj bi vpa- dala svoboda govora, se namreč to enostavno ne izplača, saj lahko tistega, ki govorice širi dalje, to preveč stane. ... da se znan nekdanji Poeto-vionski sindikalni aktivist vozi naokrog in do prestolnice, kjer je sedaj zaposlen, z enim dražjih (nedelavskih) avtomobilov. Vidi se... ... da je recesija dosegla tudi nekatera kulturna področja. Na neki nedavni razstavi so namreč gostom namesto sedežev ponudili le blazine, tako, da so se znašli vsak po svoje. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 7. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Davorin Voglar, Ptuj. Iskrice Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ob tej fotografiji pa se vam (in nam) brez dvoma pocedijo sline ... Kje je že toplo in sončno poletje? Avtorica fotografije Anja Medved, kije v bazenu ujela Eneja in Klaro, je le pripisala: »Najlepše je čofotat v domačem bazenu ...« Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 8 4 7 1 2 3 7 4 8 4 6 7 6 1 8 7 4 2 1 4 9 8 6 5 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vvv © €€ O Bik vv ©©© € OOO Dvojčka vvv ©© €€€ OO Rai v ©©© € OO Lev vv © €€€ O Devica vv ©©© €€ OOO Tehtnica v ©© €€ O Škorpijon vv ©©© € OOO Strelec v ©© €€ OOO Kozorog vv © €€€ O Vodnar vvv ©© € OOO Ribi v ©© €€€ OO (Vir: www.pregovor.com) »Najhujša je utrujenost od brezdelja.« Božidar Kneževič »Kolikor slabše delo, toliko glasnejše pozavne.« Nemški pregovor « »Kar vedno delaš, delaj pametno in misli na konec. Johann Wolfgang von Goethe »Ne maram ljudi, ki se ponašajo s tem, da trdo delajo. Če se jim njihovo delo zdi tako trdo, naj si poiščejo drugo. Veselje do dela je znamenje, da nam usztreza.« Andre Gide »Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.« Voltaire »Vinogradu ni potrebna molitev, temvečmotika.« Bolgarski pregovor »Ne gre za to, da tisto, kar delaš, ljudje odobravajo, temveč za to, da tisto JE dobro.« Elisabeth S. Lukas Rebus Rešitev iz prejšnje številke: GLASBENI PREMOR Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 1. do 7. oktobra 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc (palindromni rebus) 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 1. oktobra 2013 Slovenija • Test odstranjevalcev madežev Kako učinkoviti so v resnici Oglasnih sporočil o učinkovitosti univerzalnih sredstev za odstranjevanje madežev ni malo, vsi pa nas prepričujejo, da lahko z njimi preprosto in hitro odstranimo madeže. Žal testi kažejo povsem drugačno sliko, zato ne pozabite - marsikatere madeže v veliki meri lahko odstranite že z detergenti. Ni skrivnost, da je treba zaradi različnih vrst tekstila imeti v vsakem gospodinjstvu vsaj tri vrste detergentov: detergenta za belo ter za barvasto perilo in detergent za volno in svilo, pa morda še katero od sredstev za odstranjevanje madežev. Marsikdo uporablja detergent za belo perilo kot univerzalni detergent, z njim lahko peremo pri vseh temperaturah, uporabljamo ga za pranje v hladni vodi in pri najvišji temperaturi. Poleg tenzidov (njihova naloga je, da odlepijo umazanijo z vlaken in preprečujejo, da bi se ponovno usedala nazaj na perilo) in encimov (ti so v vseh detergentih) vsebuje še belila (snovi, ki kemično belijo tekstilna vlakna) in tudi optična belila (snovi, ki povečujejo odboj svetlobe in dajejo vtis večje beline), ki izboljšujejo belino in pralni učinek. Testi kažejo, da so univerzalni de-tergenti dokaj učinkoviti tudi pri odstranjevanju madežev. »Vendar bodite pozorni pri uporabi univerzalnih deter-gentov pri barvnem perilu. Belilni ioni namreč negativno učinkujejo na barve, temne tkanine obledijo, svetle pa se obarvajo. Spremembe zaznamo šele po večkratnem pranju,« opozarja Dušica Bre-skvar, strokovna sodelavka pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Pri odstranjevanju madežev so najučinkovitejši praški za belo perilo Med detergenti so pri od- Gobarstvo • Pognali so tudi »črnuhi« Miranovi prvi črni sedmerčki Čeprav gobarji trdijo, da jim letošnja gobarska sezona zaradi sušnega poletja ni najbolj naklonjena, je jesen do njih vendarle prijaznejša; te dni so začeli rasti tudi jesenski borovi gobani ali jadovci. mí m. Foto: M. Ozmec Navdušen gobar Miran Topal iz Kidričevega s svojimi črnimi gobjimi sedmerčki, ki jih je našel na svojih haloških terenih. To nam je včeraj skrivnostno zaupal navdušen gobar Miran Topal iz Kidričevega, ki ljubiteljsko gobari že več kot 30 let. A kaj takega, kot ga je včeraj dočakalo na enem od njegovih haloških terenov, se zgodi resnično zelo redko. Poleg številnih zdravih in čvrstih »črnuhov«, kot je gobarski vzdevek za prekrasen jesenki borov goban ali ajdovec, je naletel na mlade skupaj zaraščene ajdovske sedmerčke. Zares nevsakdanji in enkraten gobarski užitek, tudi za oko. In če smo že pri gobah, v gobarskem društvu Ptuj se že vneto pripravljajo na 4. gobarski praznik, ki bo to soboto, 5. oktobra. Tudi tokrat bodo gobarji in ljubitelji gob uživali gostoljubje gostinskega lokala Pomaranča ob Dravi, kjer pripravljajo različne dejavnosti. Okoli 8. ure zjutraj se bodo (po želji) odpravili na vodeno nabiranje gob ter na ogled Ptuja, ob 12. uri pa bodo nabrane gobe predstavili širši javnosti na tradicionalni gobarski razstavi. Na njej boste lahko spoznali tudi gojitelja gob šitak Mirka Slana, prijetno gobarsko druženje pa boste lahko nadaljevali tudi ob pokušini različnih gobjih jedi. Letos bodo denar, ki ga bodo zbrali s prodajo slastne gobove juhe, donirali Osnovni šoli dr. Lju-devita Pivka v Ptuju. -OM stranjevanju madežev najučinkovitejši praški za belo perilo, a vsem madežem seveda niso kos. »To je bil tudi razlog, da smo osem univerzalnih sredstva za madeže testirali (v septembrski reviji VIP so objavljeni rezultati za štiri, ki so na voljo v Sloveniji), saj nas je zanimalo, kako uspešno se bodo spopadli z madeži,« je predstavila namen testiranja Dušica Breskvar. Neučinkovita pri večini madežev Na testu so preizkusili sredstva v različnih oblikah: prašek in sol, ki ju dodajamo detergentu pri pranju v stroju, ter sredstva v tekoči obliki ali v pršilu, s katerimi madež obdelamo pred pranjem. Za preizkus učinkovitosti univerzalnih sredstev za madeže so uporabili tri skupine madežev: mastne, oljne in pigmentne madeže (mineralna olja, goveja maščoba, majoneza, loj, ličilo, saje), beljakovinske in škrobne madeže, ki jih odstranjujemo z encimi (čokolada, zemlja s travo, korenček, kri) in različne barvne madeže (trava, kava, čaj, borovnice, paradižnik, rdeče vino, gorčica, bolonjska omaka). Madeže so nanesli na trakove iz bombaža in mešanice bombaža in poliestra, prali pa so s programom za bombaž pri 40 °C z detergentom za belo perilo in v srednje trdi vodi. Rezultati niso dobri. Med vsemi preizkušenimi sredstvi je eno dobilo končno oceno "povprečno", eno "pomanjkljivo", vsi drugi pa "nezadovoljivo". »Letošnji rezultati so podobni tistim, ki smo jih testirali pred časom, ko smo pod drobnogled postavili tudi univerzalna sredstva drugih proizvajalcev. Zaključimo lahko le, da sredstva v obliki praškov in soli praviloma vsebujejo tenzide, encime in belila, zato so se pri odstranjevanju morda malenkost bolje odrezali kot sredstva v obliki pršila in v tekoči obliki,« izpostavlja Dušica Breskvar. Nasveti ZPS 1. Precej bolj gospodarno je, da za odstranjevanje madežev namesto posebnih sredstev, ki niso ravno poceni, pa tudi ne kaj prida učinkoviti, uporabimo kar dober pralni prašek. 2. Madeže na perilu (še preden ga zložimo v pralni stroj) najprej posujemo s praškom in jih z malo vode podrgne-mo, pustimo delovati nekaj minut in nato tkanino opere-mo kot običajno. 3. Za odstranjevanje madežev z občutljivih tekstilnih materialov in barv je bolje izbrati detergent za barvasto perilo, belila bi lahko poškodovala tkanino, ali pa izdelek odnesti v kemično čistilnico. Z uporabo detergenta za barvasto perilo bo rezultat verjetneje nekoliko slabši kot z uporabo praška za belo perilo, zagotovo pa enak ali vsaj zelo podoben, kot če bi uporabili sredstvo za madeže. 4. Pri uporabi sredstev za odstranjevanje madežev, ki vsebujejo oksidacijska sredstva (belila), svetujemo, da dosledno upoštevate navodila glede časa učinkovanja sredstva na madež. S prekoračitvijo časa lahko trajno poškodujete izdelek (luknje). 5. Zastarane madeže je težje odstraniti kot sveže. Priporočamo, da madež ob nastanku čim bolj popivnate s kuhinjsko krpo in takoj sperete z vodo z uporabo mila ali sredstva za pomivanje. 6. Čiščenje zahtevnih tekstilnih materialov in odstranjevanje madežev neznanega izvora prepustimo strokovnjakom. Za dober rezultat je odločilno, da perilo čim prej po nastanku madeža odnesemo v kemično čistilnico. Pred tem madeža ne smemo obdelovati sami. V čistilnici moramo opozoriti, kakšen je madež, kje je in koliko časa je minilo od njegovega nastanka. ZPS Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 CJSScO AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE LETNIK CENA« OPR. BMW5 523I.4VRAT CHEVROLET CAPTIVA 2.0 VCOILT, 7 SEDEŽEV CITROEN C41.416 V, ATTRACT10N,5 VRAT, SLO FORD FOCilS KARAVAN 1.6 2007 6.980,00 PEUGE0T807 2.0 HDL 7 SEDEŽEV 2006 7.390,00 C1TR0EH C41.61 VTB, 3 VRATA 2006 5.990,00 FORDOM 1.81DCIIRENO,SlU 2007 7.490,00 OPEL ASTRA 1.616V ENJ0Y, 6 VRAT 2006 5.980,00 MAZDA 21.31 CEPR0,5 VRAT 2008 6.460,00 PEUGEDT RDZ CCUPE 1.6.0DUČEN 2010 19.500,00 RENAULT MEGANE 1.6 A6V. 5 VRAT 2009 7.990,00 RENAULT GRAND M0DUS 1.2 D1NAMI0UE, TCE 2008 6.790,00 SEAT ALTEA XL1.9 TDI, 5 VRAT 2007 8.990,00 SEAT LEON 1.4,5 VRAT, SLO 2003 3.790,00 VWGOLF 1.41 TRENDUNE,5VRA1 2004 5.790,00 ALU PLAT. PffT.RAC^VT.KUMA 4X4,CRNOUSNJE,TEMPOMAT 1.LAST,POTR.SERV.UA, TEMP. 2 KOMPLETA GUM S PLATIŠČIH KLIMA, OBVOLKONIROLE ALUPLAT.DVM.KUMA.TEMPOM. AVT.KUMA, ALUPLAT.VLEC.NAPR. LE 68.104 km, 1.1AST.P0TRSER.K. KLIMA, 1.LASTNIK, ELPAKET le 37.417km,1L,BIXENDN... KLIMA, POT.RAČJ.LAST, SER.KNJ. AVT.K1IMA, ELPAKET, 1.1AST. 1.LAST.,P0TB.SERV.KN,ELPAKET KUMA, ABS, 1.IAS1NIK, ELPAKET 8 ZRAČ.BLAZ.NASLZA ROKO,... SVZELENA KOV. ČRNA KOV. TEMNO MODRA KOV. K0V.SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. RDEČA K0V.ČRNA ČRNA KOV. SIVA KOV. K0V.SREBRNA ZLATA KOV. SREBRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr Foto: arhiv torek • 1. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 1. oktober 8:00 Ptuj, razstavišče v Blagovnici Mercator: odprtje razstave tihožitij in pejsažev Rozine Šebetič 17:00 Hajdina, pri OŠ: občinski praznik, občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane 18:00 Hajdina, prostori občine in v cerkvi sv. Martina: odprtje razstave mask učencev OŠ Hajdina, Zeleni in divji možje 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje društva Potuj in Andreje Tovornik Talavera, Med Paragvajskimi Indijanci Sreda, 2. oktober 9:30 Ptuj, grajsko dvorišče in mestni in župnijski vinograd: Trgatev na Ptuju 16:00 Hajdina, prostori občine: sprejem Viktorije Klaneček in Janka Turnška ob izjemnih rezultatih v pikadu 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: odprtje razstave intarzij Voja Veličkoviča Moja mesta pod drobnogledom, dobrodelna prodaja del za Ozaro Četrtek, 3. oktober 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke, Palčica 17:00 Hajdina, pri OŠ: odprtje športnega parka in dan šole, humanitarna prireditev za Sonček Petek, 4. oktober 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke, Palčica, in ob 11.00 za šole in izven 13:00 Žetale, igrišče pri OŠ: gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalska grča in grčica 18:00 Skorba 23, kmetija Meglič: tradicionalno trganje in kožuhanje koruze Društva žena in deklet občine Hajdina Mestni kino Ptuj Četrtek, 3. oktober: 19:00 Najboljša ponudba Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. oktober: 17:00 Drzni par; 19:00 Najboljša ponudba; 21.15 Očiščenje Na podlagi 60. in 61. a-člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-1 C, 35/13 sklep US) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi jork, spremembe 2013 (Teleing) 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi jork, spremembe 2013 (Teleing) (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki jih je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 20078-13-OPPN/GK, september 2013. 2. Območje obravnavanih sprememb podrobnega načrta sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino, ki jo tvori zemljišče s parcelno številko 258/31, k. o. Nova vas pri Markovcih. S spremembami podrobnega načrta se predvideva na investitorjevem zemljišču gradnja manjšega poslovnega objekta s parkirišči in shrambami pod nadstreškom. Vse takšne poslovne namembnosti so v obrtni coni že obstoječe. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 9. 10. 213, do vključno srede, 23. 10. 2013, v prostorih Občine Markovci, Markovci 43. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 16. 10. 2013, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si). Številka 3505-3/2013 Datum 25. 9. 2013 Občina Markovci Župan Milan Gabrovec 0 T" 5C LU K O t- 06:00 Igre brez meja v Vitomarcih 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Destrnik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Srečanje ljudskih pevcev v Trnovski vasi 21:30 Destrnik-!z domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 11:30 Video strani 18:00 Gasilsko vožilo v Zlatoličju 20:00 Bučijada v Gerečji vasi 21:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 Munda Sommer fest 1. del 09 30 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-lz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 60 let ZUDV Dornava 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Že dalj čas te med nami ni, a naš svet se še vedno okrog tebe vrti, v mislih in dejanjih si z nami povsod, pomagaš nam iti naprej, kažeš nam pot, kjerkoli v tem svetu zapremo oči, pred nami, ljuba hčerka, mamica in žena, si vedno ti. V SPOMIN 30. septembra minevajo tri leta od izgube naše ljube hčerke, mamice in žene Simone Zavec IZ SAKUŠAKA 81 PRI JURŠINCIH Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Uredništvo: Domaval 16d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. 4ŠAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. KMETIJSTVO PRODAM svinje domače reje, težke 200 kg. Tel. 031 839 764._ PRODAM 50 arov koruze na njivi in grozdje laški rizling. Tel. 031 438 082._ PRODAM bele kokoši in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali gsm 040 531 246. Rešek iz Starš. IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več parkirišč v parkirni hiši pri Pošti in pri rdečem bloku na Ptuju. Tel. 041 325 925._ PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je večna praznina, ki močno boli. SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 1. 10. 2012, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in botra Metka Mulej rojena Kostanjevec IZ GORIŠNICE 124 Hvala vsem, ki jo ohranjate v srcu z lepimi spomini. V žalosti tvoji najdražji UGODNO prodamo parcelo na Ptuju v velikost 990 m2 in dvosobno stanovanje na Ptuju (obnovljeno in z vso opremo). Tel. 040 462 150. Štajerski tednik v digitalni knjižnici: www.dlib.si iVoilulajh nai na iudovnm ifilzlu! RADIOPTUJ K«, dfoietcc www.radio-ptuj.si NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bikca simentalca, starega tri tedne, in teličko, staro 14 dni. Tel. 031 833 974._ PRODAM krompir za ozimnico. Branko Žnidarič, Cvetkovci 102.Tel. 041 363 947._ UGODNO prodam ciprese za živo mejo. Tel. 040 828 032._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM odojke in dve telički simen-talki. Tel. 041 848 359. VSAK ČETRTEK ©B m. u m PREDLOGI ZA MESEC OKTOBER SLOVENSKIH POP 1 T®[P 7 SL©VE^SECIH POLK m VÄLCKOV 1. MATIJA PUZ & BANI - Stara hiša 2. BRIGITAŠULER-Pelji mena ples 3. ALEKSV0LASK0- Kratek dih 4. MAJA 0DERLAP - Bodi malo moj 5. ŠTAJERSKI BRENDI & BORIS JELENK0 - Brata sva 6. OBJEM - Ko fantje vsi 7. ZASAVCI - Moja mala zagorjanka Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: CALYPSO - Odklop Še eno možnost v OKTOBRU ima: MATIJA PUŽ 6 DANI - Stara hiša 1. NEMIR-Da bi nekdo 2. POSKOČNI MUZIKANTI - Super punca 3. TAPRAVIFAL0TI - Boš batine dobil 4. ERAZEM - Je barba Ottavio faca 5. MLADIKA-Chat 6. DONAČKA-Na mostu 7. SVETLIN & MAMB0 KINGS - Palme in valovi Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: PETKA & ZORAN Z0RK0 - Give me five Še eno možnost v OKTOBRU imajo: NEMIR - Da bi nekdo _____________________ SLOVENSKIH POP 7 TOP Ime in priimek: Glasujem za: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALÖKOV Glasujem za _ Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov; MEGA MARKETING d.0.0,, p.p, 13, 2288 Hajdina [j ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Štajerski, Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje povratnagondolska vozovnica na MARIBORSKO POHORJE za i osebo. 1. Zinka Ca£ Gomila 15,2253 Destmik 2. Stanko Zagoršek, Mezgovci 28,2252 Dornava 3. Anica Štumberger, Hajdoše 47,2288 Hajdina 4. Suzana Gregorin, Andrenci 72,2236 Cerkvenjak 5. Franc Dobršek, Lešje 9,2322 Majšperk POHORJEÖ RESORT www.pohorje.org 6. Franc Medved, Podlože 48^,2323 Ptujska Gora 7. Anton Marčec, Obrež 22,2277 Središče ob Dravi 8. Lojzkajanžekovič, Rucmanci 1,2258 Sv. Tomaž 9. LudvikEmeršič, Vrablova 72,2000 Maribor 10. Franc Kovačec, Lunovec 17,2274 Velika Nedelja Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti. Ptuj • Svet za preventivo o varnostnih razmerah Za varnost šolarjev je dobro poskrbljeno Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj ugotavljajo, da se razmere na področju prometne varnosti zadnja leta izboljšujejo, kljub temu pa bodo s preventivnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v jesenskem in zimskem času. Po podatkih policijske postaje Ptuj se prometnovar-nostne razmere na območju mestne občine v zadnjem letu izboljšujejo, saj v letošnjem letu niso obravnavali še nobene prometne nesreče s smrtnim izidom. Kot je na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj v četrtek, 26. septembra, poudaril predsednik Franc Kozel, so posebej zadovoljni, da do sedaj v prometnih nesrečah ni bil huje poškodovan še noben otrok ali šolar. Na pobudo četrtne skupnosti Center, ki jo je predstavila predsednica sveta te četrtne skupnosti Branka Bezeljak, so sklenili, da bodo pričeli aktivnosti za umiritev prometa v Ciril-Metodovem drevoredu na 40 km na uro, na hitrostno oviro pa bodo vrisali nov prehod za pešce. Ob tem je Bezeljakova opozorila tudi na slabo urejeno odvodnjavanje v križišču CMD in Volkmerjeve ceste, saj vanj ob večjih nalivih nanaša blato in gramoz, zato je pogosto ogrožena varnost voznikov in drugih udeležencev v prometu. Ugodno so ocenili tudi letošnjo akcijo za večjo varnost otrok ob pričetku šolskega leta, v kateri so tvorno sodelovale vse pristojne službe. Kot je poudaril predsednik sveta Franc Kozel, so poleg policistov Policijske postaje Ptuj prve šolske dni ob nevarnih križiščih ter v neposredni bližini osnovnih in srednjih šol in vrtcev nad varnostjo šolarjev bdeli tudi redarji, uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj ter člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kljub temu pozivajo starše in učitelje, da šolarje še naprej opozarjajo na vse nevarnosti, ki jim pretijo na poti v šolo in domov, na uporabo varnostnih čelad pri vožnji s kolesom ali kolesom z motorjem, predvsem pa, da skupaj z vozniki motornih vozil dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise in prometne znake. Vodja medobčinskega re-darstva Robert Brkič je poudaril, da so poleg sodelovanja v akciji za večjo varnost šolarjev ob pričetku šolskega leta redarji opravili tudi več drugih prometno preventivnih akcij. V kontrolah uporabe varnostnih pasov ugotavljajo, da jih vozniki že pogosteje uporabljajo, pomembno pa je, da starši svoje otroke pri- Foto: M. Ozmec Za varnost šolarjev ob pričetku šolskega leta je bilo dobro poskrbljeno. Redarji ugotavljajo, da starši otroke pripenjajo na zadnjih in pomožnih sedežih, manj pa je tudi kršitev hitrosti vožnje. penjajo tudi na zadnjih in pomožnih sedežih. Manj kršitev ugotavljajo tudi pri hitrosti vožnje, med akcijo kontrole parkiranja vozil pa je opozoril na nevestne voznike, ki so med trganjem jabolk na Panorami svoje avtomobile parkirali kar na pločnikih, s čimer so pešce izrinili na cesto, zato so kršiteljem izdali več plačilnih nalogov. Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Marjan Pšajd pa je poudaril, da so bili ob letošnji preventivni akciji prijetno presenečeni, saj se je prvič pripetilo, da je predsednik državnega zbora Janko Ve- ber povabil poslance, da so se prve šolske dni pridružili tistim, ki so skrbeli za varnost šolarjev; v Ptuju se jim je pri tem pridružil poslanec Franc Pukšič. Sicer pa policisti ugotavljajo, da se varnost otrok na poti v šolo in domov iz leta v leto izboljšuje in, da je bilo ob pričetku novega šolskega leta tudi tokrat za varnost šolarjev dobro poskrbljeno. Tudi zato, ker so delovne skupine aktivistov preventivnega sveta pred pričetkom pouka tudi letos skrbno pregledale varne šolske poti in opozorile na pomanjkljivosti. Kljub temu bodo preventive akcije na- daljevali tudi v jesenskem in zimskem času. Ker so krožišče na Puhovi ulici končno uredili, bodo elektronsko tablo Vi vozite ..., ki voznike opozarja na hitrost vožnje, premestili v Maistrovo ulico, ki je prometno zelo obremenjena, saj se je tam pred leti prav zaradi neprilagojene hitrosti pripetilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom. Opozorili so tudi na varnost pešcev na regionalni cesti Ptuj-Dornava, ki je v upravljanju Direkcije za ceste, zato bodo v MO Ptuj pričeli aktivnosti, da bi ta prehod za pešce direkcija uredila tudi pri avtobusnem postajališču ob mestnem pokopališču. Sklenili so, da bodo tudi letos sodelovali v aktivnostih ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki bo potekal tretjo soboto v novembru, zato so v ta namen imenovali pripravljalni odbor. Med drugimi nalogami pa so opozorili še na uskladitev vertikalne signalizacije pri železniški postaji Hajdina, na nujnost ureditve prometa pri novi Osnovni šoli dr. Ljudevi-ta Pivka ter na aktivnosti za umiritev hitrosti v ulici Lackove čete in v ulici Na postajo. M. Ozmec Slovenija • Izbrani najboljši osnovnošolski predlogi s področja trajnostne mobilnosti OS Ljudski vrt med najboljšimi Osem osnovnih šol je po oceni nacionalne komisije pripravilo najboljše idejne predloge s področja trajnostne mobilnosti in konkretne načrte za njihovo izvedbo. Prejeli bodo 20.000 evrov iz Toyotinega sklada za Evropo, da bodo v prihodnjem šolskem letu uresničili inovativne zamisli s področja trajnostne mobilnosti. Najboljše idejne predloge so pripravile OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Zadobrova Ljubljana, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana ter ŠC Celje - Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. Izvirne in konkretne zamisli slovenskih učencev in dijakov, s katerimi želijo izboljšati traj-nostno mobilnost v svojem lokalnem okolju in širše, vključu- 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Bi bili radi še boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA jejo izdelavo kolesa kot alternativnega generatorja energije in kot prevoznega sredstva hkrati. Pri tem načrtujejo uporabo odpadnih koles, so sporočili iz programa Ekošole. Med ostalimi zamislimi so še izdelava skuterja na električni pogon, nadgradnja že v preteklosti iz- delanega lesenega avtomobila in zasnova Varne poti v šolo, primerne predvsem za kolesarje in pešce, ter izgradnja kolesarnice. Srednješolci želijo zmanjšati porabo energije tako, da bi avtomobili za vožnjo podnevi uporabljali led žarnice. Peti cikel se je začel lansko šolsko leto, v njem sodelujejo šole iz Slovenije, Danske in Turčije. Tekmovanje organizira program Ekošola v sodelovanju z Mednarodno fundacijo za okoljsko izobraževanje, skladom Toyota za Evropo in podjetjem Toyota Motor Europe. (sta) Osebna kronika Rojstva: Mateja Plajnšek, Zgornja Hajdina 207, Hajdina - deček Maj; Martina Roškar, Kokolajnščak 10, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Iva; Natalija Hebar, Dornava 97, Dornava - deklica Lana; Ksenija Galun, Skorba 9 a, Hajdina - deček Lin; Nina Hojski, Prečna pot 5, Ptuj -deček Tian; Petra Živko, Dragučova 31, Pernica - deček Aljoša; Valentina Ilijevec, Lovrenc na Dr. polju 24 d, Lovrenc na Dr. polju - deklica Iva; Petra Roškar, Muretinci 64, Gorišnica - deček Lukas; Samira Rexhahmetaj, Potrčeva cesta 42, Ptuj - deček Dalmat; Urška Hojnik, Mali Brebrovnik 58, Ivanjkovci -deklica Lucija; Barbara Hribar, Ob potoku 51 d, Rače - deček Svit; Mateja Milošič, Rogaška c. 40, Ptuj - deček Blaž; Aleksandra Petrovič, Stojnci 31 a, Markovci - deček Tim; Anja Pivec, Strug 1, Makole - deček Anej; Mateja Panič, Užiška ulica 1, Ljutomer - deček Matic; Ines Tepeš, Gorička ul. 25, Pregrada, Hrvaška - deček Leo; Suzana Kujavec, Svržnjakova ul. 10 b, Ptuj - deček Niko; Sandra Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 55 a, Lovrenc na Dr. polju - deček Matevž; Polonca Blaj, Loka pri Žusmu 101 a, Loka pri Žu-smu - deček Tian; Suzana Hrovat, Gerečja vas 7, Hajdina - deček Teo; Mateja Zavec, Ciril-Metodov drevored 15, Ptuj - deklica Tijana; Bojana Bukovec, Mekotnjak 40 a, Ljutomer - deklica Maša; Sandra Zamuda, Bresnica 46, Podgorci - deček Teo; Doris Bezjak, Hlaponci 9, Juršinci -deklica Adriana; Renata Niedorfer, Opekarniška c. 11 a, Ormož - deček Jaka; Adrijana Šilak, Brezovci 17, Polenšak - deček Liam; Jožica Ozvatič, Kraigherjeva ulica 14, Ptuj - dečka Žan in Lusijan. Umrli so: Stanislava Pesek roj. Pesek, Starošince 45, roj. 1931 -umrla 18. septembra 2013; Ana Dominc, roj. Pal, Lancova vas 83 a, roj. 1913 - umrla 18. septembra 2013; Anton Lorber, Breg 3, roj. 1936 - umrl 19. septembra 2013; Ana Pohorec, roj. Klajderič, Hrastovec 80, roj. 1932-umrla 18. septembra 2013; Janez Šegu-la, Dornava 134, roj. 1940 - umrl 16. septembra 2013; Marija Polič, roj. Markež, Svetinci 36, roj. 1930 - umrla 19. septembra 2013; Albin Avguštin, Lovrenc na Dr. polju 66, roj. 1962 - umrl 21. septembra 2013; Janez Belec, Veliki Brebrovnik 24, roj. 1940 - umrl 20. septembra 2013; Janez Vajt, Dolič 15, roj. 1935 - umrl 22. septembra 2013; Neža Ivanuša, roj. Rajh, Šalovci 40, roj. 1927 - umrla 24. septembra 2013; Angela Duh, roj. Muhič, Drbe-tinci 27, roj. 1931 - umrla 23. septembra 2013; Ciril Pintarič, Zgornja Hajdina 12, roj. 1928 - umrl 19. septembra 2013; Justina Štebih, roj. Ploj, Sakušak 72, roj. 1934 -umrla 25. septembra 2013; Janez Hameršak, Bukovci 17, roj. 1939 -umrl 23. septembra 2013. Poroka - Ptuj: Jernej Fidler, Kra-berk 22 a, in Martina Marinšek, Padeški Vrh 26 Napoved vremena za Slovenijo Jt Dežela Zdravja 040 800 560] 4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTA VA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. Danes bo na Primorskem precej jasno, še bo pihala šibka do zmerna burja. Drugod bo sprva pretežno oblačno, popoldne pa se bo delno zjasnilo. V severni Sloveniji bodo možne posamezne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem okoli 21 stopinj celzija. Obeti V sredo in četrtek bo precej jasno. Jutro bo zelo hladno, ponekod po nižinah bo megla.