Posebna izdaja	Številka stane 7 Rpf.
ŠTAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse 6- Naročnina: leino RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Monlag, 23. luni 1941_Mr. 9
Nemški obračun s Sovjetsko Rusijo
Proklamacija FUhrerja nemškemu narodu — Nemška vojska je dobila povelje za napad na največji fronti svetovne zgodovine — Moskva je igrala zahrbtno igro v objemu z angleškimi vojnimi hujskači — Tudi Srbija je bila žrtev angleških in ruskih oblastnikov — FUhrer je jasno obrazložil izdajstvo boljševiške Rusije — Nemška vojska se bori za obstanek evropske civilizacija — Romunski vojaki se bore skupno z Nemci proti sovragom civilizacije — Tudi Finska maščuje svoj
nezaslužen poraz.
Fiihrer je izdal sledečo proklama-cijo na naslov nemškega naroda:
Nemški narod!
Nacional socialisti!
Težke stvari so me tlačile, mesece sem bil obsojen k molku, sedaj pa je prišla ura, ko morem vendar enkrat odkrito govoriti.
Ko je sprejela Nemčija dne 3. septembra 1939 angleško vojno napoved, se je znova ponovil angleški poizkus, onemogočiti vsak pričetek konsolidacije in z njo zvezanega dviga Evrope z borbo proti najmočnejši sili kontinenta.
Zločinska politika Anglije
Tako je Anglija nekoč v mnogoterih vojnah uničila Španijo. Tako se je vojskovala z Nizozemsko m tako je pozneje premagovala s pomočjo Evrope tudi Francijo.
In tako je pričela Anglija ob pri-četku stoletja z obkroževanjem takratne Nemčije in L 1914 svetovno vojno.
Nemčija je bila 1. 1918 samo vsled svoje notranje needinosti poražena.
Posledice so bile strašne.
Najprej so s hlmjenjem izjavili, da so se borili samo proti cesarju in njegovem režimu, ko pa je nemška voj-
ska položila orožje, so začeli z načrtnim uničevanjem nemškega Reicha.
Medtem ko se je dozdevno in dobesedno začela uresničevati prorokba nekega francoskega državnika, češ, da živi v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč, ki bi jih bilo treba z lakoto, boleznijo in izseljevanjem odstraniti, je pričelo narodnosocialistično gibanje svoje ujedinjevamje nemškega naroda in s tem omogočilo ponovni dvig Reicha.
-Ta novi dvig našega naroda iz stiske, siromaštva in podlega preziranja je stal v znamenju čisto notranjega preporoda. Posebno Anglija s tem ni bila- prizadeta aJi celo ogrožena.
Kljub temu je zopet na mah zapo-čela nova mržnje polna politika ob-kroževanja Nemčije. Na znotraj in zunaj je prišlo do one znane zarote Židov in demokratov, bolševikov in re-akcionarcev z edinim ciljem, onemogočiti ustvaritev nove nemške narodne države in pahniti Reicb na novo v onemoglost in stisko.
Poleg nas je zadela mržnja te mednarodne svetovne zarote še one narode, ki jih je sreča ravno tako prezrla in ki so bili prisiljeni k najtežjemu boju za obstanek. (Pred vsem je odrekla Italiji in Japonski delež dobrin tega
sveta ravno, tako kakor Nemčiji, in jih je tem državam celo izrecno prepovedala. Združitev teh narodov je bila torej samo čin samoobrambe proti samoljubni svetovni zvezi bogastva in moči, ki jih je ogrožala.
Že leta 1936 je izjavil Churchill po izpovedi ameriškega generala Wood-a pred odborom ameriške reprezentančne zbornice, da je Nemčija že zopet preveč mogočna ter da jo je treba uničiti.
V poletju 1939 je Anglija občutila trenutek, v katerem naj bi se pričelo znova nameravano uničenje s ponovitvijo obsežne obkroževalne politike.
Sistem v to svrho vprizorjene lažnive gonje je obstojal v tem, da so proglasili druge narode kot ogrožene, jih na to vlovili z angleškimi garancijskimi obljubami, da bi potem, kakor pred svetovno vojno, korakali proti Nemčiji.
Tako je uspelo Angliji med majem in avgustom 1. 1939 razširiti po svetu vest, da so Litvanska, Estonska, Letonija, Finska, Bes-arabija in Ukrajina s strani Nemčije naravnost ogrožene. Del držav se je dal speljati ter je garancijske obljube, ki so bile dane v zvezi z omenjeno trditvijo, sprejel, postav-
Ijajoč se na ta način v novo obkro-ževalno fronto proti Nemčiji.
Ped takimi okoliščinami sem smatral, da ne bi mogel odgovarjati pred svolo vestjo hi pred zgodovino nemškega naroda, ako ne bi tem deželam oziroma njihovim vladam zajamčil neresničnost angleških trditev, razen tega pa sem največjo silo vzhoda še v prav svečanih izjavah pomiri! glede m lih interesnih meja.
N ACION ALSOC1ALISTI!
Vi vsi ste nekoč go;ovo čutili, ua je bil ta korak zame grenak in težek. Nikdar ni gojil nemšk; narod sovražnih čuvstev proti narodnostim Rusije. Toda že več ko¡ dve uesetietji so se trudili židovsko.boljševiški oblastniki, da bi zanetili požar ne samo v Nemčiji, temveč v vsej Evropi. Nemčija ni poskušala svojih svetovnih naziranj zanesti v Rusijo, pač pa so židovsko.bolj. ševiški oblastniki neprestano poskušali vsiliti nam in drugim evropskim narodom svojo gospostvo, in to ne samo duševno, nego so jim pred vsem hoteli vsiliti svojo vojaško oblast.
Posledice ui'ejstovanja tega režima pa so bile v vseh deželah kaos, beda in glad. Dve desetletji sem se trudil, da dosežemo nov soc:alistični red v Nemčiji s čim manj napadi in brez razde, janja naše produkcije, ki ne odstra. njuje samo brezposelnost, marveč dviga tudi dobiček dela v dobrobit vsega delovnega človeštva.
Uspehi te politike gospodarskega in soc'aínega revir' re 'a našega naroda, kj teži po načrtnem premagovanju staleških in razrednih nasprotij k pra. vemu narodnemu občestvu hot zad. njemu cilju, so na svetu edinstveni.
Dogovor z Moskvo
V avgustu leta 1939 je bilo zame težko premagovanje, poslati svojega ministra v Moskvo, da bi tam poizkusil zajeziti angleško obkroževalno politiko proti Nemčiji. Storil sem to v zavesti odgovornosti napram nemškemu narodu, zlasti pa v upanju, da bo koncem koncev le prišlo do trajne odstranitve napetosti in do zmanjšanja naših žrtev.
Medtem' ko je Nemčija v Moskvi na svečan način označila razen Litve označena področja in dežele kot področja, ki so izven nemških političnih Interesov, je bil sklenjen še poseben dogovor za slučaj, da bi Angliji uspelo dejansko nahujskati Poljsko v vejno proti Nemčiji. Pa tudi tu je prišlo do omejitve nemških zahtev, ki n¡ bila v nobenem razmerju s storitvami nem. škega orožja.
Narodni socialisti! Posledice pogodbe, ki je bilas klenjena na mojo željo ter v interesu nemškega nareda, so bile zlasti za Nemce v prizadetih državah zelo težke.
Več kot pol milijona Nemcev, malih kmetov, rokodelcev in delavcev, je bilo skoro čez noč prisiljenih, zapustiti svojo prejšnjo domovino, da bi še umaknili pred režimom, ki jim je grozit najprej z neizrecno bedo, prej ali slej
pa s popolnim uničenjem. Kljub temu je na tisoče Nemcev izginilo. Nemo. goče je bilo, izvedeti karkoli o njinovi usodi ali celo o njihovem bivališču. Med njimi se nahaja nad 160 mož z nemakim državljanstvom.
K vsemu temu sem molčal, ker sem moral molčati, želel sem, da bi nape. tost med obema državama izginila in da bi se omogočila trajna izravnava vseh vprašanj š to državo.
že med našim pohodom na Poljskem pa so sovjetski oblastniki v protislovju s pogodbo zahtevali tudi Litvansko.
Nemčija ni imela nikdar namena, okupirati Litvansko, tudi ni nikdar kaj takega sporočila litvanski vladi. Nasprotno pa je odklonilla prošnjo takratne litvanske vlade, naj bi v tem smislu poslala nemške čete v Litvansko, in sicer z motivacijo, da to ne bi odgovarjalo ciljem nemške politike.
Kljub temu sem se vdal tudi tej novi ruski zahtevi. Bila pa je le pričetek nadaljevanega novega izsiljevanja, ki se je medtem zopet ponavljalo. Zmaga na Poljskem, ki so jo izvojevale izključno nemške čete, me je napotila, da sem zapadnim silam predložil novo mirovno ponudbo. Propadla pa je ta ponudba vsled vpliva mednarodnih in židovskih vojnih hujskačev.
Vzrok odklanjanja pa je bil že takrat ta, da je imela Anglija še vedno upanje mobilizirati evropsko koalicijo proti Nemčiji in to z vključitvijo Balkana in Sovjetske Rusije.
Tako so se odtečili v Londonu poslati v Moskvo kot poslanika gospoda Crippsa. Dobil je jasno nalogo, da vzpostavi pod vsemi pogoji zopet od-nošaje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo in da jih pospeši v angleškem duhu. Angleški tisk je poročal o napredovanju te misije tako dolgo, dokler
ni bil primoran molčati iz taktičnih razlogov.
Prve posledice so se res že pokazale v jeseni 1939 in pomladi 1940. Ko se je Rusija spravila na to, da podjarmi ne samo Finsko, nego tudi baltiške države, je navedla kot vzrok lažnivo in smešno trditev, da mora te dežele obvarovati pred tujim ogrožanjem, oziroma da jih mora prehiteti. Mislila je s tem samo na Nemčijo. Kajti kakšna druga sila sploh ne bi bila mogla vdreti v področje Vzhodnega morja, še manj pa se tam vojskovati. Kljub temu sem moral molčati. Oblastniki v Kremlju pa so šli še korak naprej.
Medtem ko je Nemčija spomladi 1940 umaknila v smislu tako imenovane prijateljske pogodbe svoje čete daleč od vzhodne meje, tako da so bile nekatere pokrajine skoro brez nemškega vojaštva-, je pričela že takrat koncentracija ruskih čet v toliki meri, da se je to moglo smatrati kot nujno ogrožanje Nemčije.
Sam Molotov je izjavil spomladi 1940, da se nahaja 22 ruskih divizij samo v baltiških državah.
Ker je ruska vlada sama vedno zatrjevala, da je bila poklicana s strani ondotnega prebivalstva, je mogel biti namen njene prisotnosti samo demonstracija proti Nemčiji.
Medtem ko so naši vojaki počenši z 10. majem 1940 štrli na zapadu fran-cosko-angleško moč, se je ruski pohod na naši vzhodni fronti polagoma nadaljeval v vedno večjem obsegu.
Od avgusta 1940. naprej sem smatral, da v interesu Reiclia ne bi mogel odgovarjat,i ako bi napram temu mogočnemu pohodu boljševiških divizij pustil naše že tolikanj opustošene vzhodne pokrajine nezaščitene. S tem
(PK. August-Weltbild)
Borba za Atlantik. Težka nemška mornariška artilerija je zadela sovražno trgovsko ladjo, ki se pravkar potaplja
Italija v vojnem stanju z Rusijo
B e r 1 i n, 22. junija.
Italijanski veleposlanik Dino Alfi-eri je obiskal danes predpoldan zunanjega ministra v. Ribbentropa ter mu je po nalogu svoje vlade sporočil, da se smatra Italija v obrambi pred ogroževanjem Evrope s strani Rdeče armade na Vzhodu popolnoma solidar-
no z Nemčijo ter se zato smatra od danes 5.30 uri zjutraj v vojnem stanju s Sovjetsko Rusijo.
Ta sklep italijanske vlade je danes zjutraj sporočil italijanski zunanji minister grof Ciano sovjetskemu veleposlaniku v Rimu.
pa je nastopilo, kar je britansko-sov-jetsko sodelovanje hotelo, namreč: vezanje tako močnih nemških sil na vzhodu, da nemško vodstvo ne bi moglo odgovarjati za radikalen konec vojne, zlasti pa v letalskem pogledu.
To pa ni odgovarjalo le cilju britanske politike, temveč tudi sovjetsko-rusike. Kajti Anglija in Sovjetska Rusija sta skušali to vojno čim bolj za-vleči, da bi Evropo oslabeli in da bi bila kolikor mogoče brez moči.
Grozeči napad Rusije na Romunijo naj bi končno tudi le služil namenu, dobiti v svojo roko važno podlago ne le gospodarskega življenja Nemčije, temveč vse Evrope, ali pa ga vsaj uničiti. Toda baš Nemčija se je že leta 1933 z neskončno potrpežljivostjo trudila pridobiti države južno-vzhodne Evrope v trgovske svrhe. Imeli smo radi tega tudi največje zanimanje za. njihovo TTOtranjedržavno konsolidacijo in red. Vdor Rusije v Romunijo iti grška navezanost na Anglijo sta ogrožala tudi te pokrajine in jih hotela spreobrniti v kratkem času v splošno bojišče.
Nasoroti našim načelom in navadam sem na nujno prošnjo takratne, tega razvoja krive romunske vlade, dal nasvet, popustiti radi miru sovjetskim izsiljevalcem in odstopiti Besarabijo.
Romunska vlada je bila mnenja, da more to zagovarjati pred lastnim ljudstvom samo pod tem pogojem, da Nemčija in Italija kot odškodnino za to prevzameta garancijo, da ostane preostala Romunija nedotaknjena.
Stori! sem to s težkim srcem. Predvsem radi tega: če Nemčija da garancijo, jo tudi drži. Mi nismo niti Angleži, niti židje.
Tako sem še v zadnji uri mislil, da služim v tem področju miru, čeprav sem prevzel sam težke dolžnosti. Da končno rešim probleme in da dobim jasnost o ruskem razmerju do Nemčije in radi vedno večje mobilizacije na naši vzhodni meji, sem povabil gospoda Molotova v Berlin.
Sovjetsko-ruski zunanji minister je želel takrat jasnost oziroma pritrditev Nemčije v sledečih štirih točkah:
Prvo vprašanje Molotova:
Je nemška garancija za Romunijo v slučaju sovjetsko-ruskega napada na Romunijo naperjena tudi proti Sovjetski Rusiji?
Moj odgovor:
Nemška garancija je splošna in nas veze brezpogojno; Rusija ni nikdar izjavila, da bi imela razen Besarabije v Romuniji še kake druge interese. Zasedba severne Bukovine je že bil prvi sunek proti temu zagotovilu. Ne verjamem, da bi imela Rusija zdaj naenkrat še obsežnejše namene napram Romuniji.
Drugo vprašanje Molotova:
Rusija se čuti ponovno ogrožena od Finske. Rusija tega ne trpi. Je-li Nemčija pripravljena, Finsko v nobenem oziru podpirati in predvsem takoj od-
poklicati skozi Finsko korakajoče nemške čete, namenjene v Kirkenes?
Moj odgovor:
Nemčija nima slej ko prej nobenih političnih interesov na Finskem. Nova ruska vojna proti majhnemu finskemu narodu bi se pa od strani nemške vlade morala smatrati kot nesprejemljiva, ker ne bi mogli nikdar verjeti, da Finska ogroža Rusijo. Sploh pa nismo hoteli, da bi vzhodno morje postalo še kedaj bojišče.
Tretje vprašanje Molotova:
Je-li Nemčija pripravljena dopustiti, da Sovjetska Rusija daje garancijo Bolgariji in da pošlje svoje čete v Bolgarijo. Molotov bi v tem slučaju izjavil, da sovjetske čete nimajo namena, ods-traniti na pr. kralja.
Moj odgovor:
Bolgarija je suverena država in razen tega mi ni znano, da bi bila Bolgarija Sovjetsko Rusijo zaprosila — slično kot Romunija Nemčijo — za kako garancijo. Razen tega bi se moral o tem posvetovati s svojimi zavezniki.
četrto vprašanje Molotova:
Sovjetska Rusija potrebuje na- vsak način prost prehod skozi Dardanele in zahteva za svojo zaščito zasedbo nekaterih važnih oporišč v Dardanelah oziroma na Bosporu. Vprašanje je, dali je Nemčija glede tega sporazumna ali ne.
Moj odgovor:
Nemčija je vsak čas pripravljena, pristati na spremembo montrejske pogodbe v korist črnomorskim državam. Nemčija pa ni pripravljena dati dovoljenje za ruska oporišča v Dardanelah.
Nacionalsocialisti! Zavzel sem stališče, ki ga moram zavzeti kot Fiihrer Reicha, pa tudi kot odgovorni zastopnik evropske kulture in civilizacije.
Posledica tega je bila okrepitev sovjetskega delovanja, naperjenega proti Reichu, predvsem pa takojšnji začetek notranjega rovarjenja v novi romunski državi in poizkus, odstraniti s propagando bolgarsko vlado.
S pomočjo zmešanih in nezrelih glav romunske legije se jim je posrečil državni udar v Romuniji z namenom, odstraniti
šefa države generala Antonesca,
ustvariti v deželi kaos, da bi potoni odstranitve legalne vlade odpadli
predpogoji za nastop nemške garancije.
Kljub temu sem še vedno mislil, da je najlepše, če molčim še naprej.
Takoj po izjalovitvi tega načrta so povečali koncentracijo čet na nemški vzhodni meji. Oklopne oddelke in pa-dobrance' so premestili v vedno večjem številu v bližino nemške meje. Nemška vojska in tudi nemška domovina vedo, da se ni nahajala-še pred nekoliko tedni na nemški vzhodni meji nobena nemška oklopna ali motorizirana divizija.
Če pa bi bil potreben še kak dokaz za sicer dobro skrito koalicijo med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, ga je prinesel jugoslovanski konflikt.
Medtem ko sem se trudil in zadnjikrat poskusil pomiriti Balkan in ko sem skupno z Ducejem povabil Jugoslavijo, da pristopi k trojnemu paktu, sta Anglija in Sovjetska Rusija organizirali v složnem delovanju udar, ki je odstranil v eni noči takratno vlado, ki je bila za pakt.
Danes se lahko pove nemškemu narodu: srbski udar proti Nemčiji se ni odigral samo pod angleškim, ampak v glavnem pod sovjetskimi zastavami. Ker smo tudi k temu molčali, je šla sovjetska vlada še en korak naprej. Organizirala ni samo prevrat, ampak je tudi nekoliko dni pozneje sklenila z njej vdanimi novimi kreaturami znano prijateljsko oogodbo, ki ji je bil namen, ohrabriti Srbe v njihovem odporu proti pomiritvi Balkana in jih naščuvati proti Nemčiji. Ta namen ni bil brez vzroka.
Ker sem pa tudi sedaj še mislil, da je bolje, ako ne govorim, so šli oblast, niki Kremlja še par korakov dalje.
Nemška vlada je danes v posesti podlag, iz katerih je razvidno, d'a je Rusija v to svrho, da bi Srbijo končno le pognala v vozno, dala zagotovilo dobave orožja, letal, municije in drugega vojnega materijala proti Nemčiji, in sicer preko Soluna.
To se je zgodilo skoro v istem trenutku, ko sem osebno dal japonskemu zunanjemu ministru Macuoki nasvet, naj bi se Japonska pomirila z Rusijo, ker sein upal, služiti na ta način ideji miru.
Samo nagli prodor naših brezpriiner. nih divizij proti Skoplju ter zavzeti« Soluna sta onemogočila namen te
sovjetsko.angleške zarote. Srbski letalski častniki pa so pobegnili v Rusijo in so bili tam sprejeti fakoj kot zavez, niki.
Zmaga osovine na Balkanu je one. mogočila načrt, po katerem naj bi se Nemčija zapletla v tem poletju v večmesečne borbe na jugovzhodu. Medtem je ta zmaga onemogočila dokončni pohod sovjetskih armad ter ojačenje njihove vojne pripravljenosti.
Moskva s tem ni samo prelomila določila naše prijateljske pogodbe, temveč jih je na nizkoten način izdala, vse to pa v času, ko so kremeljski oblastniki natančno kakor v slučaju Finske in Romunije na zunaj do zadnje minute hlinili mir in prijateljstvo ter urejali nedolžne demantije.
če so me doslej okolščine silile k molku, je prišel sedaj trenutek, ko bi bilo vsako nadalnje gledanje ne samo greh, nego celo zločin, storjen nad nemškim narodom in nad celo Evropo.
Danes stoji okrog 160 ruskih divizij na naši meji. že več tednov se dogajajo stalne kršitve te meje in sicer ne samo pri nas, temveč tudi na visokem severu in v Romuniji. Ruski letalci se zabavajo s tem, da te meje kratkomalo spregledujejo, da bi nam tako doka. zali, da so že gospodje v eh pokraji-nahm. V noči od 17. na 18. junija so vdrle ruske patrule na nemško ozemlje in so bile šele po daljšem streljanju pregnane. S tem pa je sedaj prišla ura, ko je potrebno nastopiti proti tej zaroti židovsko-angleških povzročevalcev vojne in prav tako židovskim oblast, nikom boljševiške centrale v Moskvi.
Nemški narod!
V tem trenutku se razvija fronta, ki je po dolžini in obsegu doslej največja na svetu. Skupno s finskimi tovariši stoje borci narviškega zmagovalca na Severnem ledenem morju. Nemške divizije pod poveljstvom zavojevalca Nor. veške branijo skupno s finsk.mi borci pod njihovim maršalom finska tla. Od vzhodne Prusije do Karpatov segajo formacije nemške vzhodne fronte. Na cbalah Pruta, ob spodnjem teku Do. nave pa tja do obale črnega morja se združujejo pod vodstvom državnega šefa Antonesca nemški in romunski vojaki.
Naloga te fronte ni več samo zaščita posameznih držav, temveč zavarovanje Evrope in rešitev vseh.
Jaz sern se zato odločil, položiti usodo in bodočnost Nemčije in našega naroda zopet v roke naših vojakov.
Bog naj nam pomaga prav v tej borbi!
Berlin, 22. junija 1941.
A d o 1 f H i t 1 e r.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
M Mite!"
Dokumenti ruskega izdajstva
Berlin, 22. junija. Zunanji minister Reicha v. Ribbentrop je danes zjutraj pred zastopniki nemškega in inozemskega tiska objavil noto, ki jo Je naslovil nemški Zunanji urad na vlado Sovjetske Rusije. V tej noti je nemška vlada v posameznostih obrazložila izdajstvo Moskve napram Veliki Nemčiji.
Obsežni dokument nemške vlade dokazuje v posameznostih, da je sovjetska vlada ojačevala razkrojevalne poizkuse, naperjene proti Nemčiji in ostali Evropi. V teh dokumentih je nadalje izraženo, da je Sovjetska Rusija v stopnjevani meri obračala svojo politiko sovraštva proti Nemčiji. Končno pa
je Sovjetska Rusija zbrala vse svoje vojaške sile za naskok na nemško mejo. Nota nemške vlade ugotavlja izrecno:
»S tem je sovjetska vlada izdala in prelomila pogodbe in dogovore z Nemčijo. Sovraštvo boljševiške Moskve proti nacionalsocializmu je bilo jačje nego politična pamet. Boljševiška Moskva je skočila nacionalsocialistični Nemčiji v njeni borbi za obstanek v hrbet.«
Spomenica dokazuje na koncu, da gre v sedanji borbi za to, obraniti ves kulturni svet pred smrtno nevarnostjo boljševizma ter tSko pripraviti pot za resničen socialni dvig Evrope.
Romunija je prepričana o pravičnosti vojne z Moskvo
Romuni navdušeno manifestirajo za
ietskl
Iz Bukarešte poročajo: V zvezi s proklamacijo Fiihrerja na nemški narod je izdal tudi romunski državni vodja general Antonescu proklamacijo, naslovljeno na romunski narod. Fuhrerjeva proklamacija in nota nemške vlade Sovjetski Rusiji sta Romunom pojasnila prave razloge za to borbo. Vsa Romunija je prepričana o pravičnosti te borbe in stoji sklenjeno ¿a odločitvami Fiihrerja. Romuni čestitajo na ulicah svojim nemškim prijateljem ter izražajo svojo globoko vero v zmago nad boljševiki. Bukarešta je že v romunskih in nemških zastavah. Po ulicah in trgih so se že v nedeljo predpoldan zbirali ljudje in vzklikali Adolfu Hitlerju.
Fiihrerja in vojno proti izdajalski Sov-Rusiji.
Opoldan se je zbrala manifestacij-ska povorka pred nemškim poslaništvom ter je tako' dolgo vzklikala, dokler ni stopil v hiši se nahajajoči podpredsednik vlade prof. Antonescu skupno z nemškim poslanikom v K i 1-lingerjem na balkon. Prof. Antonescu je imel govor ter je med drugim izjavil:
»Tako disciplinirana, kakor je bila Romunija do sedaj, bo šla tudi v to vojno, življenjske pravice romunskega naroda so našle pri Fuhrerju vedno polno razumevanje. Na koncu je poudaril govornik velike zasluge poslanika v. Killingerja ter je vzkliknil Fuhrerju. Množica je govorniku burno pritrjevala.
(PK. Gofferje-Weltbi!d)
Nemški vojaki na krovu italijanskega rušilca v pristanišču Spalato. Obiskovalcem so takoj ponudili čašo dalmatinskega vina
Führerjevo povelje vojakom vzhodne fronte
Führer in Vrhovni poveljnik vojske je z dnem 22. junija naslovil na vojake vzhodne fronte dnevno povelje, v katerem jim je obrazložil izjavo, ki jo je dal domovini v svoji proklama-cifi, naslovljeni na nemški narod.
Zgodovinski dan v Berlinu
Berlin, 22. junija. Nedeljo zjutraj ob 5.30 uri je prenehala glasba v zvočnikih. Fanfare in bobni so zdramili Berlinčane, ki so nato poslušali znani glas ministra dr. Göbbels, ki je prečital na mikrofonu proklamacijo Fiihrerja nemškemu narodu. Ljudje so z največjo napetostjo poslušali obraz-lago iz ust ministra dr. Göbbelsa. Milijoni prebivalcev glavnega mesta Nemčije so nadaljnjo obrazlago zunanjega ministra v. Ribbentropa poslušali z mrzličnim interesom, ravno tako pa tudi vse ostale uradne objave in naznanila.
Beriinčani so jutranje liste trgali prodajalcem iz rok. Vsakdo je hotel prečitati Führerjevo proklamacijo. Na vseh obrazih se je zrcalila jeklena volja in odločnost. Culi so se vzkliki: »Tokrat so se zaračunali. Führer se lahko zanese na nas!«
General Antonescu vrhovni poveljnik nemško-romunskih čet
Bukarešta, 22. junija. Državni vodja genera-l Antonescu je imenoval propagandnega ministra prof. Mihaela Antonesca za podpredsednika vlade. Državni vodja general Antonescu je prevzel vrhovno poveljstvo nad nemško-romunskimi četami v Moldaviji.
Vodja Nemcev v Romuniji, Andreas Schmidt, je izdal proglas na vse v Romuniji bivajoče Nemce ter je izjavil, da bodo v gigantski vojni, ki jo vodi Reich za življenje in svobodo nemškega naroda in za novi evropski red, tudi romunski Nemci v nem-ško-rotmunski vojaški zvezi sodelovali kot romunski vojaki z istim fanatizmom kakor vojaki domovine pod vodstvom Führerja.
v
Švica pod vtisom zgodovinske odločitve
Po poročilih iz Ženeve so tamkajšnji listi izdali v zvezi z vojno med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo posebne izdaje. List »S ui s s e« poroča iz Berlina: »Pričela je največja doba svetovne zgodovine.« V Berlinu — tako je poročal omenjeni list — so navdahnjeni s popolnim zaupanjem. Evropa še ni doživela takega edinstva kot sedaj, ko gre za borbo proti skupnemu sovragu.
Slovaška je prekinila odnošaje s Sovjetsko Rusijo
Bratislava, 22. junija. Slovaška republika ie danes, nedeljo dne 22. t. m., prekinila diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusija.
Navdušenje po vsej Italiji
Kakor poročajo iz Rima, je izdala v nedeljo zjutraj uradna agencija Štefani poročilo o pohodu nemških, finskih in romunskih čet proti Sovjetski Rusiji. Italijanski narod se zaveda, da je napočil s to odločitvijo zgodovinski trenutek. Fašizem in nacionalsociali-zem sta že od vsega početka spoznala
smrtno nevarnost s strani boljševizma. Ves italijanski narod je z navdušenjem in pritrjevanjem doznal odločitev Fuh-rerja, ki je sklenil skupno z Romuni in Finci streti svetovno nevarnost ruskega boljševizma.
v
Španija misli in čuti z Nemčijo
Španski listi so v nedeljo obrazložili pomen nemškega obračuna z boljševi-ško Rusijo v naslednjem smislu: »Samo Nemčija ima pravico, imenovati se kot prvoboriteljica za svobodo, kulturo in civilizacijo. Srca nam bijejo hitreje, ker je prišla ura odločitve. Vse simpatije-odgovornega človeštva so na strani nemške vojske in njenih zaveznikov.«
Tako so postopali s Štajerci!
O doživljajih v prisilni službi Spod-nještajercev v bivši srbski armadi bi se lahko pisalo cele knjige. Danes naj zadostuje kratek opis nekaterih opazovanj, ki jih opisuje starejši človek, ki je kot rezervist moral na orožne vaje. Kraj dogodkov je vas Pazinien v okraju Pettau. Dogodki sami so se odigrali v juliju 1940.
V imenovano vas je med drugimi prišel na vežbo tudi bivši Feldwebel avstrijske armade, mariborski trgovec in Nemec H. Ker se jim je mož zdel sumljiv in mu niso hoteli zaupati straže pri tamkajšnjih bunkarjih, so ga v spremstvu vrnili višjemu poveljstvu v Marburg. Poveljstvo v Marburg-u ga je že naslednjega dne poslalo nazaj v Pazinien. Od tam so ga par dni pozneje s spremstvom poslali v najjužnejšo gar-nizijo Jugoslavije, v Prištino, k neki delavski stotnijj, da je tam, daleč proč od nemške meje, odslužil svoje orožne vaje.
Dne 3. julija 1940 smo bili vsi rezervisti — sami Spodnještajerci priče, kako je aktivni narednik šilovič, Srb, s palico mučil in pretepal rezervista, nad 30 let starega poročenega moža in družinskega očeta Janžekoviča. Mož, doma nekje v okraju Pettau ali Luttenberg, je baje na vojaškem dopustu izgubil ali zapravil vojaški plašč, ki je bil državna last. šilovič ga je zato poklical iz zapora v pisarno. Tam ga je po mili volji klofutal ter tepel po licu in po glavi. Nato ga je zavlekel v skladišče, kjer je zaklenil vrata, mu s pomočjo arnavtske. ga kaplarja zvezal roke, sezul čevlje in slekel hlače ter ga po podplatih na nogah, zadnji plati itd. z nalašč v to svr-ho pripravljeno dolgo palico najmanj pol ure pretepal in mučil. Ko mu je zvezan siromak obležal v nezavesti, ga je pustil. Ta proces se je naslednje dni na isti način ponovil.
Poveljnik stotnije, srbski aktivni poročnik Velislav Momirovič, ni vse to' samo odobril, temveč celo odrejal naredniku šiloviču, da se ima posluževati takih metod kaznovanja vojakov. On
sam je v neštetih slučajih z lastnimi rokami izvrševal take telesne kazni.
Kot pisarja so imeli pri istotniji aktivnega vojaka, 23 letnega kmečkega fanta G. iz Reifnig-a pri Fresen-u. Fant je bil nekoč dijak. Kadar je narednik šilovič bil slabe volje, takrat je ubogi pisar čisto gotovo bil tepen. Kriv ali nekriv, s klofutami, ki jih je kulturni Spodnje-štajerc moral v stavu »mirno« od nekulturnega Srba sprejemati, si je ta poldivji narednik miril svoje v nočnem pijančevanju in krokanju razdražene živce. Pretepanje vojakov in strah pred batinami, sta bila edina podlaga njegove avtoritete.
Dne 21. julija 1940 je poveljmk Momirovič v gostilni Tobias popival z raznimi ženskami in rezervisti, ki so plačevali celokupne zapitke. Spodnješiajerc, korporai Zaplata, ki je bil tudi v dotični družbi, se je ob vinu nekoliko ogrel, kar poročniku ni ugajalo. Brez ozira na vse prisotne je ta srbski častnik vstal od mize ter Zaplato najprej s pestjo obdelal in ga nato vrgel postopnicah iz gostilne, da si je nalomil kost na roki.
Med aktivnimi vojaki je v stotniji poročnika Momirovič-a služilo tudi več Spodnještajercev. Vsi ti fantje so nam prisegali, da so častniki in podčastniki nekega še takrat služečega Antona Kri-štofiča, ki je kot rekrut bil nekoliko bolj neroden ter težko zapopadljiv, toliko pretepali, da so napravili iz njega neke vrste stotnijskega norca in bebca. Fanta, ki je pri nas rezervistih vzbujal vtis nekoliko zaostalega in počasno mislečega človeka, so imeli v tako umazanem in raztrganem stanju, da je beseda srbski ciganski berač bila edino pravilen izraz za njegovo zunanjost. Tega siromaka, ki ga je predvojaško življenje kot ubogega delavca metalo po Hrvatskem itd., so imeli zgolj za »zabavo«. S pretepanjem so siromaka toliko zdresirali, da je iz strahu pred novimi udarci storil vse, kar koli mu je kdo rekel. Poln uši, zasmehovan in zaničevan, je ta fant iz zelene Spodnještajer-
ske moral služiti Srbom ter jim igrati neke vrste cirkuškega klovna ali Avgusta. Proglašen za norca in bebca — ne da bi se ga bilo predlagalo za odpust — je ta siromak, ki je mimogrede povedano bil zmožen čitanja in pisanja, nepismenim Srbom- in Arnavtom služil v posmeh in zabavo.
Mekaj o vitaminih
Vitamini so nekaka dopolnila, k! se nahajajo največ v zelenjavi, sočivju, sadju in tudi v nekaterih drugih hrani-lih in živilih ter so neobhodno potre, bna za zdravje in normalen razvoj človeškega in živalskega telesa. Vitamini imajo tudi važno nalogo, preprečiti razvoj bolezenskih klic. Kjer manjka eden ali drugi vitamin, tam se pojav, ljajo razne težke bolezn:, zastane razvoj telesa itd.; v primeru popolnega pomanjkanja vitaminov pa govorimo o posebni bolezni, tjko zvani avitaminozi.
Znanost razlikuje danes celo vrsto vitaminov; najvažnejši so tisti, kj jih označuje z A, R B;. C, D in E.
Vitamin A oskrbuje okostje, pospe. šuje rast ter vzdržuje telesno odpornost zoper okuženja. Pomanjkanje tega vitamina povzroča zastoj v rasti mladih organizmov, splošno onemoglost, zmehčanje kosti, ošibelost zo. bovja, očesne bolezni, zlasti vnetje rojenice itd.
Vitamin A se nahaja v razni zelenjavi, zlasti listnati, kakor v ohrovtu, zelju, kolerabi, cvetači itd'., nadalje v korenju, paradižniku, grahu, koruzi, malinah, borovnicah in robidnicah; vsebujejo ga pa tudi mleko, maslo, sir, jajca, krušni kvas, oljčno in ribje oije. Vitamin B prav tako pospešuje rast in lajša prebavo. Nahaja se v stročnicah, torej v grahu, fižolu, nadalje v paradižniku, korenju, sadnih olupkih, v žit. nem zrnju tik pod zunanjo kožico, jajčnem rumenjaku, mleku in tudi v nelu-ščenem rižu, limoni itd. Vitamina B ne vsebujejo mesnine, bela moka in lu-ščen riž. Na Kitajskem in Japonskem, kjer se hrani prebivalstvo skoraj izključno samo z luščenim rižem, je močno razširjena bolezen beri-beri, ki se javlja v skrivljenju udov in neprestanem splošnem slabljenju ter konča s smrtjo;
Vitamin B* se nahaja v mleku in ze. lenjavi. Njegovo pomanjkanje v hrani povzroča nervoznost z glavobolom, nespečnost, vnetje kože, čire in izpuščaje. Ta vitamin tudi pospešuje v znatni meri rast.
Med najvažnejše vitamine spada vi. tamin C, t. zv. antiskorbutski vitamin, zaradi tega, ker povzroča pomanjkanje tega vitamina v hrani težko bolezen skorbut. Ta se javlja s krvavenjem in z gnilobo dlesni. Na tej bole. zni so zlasti trpele razne ekspedlcije na zemeljske tečaje in mornarji na dolgih vožnjah po oceanih, ki so se hranili največ s konserviranim mesom.
Vitamin C se nahaja vzelenjavi, zla.
sti v špinači, zelju, sladki papriki, Kolerabi, paradižnikih, korenju, krompirju in v žitnem zrnju. Mnogo ga vsebuje tudi sadje, zlasti limone, pomaranče, jabolka, maline itd. Prekuhano sadje izgubi mnogo tega vitamina, zaradi te. ga naj se uživa čim več surovo. Dandanašnji način konserviranja ohranja tudi v konserviranem sadju in zelenja, vi vitamin C neokrnjen.
Vitamin D je tako zvana antirahiti. čna snov. Nahaja se v jedrnatih plodih, paradižnikih, špinači, korenju, gomoljih, mleku, rumenjaku, maslu in naj. več v ribjem olju. Otroci, ki uživajo hrano, v kateri manjka tega vitamina,
Sef civilne uprave za Spodnjo Sta. jersko, pooblaščenec .za gozdarstvo, je gozdnim posestnikom in podjetnikom, ki se bavijo s podiranjem lesa, izdal navodila za pridobivanje smrekovega lubja. Navodila so tiskana kot letak in jih je razdeliti med drvarje in gozdne delavce s zahtevo, da se istih točno držijo.
Ker bodo cene lubju tako visoke, da se bo pridobivanje istega vedno in po. vsod izplačalo, naj velja načelo: »Kjer. koli se podira smreko, se mora pridobiti tudi smrekovo lubje, ki je od velike koristi in prinaša lepe dohodke.«
Besedilo tozadevnih navodil se glasi:
»Najboljše lubje je od 50 do 80 let. nih smrek. Pri starejših smrekah je lubje že preveč kosmato in manj uporabljivo.
Ko je drevo podrto in okleščeno, se z debla olupi skorjo v 1 m dolgih zvitkih (najpreje se skorja nareže počez na deblu na 1 m dolge komade, ki se vzdolž debla z dveh strani razrežejo in olupijo), če se skorja ne olupi rada, se je ne sme nabijati, ker je tedaj manj vredna.
Olupljeno skorjo je treba sušiti na primerni podlogi (hlodi ali suhe veje). Mesnata (notranja) stran skorje ne sme biti nikdar obrnjena proti soncu, ker sicer počrni ¡n postane neporabna. Tudi se skorje ne sme odlagati na mo. kra ali umazana tla! Pred dežjem in sploh pred mokroto jo je treba dobro zavarovati, ker sicer postane plesniva in neuporabna. Ostati mora tudi čista, brez vsake nesnage, praha ali zemlje, ker čreslovina od umazane skorje pušča na usnju madeže.
Ko je skorja že nekoliko posušena in že bolj negibčna, se jo zvije z obeh koncev vzdolž v d v o j n e zvitke. Ni. kdar se skorje ne sme zvijati samo z ene strani. Mokre skorje naj se ne zla. ga skupaj, ker se ne posuši in postane plesniva. V dvojne zvitke pravilno zvito skorjo prislonimo na za to po. stavljene rogovile v skladih, ki jim pravimo tudi koze. Koze naj se postavijo le na zračne, suhe in vetru izpostavljene kraje! Vsaka koza mora b:ti
obole na rahiti ali angleški bolezni, ki se javlja z raznimi znaki: slabo zobovje, hrbtenica in noge se krivijo, zatilnik se omehča, koža je bleda, mišice so ohlapne in široke. Takim otrokom moramo dajati razen ribjega olja zlasti mnogo zelenjadi, špinače, paradižnikov, korenja, svežega masla in sadja. Ista hrana se priporoča tudi nosečim materam. Enaki učinek kakor vitamin D imajo tudi ultravijoličasti sončni žarki. Vitamin E je dopolnilo, katerega pomanjkanje povzroča neplodnost. Nahaja se zlasti v mesu, pšenici, lu-cerni in v morskih ribah.
prekrita s streho iz široke skorje, ki je brez lukenj. Koze morajo biti postav, ljene tako, da so z bokom obrnjene proti vetru! Na rogovile se prislanjajo zvitki skorje tako,- da so na zunanji, vremenu izpostavljeni strani taki zvitki skorje, kj niso preluknjani. Po možno, sti se jih postavlja tudi le v enojnih vrstah, da se skorja čim preje in Čim bolj posuši. Kjer so tla pod kozami mokrotna ali močno rušnata, naj se pod zvitke podloži dračje, da ne stojijo na golih tleh.
Sklade skorje je treba večkrat pre. gledati, da ne bi zvitki ležali na tleh!
Skorjo je prevažati le ob dalj časa trajajočem lepem vremenu. Med nalo. žene zvitke, da se med vožnjo ne pre. mikajo, je vložiti dračje. Voz je treba s skorjo naložiti tako, da se tovor proti vrhu zožuje! Tovor je treba dobro pri. tegniti z žrdjo in prekriti s plahto!
Pomnite: Mokrota lubju najbolj škoduje, zato ga varujte vselej pred njo, kar bo le Vam v korist!«
Praktični nasveti
ga. Praktični nasveti. Da ohraniš mleko v poletnem času dalje sveže, dodaj na 1 liter svežega mleka kavino žličko sladkorja, preden ga skuhaš.
ga. Madeži od muh na pohištvu, okvirjih itd. odstraniš z lahkoto, če skuhaš glavico česna in z dotično vodo umivaš oziroma brišeš umazane predmete.
ga. Mravlje v stanovanju niso ravno prijetne. Napolni lonec sladkane vode do polovice in ga prevezi s papirjem ter napravi na sredini za prst veliko luknjo. Mravlje zlezejo v lonec in se utopijo. Nastaviš tudi lahko v sladkorni vodi namočeno gobo, mravlje zlezejo v gobo, katera se potem vrže v vrelo vodo in je goba zopet uporabna.
ga Blago iz gumija v poletnem času. Za obleke iz gumija je bolje, če jih v toplem času shranjujemo v hladnejših prostorih. Toplota je gumijastemu blagu v toliko neugodna, da lahko postane trdo in sčasoma neuporabno.
„Štajerskega Gospodarja" v vsako Hišo in gostilno!
Navodila la pridobivanje smrekovega lubja
Pobude za kmetsko delo v juniju
Poljedelstvo: Na poljih je vse posejano, le negovati in pomagati je treba posevkom v rasti. Sedaj se bo videlo, kadar nastopi suša, ali smo pravilno orali, pripravljali polje za se_ tev in posev pametno negovali. Ra_ zumnikova polja se bodo razlikovala oa' malobrižnikovih, ker kljub suši bodo lepša od njegovih, že pred žetvijo dobi kmet zadoščenje za svoj trud. Nič naj nas ne moti neuspeh ponekod, to nam bo šola za bodočnost. Ugotoviti neuspehe je ravno tako dolžnost gospodarja, kot biti ponosen na uspeh. Robove njiv očistimo raznega plevela, ki raztresa seme in povzroča toliko nepotrebnega dela. Pred žetvijo je čas, da se preskrb; vse za njo. Četudi smo mla_ tilnico, vevnico, rešeta in vreče že v zimi popravili, je ponovni pregled ve_ dno umesten. Mogoče bo potreben nov stroj in premisliti bo treba, ali ne bi kazalo ga nabaviti skupno. Ne pozabimo nabaviti pogonsko sredstvo in mazivo za motorje, ki nam ženejo mla-tilnico! Očistimo tudi kaščo in shrambe in jih razkužimo s tem, da v njih zažgemo žveplo. Na preorano detelji-šče sadimo zelje, peso ali sejemo zeleno koruzo.
Vrtnarstvo: Skrbimo, da nam ne zmanjka solate. Paradižnike veže. mo h kolom in trebimo zalistnike. Raz. sadimo zelje, kelj in karfijol, sejemo za uporabo v jeseni fižol, grah, špinačo in tudi kumarce. Okopavamo, plevemo in zalivamo, v dežju polivamo tudi z gnojnico. Negujemo in obrezujemo cvetlice.
Sadjarstvo: Pri mlajših nasadih skrbno zatiramo listne uši in ka-parje. Okopavamo in čistimo kolobarje. Vežemo cepiče, da jih ne polomijo ptiči in veter. Ponovimo škropljenje proti listnim ušem, škrlupu in jabol. čnemu zavijaču, kakor v maju. Rane črešnje čimprej vnovčimo. Obiramo že maline, marelice, jagode, ribezel itd.
Vinogradništvo in vinar, stvo: Končamo cepljenje na zeleno. Opravimo drugo in tretje škropljenje z modro galico in prvo žveplanje. Zatiramo grozdnega sukača. Opravimo drugo kop, pletev in privezovanje mladic. V kleti izvršimo redna kletna dela.
Gozdarstvo: Nadaljevanje poletne sečnje, posebno v hribih. Zatiranje robide in drugega plevela splošno, posebno pa v zasedenih delih, kjer je sadike treba rešiti prebujno rastočega plevela in trave. Nabirajo se razna zdravilna zelišča, posebno kadar zatiramo plevel.
Živinoreja: čistimo, belimo, zračimo, preurejamo in gradimo nove hleve, gnojnične odtoke in jame, kašče in druge shrambe za živalsko hrano. Pregledamo strehe na vseh gospodarskih poslopjih in jih popravimo. Skrbimo, da živina prebije «im več časa na zraku, mlada živina pa tudi po noči.
O telitvi
Vsak skrben živinorejec si v svojih knjigah, koledarju, pratiki ali kako dru gače označi dan pričakovanega poroda da bo pripravljen za morebitno pomoč. Brejost traja pri kravi povprečno 280 dni. Ta rok pa ni stalen; brejost lahko traja samo 260, pa tudi do 310 dnj pri normalnem porodu. Doba brejosti je za bike navadno nekaj dni daljša nego za teličke. Navadni znaki bližajočega se poroda so znani: vime nabrekne, pojavi se mleko; križne medenične vezi postanejo mehke in upadajo, da ne ovirajo poroda; iz sramnice se prične vleči prozoren sluz. Neposreden uvod v porod so porodni popadki, t. j. stiskanje trebušnega mišičevja, ki ga podpirajo mišice v maternični steni zato, oa se izrine plod iz maternice. Ako je porod normalen, se kmalu po prvih popadkih pojavi v sramnični odprtini mehur. Neizkušenega živinorejca se že loti nestrpnost; nič pa bi ne mogel storiti bolj napačnega, kakor če bi hotel že sedaj kakor koli pomagati in nič bolj pametnega, kakor če še čaka. Onim trem mehurjem, ki obdajajo plod in so napolnjeni s sluzasto tekočino, je narava namenila še poslednjo nalogo, da polagoma in na vse strani enakomerno širijo odprtino maternice in nožnice ter tako pripravljajo dovolj široko pot novemu bitju. Vsa moderna tehnika bi ne mogla najti bolj primernega načina !n bolj ustrezne priprave, da se odprtina vsestransko enakomerno razširi, kakor je pritisk z gibčnim, s tekočino napolnjenim mehurjem. Velika, večinoma nepopravljiva napaka je, če raztrga neučakani porodničar mehur poprej, preden je dovršil svojo nalogo; mehur bo namreč ob pravem času sam počil in bo vrh tega s svojo mastno vsebino še namazal porodno pot; žival bo porodila lahko z malenkostno človeško pomočjo ali celo brez nje.
Naj torej pri porodu velja, da s svojo pomočjo ne smemo biti prenagli in preveč neučakani; narave ne skušaj-mo popravljati, ampak jo smemo samo podpirati. Največ težkih porodov povzroča nepoučeni živinorejec sam z napačno nego in ravnanjem z brejo kravo in pa z nepravo, zlasti prehitro pomočjo pri porodu.
Isto velja tudi za porode, kjer je zaradi napačne drže kakega dela telesa (podvitih nog, zasukane glave), nepravilne lege ploda (ritenske, stranske, obrnj.ene) ali drugih ovir človeška pomoč neobhodno potrebna. Sodobni ži-vinozdravnik ima razna sredstva, s katerimi pride tudi v večini teh primerov do cilja. Najdragocenejši med pripomočki je, da izloči porodne popadke in stiskanje maternice ter porodne poti z začasnim omrtvičenjem hrbteničnega mozga z injekcijo (vbrizgom) v križno-repni del hrbtenice. Vsakemu strokovnjaku, ki se v porodni praksi poslužuje tega čisto nič "nevarnega sredstva, se vedno znova razodeva veljavnost one stare resnice, da s® zdravila božje roke; s to injekcijo jt
dan bistven predpogoj za uspešno pomoč pri porodniškem delu: mir in prostor; porodni popadki so izločeni, krava nič ne pritiska, maternica sama pa postane ohlapna in se razširi.
Uspešno je pri nenormalnih porodih možno pomagati in je uspeh verjeten le v svežih in nedotaknjenih primerih; kjer so pa preskušali svojo modrost že razni samozvani »strokovnjaki«, ki imajo navadno mnogo korajže a prav malo znanja, kjer so zardevali že vsi sosedje in je vleklo že pol pasi, tam tudi živinozdravnik nima več kaj iskati. Plodna tekočina je že davno odtekla, porodna pot je suha, sluznica do skrajnosti nabrekla in s tem porodna pot zožena; tu velja samo še tolažba, da za smrt ni zdravila. Zadnjo besedo pa ima v takih primerih vaški mesar; v hlevu, kjer bi lahko bila molzna krava in živahen teliček, zazeva praznina, ki smo jo zakrivili sami s svojo neučakanostjo in nevednostjo. F. L.
O strupih
živali in rastline izločajo snovi, ki so včasih hudo strupene. Vendar pa živalski in rastlinski strupi niso vsakemu živemu bitju zmerom škodljivi. Včasih se dogaja, da je kak strup nekaterim živalim za hrano, čeprav je vsem drugim živim bitjem nevaren.
Če stisneš mleček in ti njegov sok pade na golo roko, se ti koža hudo vname. Gosenici metulja, ki mu pravimo mlečkov veščec, pa je ta sok slaščica.
Podobno je z mravljinčjo kislino, ki je izdelek živalskih in rastlinskih snovi. To kislino imata čebula in mravlja, med rastlinami pa kopriva. Človeku kislina le malo škoduje; nekoliko peče na koži, pa je kmalu dobro. Pač pa ta kislina mori žuželke. Zanimivo je, da ta kislina umori celo mravljo samo. Pri poskusih so dognali, da je mravljinčja kislina mravlji smrtna. Več mravelj so dali v stekleno cevko, ki so jo dobro zamašili. Nato so mravlje toliko časa dražili, da so začele izločati kislino. Ko se je te kisline v cevki dovolj nabralo, so bile mravlje mrtve. Zato pa druge živali mravljinčjo kislino čislajo kot slaščico. Znano je, da se medved, ki mu pravimo mravljinčar, preživlja le od mravelj in njihovih jajčec. S prednjima nogama razkoolje mravljišče, da pridejo mravlje iz svojih skrivališč. Nato pa stegne svoj dolgi jezik med mravlje. Mravlje se vržejo na jezik in se zagrizejo vanj, med tjm pa jih požira. Kukavica najrajši žre ličinke sicer močno strupene gosenice. Nekje živi ptič, ki napoifii svojo golšo najrajši z osami, kar bi bilo vsaki drugi živali smrtno nevarno. Metulj smrtoglaveč neustrašeno vdere v čebelnjak in začne čebelam lizati mod. čebele ga pikajo, kar se da, vendar to metulju prav nič ne škoduje.
če človeka piči škorpijon,, dobi pičeni človek nevarna vnetja, ohromi,
dobi vročino in izgubi celo zavest. Včasih tako pičeni človek dolga leta hira. Če vbrizgneš v kri psu, ki je težak 15 do 20 kilogramov, le en do poldrugi gram škorpijonovegi strupa, bo pes v 10 urah oo.rinil. Če ta strup daš nežnim metuljem, kak-ir je na primer lastavičar n mlečkov veš-¿ec, so takoj mrtvi. Tudi hroščem strup škoduje in jih umori, toda njihovim ličinkam pa nič ne škoduje. Gosenica sviloprejka se za tak strup še ne zmeni ne, p?č	po-
gine.
Pri nas lahko večkrat opazujemo boj med ježem in gadom. Jež je najhujši sovražnik strupenega gada. Kadar se ta dva spopadeta, se gad takoj zakadi v ježa in ga začne pikati. Toda jež se za to ne zmeni. Rano si malo poliže, pa se bori naprej. Ko nazadnje zagrabi gada za glavo, mu jo z zobmi zdrobi in nato gada mirno pohrusta. Ježu tudi prav nič ne škodire strup španske muhe, ki je za vse druge živali smrten. Jež mirno prenese oelo petkrat toliko pruske kisline, kolikor bi je bilo dovolj, da umori mačko.
Zelo nevaren je strup volčje češnje, ki se imenuje atropin. Edf-n ali dva mi-ligrama tega strupa pa je dovolj, da je človek mrtev. Pač pa mnogo manj škoduje opicam, konjem in oslom. Domači kunci, morski prašički, podgane in golobje pa sploh ne občutijo tega strupa. Celo pes bo mirno prenesel cel gram tega strupa.
Za človeka zelo nevaren strup je strihnin, medtem ko ga opice in iiorski prašički mnogo brez škode preneso. Sok velike trobclike lahko umori odraslega človeka, med tem ko miši, koze, ovce in konji to rastlino brez škode in celo radi uživajo. Zato pa je s pe-teršiljem narobe. Peteršilj ima človek kaj rad v juhi in mu dobro dene, zato pa je papigam smrten.
Kako Parzi pokopavajo mrliče
Indija ima kakih 300 milijonov prebivalcev, med katerimi pa imajo pomembno vlogo' Parzi, čeprav štejejo le kakih 100.000 duš. Pečajo se po večini s trgovino. Tudi sicer jih dobiš na važnih mestih. Največ jih je v Bom-baju.
Ta rod je nekdaj prebival v Iranu. Ko je islam začel tja širiti svojo moč, se niso hoteli vdati in so se raje izselili v Indijo, samo da se niso pomoha-medanili. že nekaj tisoč let se drže Zo_ roastrove vere. Zlasti so zanimivi njihovi mrliški obredi.
Kadar kak Parz umira, začno pomivati sobo, iz katere bodo odnesli mrliča. Skrtmo operejo bele rjuhe, v katerih bodo odnesli mrliča. Malo pred smrtjo poškrope umirajočega z vodo, ki je prav za prav sok iz rastline havme.
Po smrti mrliča okopljejo in ga zavijejo v bele rjuhe; zavito mora biti
Par besed
Veliko je resnice v izreku, da je človek toliko star, kolikor se starega počuti. So stari ljudje, ki se počutijo mlade, in mladi ljudje, ki se počutijo stare. Toda kakšno starost dočakamo in kako se v starosti počutimo, to je silno odvisno od načina našega življenja.
Splošno je mnenje, da se človek z leti obrabi in da iz te obrabljenosti nastajajo bolezni, katerim je star človek na milost in nemilost izročen. Za tako bolezen smatrajo ljudje tudi takozvano poapnenje žil, ki povzroča povišanje krvnega pritiska — pojav, pred kate_ rim imajo starajoči se ljudje največ strahu. Stvar pa ni tako huda. To, da se žile polagoma strdijo, je samo naravna zaščitna procedura našega telesa proti propuščanju žil — enako, kakor če stara vodna cev propušča vodo, pa jo je treba znova inipregnitrati.
Tu pa je seveda prizadeto srce in njegova zmogljivost. Zato nam je tre. ba samo paziti — in to velja ne samo za stara, ampak tudi za mlada leta —
vse truplo, le obličje je prosto. Sorodniki potem ovijejo okrog trupla še nekako vrv. Poslej se mrliča ne sme nihče dotakniti, razen tistih, ki ga pokopavajo. Mrliča tako polože, da obraz ne gleda na sever. Stari Iranci so namreč, sovražili severno stran, češ da odondod prihajajo vse nesreče in vse zlo.
Potem priženejo mimo mrliča psa. če pes mrliča pogleda, tako pravijo, je to znamenje, da ni še mrtev; če pa se pes za truplo ne zmeni, je človek res mrtev. Stari Parzi so namreč verjeli, da pes najbolje ugotovi, ali je kdo mrtev ali ne.
Po vsem tem pa preneso mrliča v stolp smrtnega molka, kar se mora zgoditi vedno podnevi, da mrliča lahko obsevajo sončni žarki, čeprav je mrlič še tako oddaljen od stolpa, ga nikdar ne smejo peljati, ampak ga vedno le nosijo, in sicer ga nosita zmerom le dva. Tudi žalujoči svojci korakajo za mrličem po dva in dva. Ko sprevod pride do stolpa, nosilci postavijo železno nosilnico na tla, da svojci ranjkemu lahko zadnjikrat pogledajo v obličje. Med tem odpro železna vrata stolpa in mrliča neso v stolp, ga polože tam na kamenit tlak, nato pa odstranijo rjuhe, v katere je bil mrlič povit. Zdaj se ga nihče več ne sme z roko dotakniti. Rjuhe potrgajo z mrliča z železnimi kavlji. Ko je mrlič slečen, ga golega puste na kamnu, nosilci zapuste stolp in zaklenejo železna vrata.
V Bombaju stoje stopi molka na' lepem griču Malabarju sredi velikega vrta. Zgrajeni so tako, da od zgoraj ne more nihče videti vanje. Ko se po-grebci približajo griču, jih začnejo obletavati veliki jastrebi, katerih vse
o staranju
da ne stavljamo na srce, prevelikih zah. tev. Bolj ko se človek stara, bolj mora varovati srce naporov in s tem se lahko izogne marsikateri nevarnosti, ki mu preti v visoki starosti. Praktično se pravi to, da se moramo v višji starosti varovati preobilne hrane in pijače, tež' jega dela, napornih izletov v hribe, hitrega tekanja, sploh vsega, kar po. meni večji napor za srce. če smo gojili v mlajših letih ta ali oni šport, nikakor ni prav to v starosti opustiti. Športno življenje, zdravo življenje, toda koristna je samo zmernost, pretiravanje pa škodljivo. Za stare ljudi je vsekakor najboljši šport: veliko hoditi in gibati se na svežem zraku. Za pešhojo ni nihče prestar. In samo delovni organi ostanejo zdravi.
Telesna lenoba je največja pospeše. valka staranja. Dokler le moreš gibati, se gibaj in ne vdajaj se mislim, da si star, marveč zaživi se v zavest, da si še mlad, pa boš ostal mladosten do smrti.
polno poseda tam okoli po drevju in po obzidju stolpa. Ko so mrliča položili v stolp in za njim zaprli železna vrata, se od vseh strani pripode jastrebi z golimi rdečimi vratovi ter planejo na mrliča, katerega v nekaj trenutkih razkosajo in razmesarijo. Pravijo, da ti ptiči svoje delo tako naglo in temeljito opravijo, da v 12 minutah požro večino mrliča. Parzi imajo tako vero, da so zemlja, ogenj in voda svete reči ter da bi jih mrlič oskrunil, če bi ga pokopali, sežgali ali vrgli v vodo. Zato prepuščajo mrtvece divjim ptičem v plen.
Naglost padajoče kapljice
Naglica padajoče kaplje dežja je odvisna od njene velikosti in od zračnega upora. Novejši poizkusi so pokaza. li, da dežvena kapljica, ki ima 1.25 milimetra v premeru, pada z naglico 4.8 metra na sekundo. Kaplja pa, ki ima 4.50 milimetra v premeru, pada s hitrostjo 8 metrov na sekundo. Če pa je kaplja večja, njena hitrost ne raste več, marveč se skoraj manjša. Tako je na primer deževna kapljica, ki je imela v primeru 6.36 milimetra, padala s hitrostjo 7.80 metra na sekundo. Kapljice, ki imajo le pol milimetra ali še manj v premeru, prav za prav sploh ne padajo na tla, marveč jih veter nosi po zraku, kjer plavajo. Tudi večje kapljice se le težko delajo, če ima kaplja pre. mera 5 milimetrov ali še več, se navad, no zgodi, da jo veter razprši v delce, ki se potem spet združijo z delci drugih kapljic v nove kaplje. Velike deževne kaplje, ki imajo 7 do 8 milimetrov v premeru, opazujejo navadno pri tro_ pičnih nalivih.