11 UNl' PR.muPSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 160 (10.680) TRST, četrtek, 10. julija 1980 vGovn?nri'r1NEVNTK If .z.ače! shajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« p moreni1 i rebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED DANAŠNJIMI IN JUTRIŠNJIMI POGOVORI S SCHMIDTOM GISCARD D'ESTAING SE JE SESTAL S FRANZOM JOSEFOM STRAUSSOM Omejil s« je na prikaz francosko-nemškega sodelovanja - Vodja krščanske nemške opozicije pa je omilil svoje nasprotovanje francoski zunanji politiki BONN — Francoski predsednik alery Giscard d'Estaing, ki se že reG' dan mudi na uradnem obisku * fvezni republiki Nemčiji, je vče-fJ lz Kassla prispel v bavarsko tne-W iirzburg, kjer se je sestal z voditeljem nemške krščanske opozi-Cije Franzom Josefom Straussom. Bavarski veljak je uglednega go-, a sPrejel v «Cesarski» dvorani bivšega dvorca vviirzburških Škotov. V svojem pozdravnem govoru je pred vsem prikazal sedanji mednarodni ZaPlet in poudaril potrebo, da E-vropa ohrani svojo svobodo in vlo-8° na mednarodnem prizorišču, kandidat za kanclerja bavarskih krščanskih socialcev in nemške krščanske demokracije pa je ob tem Poudari], da »sorodnost francoske nemške usode ne sme biti zveza Proti veliki evropski skupnosti in ne Pr°ti Združenim državam Amerike, c m več polarizator vse večjega sodelovanja tako v gospodarstvu, kot v zunanji politiki in v problemin varnosti.* Giscard d'Estaing se je v svojem Visoko priznanje našemu založništvu RIM — Minister za zunanjo trgovino Manca je danes izročil v sejni dvorani «Banco di Ro-JPa» 28 odličji italijanskim podjetjem, ki so se posebno izkazala v razvijanju izvoza v lanskem poslovnem letu. Nagrade razpisuje znani tednik «11 mon-r°»- Eno izmed visokih priznanj Je prevzel predsednik upravnega sveta Založništva tržaškega tiska Egon Kraus. Podjetje je založnik tudi našega Primorskega dnevnika in drugih publikacij in se ukvarja še posebej z zunanjo trgovinsko dejavnostjo v zvezi z izvozom revij, dnevnega tiska. in. raznih publikacij znanstvenega, kulturnega in družbenega značaja v Jugoslavijo. V tej zvezi je bilo še posebno uspešno in je lani doseglo izredne dosežke, za kar je tudi prejelo zasluženo visoko priznanje. odgovoru na Straussov pozdrav o-Jdejil na izjave, da predstavila kul ~Ura enega izmed podpornih stebrov p francoskonemškem prijateljstvu. oudaril je bogato kulturno dedišči-?.° Bavarske in se tako izognil šir-Političnim problemom, da ne 'ranil »tenkočutnosti* svojega gojitelja, ki je med najbolj zagrize '"ni nasprotniki obnove dialoga med (•hodom in Zahodom. Kot kaže je mscardu to uspelo, med drugim je ®stopnik desničarskih in najbolj "akcionarnih zaliodnonemških kro g"v skrbno omilil svoje nasorotova-0f,° francoski politiki ravnotežja v "dnosih med obema supersilama. Včerajšnji Giscardov obisk pri pr-aku nemške krščanske opozicije Je med drugim skušal dokazati a francosko nemško prijateljstvo e sloni samo na zaupanju med Gi-ardom in Schmidtom, temveč Pa-j,QMuP°števa vse politične sile v Sl, . Povsem razumljivo je bilo v]; anJe Giscard - Strauss predvsem JUdnostnega značaja, Francozom . Je služilo, da preverijo stališča varskega veljaka, če bi se zgo-0 nepredvidljivo, da ne bi bil Schmidt ponovno potrjen na prihodnjih volitvah. Če je bil Giscard v vviirzburškem dvorcu skrajno previden, je predsi-nočnjim v Kasslu jasno povedal, da zahodnociemški gospodarski potencial in francoska politična in vojaška moč predstavljajo poroštvo, da s skupnimi, francosko - nemškimi močmi lahko državi ustvarita v sklopu Zahoda območje trdnosti in preporoda. Na večerji, ki so mu jo v čast priredili v Kasslu, je francoski predsednik pohvalil nemški gospodarski «čudež» in prikazal francoske gospodarske razvojne načrte, ki bi morali zmanjšati odvisnost od uvoza nafte. Giscard je tudi jasno povedal, da je po mnenju Francije to mogoče samo z razvojem jedrske energije. Ob vsem tem je francoski predsednik izrazil prepričanje, da sta tako francosko kot nemško gospodarstvo pripravljena, da se postavita po robu težkemu položaju zadnjih osemnajstih mesecev. Gospodarstvo je bilo torej v Kass lu skupni imenovalec Giscardovega izvajanja. Danes in jutri pa se bo francoski predsednik ponovno sestal z zveznim kanclerjem Helmu- tom Schmidtom. Sedaj se torej začenja najvažnejši del Giscardovega obiska v Zvezni republiki Nemčiji. «Evrostrateške* rakete in afgani stanska kriza ter vzpostavitev dialoga med Vzhodom in Zahodom bodo glavne teme sedanjih dvodnevnih pogovorov. Po Schmidtovih pred-sinočnjih izjavah na svetovnem Židovskem kongresu v Amsterdamu pa se že utrjuje prepričanje, da bosta državnika nakazala skupno strategijo tudi o drugih mednarodnih problemih. V Amsterdamu je kancler Schmidt zagovarjal svojo politiko na Bližnjem vzhodu, ki priznava Izraelu pravico do obstoja, a obenem zahteva pravično rešitev palestinskega vprašanja, s tem da se Palestincem omogoči njihova neodtujljiva pravica do samoodločbe. Schmidt je predsinočnjim izjavil, da je bližnjevzhodno vprašanje težko, a je izrazil prepričanje, da je rešljivo, če bodo vsi pokazali strpnost in dobro voljo. DAMASK — Sirski ljudski svet je odobril zakon, ki predvideva smrtno kazen pripadnikom organizacije muslimanskih bratov. V PODPORO BOJU DELAVCEV TOVARN FIAT Kovinarji napovedali dveurno stavko 37. t.m. Pritisk sindikata na vlado naj ukrepa o srednjeročnem načrtu - Včeraj dveurna stavka in shodi v obr atih Fiat RIM — Glavni odbor Federacije kovinarskih delavcev je včeraj napovedal dveurno stavko s shodi v vseh tovarnah v Italiji na dan 17. julija v podporo delavcem tovarn Fiat. Stavka bo trajala tri ure v Turinu, a sodelovale bodo Jri njej vse industrijske kategorije. Glavni odbor federacije je še sklenil, da se skliče v septembru vsedržavna skupščina 10.000 delegatov kovinarskih delavcev. Stavka 17. julija — je dejal generalni tajnik federacije Pio Galli-ni samo protestna manifestacija, o-ziroma dokaz solidarnosti z delavci Fiat, temveč začetek neprizivnega boja proti ofenzivi Fiat, Federmec-canice in vseh velikih industrijskih koncernov. Galli je ponovno iznesel kritično oceno sindikata kovinarjev glede vladnih ukrepov ter poudaril potrebo po določitvi odnosa med bojem proti odpustitvam z dela pri tovarnah Fiat ter proti kapitalistični ofenzivi in bojem, ki naj prisili vlado, da spremeni smernice gospodarske politike in konkretno ukrepa o srednjeročnem gospodarskem načrtu. Glede polodstot-nega odtegljaja na mezdah in plačah delavcev in nameščencev pa je Galli dejal, da bi moral ta ukrep veljati le začasno in da bi moral pospeševati zaposlenost mladine. V nobenem primeru pa naj ne bi smel zaplesti sindikata v nekakšno soupravljanje. Včeraj so v nekaterih podjetjih Fiat delavci stavkali proti sklepu podjetja, da bo odpustilo več tisoč delavcev zaradi krize na področju avtomobilske industrije. Gle. de odziva delavcev in uslužbencev na napovedano stavko so cenitve različne. Ravnateljstvo podjetja meni, da je v Mirafiori stavkalo 51 odst. delavcev (mehanični oddelki) in 70,8 odst. Naj omenimo še, da je predsednik republike podpisal včeraj dekret o polodstotnem odtegljaju pri mezdah in plačah delavcev in nameščencev. PRED BLIŽNJIM IZREDNIM ZASEDANJEM OZN 0 GOSPODARSTVU Jugoslavija za odpravljanje prepada med bogatimi in državami v razvoju Delegacija SFRJ si bo prizadevala pospešiti postopek zsa globalne pogovore o gospodarskem razvoju BEJRUT — Le počasi se položaj v Libanonu »normalizira* po »črnem* ponedeljku, ko so Libanonski falangisti rešili problem svojih občasnih zaveznikov in sovražnikov na-cionalno-liberalne stranke bivšega predsednika Camilla Chamouna, ki je baje pristal na združitev obeh desničarskih strank, potem ko je v bojih izgubil vse strateške položaje in je padlo skoraj sto njegovih privržencev. V OKVIRU REDNIH PRIJATELJSKIH STIKOV MED OBEMA DRŽAVAMA Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ prispe danes na uradni obisk v Italijo Raztovarjal sc bo z zunanjim ministrom Colombom in s predsednikom vlade Cossijjo - Jutri sprejem pri Pertiniju - Drevi sc Vrbovec sestane z enotno delegacijo Slovencev v Italiji RIM — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec prispe danes na dvodnevni uradni obisk v Rim. Obisk sodi v okvir rednih stikov med predstavniki obeh držav in bodo na njem obravnavali vprašanja medsebojnih odnosov in tudi aktualne teme svetovne politike. Josipa Vrhovca bo v Rimu sprejel zunanji minister Emilio Co-lombo. Že v dopoldanskih urah je na sporedu izmenjava mnenj, razgovori pa se bodo nadaljevali po uradnem kosilu, ki ga bo italijanski zunanji minister priredil v čast uglednega gosta. V popoldanskih u- rah bo Vrhovca sprejel ministrski predsednik Cossiga. Zvezni sekretar za zunanje zadeve bo tudi sprejel enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Jutri bo Josipa Vrhovca sprejel in zadržal na kosilu predsednik republike, v soboto bo zvezni sekretar za .zunanje zadeve odpotoval v Vatikan, kjer se bo razgovarjal z msgr. Casarolijem, medtem ko ga papež Janez Pavel II. verjetno sprejel v nedeljo, po povratku iz Brazilije. Vrhovec bo nato še u-radno obiskal republiko San Marino. Do sem uradni spored. Osrednja točka tega obiska, ki se, kot že rečeno, uokvirja v sklop medsebojnih odnosov tesnega sodelovanja in dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, bodo nedvomno prav dvostranska vprašanja. Res je sicer, da bosta Vrhovec in Colombo tudi izmenjala mnenja in orisala stališča obeh držav o velikih svetovnih vprašanjih, o kriznih žariščih, o zastoju v popuščanju napetosti in o naraščajočem neravnovesju med razvitimi in državami v razvoju, v sedanjem trenutku pa je za obe državi zelo pomembno, da poglobita medsebojne odnose sodelovanja in prijateljstva. Ti odnosi, ki temeljijo na osimskem sporazumu in na drugih dogovorili, so vsestranski in jih stalno obravnavajo številne mešane komisije, zato bosta verjetno ministra predvsem ocenila doslej o-pravljeno delo. Poseben poudarek bo namenjen tudi razvoju trgovin, med obema državama. Vrhovec se bo morda o tem vprašaiiju razgovarjal tudi z italijanskim ministrom za trgovino s tujino. Gre vsekakor za aktualno vprašanje in prav podatki prvih petih mesecev letošnjega leta kažejo na izredno pozitiven razvoj trgovine med Italijo in Jugoslavijo, še zlasti kar zadeva Jugoslavijo. V tem obdobju je namreč Jugoslavija izvozila v Italijo za 3C3 milijonov dolarjev blaga, to je 34 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta, medtem ko je promet v obratni smeri znašal 467 milijonov dolarjev, to je 4,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani. V prvih petih mesecih NA NOGOMETNEM STADIONU V BRAZILSKEM MESTU FORTALEZA Tragedija med papeževim obiskom: množica slepo pohodila šest oseb Poleg žrtev tudi več kot sto ranjenih - Množica čakala na prihod Geneza Pavla II., ki je otvoril 10. brazilski ekumenski kongres Afi-n^TALEZA _ pocj0bn0 kot v 0Uj , se je tudi med papeževim diif r? y Braziliji zgodila trage-nih v Ri je terjala baje šest smrt-v- zr,iev in več kot 100 ranjencev. ~T.ecneže je množica pohodila pred ra k"0"1. Castelao, v državi Cea-t» ’ ,Jer je včeraj popoldne Janez vel.II. otvoril 10. brazilski eku-7» i kongres — temeljni razlog 1. dolgi obisk po brazilskih tleh, rij.Se.sedaj bliža k koncu. Trage W'a Je močno razžalostila Karola V Ju0, ki se je tudi pozanimal za ^ ?ke te nesreče, ki prav gotovo ki k- *;ernno senco na njegov obisk, " Prav včeraj moral doživeti "Poteozo. ^ajansko je bila sad navdušenost i c*s!;va' ki je na vsak način sve* ^ti prisotno med papeževo L . cano mašo na stadionu in se je a zbralo že nekaj ur pred nje V-i začetkom pred vhodi igrišča, j kot 150 tisoč oseb je pritiskat jjr-na vrata, ko so en vhod odprli tem je množic« slepo vdrla m na tribune, za sabo pa pustila šest pohojenih trupel (tri ženske, dva moška in enega otroka), več kot sto ranjenih, eno osebo pa je zadela srčna kap. Kljub tragediji, ki jo krajevna oblast ni niti slutila, se je čez nekaj ur začela slovesnost ob papeževi prisotnosti. Na igrišče so ga navdušeni Brazilci sprejeli ob zvokih sambe, sto-tisoč rok ga je pozdravilo, iz vseh grl je privrela pesem, ki mu je pela slavo. Tudi v tej pokrajini je ljudstvo izredno revno, živi v lesenih barakah in z izredno težavo vodi boj za preživljanje. V papežu kot poglavarju Cerkve vidijo tisto oblast, ki naj bi skrbela za reveže in nepreskrbljene, zato so se zgrnili ob njemu, da bi mu izpričali svoje trpljenje, pri tem pa v slepem navdušenju pohodili šest oseb med katerimi tudi otroka. Papež jim je v nagovoru izrekel občudovanje do njihovega boja za neodvisnost in za limitov suženjstva, istočasno pa tudi zahvalo za tako toplo gostoljubnost, ki so mu jo po vsej brazilski deželi izkazali. «Poznam vaš pogum v boju za preživljanje, ki ga izostrujejo težki naravni pogoji in krimatske težave. Vendar kljub temu vas to ni ošibi-lo, nasprotno, okrepilo je vašo potrpežljivost, vašo širokosrčnost in vaš že znani pogum*, je dejal Janez Pavel II. med homilijo. lanskega leta je bil primanjkljaj za Jugoslavijo 201 milijon dolarjev, letos pa ta primanjkljaj znaša le 83 milijonov dolarjev. V odstotkih to pomeni, da je lansko leto (podatki zadevajo vedno prvih pet mesecev) Jugoslavja z izvozom v Italijo krila 58,7 odstotka uvoza, letos pa kar 82,2 odstotka. To pa je zelo pomemben podatek za obe državi, kajti u-ravnovešenje plačilne bilance bo nedvomno spodbuda za nadaljnji razvoj trgovskega sodelovanja, ki bi moralo doseči letos dve milijardi dolarjev. Kar pa zadeva vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji pričakujemo, da bodo poglobili vprašanja v zvezi z razvojem teh dveh skupnosti; rešitev teh vprašanj sicer sodi v notranjo zakonodajo obeh držav, vendar pa je o njih govor tudi v osimskem sporazumu, ki predvideva največjo možno zaščito manjšin. Prav v duhu o-simskega sporazuma morata imeti obe skupnosti, slovenska v Italiji in italijaaska v Jugoslaviji, aktivno vlogo pri krepitvi odnosov med obema državama in pri utrjevanju dobrososedske politike prijateljstva in sodelovanja. BOJAN BREZIGAR Turinski sodniki v Parizu PARIZ — Dva sodnika turinske-ga sodišča sta včeraj odpotovala v Pariz, da bi zaslišala sedem pripadnikov teroristične organizacije »prima linea*, ki so jih aretirali v prejšnjih dneh francoske oblasti. Med njimi, kot je znano, ni Marca Donat-Cattina, ki ga iščejo zaradi številnih atentatov in vsaj dveh u-morov. Francoski list »Liberation* piše, da so domnevni teroristi pribežali v Francijo verjetno že pred štirimi meseci, ko so v Italiji začeli »pričevati* razni «skesani bri-gadisti* in bivši teroristi. Medtem pa je pariška «chambre d’accusataon» že določila, da bo prihodnjo sredo proučila italijansko zahtevo po izročitvi štirih teroristov, ki so jih zajeli preteklega marca. Gre za Olgo Girotto, Franca Pinno, Enrica Bianco in Orianno Marchionni. Tajfun na Kitajskem: 151 človeških žrtev PEKING — časopisna agencija «Nova Kitajska* je sporočila, da je tajfun, ki je 26. in 27. junija opu-stošil vzhodno kitajsko obalo zahteval 151 človeških žrtev in 262 ranjenih. časopisna agencija je še sporočila, da v pokrajini Žeijang pogrešajo 23 ljudi, ki so bili ver jelno vsi žrtve-te katastrofe. Krvav praznik v ZDA: 456 žrtev prometa WASHINGTON - Ameriški državni praznik neodvisnosti, ki so ga letos proslavili prejšnji petek in je zato podaljšal tedenski «weekend» na tri dni, je zahteval skupno 456 mrtvih na ameriških cestah. Obračun je nekoliko nižji od predvidevanj, saj so ta nihala med 500 in 600 žrtvami. Leta 1977, ko je praznovanje trajalo tudi tri dni, je število prometnih žrtev znašalo 574. Letos je bila na prvem mestu po številu žrtev Kalifornija. Samo v šestih državah niso zabeležili nobene žrtve. Umetni ognji so zahtevali eno smrtno žrtev ter desetine ra njenih. Na nekem letališču pa je u- mrl deček, ker se je sprožil katapultni sedež vojaškega letala, ki je bilo na voljo civilnim obiskovalcem. Predsednik ZIS SFRJ povabljen na Madžarsko BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič bo kmalu uradno in prijatelj sko obiskal LR Madžarsko. Tja ga je povabil predsednik ministrskega sveta Madžarske Giergy Lazar. CAGLIARI — Nemško vojaško letalo iz sklopa NATO je strmoglavilo v morje v bližini Cagliarija. V nesreči je izgubil življenje nemški pilot. BEOGRAD — Jugoslavija pripisuje izjemen pomen bližnjemu izrednemu zasedanju generalne skupščine OZN o perečih mednarodnih gospodarskih razmerah in gospodarskih problemih, s katerimi se sooča sodobni svet, predvsem države v razvoju. Skupaj z neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju, ki jih poslabšane gospodarske razmere v svetu najbolj prizadevajo, bo Jugoslavija na največji možen način prispevala, da bi probleme otežkoče-nega razvoja največjega dela sveta začeli hitreje in uspešneje reševati in da bi čimprej zmanjšali vse večji prepad med razvitimi in državami v razvoju. To so poudarili na včerajšnji skupni seji odbora za ekonomske odnose s tujino zbora republik in pokrajin in zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora skupščine SFRJ. Odbora sta povsem podprla osnovo za dejavnost jugoslovanske delegacije na posebnem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije. Od zasedanja, ki se bo začelo ko nec avgusta, predvsem pričakujejo, da bo opozoril na resne posledice poslabšanja gospodarskih razmer na svetu in na poti za zagovitev po gojev za skladnejši razvoj premalo razvitih območij. Poglavitno je, da zagotovijo začetek globalnih po govorov, na katerih bi postopno reševali dolgoročne probleme držav v razvoju, opozorijo mednarodno skupnost na neslutene posledice nadaljnjega odlaganja teh pogovorov in uskladijo strategijo za tretje obdobje razvoja, katerega glavni cilj .je bolj uravnotežen gospodarski razvoj. V novem desetletju je treba dr žavam v razvoju nujno zagotoviti gospodarsko rast med 7 in 7,5 odstotka na leto. Položaj teh držav se mora izboljšati in sicer v okvi ru splošnega napredka človeštva, nujno pa" tudi zagotoviti, pogoje za bolj uravnotežen razvoj vseh delov svetovnega gospodarstva. V nasprotnem primeru se bo svet neizbežno soočil ž nadaljnjim poslabšanjem mednarodnih gospodarskih razmer in krizami v svetovnem gospodarstvu. Na seji odborov Je v razpravi sodeloval tudi predsednik »odbora vseh* Bogdan Crnobrnja, ki je de legate seznanil z izidom zasedanja tega telesa OZN. Po njegovem mnenju v vseh dosedanjih pogovorih med razvitimi in državami v razvoju niso dosegli pričakovanih rezultatov in to zaradi nepopustljive ga stališča razvitih. Zaradi tega tudi niso bila uspešna pogajanja sever-jug in zasedanje UNIDO v New Delhiju. Neuvrščene in druge države v razvoju zahtevajo stvarne pogovore, na katerih bi postopno I ki vsebujejo znana načela jugoslo-dosegli rešitve vseh perečih pro- | vanske zunanje politike in medna- blemov. Priprave na bližnjo konferenco UNESCO BEOGRAD — Priprave za sprejetje temeljev jugoslovanske delegacije za udeležbo na 21. generalni konferenci UNESCO, ki bo jeseni v Beogradu, se končujejo. Ta pomemben dokument so po večmesečnih posvetovanjih v republikah in pokrajinah včeraj predložili članom odbora za pripravo konference UNESCO, ki so ga ocenili kot sprejemljivega ob pripombah, da ga je treba dopolniti s predlogi, ki so bili dani v razpravi. Osnutek jugoslovanske osnove so označili kot odkrit. Potem ko ga bodo dopolnili, je pričakovati, da ga bo v poletnih mesecih sprejel zvezni izvršni svet, ki bo tudi imenoval jugoslovansko delegacijo za to pomembno mednarodno srečanje. 0-snutek zasnove je včeraj dobil e-notno podporo v vseh tistih točkah. rodnega sodelovanja, medtem ko so v zvezi s konkretnimi področji iz dela konference, kjer bo Jugoslavija prav tako aktivno sodelovala dali več pripomb, da je rutinski. Nadaljnje delo v preoblikovanju tega dokumenta bo vsekakor popravilo sedanje pomanjkljivosti. Te so posebno opazne ru, področju izobraževanja ter družbenih ved in kulture. Osnutek dokumenta predvideva, da bo Jugoslavija aktivno sodelovala v vseh točkah dnevnega reda konference, največja pozornost pa bo namenjena osrednjim temam, kot sta sprejetje srednjeročnega načrta razvoja UNESCO in področja komunikacij. Doronjski sprejel delegacijo KP Grčije BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski se je včeraj pogovarjal z delegacijo KP Grčije, ki jo vodi generalni sekretar CK Harilaos Florakis. Po Titovih vodilih neuvrščenosti in neodvisnosti Podpora delovnih ljudi mednarodni politiki SFRJ Vloga SZDLJ pri tolmačenju razmer v mednarodnih odnosih in njih vpliva na prihodnost Jugoslavijo BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je včeraj na seji, ki jo je vodil predsednik Todor Kurtovič, proučilo pereče naloge Socialistične zveze pri izvajanju mednarodne politike Jugoslavije. Član predsedstva zvezne konference Aleksandar Bakočevič je v uvodnem poročilu dejal, da je mednarodna politika Jugoslavije, to pa pomeni Titova politika miru, aktivnega miroljubnega sožitja, enakopravnega mednarodnega sodelovanja, svobode in neodvisnosti držav in neuvrščanja postala politična o-predelitev vseh Jugoslovanov, vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Socialistična zveza kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil mora zato nenehno namenjati vso pozornost uresničevanju obveznosti in nalog, ki iz tega izhajajo. Dejavnost Socialistične zveze na iiiiiiiiiiiMiiiiiiiinaiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiMiHiiiiiiiuiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii V NOČI OD SOBOTE NA NEDEUO Kamenica tarča šovinističnega izpada «Običajni neznanci» so premazali obeležje s sramotilnimi napisi in razdejali barako, v kateri so prireditelji hranili material ČEDAD — Kamenica, kulturno srečanje med sosednimi narodi, ki ga prirejajo vsako leto slovenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije, je s svojo politično, kulturno in moralno vsebino v napoto tistim, ki naspro tujejo mirnemu sožitju ter prijateljstvu med narodi ob meji in med narodnostmi, ki živijo v naši deželi. »Običajni neznanci* so v noči od petka na soboto ali še bolj verjetno od sobote na nedeljo premazali s sramotilnimi napisi skalo, ki so jo postavili prireditelji pred petimi leti na senožet, kjer vsako leto prirejajo srečanje. Očitno pa jim besede niso bile. dovolj in tako so prešli tudi h »konkretnejšim deja njem*, ki, kot napisane žaljivke, zgovorno pričajo o izvoru in srčni kulturi storilcev: najprej so znesli svoj šovinistični bes nad pločevinasto barako, v kateri so priredi telji imeli shranjene deske (služile so za postavitev kioskov in odra) in steklenice; ko je bila pločevina na tleh, so polili deske z vnetljivo tekočino in jih zažgali. škoda je precejšnja, saj so huli gani, verjetno isti, ki so pred dvema tednoma premazali spomenik padlim v Tarbiju, uničili vse, kar je bilo potrebno za organizacijo srečanja, poleg tega pa je senožet dobesedno posejana s steklom, kar je lahko nevarno živini, ki se pase tamkaj. Tepistični izpad je zato še pospešil organizacijske težave, s katerimi se soočajo vsako leto prireditelji Kamenice, saj bodo mo rali najti sredstva, da nadomestijo uničeno opremo. Kamenica je bila doslej že večkrat tarča podobnih izpadov, vendar so se huligani doslej omejevali na mazanje skale s sramotilnimi napisi. Njihova mržnja do Kamenice jasno priča iz katerih vrst izhajajo: morda res niso razvpiti fašisti, osvajajo pa miselnost in prakso častilcev mračne preteklosti. Njihova imena niso povsem neznana, želeti pa bi bilo. da bi pristojni organi proti njim ukrepali in jih onesposobili. Huliganski bes pa vsekakor ne bo preprečil srečanja, ki je letos napovedan za 2. in 3. avgust, pa čeprav se bodo morali prireditelji spopasti s težkimi problemi. Danes pa se bodo vsekakor sestali na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu, da se dogovorijo za nadaljnjo akcijo proti takim izpadom, (vt) Na slikah: pomazana skala In u-uičena pločevinasta baraka. vseh ravneh v preteklem obdobju je bilo usmerjeno v angažirano tolmačenje zaostrenih svetovnih razmer in odnosov v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju ter zunanjepolitičnih opredelitev ir pobud Jugoslavije. Problematika mednarodnih odnosov in sodelovanja vse bolj postaja sestavni del celotne dejavnosti organizacij Socialistične zveze, takšna praksa pa je dokaz, da je zunanja politika neločljiva od skupne politike ne le kot dejavnik neodvisnosti in varnosti Jugoslavije, ampak tudi kot pomemben dejavnik ocenjevanja prihodnosti njenega razvoja in celotnih gibanj. Naši delovni ljudje in občani, je dejal Bakočevič, se zavedajo, da je naša neodvisna in neuvrščena zunanja politika trajno pove?ana z mislimi in delom tovariša Tita pri obrambi zakonitih pravic do samostojnega odločanja v notranjem razvoju in zaščiti naše države in vseh njenih narodov in narodnosti, /jato naši delovni ljudje poudarjajo svojo pripadnost in odločno podporo naši zunanji politiki tako z besedami kot z delom. Ko je govoril o sodelovanju SZDLJ z demokratskimi strankami in gibanji, je Bakočevič med drugim dejal, da se ie Socialistična zveza vedno zavzemala z« takšno sodelovanje, ki temelji na demokratičnih načelih. V razpravi so za tem poudarili i-zreden pomen vloge Socialistične zveze pri uresničevanju jugoslovanske zunanje politike in podčrtali tudi pomen pravočasnega in popolnega obveščanja delovnih ljudi in občanov o vseh vidikih mednarodne dejavnosti in perečih mednarodnih gibanjih. Sovjetska parlamentarna delegacija v Srbiji BEOGRAD — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki jo vodi prvi namestnik predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Vasilij Kuznje-cov, je včeraj obiskala skupščino Srbije. Vasilija Kuznjecova je včeraj sprejel tudi sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac. V daljšem pogovoru sta podčrtala obojestransko pripravljenost in željo za nadaljnji razvoj stikov in vsestranskega sodelovanja med obema partijama in državama na znanih skupnih načelih. Govor je bil tudi o nekaterih perečih mednarodnih vprašanjih in o razmerah v delavskem gibanju. ZA POMOČ OB POTRESU ZSO na Koroškem priznanje Črne gore CELOVEC — V imenu predsedstva socialistične republike Črna gora je včeraj predstavnik generalnega konzulata SF RJ v Celovcu, konzul Alfonz Naberznik izročil Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem spominsko plaketo za zbiralno akcijo za žrtve potresa v Črni gori. (Sindok) S TISKOVNE KONFERENCE PODPREDSEDNIKA DE CARLIJA OBSTAJAJO NEVARNI ZNAKI, DA SE BO KRIZA V DEŽELNI INDUSTRIJI JESENI ŠE ZAOSTRILA Najslabši je položaj na Tržaškem in Goriškem, vznemirljive vesti pa prihajajo tudi iz videmske in pordenonske pokrajine ter s potresnih območij - Dežela bo odslej posegala le za reševanje podjetij, ki bodo lahko zajamčila nadaljevanje proizvodnje Na sedežu deželne skupščine je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in obrt Francesco De Carli orisal časnikarjem sedanji položaj v deželni industriji, o čemer je pred tem podal daljše poročilo na seji deželnega sveta. Podpredsednik je opozoril na dej stvo, da se danes nahajajo v lažji ali hujši krizi številna podjetja v vsej Furlaniji - Julijski krajini. Kriza je zajela predvsem področja železarstva, ladjedelstva, tekstilne industrije in obratov za proizvodnjo oblačil, toda v resnih težavah so se v zadnjem času znašli tudi številni obrati s področja prehrane, keramike, papirja, lesa, pohištva in opreme. Zaradi krize je v deželi ogroženih na tisoče delovnih mest, žal pa vse kaže, da se bo splošen položaj jeseni še poslabšal, saj v zadnjem času prihajajo čedalje bolj vznemirljive vesti tudi iz drugih obratov, ki so doslej delovali redno, in sicer tudi iz videmske in porde nonske pokrajine, kjer je gospodarski položaj neprimerno bolj trden kakor na Tržaškem in Goriškem, iv prav tako vznemirljive vesti prihajajo tudi s potresnega območja, kjer se je zdelo, da bo industrija ob prejeti finančni pomoči lahko računala na obdobje sicer počasnega, a vendarle vztrajnega dviganja. Ob naraščajoči krizi so vodilni organi dežele Furlanije - Julijske krajine ugotovili nujnost odločne preusmeritve svojega delovanja pri poseganju v korist industrijskih o-bratov v krizi, k čemur jih sili tudi konkretno pomanjkanje finančnih sredstev. Dežela je doslej nastopala — je dejal De Carli — tudi v primerih, ko se je vnaprej znalo, da bo njena pomoč pomenila le ugoditev zahtevam, ki jih je postavljal določen socialni pritisk, in da bo proizvodnja v posameznih obratih kljub nakazilom iz deželnih skladov prej ali slej usahnila. To politiko namerava dežela zdaj povsem opustiti in preusmeriti razpoložljiva sredstva le na tiste obrate, ki lah- Jutri razprava o industrijski krizi Deželni svet bo posvetil jutrišnjo sejo razpravi o poročilu podpredsednika odbora De Carlija o industrijah v krizi v naši deželi. Na današnji seji pa bo na vrsti zaključek razprave o zakonskem osnutku, ki predvideva priznanje deželne pomoči no členu 54 deželnega statuta (skupno gre za 45 milijard v treh letih) pokrajinskim in občinskim upravam. Včeraj je skupščina zaključila splošno razpravo o tem zakonskem osnutku, danes pa bosta na izvajanja posameznih svetovalcev odgovorila odbornik Tripani in poročevalec Ermane. Skupščina bo pred glasovanjem o posameznih členih novega zakona obravnavala tudi številne predlagane popravke in nekatere resolucije. Pred zaključkom včerajšnje seje je deželni svet soglasno o-dobril zakon, ki določa višino prejemkov za upravitelje bolni-šndških ustanov. POBUDA NŠK OB 60-LETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA Še brez odziva zahteva o vzidavi spominske plošče v Ul. Filzi v NSK v ta namen že pred tremi leti naslovila na deželni odbor pismo - Na svoji prvi seji je odbor govoril tudi o proslavitvi 150. obletnice Levstikovega rojstva Med včerajšnjo tiskovno konferenco podpredsednika De Carlija HliilniiitiiiiiitllilllilliMillllllMiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiif im „„ mi, USTNI DEL MATURE NA KLASIČNEM LICEJU Italijanska književnost in zgodovina glavni temi včerajšnjega razgovora Poslušali smo dijaka in dijakinjo, ki sta navezala pogovor tudi na današnjo stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ko pokažejo, da se ob primerni zunanji podpori lahko ponovno postavijo na lastne noge. V ta namen namerava deželna u-prava uvesti prakso stalnega sodelovanja in soodločanja s sindikalnimi organizacijami, s pristojnimi industrijskimi zvezami, s Skladom za gospodarske pobude in z deželno finančno družbo Friulio. Za posamezna področja v krizi bodo sestavili primerne razvojne programe, ustanovljen bo poseben »observatorij* za tržišče dela, pri sami Friulii pa naj bi ustanovili posebno »programsko sekcijo*, ki naj bi temeljito obravnavala dejanske potrebe, strukturo, resnost in sposobnost posameznih podjetij, ki bodo prosila za pomoč, da se ob tej pomoči izvlečejo iz težav in zagotovijo nadaljevanje proizvodnje. Predvsem pa bo dežela zahtevala od zasebnih podjetnikov jamstvo, da se tudi sami aktivno vključijo v reševalne postopke, saj je doslej veljalo, da so industrijci zlasti na Tržaškem in Goriškem vse preveč pasivno spremljali prizadevanja deželnih organov na tem področju, ne da bi se tudi sami zavzeli za reševanje problemov, ki so skuoni vsej deželni javnosti. Srečanje o vlogi naše dežele V glavni dvorani trgovinske zbor niče bo drevi ob 18. uri srečanje z razpravo o temi »Furlanija - Julijska krajina, most med vzhodom in zahodom*. Na srečanju, ki ga organizirata milanski dnevnik »Cor riere della Sera* in Istituto Banca-rio Italiano, bodo nastopili podpredsednik Istituto Bancario Italiano Franco Mattei, predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske kra jine Antonio Comelli, predsednik inštituta Doxa ter nekdanji pred sednik tržaške trgovinske zbornice Pierpaolo Luzzatto Fegiz in predsednik Inštituta za preučevanje vzhodnoevropskih tržišč ISDEE Ti to Favaretto. skem književniku. Tekoče, lepo in dobro je označil delo Montija, pri tem posredoval tudi sodbe Foscolija in Leopardija, omenil prevod Ho merjeve Iliade, skratka, na;ančno je uokviril književnika v čas in prostor. Tudi pri D’Annunziu je šlo gladko, sledila je primerjava s tržaškim poetom Sabo, pa še \ pr a šanja o prevodih Divine Commedie v slovenščino. Kandidat je y svojem izvajanju pokazal dokajšnjo pripravljenost, ni se omejil samo na relacijo vprašanje - odgovor, ampak je znal poiskati tudi orimerne .povezave in nasprotja med posameznimi italijanskimi književniki. Tudi odgovori na vprašanja iz zgodovine, ki jo ' je komisija določila za drugi predmet, so bili dovolj tre/, ni in poglobljeni Tema pogovora je bila fašizem in Slovenci, predvsem Slovenci v Italiji, ki jih je ta fa natična ideologija krvavo oškodovala, Govor je bil tudi o Gentileje- vi reformi in slovenski šoli, o požigu Narodnega doma v Trstu, o narodnoosvobodilnem boju med Slovenci in po Evropi, o kominformu in položaju v Beneški Sloveniji, še nekaj o italijanski ustavi in šestem členu le-te ter o osimskih sporazumih, pa je bilo napora konec. Ni naša naloga, da bi ocenjevali kandidatov nastop, kljub vsemu pa se nam zdi, da je bil dober. Na vrsti je bila nato dijakinja, ki ni morala prikriti treme. Kmalu pa se jg opogumila in načela pogovor o Svevu, katerega je obravnavala tudi v svojem referatu. Pogovor s komisarko je bil osredotočen na Zenovo zavest, pri čemer je kandidatka razčlenila zunanjo in notranjo komponento dela, dodala, da je Svevo edinstven primer v i-talijanski književnosti, saj se je edini med pisatelji spoprijel s Freudovo teorijo. Dijakinja je odgovarjala tudi na vprašanja o pogledih na jezik v neoklasicizmu in o Car-ducciju, nakar je bil na vrsti dru-*gi predmet — zgodovina. Maturantka je uvodoma spregovorila d svojem referatu o kmečkem vprašanju pri Sv. Ivanu, o razlastitvah slovenske zemlje, nakar je pogovtlr nanesel na vzroke, zaradi katerih je prišlo do prve svetovne vojne. Govor je bil tudi o položaju Slovencev med vojno, o razkosanosti naroda na več državnih tvorb, itd. Jutri bo na vrsti še ostalih 5 klasikov, potem pa se bo komisija preselila v Gorico, kjer ima tudi sedež, da bi preverila znanje tamkajšnjih maturantov. Tudi na tej šoli bodo dokončni izidi najbrž objavljeni prihodnji teden, jutri pa se bomo podali na neko drugo izmed naših višjih srednjih šol, da bi posredovali potek mature in iznesli bralcem nekaj čisto osebnih misli o njej. Po 13. občnem zboru Narodne in študijske knjižnice se je predvčerajšnjim prvič sestal upravni odbor, ki ga v tej mandatni nobi sestavljajo predsednik Franc Škerlj, podpredsednik Stanislav Renko, tajnik Gojmir Budal, blagajnik Franjo Kosovel ter odbornika Miroslav Košuta in Karel šiškovič. Na svoji prvi seji je upravni odbor razpravljal o poteku občnega zbora in predvsem o načrtih za bodoče delo, da bi tako lahko naša osrednja knjižna ustanova še naprej uspešno o-pravljala svoje neprecenljivo poslanstvo. Člani odbora so se dogovorili za vrsto pobud, ki bi jih moral odbor čimprej izpeljati; med slednje spada službeno izpopolnjevanje o-sebja NŠK, povečanje nakupa knjig, revij in časnikov; prisotni so si bili edini v ugotovitvi, da bo odslej treba posvetiti večjo pozornost u-smerjevanju bralcev ter jim nuditi tehtnejšo strokovno pomoč in informacije. Odborniki so razpravljali tudi o proslavitvi 150. obletnice rojstva Frana Levstika, ki je aktivno deloval kot časnikar in literat tudi v Trstu. Danes se po njem imenuje časopisna čitalnica v naši knjižnici. Sprejet je bil predlog S. Renka, da bi se NŠK oddolžila spominu zaslužnega moža s predavanjem o Levstiku politiku in časnikarju. Predsednik NŠK je nato seznanil odbornike o pobudi, ki jo je knjižnica sprožila ob priliki 60. obletnice požiga Narodnega doma v Ul. Fa-bio Filzi 23. NŠK se zavzema, da bi na pročelje bivšega Narodnega doma vzidali spominsko ploščo in je v ta namen naslovila že 1. 1977 na deželni odbor pismo, ki ga tu deloma objavljamo: »Kot je znano, je bil Narodni dom last tržaških Slovencev in so ga 13. ^ , .. „ julija 1920 požgale fašistične škva- . Delegacija Kmečke zveze, ki so dre. Zato bi bilo pravično, če bi ga J° sestavljali predsednik Guštin, avtonomna dežela Furlanija - Julij- Podpredsednik Debeliš, odbornik Luska krajina vrnila prvotnim lastni “ *" " ” minska plošča z naslednjim napisom: Ta Narodni dom so 13. julija 1920 požgali fašisti, Trst,...1977 — Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina.* Odgovora z dežele doslej še ni bilo, zato je pred kratkim predsedstvo NŠK prosilo za sestanek s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem, da bi se z njim pogovorilo o vzidavi omenjene plošče. Brigadirji s Kosovega sporočajo: vse v redu! Včeraj smo prejeli prve vesti z mladinske delovne akcije «Ibar -Lepenac 80» na Kosovem, kjer so v okviru MD brigade «Simon Gregorčič* iz Nove Gorice tudi nekateri mladinci s Tržaškega. Brigadir.ji sporočajo, da so po dolgi vožnji srečno dospeli v brigadirsko naselje «Heroji Kozare*, ki je približno 10 km južno od Prištine, glavnega mesta avtonomne pokrajine Kosovo. Z delom so pričeli že naslednjega dne po prihodu in se iz- kazali kot ena najboljših brigad v tej izmeni akcije. Vseh mladinskih delovnih brigad je osem in prihajajo iz vseh jugoslovanskih republik. Brigadirji na MDA »Ibar - Lepenac 80» urejajo nasip na reki Sitnica. —ik— Filippi in tovariši bodo obtoženi nenamernega umora Obdukcija, ki jo je na truplu Lui-gija Moscattija izvedel sodni zdravnik prof. Nicolini, je potrdila, da je mladenič umrl zaradi heroina. Ker pa želijo preiskovalci ugotoviti, za kakšno vrsto heroina gre (če je bil namreč «rezan» ali čist) bo moral prof. Nicolini opraviti še nekatere podrobnejše analize, ki pa terjajo nekoliko več časa. Šele potem bo jasno, če je Luigi Moscatti u-mrl zaradi prekomerne doze mamila ali če je bila doza sama, ki jo je užil, smrtna. Na podlagi izvidov obdukcije bo namestnik državnega pravdnika obtožil štiri mladeniče, ki so že zaprti v koronejskih zaporih nenamernega umora. Oddelek za geometre že v prihodnjem šolskem letu Pcdtajinica v ministrstvu za šolstvo Franca Falcucci je včeraj v Rimu sprejela delegacijo tržaške pokrajine in Sindikata slovenske šole v zvezi s prošnjami« za ustanovitev novih tečajev na slovenskih višjih šolah v tržaški pokrajini. Delegacijo, ki jo je spremljala se'*. Jelka Gerbec, so sestavljali pokrajinska odbornika Stellio Spa-daro in Bojan Brezigar ter tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc. Osrednji del razgovora je bil namenjen odprtju oddelka za geometre pri Tržaškem tehničnem zavodu Žiga Zois. Podtaj-nica Falcuccijeva je potrdila razpoložljivost ministrstva, da uvede oddelek za geometre začenši s prihodnjim šolskim letom. Vprašanje oddelka za geometre se tako po osmih letih prošenj od strani tržaške pokrajinske uprave verjetno bliža končni rešitvi. Za prostore in tehnično opremo pa bo poskrbela tržaška pokrajina. • V baziliki sv. Silvestra bo jutri ob 20.30 koncert harfistke Patrizie Tassini in flavtista Giorgia Marcos-sija. Koncert prireja Center za teoretsko fiziko v sodelovanju z zdru- ženjem «Glasbena srečanja*. niiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitimiitiHiiiiiiiiiiiiiuimiMiiiiiiiiimiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifffiiiiiiiiilitiiiiiiitiiiii,iil||l||l||||||l||,|||||iiiiiiiiiii|lllllllllll,,l|l|l|ll|lllg VČERAJ NA DEŽELI Srečanje predstavnikov Kmečke zveze s člani komisije za kmetijstvo Deželnim predstavnikom so orisali pereč položaj kmetijstva na Tržaškem kom, to je slovenski narodni skupnosti. Vsekakor pa bi bila Slovencem storjena huda krivica, če ne bi dežela poskrbela, da se v spomin na tisti protislovenski fašistični zločin vsaj vzida v palačo v Ul. Fabio Filzi 23, dvojezična spo- Drugi dan mature na slovenskih višjih srednjih šolah. Vprašali smo za mnenje nekatere stalne «poslušalce» in spremljevalce letošnjega zrelostnega izpita in dejali so nam, da so pri vseh dijakih zasledili dobro pripravljenost, z eno besedo povedano, da je letošnje znanje na ustreznejšem nivoju v primerjavi z lanskim. Seveda, pri tem so tudi izjeme, vendar zgoraj-šnji vtis vsekakor dovoljuje rahel optimizem in predvidevanje, da bo letošnja matura za veliko večino u-spešna. Sicer se dijaki marsikje pri tožujejo nad izprašeyalnifl)i jufflisL jami, ces da so ponekod protesbrji preveč pikolovski in zahtevni; da rijejo vanje; tudi "takrat? jcw'bi jim lahko prizanesli. Mbgoče bo to tu-1 di res, vendar se enaka ali podobna mnenja pojavljajo vsako leto. Res Pa je tudi, da letos ni zabeležiti zahtev po nocionističnem znanju, razen v redkih primerih, kar daje kandidatu veliko več možnosti kre-tanja. Togo spraševanje ne pripe lje nikamor, nemara le do živčnosti in jasno je, da potem dijak ne more v redu opraviti svoje oieizkuš-nje. Vendar povrnimo se le h kroniki prejšnjega dne, zabeležili oorno samo vprašanja in odgovore, čeprav bi bilo morda pravilno, da se zaustavimo ob nekaterih dvoumnih in površnih sodbah izpraševalcev, ki zadevajo tudi naš časopis. Ob nepo znavanju splošne problematike in pogoje dela bi bilo seveda boljše, da bi si nekateri prihranili lin prihranili tudi drugim) neslane dovtipe. Včeraj smo poslušali i/pii di jaka in dijakinje na klasičnem liceju «France Prešeren*. Tu o-pravlja maturo 10 kandidatov, o stali so kandidati iz Gorice, ki bodo odgovarjali jutri, oziroma v soboto. Kandidat, ki smo ga najprej poslušali, si je kot glavni predmet iz bral italijanščino. Iz tega predmeta je pripravil tudi referat o vlogi intelektualca pred zadnib svetovno vojno. Brez dvoma zelo zanimiva tema, ki bi jo bilo vredno tudi pobliže spoznati. Nasploh so referati na tej šoli zanimivi, tudi tisti o koncentracijskih taboriščih, ki je bil opremljen še z geografsko karto in fotografskim gradivom. Dijak se je torej najprej pogovoril o Gramsciju, Gentileju in vlogi, ki bi jo moral imeti intelektualec danes, nato pa na vprašanje o pomenu Vin cenza Montija govoril o tem italijan- .......................................................................................................................................................................................... Spominska akcija SSk Slovenska skupnost prireja v soboto in nedeljo,,,,gpomia^p akcijo ob 60-letnici požiga Narodnega doma. V soboto ob 16. uri bo v Ul..Filzi.polaganje vencev, istega dne ob 19. uri bo na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli 22 osebno pričevanje dr. Joža Vilfana in prof. Ubalda Vrabca. Sledil bo nastop zbora «M. Kogoj*. V tržaški okolici pa bo ob 22. uri prižiganje kresov v spomin na požig. V nedeljo, 13. julija, na dan požiga, je rečeno v vabilu SSk, naj se vsak Slovenec spomni tragične prelomnice z branjem odlomkov del graditeljev naše kulture, s pričevanjem ali na kak drugi primeren način. Kandidatka pred izpraševalno komisijo na klasičnem liceju pinc in tajnik Bukavec, se je včeraj sestala z nekaterimi predstavništvi druge stalne deželne komisije za kmetijstvo. Predstavnike tržaških kmetov so sprejeli predsednik komisije Chinelato, podpredsednik Sim-sig in svetovalec Štoka. Tem je delegacija KZ orisala težki položaj krajevnega kmetijstva, ki prehaja zaradi brezbrižnosti pristojnih organov in zaradi vse bolj pogostih škodljivih posegov drugih oblasti, v vse hujšo krizo. Predstavniki KZ so opozorili zlasti na socio-gospodarski, etnični in ekološkipomen, ki ga ima in ki ga mora imeti kmetijstvo na Tržaškem. Prirtem je bilo posebej poudarjeno, da je treba poleg birokratskih in tehnično - funkcionalnih problemov nujno rešiti tudi politične probleme, ki so glavna o-vfra pri reševanju nevzdržnih razmer v krajevnih tehničnih uradih in deželnih ustanovah (pokrajinsko kmetijsko ter gozdarsko nadzomi-štvo in ERSA), kjer niso kljub vztrajnim in odločnim zahtevam tržaških kmetov še poskrbeli za strokovnjaka in drugo osebje, ki bi obvladalo slovenski jezik. Predstavniki KZ so poleg tega izrazili svoja stališča v zvezi z nujno izdelavo oodročnega načrta za razvoj kmetijstva, ki mora predvideti tudi in predvsem finančna sredstva za potrebne kmetijske strukture in infrastrukture. Prav tako mora deželna uprava poskrbeti za dodelitev prispevkov posameznim kmetom in zadrugam, ki jih zaradi birokratskih zapletljajev še ni izplačala. Predstavniki KZ so tudi odločno naglasili, da tržaški kmetje ne bodo mogli več potrpežljivo prenašati, kot doslej, vse tiste pobude, ki gredo samo v njihovo škodo. Predsednik in ostali člani komi sije so načelno soglašali s stališči, ki so jim jih obrazložili predstavniki KZ. Simsig je dejal, da bo morala dežela upoštevati potrebe tržaškega kmetijstva. Štoka je posebej poudaril potrebo po namestitvi slovenskih strokovnjakov v krajevnih deželnih uradih in po skladnejši urbanistični politiki, ki naj upošteva tudi potrebe kmetov. Na koncu sta se delegaciji dogovorili, da se bo deželna komisija za kmetijstvo sestala že v prvi po lovici septembra z vsemi dejavniki, ki predstavljajo interese tržaškega kmetijstva. Skrb za koordinacijo pri organizaciji srečanja in sestavo pro- grama, ki naj bi predvidel tudi o-gled nekaterih kmetijskih objektov v naši pokrajini, si je prevzela Kmečka zveza. E. B. Starejša Tržačanka umrla v hudi prometni nesreči V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog trinajste ure na avtocesti Trst - Benetke, je iz- ro 95. Ženska se je peljala v avtu s 30-letno, Porro /.iz. Morite, solara pri Comu in 15-letno Angelo Porro, Giulianino sestro. Trojica je potovala iz Benetk v Trst. Blizu Novente, prav pod mostom pod reko Piave je Giuliana Porro treščila v prikoličarja, ki je bil ustavljen na pasu za rumeno črto. V tistem trenutku je bil na avtocesti promet ustavljen, ker je neke mu kamionu počila guma in se je zdrsnil počez čez cestišče. 29-letni Enzo Vitale iz Romansa ob Soči, ki je vozil usodnega prikoličarja, se je previdno ustavil na skrajnem desnem pasu. Vzroki, zakaj je prišlo do trčenja, še niso znani. Giuliana Porro in Maria Costiera sta bili na mestu mrtvi, Angela pa je v bolnišnici v San Dona di Piave in je v kritičnem stanju. Že dva meseca je ni domov ,--j Luciana Not, stara 16 let, se je preteklega 21. maja oddaljila od doma v Ul. Benussi 7 in se ni več vrnila. S sabo je imela samo prepustnico, oblečena pa je bila v kavbojke in srajčko. Luciana Not je odšla od doma najbrž zaradi neuspehov v šoli. Starši prosijo, da bi vsakdo, ki bi karkoli vedel o izginulem dekletu, telefoniral na policijo ali ka- rabinjerjem. ZANIMIVI POSVETI NA TEMO FANTASTIKE ZDRUŽENJE AKTIVISTOV DRAGU PAHORJU V SPOMIN Dne 11. julija, bi pokojni Drago Pahor praznoval 75. obletnico svojega rojstva. Toda. žal. ni dočakal, ker se je prav na pragu tega jubileja njegovo zelo plodovito življenje izteklo. čeprav smo vedeli, da ga muči huda bolezen, smo vseeno upali, da bomo njegovo obletnico praznovali v naši sredi — to je v Združenju aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, saj je pokojni Drago Pahor tudi v tej skupini nekdanjih (in tudi sedanjih) borcev mnogo deloval ter s svojo vnemo mnogo prispeval v korist te naše sicer skromne, a pomembne organizacije, katere je že kmalu po ustanovitvi postal njen duhovni voditelj. In to je ostal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Ves ta čas se je res trudil, da bi se delovanje Združenja razširilo. Dal je mnogo pobud na raznih področjih, Kot n.pr.: zbiranja pričevanj in spominov še živečih aktivistov, poimenovanje ulic po naših zaslužnih možeh, proslave v čast padlim in še mnogo podobnega. In čeprav je združenje uspelo uresničiti le del teh njegovih zamisli in predlogov, je tudi tukaj dokaz vztrajnega prizadevanja in Pahorjeve trditve, da je vse, kar se doseže — četudi malenkost' - dobro doseženo. Ker je bilo v Pahorjevem življe nju in njegovem res vsestranskem, požrtvovalnem delu povedanega in zapisanega mnogo, se hoče združenje s tem skromnim zapisom le pokloniti njegovemu spominu za 75-letni-co rojstva. Njegov lik bomo ohranili kot svetel vzor zavednega Slovenca ter neustrašnega borca za pravice svojega naroda. L. P. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem čilskega državljana 25 letnega Hektorja Riquelme Solarja, ki se kot mornar slučajno mudi v Trstu. Solar je v torek zjutraj v avtobusu št. 19 okradel 57-letno El so Gabassi por. Nencini. V običajni gneči v avtobusu ji je iz torbi ce ukradel denarnico, v kateri je imela Gabassijeva shranjenih 50.004' lir, DOBRI REZULTATI POSKUSNEM VPISOVANJA Veliko zanimanje za oddelek za geometre Slovenci si že dalj časa prizadevamo in želimo razrešiti možnost izobraževanja na nivoju višje srednje šole, želimo, da imajo naši študentje enake možnosti izobrazbe v svojem jeziku kot jo imajo dijaki italijanske narodnosti. Poleg osnovnih, nižjih srednjih šol in nekaterih vrst višjih srednjih šol, imamo od letos tudi popolno višjo srednjo tehnično šolo, kjer se bodo izšolali orodni mehaniki, elektrotehniki, kemiki. Od letos naj bi bila tudi šola za geometre, ki bi jo priključili strokovnemu zavodu ali pa trgovskemu zavodu »Žiga Zois*. Prošnja za ustanovitev šole je dolgo let naletela na gluha ušesa, zadnje čase se je le nekaj premaknilo. S šolskim letom 1980-81 naj bi torej na trgovskem tehničnem zavodu začel delovati oddelek za geometre, na katerega se je poskusno vpisalo že 19 dijakov. Z ministrstva za šolstvo pa ni še dokončnega dovoljenja za ustanovitev novega oddelka. Ker je na trgovskem tehnič: nem zavodu v prvi razred vpisanih že 60 dijakov, bi te najbrž razdelili v tri razrede, od katerih bi bila dva trgovske stroke, en razred pa za geometre, če do začetka novega šolskega leta ministrstvo ne bo izdalo dovoljenja za ustanovitev novega tečaja, se bo 5 dijakov od 19 prepisalo na druge šole, ostali pa bodo študirali na trgovskem tehničnem zavodu, ki bi imel kljub temu 3 prve razrede. Zanimivo bo tudi pogledati, kakšen bi bil učni načrt na novem oddelku. Ta bi vseboval verouk (1 uro), italijanščino (5 ur), slovenščino (5), zgodovino - državljansko vzgojo (2), tuj jezik (3), matematiko (5), fiziko (2), prirodopis in zemljepis (4), kemijo (2), tehnično risanje in tehnične gradnje (4) in telovadbo (2). Skupno torej 35 učnih ur. Obstojita dve možnosti: ali bi nekatere predmete, ki so obema smerema skupni, kot jeziki in verouk, obravnavali skupaj s trgovskim zavodom, ali pa bi oddelek popolnoma osamosvojili tudi kar zadeva učni kader in bi tako v naslednjih letih oddelek postal samostojna šola. Zanimanje s strani srednješolcev je za to smer šolanja zelo veliko, zato bi bilo primerno, da bi ministrstvo za šolstvo čim prej poskrbelo za začetek normalnega delovanja Spet trčenje na Proseku Včeraj zvečer se je na Proseku pripetila še ena prometna nesreča. Nataša Sedmak iz Križa se je peljala s svojim fiatom 850 proti domu v trenutku, ko se je ulil močan dež. Da bi se izognila veliki luži, je zavozila preveč na sredino cestišča in trčila v nasproti voze-ži fiat 126, v katerem sta se peljala Vojka Milič in njen 6-letni sinek Damjan. Najhujše jo je skupila Sedmakova, ki si je v nesreči zlomila nogo. Z avtom rdečega križa so vse tri ranjence prepeljali v tržaško bolnišnico. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti mesec dni, na nevrokirurškem oddelku pa bosta Vojka in Damjan Križman-čič preležala osem dni. Tokrat bomo na kratko spregovorili o dveh manifestacijah, mednarodnih posvetih, ki so v okviru Festivala znanstvene fantastike. Od teh se je prvi, «Utopija in znanstvena fantastika* že zaključil, drugemu pa poteka danes drugi in zaključni dan. Okrogle mize na temo «Utopija in znanstvena fantastika* se je udeležilo lepo število strokovnjakov iz Italije, pa tudi iz drugih evropskih in iZvenevropskih držav. Izvedenci so dva dna razpravljali in analizirali razne aspekte fantastike v književnosti in tudi filmu. Med gosti naj omenimo prof. Gu-glielma Negrija z rimske univerze, ki je poznan esejist, novinar in tudi avtor dveh fantapolitičmh romanov; prof. Jacquesa Goimarda, docenta zgodovine filma na pariški u-niverzi; strokovnjaka znanstvenofantastične kinematografije, Gio-vannija Monginija in končno še jugoslovanskega relatorja Zorana Živ-koviča, ki je predstavil podrobno a-nalizo o utopiji pisatelja Arthura C Clarka, to pa v njegovem ključnem romanu «Childhood’s End*. Večje število izvedencev iz raznih držav sveta je prišlo v naše mesto, da se srečajo tudi na posvetu «Fantasticon». Včeraj je bilo v časnikarskem krožku srečanje z an- gleškim piscem Davidom Comptonom, ki je avtor romana »The con-linuous Katherine Mortenhoe*. po katerem je režiser Bernard Taver-nier realiziral film «La mort en di-rect*. Prav tako je bil včeraj tudi govor o «čaru niča*, to pa v poročilu Riccarda Valle. ki je spregovoril o fantaziji in fantastiki od E. A. Poeja do R. E. HovvarJa. Danes se bo posvet nadaljeval. Govoril bo relator Vittorio Curto-ni na temo »Kinematografija in literatura groze danes*. Program za danes je naslednji: v kinodvorani Fenice bo, ob 17. uri, premiera (za italijansko občinstvo) Tavernierovega rilma «L’horologer de Saint Paul* (film bo v francoščini), zvečer pa bodo vrteli češkoslovaški kratki film »Alternativa* Ladislava Bartosa, nato pa nemškega «Fleisch» Rainerja Erler-ja. Kot tretjega bi morali gledati indijskega «Chehre pe chehra*, seveda če bo organizator rešil tehnične probleme in bo film v času prišel v Trst. Ob izgubi dragega KONSTANTINA STANČIČA izrekajo sožalje družine Sosič, Mar-zotti in Bolčina. Trst, 10. julija 1980 Zapustil nas je naš dragi KONSTANTIN STANČIČ Pogreb bo jutri, 11. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Posebna zahvala zdravniku dr. Bertoliju. Žalostno vest sporočajo žena Pina, hčerka Liviana s Stojanom, hčerka Magda z možem Zoranom, vnuka Martin in Eva, mama Marija, brat Josip, svakinje, svaki, nečaki ln drugo sorodstvo. (Občinsko pogrebno podjetje) Gledališča V občinskem gledališču »Verdi* bosta danes in v soboto, ob 20.30, četrta in peta ter v nedeljo, ob 18. uri, šesta predstava Lebarjeve operete «Vesela vdova*. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent 0-skar Danon, režijo je oskrbel Fi-bppo Crivelli. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za soboto, od jutri dalje pa za nedeljsko ponovitev. miramarski park predstave «LUčl IN ZVOKI» Danes, 10. julija, ob 21.30 v italijanščini in ob 22.45 v srbohrvaščini — «Cesarski sen v Miramaru*. Jutri, 11. julija, ob 21.30 v slovenščini in ob 22.45 v italijanščini. Kino Nazionale 15.30-22.00 «Fe!icity Sexy adolescenza*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Ariston 21.30 «Ratataplan». M. Ni-chetti. Ritz 17.30—22.15 «Cuore di leone, palmo d’acciaio». Barvni film. *tden 18.00 «Vacanze per un massa-cro». J. Dallisandro, L. De Selle. Excelsior 17.00 «Erotic story». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.15 «La fuga di Logan». Barvni film. ženice Zaprto do 12. julija Mignon 15.30 «11 piccolo grande uo-too*. D. Hoffman. Barvni film. Filodrammatieo 15.30—22.00 «Butter-fly erotica». Prepovedan mladini Pod 18. letom. Cristallo Do 25. julija zaprto. Moderno 16.00—21.30 «Mazinga si scatena*. Barvni risani film. Aurora 17.00 «Broo — La covata toalefica*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capital 17.30—21.00 «11 cacciatore*. Barvni film za vsakogar. vittorio Veneto Zaprto do 19. julija. VPIS ŠE DO 30. t.m. Tudi letos «tečaji 150 ur» Tudi letos se hudo na naših Šolah odvijali tečaji «150 ur», M se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji l«ta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso imeli možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi te- Mas*.............,v; v zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaške itiLtSarTia* čaji v slovenščini. Priboril si jih je Sindikat slovenske šole Po dolgih prizadevanjih in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem. Tečaji «150 ur» so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra 1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur. Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti,- ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti. Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur» še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol v tržaški in goiiški pokrajini, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na raznolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in Milje. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 9. JULIJA 1980 Povrtnina 'lir. Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl Česen 2500 3000 2600 Marelice I. 920 1150 1035 Radič zelen Ananas _ 1650 domač 2500 3000 2800 Cikorija Banane 990 1320 1100 catalogna 350 500 400 Češnje I. 2070 2530 2300 Čebula Jagode bela 250 350 300 debele 1760 Solata domača 2000 2400 2200 Jabolka Melancane 575 690 633 jonathan I. 514 690 575 Krompir Hruške bintje 160 260 260 vvilliams 1100 1900 1500 Paprika Hruške passa zelena 403 633 575 crassana 575 748 690 Paradižniki Breskve I. 748 1150 920 za solato 575 690 633 Pomaranče Peteršilj 400 1000 700 jajčaste 1380 1725 1495 Zelena 400 650 500 Limone Buče 115 288 230 zelene 518 633 610 Bučice 230 575 460 Grenivke — 1100 — Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM ritmo 60 CL star 6 mesecev s 5 vrati in 5 brzinami. Telefonirati na telefonsko številko 229224 (od 18. ure dalje). ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 60(1 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33. tel 2758. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer». V REPN1ČU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino. Razna obvestila Koncerti V okviru prireditev tako imenovanega miljskega poletja, ki sta ga organizirala miljska občina ter miljsko avtonomno podjetje za gostinstvo in turizem, bo jutri, v petek, ob 21. uri na Trgu Marconi pred miljsko katedralo vokalno-sim-fonični koncert s sodelovanjem orkestra in zbora tržaškega gledališča Verdi. Dirigiral bo Andrea Gior-gi. Orkester in zbor bosta izvajala več skladb iz svojega bogatega repertoarja. KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA priredita 12. in 13. julija TRADICIONALNO VAŠKO ŠAGRO Igral bo ansambel POMLAD OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim-prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta. Razstave j Ilavjjateljstvp,. trgovskega tehnič- teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu1 zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene >«o slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977 V galeriji 'Koci a n v Gradežu je odprta rhffitaVa^Giuliana PecellijU'. Razstava bo trajala do 18. julija z urnikom od 8. do 21. ure. Danes praznujeta srebrno poroko v Dolini MERI in SERGIO PANGERC Še mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let jima želijo sin Oskar, hčerka Florijana ter mama Marija. TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO RAZPIS DRAŽBE Tržaško občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo razpisuje zasebno, pogojeno — dražbo za izkopna dela, ki so potrebna za popravila na vodovodni in plinski mreži ter za ustrezno popravilo cest po končanem popravilu mrež. Vrednost del znaša 590.000.000 lir. Dražba bo v smislu predpisov T. člena, odstavek A zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973. Zahteve za vabilo na dražbo — na kolkovanem papirju — morajo prispeti na ACEGA v Trstu (Ulica Genova št. 6) v roku petnajstih dni od dne objave razpisa v Uradnem listu dežele Furlanije - Julijske krajine. Generalni direktor (dott. ing. Mario Castaldi) Včeraj- danes / i OP * • «jf*.•»>; i&V* • Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da poteka vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1980/81 v tajništvih vseh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vpisovanje se zaključi 30. julija 1980. Izleti Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in šl) Polet sporočajo, da napovedano srečanje v naravi pri Lovski koči v Ocincih pri Štjaku 13. t.m. odpade iz tehničnih razlogov. SPDT vabi izkušene in trenirane planince na dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Marmolado (3343 metrov; v Dolomitih, ki bo v soboto, 26., in nedeljo, 27. t.m. Zbi- ... nedeljo, 27. rališče je v soboto zjutraj, ob 7. uri na Foro Ulpiano v Trstu (pred sodnijo). Vpisovanje je vsak dan od 11. do 12, ure na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) do vključno srede, 16. julija. Obvezna popolna planinska oprema s cepinom, derezami in vrvjo. Vabljeni ! Združenje UNION priredi enodnevni izlet 20. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Ljubelj, Ljubljana) Z ogledom raznih spomenikov in znamenitosti. Plača se samo vožnja. Vse informacije na sedežu združenja v Ul. Valdiri-vo 30, tel. 64-459. mm Danes, ČETRTEK, 10. julija AMALIJA J°nce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54. — Dolžina dneva 15.28. — Lu-03 vzide ob 3.52 in zatone ob 19.09. Jutri, PETEK, 11. julija OLGA Treme včeraj: na j višja temperatu-r3 22,4 stopinje, najnižja 19,2 stopinje, ob 18. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1000 mb neustaljen, veter km na uro vzhodnik, s sunki bur-2e do 65 km na uro, nebo oblačno, P° li. uri je padlo 12 mm dežja, vlaga 90-odstotna, morje razgibajo, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riceardo Rosea-Marco Luppino, Federico Bon nti, Gaia Veneziani, Daunia Del UMRLI SO: B4-letna Gemma Tre san, 59-letni Eliodoro Furlan, 76-tni Domenico Schiulaz, 61-letni ilan Jergic, 62-letni Renato Pen-!rt, 66-letni Catello Scafo, 75 letna useppina Stefani por. Zaccoigna, -letna, Anna Tedeschi, 51-letni Et- tore Giuseppe Gomizel, 78-letna lo-landa Kumar, 43-letni Mario Miolau-cich, 91-letna Emma Mohorčič vd. Segaia, 88-letni Virgilio Battebni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg LibertA 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od °. de 20. ire rel 68441 I.EKARNF V OKOLIC) Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel. 220165; Opčine: tol. 211001 Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 20(1-121; Sesljam tel 209 197, Zavije teL 213137; Milje; tel. 271-124. Ob 3. obletnici smrti nepozabne mame Marije Sancin in ob 21. oblet niči smrti drage tete Pepke Nardin darufeta Sida in Vinko 10.000 lir ?.a Dijaško matico in 10.000 lir izmed štirih in pol milijard namenil obrtništvu kar poldrugo milijardo lir za nakup zemlje v obrtniških conah in za infrastrukture v občinah Gorica, Romana, Mariano in Ronke. Poleg zahtev deželnega značaja postavlja kategorija tudi zahteve vsedržavnega značaja, med katere sodijo sprejem zakona, ki naj zagotavlja boljšo poklicno prioravTie-nost, ureditev vajeništva, izboljšanja šolstva, ureditev pokojninskega sistema itd. Kategorija je zadovoljna, da je bila podpredsedniku deželnega odbora De Carliju y okviru odborni-štva za industrijo zaupana skrb za obrtništvo, saj gre za ovrednotenje kategorije, ki šteje v naši deželi 31.500 podjetij z 80 tisoč zaposlenimi ter je — upoštevajoč tudi javne Id^rfič .'nekaj letih vložila, preko 400 milijard lir. ' oW sklepnem-'delu' svojega poročila !se'je SačchetM ddtaknil tudi pekočega vprašanja poslovanja avtoprevoznikov, katerih obseg dela se je zaradi jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov silovito zmanjšal. Obsodil je nadalje prijavo 30 avtoprevoznikov sodišču zaradi zasedbe javnega prostora. Zaradi takšne odločitve sodišča morajo avtoprevozniki plačevati grehe drugih. Taborniki RMV odšli na taborjenje Včeraj zjutraj je približno osemdeset tabornikov Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice odpotovalo na poletno taborjenje v Slovenijo. Ta bor so postavili pri Visokem v Poljanski dolini. Nasmejani obrazi tabornikov pa so bili, kljub dežju, najboljši dokaz veselega vzdušja. Tabornikom RMV želimo, da bo podobno vzdušje vladalo v taboru, poleg tega pa jim želimo lepo vreme. TRAJALA BO TRI DNI Zaradi stavke veterinarjev ukinjen uvoz živali in mesa Na tovornem železniškem postajališču in pri Rdeči hiši čaka na uvoz veliko število goved in konj ter hladilniki z mesom Včeraj se je na vsen mejnih prehodih pričela tridnevna stavka ve terinarjev. Na Goriškem so zaradi te stavke ukinili izdajanje dok umen. tov za uvoz mesa na mednarodnem mejnem prehodu Rdeča hiša in na tovornem železniškem postajališču. Stavko so oklicali za tri dni, trajala pa bo dejansko pet dni, ker se v soboto malo dela, v nedeljo P8 sploh nič, tako da bodo veterinarji ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ «150 UR* V SLOVENŠČINI Tečaji «150 ur* za delavce in odrasle so pomembna pridobi bitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje’ znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo. Vpisovanja sprejemajo: učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Števerjan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob. Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev. Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta. pričeli dovoljenja za uvoz Izdajati šele v ponedeljek. Veterinarsko dovoljenje potrebujejo za žive živali in za meso. Včeraj je bilo v hlevih tovornega železniškega postajališča večje število go ved in konjev, ki jih niso mogli od peljati v goriško klavnico aii dalje v notranjost Italije. Pri Rdeči boi pa so ustavljeni kamion zajcev ier nekaj hladilnikov perutnine. Blago so pripeljali s Poljske, Madžarske in Romunijo. Špediterske hiše so o težavah, ki so nastale zaradi stavke veterinarjev, obvestile prefekturo. Kaj bo o dločila država, se zaenkrat še ne ve. Ob neki podobni priložnosti je prefektura pravico do izda jan ie u voznih dovoljenj za živali in meso prisodila vojaškim veterinarjem. Dnevna kolonija za doberdobske otroke Občinska uprava v Doberdobu be tudi letos vozila vsak dan prijavljene otroke v dnevno počitniško kolonijo v kraju Alberoni pri Staranea-nu, ki jo organizira občina Tržič, šolski avtobus jih bo odpeljal ub 8. uri zjutraj ter jih pripeljal zvečer. Občinska uprava potrebuje spremljevalca za te otroke, »ato prosi matere, da bi se prijavile do petka. Prvič bo avtobus odpeljal otroke k morju 21. julija. nja lahko ponovno stekla. Deželna uprava ima politično dolžnost, da tudi v tem primeru za stavi vse sile, da reši vprašanje, ud katerega je odvisna usoda velikega števila delavskih družin. Ne more pa, tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, poseči z javnim denar, jem le za kritje raznih dolgov — s tem stališčem soglašajo tudi sindikalne organizacije — zato namerava poseči v trenutku, ko bo s pristopom novih podjetnikov zagotovljeno, da bo njena finančna pomoč pomenila dejansko produktivno naložbo v tem obratu. Pri tem si bo prizadevala — je zaključil De Carli — da bi do rešitve problema prišlo čim prej, saj se problem Podgorske predilnice vleče že odločno pre-. dolgo. Nastop združenih moških zborov ISKD Na nedeljski svečanosti otvoritv« spomenika padlim partizanom v Gabrjah nastopijo tudi združeni moški zbori Zveze slovenskih kulturnih društev. Skupna vaja bo v domu Andreja Budala v Štandrežu jutri, 11. julija, ob 20.30. Zbore bo vodil prof. Silvan Križmanč'č. Na sporedu bodo pesmi «Le vkup uboga gmajnam, «Vstajenje Primorske» in «Kdo pa si ti mladi partizan'it. Vabljeni so vsi pevci zborov «Brt-ški grič* iz števerjana, «Andrej Paglavec» iz Podgore, Mton Župančič» iz Štandreža, *Sovodenjski nonet*, »Kras* iz Dola - Poljan in »Jezero* iz Doberdoba. Jutri skkpna prireditev v poletnem središču S sklepno prireditvijo, ki bo jutri popoldne v dijaškem domu v Gorici se bo zaključilo Slovensko poletno središče, v katerega je tri tedne zahajalo nad osemdeset otrok iz Gorice ter bližnje okolice. Otroci so pod vodstvom animatorjev pri pravili zanimiv kulturnih spored, na vrsti pa bodo tudi športna tekmovanja. Za jutrišnjo slovesnost pa pripravljajo v poletnem središču tudi ci-klostilirano brošuro, s prisuevki o-trok. Jutri bo izšla posebna stran o Sin. venskem poletnem središču v Gorici. V novogoriškem Park hotelu bo jutri in v soboto že peta glasbena prireditev. Prvi glas Goriške, Predstavilo se bo kar 25 mladih pevskih talentov ij. Slovenije in zamejstva. Žirija, ki- jo sestavljajo trije glasbeni strokovnjaki in član ansambla Lapos. bo med nastopajočimi izbrala najboljše, ki bodo zapeli r.a sobotnem zaključnem večeru. Pokrovitelj prireditve je hotelsko - gostin sko podjetje Gorica. Sicer pa bo v prihodnjih dneh v Novi Gorici še nekaj poletnih prireditev. Tako bo 17. julija zabavni večer, na katerem bosta nastopila Ivica Šerfezi in Ljubka Dimitrov-ska. Pri sosedih, v hotelu Argonavti, pa bo isti dan prepevala Tereza Kesovija. Kino Carica VERDI 17.15—22.00 «Teste calde, e tanta fifa*. G. Dole in K. Valentine. Barvni film. CORSO Zaprto VITTOR1A 17.0(1-22.00 «La porno diva*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trii* EXCELS10R 18.00-22.00 «007 mis-sione Goldfinger*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Bocca di fuoco* A«r« Carica in uka! i ra SOČA 18.00—20.00 «Holywoodski frizer*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Melodija za ljubezen*. Nemški film. DESKLE 19.30 «Kobra». Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le v Tržiču dežurna lekarna Al Redento-re, Ul Pnsselli, tel 72-340 Razna obvestila Ravnateljstvo mestnega plavalnega bazena obvešča, da bo bazea odprt za občinstvo v dneh 15. in 16. julija samo od 12. do 15.30 in sicer zaradi tekmovanja. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, vzpon na Viš (2.666 metrov). Dostop z južne smeri preko zavetišča Corsi. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva. 3. to 4. avgusta pa pripravlja društvo izlet v Dolomite z vzponom na Civetto (3.220 metrov). Podrobnejša pojasnila na sedežu društva. V zvezi z delno spremembo telefonskih številk v Gorici i-mata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika v Gorici odslej naslednji številki: 8-33-82 8-57-23 10. julija 1980 S sagre sv. Urha v Dolini Patronat KZ - INAC svetuje PREDČASNA UPOKOJITEV ODVISNIH DELAVCEV i«tog so na šagri v Dolini obnovili staro navado, da je starejša ženska v slovenski narodni noši prinesla «Na gorico« jerbas kolačev Vpr.: 'tOdločil sem se, da vam pišem o mojem primeru, ker si ne znam razlagati podatkov, s katerimi razpolagam. Pa začnimo od začetka. Živim na Koprskem m sem jugoslovanski državljan, delam pa v Trstu. Pred nekaj dnevi sem dobil od 1NPS odgovor, da imam priznanih v Italiji skuono z vojaščino 1.500 tednov do konca leta 1973, jaz pa sem bil tudi po tem datumu stalno zaposlen. Poleg tega imam v Jugoslaviji priznana 4 leta prispevkov. Moja želja je, da bi se čimprej upokojil: katero rešitev mi svetujete in kakšne u-godnosti imajo posamezne variante? Zahvaljujem se vam za pozornost.» G. H Odg.: Dejstvo, da ste jugoslovanski državljan, vam ne jemlje pravice do pokojninskih prejemkov pri italijanskem nosilcu socialnega zavarovanja, seveda če izpolnjujete predpisane upravne pogoje. Preden vam nakažem možne rešitve, si oglejmo vašo pokojninsko dobo. Do konca leta 1973 (do tega leta namreč INPS vodi evidenco o zavarovalni dobi) uveljavljate 1.500 tedenskih prispevkov, kar pomeni 28 let in 10 mesecev. Od januarja 1974 do danes pa je dozorelo še nadaljnih 6 let in ppl zavarovalne dobe, če ste bili ves ta čas v rednem delovnem odnosu, kot sami zatrjujete. Skupno torej vaša delovna doba znaša 35 let in 4 mesece, kar pomeni, da ste že pred štirimi meseci presegli «quo-rum», ki ga določa zakon za predčasno starostno upokojitev. V vaši možnosti je torej, da takoj naslovite na INPS zahtevek /.a upokojitev, predhodno pa morate seveda prekiniti delovno razmerje. Če pa se hočete poslužiti tudi jugoslovanske pokojninske dobe, potem morate počakati še osem mesecev, ko bo skupna pokojninska doba v Jugoslaviji in Italiji znašala 40 let ter boste lahko po konvenciji uveljavili pokojnino, vsaka izmed dveh držav pa vam bo izplačevala pripadajoči sorazmerni del pokojnine. Dokončno odločitev, katero pot ubrati, pa morate sami prevzeti. ......................m.........im...........im.. OB 400-LETNICI KOBILARNE V LIPICI Na davni poštni progi Dunaj-Trst v teh dneh ponovno trobi poštni rog Konj je bil nekoč edino «prometno »redstvo» za prenos pošte in ljudi Lipicanski konj je opravil veliko nalogo na progi Dunaj-Trst V torek, 8. t.m., pozno popoldne je stara poštna kočija, v katero so vpreženi štirje konji, prispela v Maribor, kjer so jo z godbo sprejeli predstavniki oblasti s samim predsednikom občinske skupščine na čelu. Na Slomškovem trgu je bila velika svečanost, med katero je po 150 letih ponovno zatrobil stari poštni rog. Naslednjega dne, včeraj, v sredo je na podoben način poštno kočijo dopoldne sprejel Ptuj, popoldne pa Celje. In njena pot na «progi Dunaj - Trst« se nadaljuje tudi danes, saj mora poštna kočija v nedeljo, 13. t.m., popoldne prisjjeti v Lipico, ki letos slavi svojo 400-letnico. Ko pa je govor o Lipici, je pravzaprav govor o lipicancu, lepem belem konju, ki je znan kot zelo trpežen in hkrati pameten konj, uporaben za parado in za vleko. Ustavimo se pri lipicancu in njegovi vlogi v nekdanji poštni službi. Kulturno zgodovinska prireditev ob 400-letnici kobilarne v 4ipjgi jma namen obuditi spomin tudi na davne dni, ko je bil konj oziroma ko je bila konjska vprega praktično edino prometno in poštno sredstvo, edina zveza med mesti, narodi, državami. In lipicanec je imel na našem področju dostojno mesto, saj so prav na poštni progi med Dunajem in Trstom uporabljali najbolj lipicanskega konja in je prav lipicanska vprega leta 1823 postavila na tej progi nov rekord, ko je progo opravila v osmih dneh, v tem ko so prej potrebovali tudi do 14 dni. Danes so seveda takšni podatki skoraj nedojemljivi. Štirinajst dni za pot z Dunaja v Trst. Toda vrnimo se za 150 in 200 let nazaj in na tedanje razmere in vse nam bo boli dojemljivo. Poštna proga Trst - Dunaj je predstavljala edino prometno zvezo s severa do juga in je imela tudi velik gospodarski začaj, saj so se poleg pošte in voznikov na tej progi pretakali tudi vsi blagovni tokovi. To po že davno prej. še v rimskih časih in nato v srednjem veku, vse do dne. ko je začela na progi Dunaj - Trst vleči lokomotiva na južni železnici, ko je namreč vlak spravil konjsko vprego v muzej. Iz zgodovine pa vemo. da je bil konj dolgo dolgo dobo najbolj primerna prometna ali vlečna žival. Prvi sledovi poštnih prevozov na naših tleh segajo že v staro grško dobo, ko sc sli na konjih prenašali poročila iz kra ja v kraj. V času Rimljanov imamo že točno organizirano poštno službo, ki deluje v okviru ustanove cursus pubbli-ciis. Ta cursus je skrbel za prevoz pisem blaga in potnikov. Seveda tedaj še ni bilo primernih cest in se je sprva poštni promet odvijal po nekakšnih »konjskih stezah«, seveda le na konjskih hrbtih ne pa na vozovih. V poznejših rimskih časih so Rimljani zgradili cesto, katere sledovi so na Krasu še vidni. In tedaj se je poštni promet začel razvijati na vozovih in kočiiah. Organiziran prevoz pošte in potnikov s poštno kočijo na progi med Trstom in Dunajem pa sega v začetke 19. stoletja. Ta prevoz se je pozneje prav s hitrimi lipicanskimi konji izpopolnil, tako da je poštna pošiljka ali potnik prišel z Dunaja v Trst ali s Trsta na Dunaj že v osmih dueli. Ponavljamo, da je za naše jiojme to dokaj počasna služba, ki pa je bila hkrati tudi draga. Vozni listek z Dunaja v Trst ali narobe je stal 130 goldinarjev, to se pravi.,gkorajrt„60,o(hitci(i’|^)(v,„ letne plače poštnega uslužbenca. Poštno kočijo'so vozili ali vodili tako imenovgtp , niformirani kočijaži, ki so bili hkrati poštarji, sprevodniki in stražniki. V primerih pa, ko je poštna kočija prevažala večje vrednosti ali pomembnejše potnike, jo je spremljalo tudi oboroženo spremstvo na konju. Rekli smo, da je kočija potrebovala na progi med Trstom in Dunajem osem dni. »Služba« pa ni bila 'dnevna, pač pa je kočija odpotovala iz Trsta najprej po dvakrat, nato po trikrat na teden. »Proga« je vodila preko Sežane v Postojno. Logatec, Ljubljano, Celje, Ptuj. Maribor, Gradec in preko Semmeringa na Dunaj. Na vsakih 15 km so bile ob progi poštne postaje, na katerih so postiljoni ali kočijaži zamenjali konje in oddajali 'oziroma sprejemali poštne no-šiljke. Na postajah je bil predviden postanek pol ure na »zbirnih postajali«, torej na velikih postajah, kjer se je «srečalo» več «prog», pa je kočija počakala pošto in potnike stranskih prog največ dve uri. nakar je glavna kočija nadaljevala pot ne oziraje se na zamudnike. Na vseh večjih postajah so morale biti gostilne, na določenih mestih pa tudi prenočišča, kajti tudi ta razmeroma dobro organizirana pošta ni potovala ponoči, kajti noč je bila tedaj zelo nevarna. V mnogih filmih smo že videli, kako bi znalo biti tako potovanje romantično. Hkrati prav tako iz filmov vemo, da je bilo potovanje s poštno kočijo tudi nevarno, vsekakor neprijetno. Če so bili roparski napadi lahko le občasni, je bilo potovanje v deževnih dneh neprijetno. v času hudega mraza pa skoraj nemogoče, saj se potnik ni imel kje ogreti da ne govorimo o postiljo-nu, da ne govorimo o kočijažu, ki sta bila »na kozlu« izpostavljena vsem vremenskim neprijetnostim. Potovanje stare poštne kočije na progi med Dunajem in Trstom, ki ga organizira kobilama Lipica, ima namen tudi pouadriti dobre sosedske odnose med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo tudi v današnjih časih, ko teče proga, ki je nekoč tekla v okviru ene same države, pravzaprav po vseh treh državah. Ta manifestacija naj pripomore k boljšemu spoznavanju med sosednjimi narodi, naj služi k spoznavanju medsebojnih kulturno - zgodovinskih vrednot, pa tudi če hočemo folklornih zanimivosti in kulture narodov, ki živijo vzdolž te za teden dni ponovno oživljene poštne proge. Višji prostovoljni prispevki Vpr.: «Trenutno sem zavarovan kot obrtnik, pred leti pa sem delal pod gospodarjem celih devet let. Da bi si zagotovil minimalno pokojnino, sem si začel plačevati prostovoljne prispevke, vendar precej neredno, že dve leti nisem plačeval, sedaj pa bi rad doplačal še kolikor je potrebno. Prej sem plačeval najmanjšo kvoto, sedaj pa sem slišal, da ie prišlo do nekaterih sprememb. V vednost vam navajam, da so rni določili deseto kategorijo prispevkov. Mi lahko objasnite, kako moram urediti svoj položaj?» M. B. Odg.: Kot bivši odvisni delavec imate pravico (in tudi korist), da si s plačevanjem prostovoljnih prispevkov zagotovite minimalno starostno pokojnino ob dopolnitvi 60. leta starosti, medtem ko bi kot samostojni delavec morali čakati 5 let več. Ker ste plačevanje prispevkov prekinili, bo vse to obdobje pač nekrito, ker ni mogoče retroaktivno poravnati nastalih »zavarovalnih praznin«. Treba je namreč poravnati prispevke ob vsakem trimesečju za prejšnje trimesečje. Z novimi zakonskimi določili, ki veljajo od 1.1. 1979, je najnižja kategorija prostovoljnih prispevkov postala peta, v vsakem primeru pa se mora zavarovanec strogo držati kategorije, ki mu jo je INPS določil ob izstavitvi dovoljenja. V vašem primeru je torej obvezujoča deseta kategorija, ki po poviških od 1. marca 1980 dalje znaša 7.317 lir tedenskega prostovoljnega prispevka oziroma 7.922 lir, če zajema tudi zavarovanje proti tuberkulozi. Do konca septembra imate sedaj možnost, da plačate prostovoljne prispevke, ki se nanašajo na drugo trimesečje 1980, se pravi od aprila do vključno junija t.l. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO SKLEPI PREDSEDSTVA ITALIJANSKE UNIJE ZA ISTRO IN REKO NOVI SISTEM FINANCIRANJA BO V SKLADU Z RESNIČNIM DELOM Predsedstvo Italijanske unije za Istro in Reko se je v preteklih dneh sestalo v Galežani pri Pulju na svojem zadnjem delovnem zasedanju pred poletnimi počitnicami. Najpomembnejša novost tega zasedanja se je nanašala na predlog o 'novem načinu finaeiranja vsen skupnosti Italijanov, delovnih organizacij in ustanov, ki delujejo v okviru skupnosti in ki mora stopiti v veljavo v začetku 1981. leta. Gre za bistvene novosti, ki bi morale omogočiti napredek dejavnosti posameznih organizacij in u-stanov italijanske skupnosti. Doslej je bila dana določena vsota, s katero je bilo treba kriti vse potrebe skupnosti. Sedaj se bo ta način v bistvu spremenil. Sklenjen je bil namreč nov sporazum za finansiranje, ki predvideva vnaprejšnjo sestavo konkretnih programov dejavnosti. Te programe morajo pripraviti vse skupnosti I-talijanske unije za Istro in Reko do 20. julija. In na osnovi teh konkretnih načrtov bo vsaka skupnost dobila ustrezno finančno pomoč. Način oziroma mehanizem novega sistema finaeiranja je prikazal tajnik Italijanske unije za Istro in Reko Lorenzo Vidotto. Praktično bodo iz proračuna republike Hrvatske, v kateri živi večina italijanske nacionalne skupnosti, dodeljena namembna finančna sredstva za financiranje dejavnosti založniškega in časnikarskega podjetja ADIT na Reki ter za izvajanje dvojezičnosti v upravnih službah. pri javnih ustanovah itd. Samoupravne interesne skupnosti za šolstvo v republiki Hrvaški in u- strežno tudi v republiki Sloveniji bodo poskrbele za financiranje o-snovnega šolstva ter usmerjenega srednejga šolstva. Samoupravne interesne skupnosti za kulturo pa bodo poskrbele za materialna sredstva za dejavnost italijanskega dramskega gledališča na Reki ter za literarno publikacijo «La Bat-tana» ter bodo, skupno z drugimi zainteresiranimi ustanovami, sodelovale pri financiranju centra za zgodovinska raziskovanja Italijanske unije za Istro in Reko, ki deluje v Rovinju, kot tudi pri objavljanju oziroma tiskanju raznih knjig, pri gledaliških izmenjavah med italijanskimi skupnostmi, pri kritju stroškov raznih proslav, natečajev, razstav in festivalov, hkrati bo poskrbljeno za finančna sredstva za popravila in vzdrževanje sedežev italijanske skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti za znanstveno dejavnost bodo poskrbele za sredstva za izdajanje publikacij in knjig, posebno pomembnih del, študij, esejev in raziskovalnih tekstov ter drugega podobnega čtiva in bodo hkrati dodeljevale študijske štipendije za specializacijo pripadnikov italijanske skupnosti, ki bi pokazali posebno sposobnost za dejavnost, ki je povezana z znanstveno raziskovalno in s podobnimi specializiranimi dejavnostmi. Te skupnosti bodo družno s skupnostjo za kulturo delno financirale tudi dejavnosti središča za zgodovinske raziskave Italijanske unije za Istro in Reko. Iz proračunov občinskih skupnosti Istre in Reke na področju republi- ke Hrvaške ter obalne skupnosti v republiki Sloveniji bodo zagotovljena materialna sredstva za tiskanje raznih knjig v italijanščini ter za kulturno izmenjavo umetniških sekcij italijanskih skupnosti. Vrhu tega so občine dolžne zagotoviti ustrezna linančna sredstva za kritje dodatnih stroškov italijanskih skupnosti, ki delujejo na njihovih območjih. Novi predlog predstavlja kakovostni skok v dejavnosti ustanov italijanske nacionalne skupnosti. V razpravi, ki se je razvila ob tem predlogu, so predstavniki italijanskih skupnosti nekaterih manjših središč v Istri poudarili, da bi morda novi sistem financiranja mogel biti njim v škodo. Predsedstvo I-talijanske unije za Istro in Reko je zajamčilo vso svojo oporo, če bi zares prišlo do kakšnih težav v italijanski skupnosti manjših istrskih središčih. Drugi problem, ki je prišel do izraza med razpravo, se nanaša na poklicne kadre italijanske unije in posameznih skupnosti Italijanov. Tu je bilo poudarjeno, da je nujno potrebno za obogatitev vsebine in kakovosti dejavnosti posameznih skupnosti in vse unije, da bi določene funkcije izvrševali poklicni funkcionarji. Glede tega jc bil naveden primer italijanske skupnosti v Rovinju, kjer so zaposlene štiri osebe. Predsedstvo unije je končno analiziralo merila, ki bi jih bilo treba upoštevati pri dodeljevanju študijskih štipend:j za italijanske študente, ki bi želeli nadaljevati šolanje v Italiji. E. OPASSI Razstava slikarjev amaterjev na Opčinah Že nekajkrat smo podčrtali, da je opensko Slovesko kulturno društvo Tabor zelo dejavno, resnično eno najbolj aktivnih društev v našem zamejstvu. Danes to z zadovoljstvom ponavljamo v zvezi z eno njegovih pobud, pa čeprav moramo hkrati priznati, da letošnji, šesti zaporedni likovni bienale, ki ga je «Tabor» organiziral in ki se je zaključil v nedeljo, 6. t.m., v splošnem ni bil na primerni in celo ne na zadovoljivi ravni. Velikodušnost pri sprejemanju predloženih likovnih del često bolj škoduje kot koristi. In vendar moramo tudi reči, da gre tudi v tem primeru za pozitivno pobudo, saj malone že tradicionalni openski bienale likovnikov amaterjev vzpodbuja tudi tiste slikarje in kiparje, ki bi se sicer ne upali pred širšo javnost, pripravljeni pa so sodelovati na prireditvah internega značaja, pa čeprav je openski Prosvetni dom odprt vsej javnosti. Z druge strani pa ta likovna manijestacija povezuje in združuje likovnike z o-beh strani meje, saj je do pretekle nedelje v dvoran openskega Prosvetnega doma razstavljalo kar 24 slikarjev in kiparjev, od katerih je bilo 14 domačinov, torej zamejcev, 10 pa je bilo gostov iz matične domovine, članov pač likovnega kluba kulturno umetniškega društva Sežana. Če bi hoteli dati nekakšno splošno oceno razstave, bi morali reči, da je bilo skidptur malo o-ziroma veliko manj kot arugih razstavljenih del, da pa so bile boljše od risb, olj in akvarelov vzetih v celoti. Posebno velja to za Sosičevega «Kovača», pa tudi za . ki bi jo pa mi verjetno nekoliko drugače naslovili. Med dvodimenzionalnimi razstavljenimi deli bi se najraje in najprej ustavili pri velikem platnu, ki nosi Zafredov podpis. Gre prav gotovo za delo nadarjenega avtorja, ki bi v drugačnih razmerah znal verjetno še kaj več povedati. Dobri, vsekakor najboljši so po našem mnenju akvareli pa čeprav so nekoliko trdi oziroma premalo tekoči, premalo vodeni, namreč akvareli, ki jih je dal na ogled Miro Kranjec. Za «pravico» se res uspešno bije Magda Tavčar, ki se z za spoznanje manjšim uspehom preizkuša tudi v manjši tapiseriji. Karin Pirjevec je menda nekoliko boljša v črnobeli bolj živi risbi kot pa v dveh barvnih portretih, v sliki dečka in v sliki zrelega moža. Zaradi svojevrstnega likovnega izražanja bomo posebej omenili še Hajrudina čosibegoviča, ki se je na tej razstavi predstavil z v lesu izrezljanim portretom ter z motivom iz veltkčga kmečkega punta izpred abnilih 400 let, namreč s kronanjem Matije Gubca v prav tako visokem reljefu. Dodali bomo še tehnično dobro izpeljano marino, ki jo je predložil Stanko Birsa, omenili bomo tudi nekaj poskusov naive, saj so se v tovrstni likovnosti oglasili kar trije. Končno bomo navedli le še imena preostalih sodelujočih likovnikov s te in one strani meje, saj gre vendar za plemenito udej-stovanje, ki sicer ne rodi vedno odličnih sadov, ki pa odraža plemenite težnie ustvarjalcev. Na letošnjem bienaiu so torej poleq že omenjenih sodelovali še Fabio Smotlak, Majda Brdnik, Darja Prelc, Zlatka Lokatos, Sabina Ukmar, Janko Pertot, Pavel Borlolato, Lucian Plehan, Marta Werk, Paola Uhelj, Ottnrino Maldini, Robert Kocman, Gian-ni Kralj, Claudio Clari in Miloš Kovač. Slovenska ime#a naših krajev JURETIČI Vasica pri Pojdi na ime po skupinski obliki priimka Jurelič, ta pa je patronimik iz osebnega imena Jure, —ta. It. ime Borgo luretici je zgolj pravopisna prilagoditev sl. imena. Pri krajevnih imenih iz priimkov, ki so nujno mlajšega nastanka, ne more biti pridevnikov in imen za prebivalce, zato si moramo vedno pomagati z opisom od Juretičev. .iALIJANSKA tv Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 TV DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Človek, ki je prišel od daleč, 5. nadaljevanje 17.55 Velika parada, risanka 18.15 Hladno, hladno 18.30 Woobinda 19.20 HEIDI 19.20 Almanah in Vremenske raz mere 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Variety 21.45 Posebna oddaja Dnevnika l 22.35 «HELIKOPTER PRIHAJA« TV film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Kinematografija 17.00 Vse proti Evi TV film Mladinska oddaja 17.45 Risanka 18.00 Glasbeni program za mladino 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Aquaman in Superman 19.15 George in Mildred, TV film Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Ispektor Derrick, TV film 21.45 Sindikalna tribuna 22.30 En glas. . . ena ženska Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.45 Znanstvenikov portret 20.00 Šolska vzgoja Tuji jeziki na osnovni šoli TRSTA 7.00 , 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Djbro jutro po naše 8.10 Jutranji almanah: Stoji učilna zidana. Pripravlja Zora Tavčar; 9.00 Otroški kotiček: 9.20 Utrinki iz operet: 10.10 Radijski koncert: Posnetki iz našega studia: 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične nodobe: 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Koder teče, ondod moči; 16.50 Deset minut z bobnarjem Billyjem Cobhamom; 17.10 Klasični album: Češkoslovaški skladatelji; 18.00 Četrtkova srečanja: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, - 1SP30)1- L5.;30>'i tS.», o llmj 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za ddbro jutrd; 9.32 Uučia-novi dopisniki; 10.40 Mozaik; 11.03 Glasbeni program; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.05 Glasba po željah: Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 14.00 Kim, svet mladin, 14.33 Italijanski zbori; 15.33 Glasbeni program; 17.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.55 Knjižna polica; 18.00 Pop glasba; 19.15 Poje Gianni Bella; 19.32 Glasbeni program; 20.00 Operna glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30, Otvoritev, glasba za dobro jutro; 7.05 Koledar: 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov in najava sporeda 14.05 Popevke se vrstijo; 1140 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Objave Srednji val 540,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MIIz UKVV — Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz 15.40 Glasbeni notes; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefon- 20.30 Radio na svečo 20.40 Kakšna glasba je? prvo nadaljevanje 21.40 Dnevnik 3 — Tedenska rubrika 22.10 DNEVNIK 3 22.25 Radio in sveča (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 L. Suhodolčan: Figole, fagole 19.25 OBZORNIK 19.35 Na sedmi stezi 20.10 Risanka 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 KRUTA OKLAHOMA film 22.50 V znamenju 23.05 Glasbeni magazin Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 SUROVI MOŽJE film 22.30 Notranja politika 22.45 Glasba brez meja Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.15 Otroška oddaja 19.45 Danes v skupščini 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Argumenti 80 22.00 Dubrovniške poletne igre 22.35 Vabilo na potovanje 23.35 TV DNEVNIK ŠVICA 14.00 Kolesarstvo 20.00 TV DNEVNIK 20.10 TV film 21.10 Deželne vesti 21.30 TV DNEVNIK 21.45 Sojuz lil, strah na Veneri, film 24.00 TV DNEVNIK ski klic - 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.«) 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 . 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno-govorni program; 11.00 Dnev ni variete; 12.03 Glasbeno-govorni program; 13.15 Poštna kočija; 13.20 Pogovor s poslušalci; 14.00 Radijska priredba; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Glasbe ni program; 17.00 Patcnvvork; 18.35 Stare in nove popevke; 19.20 Glasbeno-govorni program. RADIO 2 g;30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12 20 13.55. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 6,00 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radijska priredba; V:82 Radijska priredba; 11.32 Ti : soč popevk; 12.50 Glasbeni pro grairvj/kd' ga vodi Renzo Arbore: 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 19.10 Poletni čas; 15.45 Radijska priredba; 16.45 Glasbeno-govorni program; 18.08 Radijska priredila v glasbeni izvedbi; 19.50 Šoiska vzgoja. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko ročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših spo redov; 9.08 Z glasbo v dober dan. 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za . 12.35 Znano in priljubljeno; 13.1(1 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do \asi 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Pii poročajo vam. . .; 15.05 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovdri; 15.55 Minute -.a EP: 16.00 Dogodki in odmevi; '6 30 Za bavna glasba; 17.00 »Vrtiljak«; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela «Nasa pesem«; 19.15 Lokalne radijsse postaje se vključujejo; 19.35 Minute s flavtistom Jožetom Pogačnikom. 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.i5 Mi nute z ansamblom Atija Sossa; 21.00 Četrtkov večer domačih pes mi in napevov; 22.05 Literarni ve čer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 In formativna oddaja v angleščini nemščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba iz .jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični utrinki, 00.10 Paleta popevk jugoslovanska avtorjev; 1.30 - 5.30 Nočni pro gram — glasba. CUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO ,n MED VOJNO PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibler Predsednik: Te obrazložitve nam niso potrebne, v kolikor pa smatrate, da gre to v vašo korist, boste to lahko pojasnili in povedali v zaključni besedi. Nadaljna točka obtožnice govori: v aprilu 1945. leta je dal svojemu podrejenemu podpolkovniku Zimmermann Lotharju, komandantu tnesta Reke in okolice, nalog, da z eksplozivnimi sredstvi razstreli ali pa zažge in tako trajno onesposobi posamezne kulturne in prosvetne ustanove, pristaniške naprave na Reki in Sušaku ter privatne zgradbe na Reki, kar je Zimmermann s svojimi enotami tudi izvršil in sicer: 20. aprila 1945. leta je z eksplozivom razstrelil in pognal v zrak novo zgradbo meščanske šole ter pristaniške naprave na Sušaku. V času od aprila 1945. do 3. maja pa z eksplozivom razstrelil pristaniške naprave, tovarniške naprave kvarnerskih ladjedelnic, javna skladišča ter požgal poslopje trgovske akademije, mestne knjižnice in še vrsto drugih privatnih zgradb, vse v vrednosti 1,116.698.000 dinarjev. Ali je bil polkovnik Zimmermann Lothar podrejen vašemu štabu? Kiibler: Polkovnik Zimmermann je bil podrejen 237, diviziji in 237. divizija je bila podrejena meni. Predsednik: Ali ste vi 237. diviziji izdali povelje, da je treba navedene objekte minirati? Kubler: Smem k temu pripomniti. Odločitev, ali se bodo razstrelile pristaniške naprave na Reki in Sušaku ni bila prepuščena meni. Odločitev, odnosno povelje je pripravila vrhovna nemška komanda, komanda Heeresgruppe in višje mornariške oblasti. Predsednik: Kakšne komande? Kiibler: Komande Heeresgruppe. Predsednik: Kdo je bil vrhovni komandant? Kiibler: Dali so Gauleiter Rainer in pa višja mornariška komanda. ’ Predsednik: Obtoženi Kubler, kdaj ste bili informirani o tem, da bo vam podrejena divizija minirala te objekte na Reki? Kiibler: Priprave za uničevanje pristanišča so potekale že mesece prej in sicer so to pripravljali po koledarju. Predsednik: Kdo je potem Zimmermannu dal direktno povelje za miniranje teh objektov? Kiibler: Za pripravo ali za izvršitev? Predsednik: Za vse. Kiibler: Povelje za pripravo je dala skupina Italija pod poveljstvom maršala Kesserlinga preko ... Predsednik: Preko koga? Kiibien Po običajni službeni poti preko mene. Predsednik: To se pravi, da je prišlo povelje od Kesserlinga preko vašega štaba do Zimmermanna. Kubler: Zimmermann takrat sploh še ni bil tukaj. Predsednik: V kakšnem stadiju, na kateri instanci med potjo od Kesserlinga preko vas do Zimmermanna je bil vrhovni komisar obveščen o tem povelju? Ali ste razumeli vprašanje? Kiibler: Razumel sem to vprašanje tako, katera instanca je imela nalog, da obvesti vrhovnega komisarja o tem nalogu. Predsednik: Dobro. Lahko odgovorite tudi tako. Kubler: Po mojem mnenju je imel admiral Adria nalogo, da obvesti vrhovnega komisarja. Predsednik: Po vaši poti torej ni prišlo obvestilo do vrhovnega komisarja? Kubler: Ne morem se točno spomniti te zadeve. Predsednik: Obtoženi Kubler, vi ste se pogosto sestali s soobtoženim Rainerjem. Ali je ob priliki teh sestankov bilo govora o nameravanem miniranju Reke? Kubler: Mislim pač, da se je enkrat o tem tudi govorilo. Predsednik: Obtoženi Rainer, pristopite k sodišču. (Obtoženi Rainer pristopi k sodišču). Predsednik: Obtoženi Rainer, ali se spominjate tega razgovora? Rainer: Spominjam se, da sem se tako s Kesserlingom kakor z generalom Litzmannom in verjetno tudi z generalom Kublerjem razgovarjal o razstrelitvi raznih pristaniških naprav v jadranskih lukah na Hitlerjevo povelje. Predsednik: Zakaj mislite, da je Fiihrer izdal povelje, če je izdal tako povelje, da se minira luka v Reki in ne tudi v Trtsu? Rainer: Šlo je tudi za to, da se minira luka v Trstu. Predsednik: Pa vendar ni bila minirana. Rainer: Meni ni znano, kako daleč so šle te priprave, vendar sva se s Kesserlingom oba dogovorila, da bova na naj viš jem mestu skušala doseči, da ne pride do razu-šitve teh naprav. Tega sicer nisva dosegla, dosegla pa sva, da se bo izvršilo uničenje šele, če bo za to podana vojaška potreba. Predsednik: Obtoženi Kubler, kakšna vojaška potreba se je izkazala na Reki, da ste minirali trgovsko akademijo in meščansko šolo? Kubler: Za te razstrelitve in za te požige ni bilo vojaškega vzroka in jaz nisem dal za to nobenega povelja. Predsednik: Kaj mislite, obtoženi Kubler, zakaj se je to miniranje na Reki izvršilo? Kubler: Ne morem si misliti, zakaj so bile, razen pristaniških naprav, razstreljene tudi hiše zunaj pristanišča. Predsednik: Obtoženi Rainer, lahko sedete. Obtoženi Kubler, kaj vi mislite, zakaj ste dobili naredbo od vašega nadrejenega štaba, da morate na tem sektorju zadržati do skrajne linije in se v skrajnem primeru tudi pustiti obkoliti? Kiibler: To povelje sem dobil zaradi tega, ker je bila vojaška skupina naslednjega mnenja: če bi bil, kakor sem jaz želel s svojim korpusom, s 188. in 237. divizijo začel odstop proti Ljubljani, bi bil sovražnika povlekel za seboj. Predsednik: Na katerega sovražnika mislite pri tem? Kiibler: Na četrto jugoslovansko armado. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. julija 1980 NOGOMET V EVROPSKIH POKALIH v Žreb ni bil preveč naklonjen Italijanom in Jugoslovanom Hekoliko lažja naloga čaka edinole Inter in Crveno zvezdo v pokalu juva-kov - Jugoslavija ima tokrat skupno pet zastopnikov, Italija samo štiri ZtiRICH — žreb prvega kola evropskih nogometnih pokalov ni bil Preveč ugoden za italijanska in jugoslovanska moštva. Nekoliko lažjo nalogo bosta sicer imela Inter in r-rvena zvezda, ki nastopata v po-kalu prvakov. Beograjčani bodo namreč prvo tekmo igrali v gosteh PF01*, skoraj neznani norveški eki-P* Viking, Milančani pa doma proti romunski Univerzitatei, tako da bodo verjetno brez večjih težav prelagali prvo oviro. Dosti težja naloga pa čaka ostaja moštva. V pokalu pokalov se bo rtoma spoprijela z vzhodnonemško enajsterico Carl Zeiss iz Jene, med tem ko se b0 Dinamo iz Zagreba Pomeril z zmagovalcem predhodnega srečanja med portugalsko Ben-llco in turškim Altayem. Za že itak številčno oslabljeno italijansko zastopstvo v pokalu UEFA (letos samo dve ekipi, med-tom ko ima Jugoslavija eno več), Pa je prvo kolo še posebno zaskrbljujoče. Juventus se bo doma potvoril z neugodnim grškim Panathi-naikosom, Torino pa v gosteh z bel-KUskim Molenbeckom. Glede na to, *jar so Belgijci prikazali na zadnjem evropskem prvenstvu, ne morejo Turinčani mirne duše čakati na to srečanje. Težka naloga čaka vdi Sarajevo, ki bo igralo proti ■nočnemu Hamburgerju ter Napre-jjak iz Kruševca, ki bo prvo tek-mo odigral doma proti Vzhodnonemškemu Dynamu iz Dresdena. Radijski iz Niša pa se bo spoprijel z ''oestom iz Linza. W [Uudi ktos bodo v evropskih po-jn najštevilneje zastopani zahod-i Nemci, in sicer s sedmimi ekipa-i)i, sledijo pa jim presenetljivi Bel-gi.Kt ter Nizozemci s šestimi. jjrve tekme v vseh treh evropskih Pokalih bodo na sporedu v sredo, ■ septembra, medtem ko bodo no-ratna srečanja odigrali dva tedna a8neJe, In sicer I. oktobra. POKAL PRVAKOV Kvalifikacije Honved (Madž.) - La Valletta (Malta) .. 1. KOLO Lmfield (Sev. Irska) - Nantes (Fr.) Aberdeen (Škotska) - Austria Mem-fis (Avst.) ® Vestmaheyar (Islandija) - Banik Ostrava (CSSR) Dinamo Tirana (Albanija),.,*} Ajax D(Niz.) “fugge (Belg.) - Basilea G&vieašni OSK Sofija (Bolg.) - Nottingham (Angl.) uverpool (Angl.) - OPS Oulu (Fin.) OJympiakos (Grč.) - Bayern Miin-chen (ZRN) •iking Stavanger (Norv.) - Crvena *vezda (Jug.) fjeal Madrid (Sp.) - Liverick (Irska) "almstad (Šved.) - Esbjorg (Dan-ska) aPorting (Port.) - Zmagovalec srebanja Honved - Valletta iijabzonspor (Turč.) - Szombierki %tom (nolj.) enuesse d’Esch (Luks.) - Spartak ».Moskva (SZ) umamo Berlin (NDR) - Apoel (Ci-Per) ".S" (It.) - Univerzitatea Craiova (Rom.) POKAL POKALOV Kvalifikacije (kitic Glasgovv (škotska) - Diosgyor R Iis’ " Renfi, Vasas (Madž.) - Boavista (Port.) Twente Enschede (Niz.) - IFK Gb-teborg (Šved.) FC Koln (ZRN) - IA Akranes (I-slandija) Magdeburg (NDR) - FK Moss (Norveška) FC Kaiserslautern (ZRN) - Ander-lecht (Belg.) St. Etienne (Fr.) - Kuopion Pallo-seura (Finska) Ballymena (Sev. Irska) - Vorwarts Frankfurt (NDR) Elfsborg (Šved.) - St. Mirren (Škotska) VFB Stuttgart (ZRN) - Pesoporikos (Ciper) Dinamo Kijev (SZ) - Levski Spartak (Bolg.) Steaua (Rom.) - Standard Liege (Belg.) Ipavvich Town (Angl.) - Aris Solun (Grčija) Šahtjor Donjeck (SZ) - Eintracht Frankfurt (ZRN) Fenerbakhe (Turč.) - Beroe Stara Zagora (Bolg.) Arges Pitesti (Rom.) - Utrecht (Ni-zozemska) Linz SCF (Avstr.) - Radnički (Jug.) ATLETIKA DRŽAVNI FINALE Naturalova in Pečar opravila dober nastop Prva je bila v metu diska osma, drugi pa je izenačil pokrajinski rekord v peteroskoku Naša dva predstavnika, ki sta prejšnjo soboto in nedeljo bramia slovenske barve na državnem finalu v Montecatiniju Terme, sta glc de na svoje možnosti dobro opravila svojo nalogo. Če se nista povzpela visoko, (vsekakor pa ne gre zane. mariti zelo dobrega osmega mesta Tiziane Natural), so «krivi» predvsem izredno dobri rezultati v skoraj vseh disciplinah, kar pomeni, da je kvaliteta v tej kategoriji letos precej narasla. Priča .-.mo namreč bili celi vrsti držvnih rekordov tako med deklicami, Kot med dečki. Naj omenimo npr. peteroskok iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimMiiiMiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiia OLIMPIJSKE IGRE IZ MOSKVE Poročala bo množica časnikarjev Prireditelji računajo na prisotnost skoraj 8.000 poročevalcev n* ,Miskolc (Madž.) fica (Port.) - Altay Izmir (Turč.) p , 1. KOLO j^ftizani (Alb.) - Malmoe (Šved.) *0rtuna Dusseldorf (ZRN) - Austria Salzburg (Avst.) alencia (šp.) - Monaco (Fr.) ^stiUa (šp.) . West Ham United 2 Po obisku smo se nameJiii in večerjali v hotelu Jugoslavija. Drugi dan je sledil ogled mesta z vodičem Milanom, nato še Kale-megdana in Avale, kjer je spomenik neznanemu junaku, ki je delo kiparja Meštroviča. Ogledali smo si še muzej «25. maj» Iz Beograda smo odšli ob 14.39 in prišli v Gorico ob 4.30. Čeravno je bila pot dolga, so bili udeleženci zelo zadovoljni in polni nepozabnih spominov. Pjsebna zahvala velja vozniku Zvonetu m vodiču Alešu Komavcu. da sta nas srečno pripeljala domov, saj smo prevozili 1.500 km. J. S. KOŠARKA MOSKVA — Namesto košarkarske reprezentance Portorika, bodo na o-limptjskih igrah v Moskvi sodelovali Poljaki. Zato bo jugoslovanska košarkarska reprezentanca v kvalifikacijski skupini B s Španijo, Polj-: sko in Senegalom. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PR 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjet|o mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. julija 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ona. Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , -i(| „|f , l^iaLJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel mi iška ^ ^trsr založnikov fieg^UIV VČERAJ DOPOLDNE V JAPONSKEM GLAVNEM MESTU Številne delegacije na pogrebu predsednika japonske vlade Ohire Pokojnikov lik prikazal vršilec dolžnosti ministrskega predsednika Sa-buro Ito - Novi predsednik vlade bo skoraj gotovo minister Ženko Suzuki TOKIO — Japonci so se včeraj poslednjič poslovili od preminulega premiera Masajošija Ohira. Pogrebnih svečanosti v ogromni dvorani centra Budokan nedaleč od cesarjeve palače v tokijskem središču se je udeležilo 8.000 japonskih osebnosti in delegacije iz 112 tujih držav Poleg ameriškega predsednika Carterja in kitajskega ministrskega predsednika Hua Guolenga se je svečanosti udeležilo šest predsednikov vlad in bangladeški predsednik Zaiur Rahman. Jugoslovansko de legacijo je vodil podpredsednik zve znega izvršnega sveta Dragoljub Sta vre v. Od preminulega predsednika se je poslovil vršilec dolžnosti ministrskega predsednika Saburo Ito, ki je v svojem govoru poudaril, da je bil Ohira daljnoviden politik, ki ni odstopal od svojih prepričanj in je vlival spoštovanje in zaupanje svojim sodelavcem. Saburo Ito je tudi naštel glavne Ohirove dosežke, med njimi je pod črtal predvsem normalizacijo odnosov z LR Kitajsko, ki predstavlja most prijateljstva med obema državama. Medtem je vodstvo japonske vladajoče liberalno-demokratske stranke doseglo sporazum o imenova nju novega japonskega premiera. Rezultati dogovora bodo znam šele 15. ali 17. julija, a že sedaj je skoraj gotovo, da bodo mandat poverili dosedanjemu ministru za kme tijstvo, gozdarstvo in ribištvo Zen-ku Suzukiju, ki je bil obenem eden najtesnejših sodelavcev preminulega Masajošija Ohire. Na sliki (telefoto AP): Hala Budokan, športni center japonskih tradicionalnih vojaških veščin med pogrebno svečanostjo. RIM — Gotovo je malokdo verjel, da ne bodo pred kratkim sprejeti vladni ukrepi za zajezitev inflacije vplivali na porast cen potrošnega blaga, čeprav so ministri izjavili nasprotno. Tako je predsednik vsedržavnega konzorcija trgovcev na drobno (Co-nad) Fornasari že napovedal, da bo zaradi preosnove pasov davka na povišano vrednost precej porasla cena v raznih sektorjih prehrane in drugega blaga, ki je v zadnjem trimesečju marec-april-maj zabeležila povišek »le* za 0,6 odstotka. Fornasari trdi, da se bo takoj zvišala cena sladkorja (+ 75 lir za kilogram), svinjskega mesa, mortadele, salame in drugih izdelkov iz svinjskega mesa (povišek bo znašal 6 odstotkov), kave, čaja. piškotov, vina (+ 2 odstotka), mleka. testenin, kruha, svežih rib in pralnega praška. Povišek slednjih .........................................................nitim ZAOSTRITEV GOSPODARSKE KONJUNKTURE NA SVETU V VRHOVIH EGS RAZPRAVLJAJO 0 KRITIČNIH ODNOSIH Z JAPONSKO Dokument, o katerem bo razpravljala izvršna komisija predlaga novo skupno strategijo deveterice PO OCENI PREDSEDNIKA TRGOVCEV NA DROBNO Verjetno prav kmalu novo povišanje cen v prehrani Kilogram sladkorja bo stal 75 lir več - Svinjsko meso in drugi izdelki se bodo povišali za 6 odstotkov - Tudi mleko, kruh, kava, vino in testenine dražji BRUSELJ — Prihodnjo sredo bo izvršna komisija Evropske gospo darske skupnosti obravnavala doku ment o odnosih med EGS in Japonsko. Po mnenju izvedencev bo izvršni svet sprejel zaključke dokumenta v sedanji formulaciji ter ga potem izročil ministrskemu svetu «deveterice» v obravnavo, tako da bi prizadete: vlhflfe J‘Upoštevale navodila in nasvete pri svojih nadaljnjih stikih z Japonsko. Dokument, ki bo predložen izvršni komisiji je v bistvu oris nove strategije, ki naj bi jo »deveterica > izvajala pri gospodarskih odnosih z Japonsko. Bistvo te strategije pa je v teh zaključkih: «Samo nova strategija skupnosti utegne preprečiti stalno poslabšanje trgovinskih odnosov med «deveterico» in Japon sko, poslabšanje, ki izvira iz količinskih diskriminacijskih omejitev japonskih oblasti...* «Ta nova strategija skupnosti mora zagotoviti boljše možnosti dostopa do japonskega trga, mobilizirati atmiimmiHMiiitiiiMiiiiMimiiiiiiimiiiiiimmiaiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiMiifiiiiMiiifiiimiiiiiMimmiiniiiiiitiH V OKVIRU PROSLAV 400 LETNICE LIPICE Poštna kočija prispela včeraj popoldne v Celje Na poti i Dunaja se je ustavila v Mariboru in Ptuju CELJE — Poštna kočija je v nedeljo krenila iz Dunaja in nadaljevala pot skozi Avstrijo in nato po Sloveniji, skozi Maribor, Ptuj in včeraj oziroma danes popoldne je prispela v Celje. Na Trgu petega kongresa pi*ed celjskim muzejem je že vse pripravljeno za sprejem poštne kočije. Danes dopoldne se je ta zaustavila v Ptuju, kjer so ji pripravili topel sprejem. V Celju je po sto in več letih ponovno zatrobil poštni rog. Velika množina Celjanov se je zbrala na prireditvenem prostoru. Ob spremstvu godbe na pihala že lezarne Štore ter konjeniškega kluba iz Celja pa poštna kočija z vpre go nlemenitih lipicancev, ki jo spremljajo oboroženi jezdeci pred vprego in štiri za njo. dva pa ob strani ter parizol pivovarne Laško. Pred pivovarno Laško natovarjajo nivo. ki gasi žeio potnikom in spremlje valcem poštne kočije. V slavnostnem programu bo govo ril predsednik občinske skupščine Celje Jože Marold in direktor PTT podjetja Daniela Rinca. nastopili bo do pa še godba na pihala in pevski zbor poštnih delavcev iz Celja, folklorna skupina France Prešeren in tukajšnji recitatorji. Poštna kočija pelje pozdrave prija teljstva. sodelovanja med narodi z Dunaja in številnih postaj v Avstriji in v Sloveniji. Celiani pa bodo poslali novice in pozdrave Ljubljanča nom, Notranjcem in Primorcem ter slovenskim zamejcem v Italiji. Pošt na kočija, ki je na poti, obuja spomine na tiste davne dni ko sta e-dino prometno sredstvo in edina zveza med mesti, državami in narodi bila konj in konjska vprega. MANILA — Državne in zasebne banke članic ASEAN (Združenja držav jugovzhodne Azije), so skle nile sporazum za osnovanje skup nega finančnega združenja (AFC) s. sedežem v Singapuru. Novo finančno združenje razpola ga z začetnim kapitalom 50 mili jonov dolarjev, njegov osnovni namen pa je ta, da zagotavlja kapi tal in kredite velikim industrijskim programom mednarodnega značaja. V ZDA 160 mrtvih zaradi vročine NEW YORK - Val vročine, ki že 14 dni vlada v skoraj vseh drža vah Srednje Amerike, je povzročil nove žrtve v Tennesseeju in Alabami, tako da se je število mrtvih dvignilo na 160. v ta namen vse moči deveterice v svrho pogajanj ter zagotoviti industrijam EGS konkurenčno bodočnost na svetovnih tržiščih v tem desetletju.* Vprašanje gospodarskih odnosov EGS z Japonsko je postalo zelo pereče v zadnjih časih, posebno po ostrem nastopu predstavnikov evropske avtomobilske' industrije pro ti japonski konkurenci. Na drugi strani pa se je tudi hudo jioslabšal trgovinški primanjkljaj »deveterice* pri trgovinski izmenjavi z Japonsko. Konce letošnjega leta bo ta primanjkljaj znašal 8 milijard dolarjev. Prav v teh dneh je na Japonskim evropski komisar Wil-lielm Haferkamp, ki razpravlja v tej zvezi z japonskimi oblastmi. Po mnenju strokovnjakov, ki so izdelali zgornji dokument bi mora li odnosi z Japonsko sloneti na teh načelih: 1. Doseči višjo stopnjo sodclova nja pri reševanju vprašanj skupnega interesa ter stremeti za tem. Ja se v večji meri spoštujejo stališča sobesednikov. 2. Popraviti sedanje stopnje omejitev pri izmenjavah. V tej smeri bi morala Japonska pristati na koncesije glede količinskih omejitev pri proizvodih usnjarske industrije ter pri visokih carinskih postavkah za oroizvode živilske industrije in tudi drugih panog. 3. Začeti s politiko ukinjanja količinskih diskriminacijskih omejitev. To naj bi izvršili postopoma. V italijanskih krogih pravijo, da bi taka politika najbolj prizadela Ita lijo, ki se je najbolj zaščitila pred japonsko konkurenco posebno pri uvozu avtomobilov in motorjev. 4. Doseči začasen sporazum za omejitev japonskega izvoza poseb no na nekaterih «občutljivih» po dročjih. Zdi se, da gre pri tem za elektronsko industrijo, ladjedelštvo ter avtomobilsko industrijo. Na dlani je, da se v gospodarskih krogih »deveterice* in v gospodar stvu kapitalističnega sveta kuha ne kaj novega, ki bi utegnilo biti zelo nevarno posebno za Evropo. V Bruslju se med drugim bojijo, da hi ZDA utegnile zapreti svoj trg za ja ponsko avtomobilsko industrijo, ki bi potem obrnila svojo pozornost na Evropo, še preden bi se evropskim industrijcem posrečilo preosnovgti svoja podjetja. V ta namen pa je potrebnih okoli 25 milijard dolarjev... Delovni uspehi Iskrine tovarne «Elck(romchanika» KRANJ — Največja delovna organizacija v okviru ljubljanske »Iskre*, kranjska »Elektromeharii-ka», beleži v letošnjem letu občuten razvoj tako pri proizvodnji, kot pri izvozu. V prvih petih mesecih letos je več kot 10.000 zaposlenih v «Elektromehaniki» proizvedlo kompletnih telekomunikacijskih sistemov, računalnikov in druge opreme za več kot 1.588 milijonov dinarjev, kar je 7,5 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Delovna organizacija iz Kranja je v tem času prodala v razne tuje države svoje proizvode v vrednosti več kot 23 milijonov dolarjev. cen po verjetno znašal 1 odstotek. Glede podražitve likerjev pa For-nasari predvideva, da bo treba za steklenico likerja, ki vsebuje več kot 40 odstotkov alkohola, plačati 1920 lir več. Vendar je treba tej vsoti dodati še povišek IVA (za whisky znaša 35 odstotkov, za konjak 18, za grenčice 15) in pa zvišanje tarif distribucijskih podjetij, ki bodo sedaj plačevali višje davke. Dejansko bodo steklenice whisky-ja stale od 1800 do 2100 lir več, brand.vja od 1700 do 2000 lir več, žganje se bo podražilo od 2100 do 2350 lir na liter, grenčice pa od 1200 do 1400 lir. Kdaj lahko pričakujemo te poviške? Fornasari pravi, da za sveže proizvode takoj, za preostalo blago pa ob novih dobavah trgovinam na drobno. Ob tej zaskrbljujoči sliki pa naj zabeležimo še drugo, ki je nekoliko bolj bodrilna, čeprav ne bo bistveno vplivala na naše žepe: za en odstotek se bo namreč znižala cena masla, margarine, sirov, sadja, paradižnikovih konzerv, riža, perutnine in oljčnega ter semenskega olja. Ustavno sodišče za enakopravnost žensk RIM — Ustavno sodišče je izdalo nekaj razsodb, ki so posebno pomembne za uveljavljanje ženske e-nakopravnosti v družini in na delovnem mestu. Družinsko doklado za otroke lahko prejemata z enako pravico tako mož, kot zaposlena žena. Zato je ustavno sodišče razveljavilo čl. 3 zadevnega zakona, ki je priznaval prednost moškemu. V nasprotju z načelom enakosti zakoncev je bil tudi čl. 6 omenjenega zakona o družinskih dokladah, ki je priznaval ženski pravico do prejemanja doklade le v primeru, da je bil mož stalno nesposoben za delo, ki ga je sodišče prav tako razveljavilo. TKfftVnt 9CAA Najvišji organ za nadzorstvo nad izvajanjem ustave je tudi potrdil pravico delavk, da prejemajo porodniško podporo tudi v primeru zaporednih rojstev v kratkem presledku. Zakon iz leta 1971 namreč priznava delavkam pravico, da niso v službi dva meseca pred porodom in tri mesece za njim. Ostanejo pa lahko doma tudi v naslednjih 6 mesecih, pri čemer prejemajo kot »porodniško podporo* 30 odstotkov redne plače. Neki člen pa je predvideval, da bi delavka, ki bi v tem času zanosila, izgubila podporo, zato ga je ustavno sodišče razveljavilo. uiiiiiiiiimtuiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiNiiiiiiiiiiiiitiiMiiiitaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimttiiiiii Osvobojen brez odkupnine Podpredsednika francoske Vsedržavne zveze delodajalcev Michela Maury - Laribiera so osvobodili 11 dne po ugrabitvi, ne da bi plačali nobene odkupnine. Policija ga je našla in rešila nepoškodovanega med akcijo, v kateri je prerešetala vse hiše v Thenonu pri Peri-gueuxu na jugozahodu Francije. Pri tem so aretirali neko žensko, ki je ugrabljenca stražila (Telefoto AP) .............milimi.. Jugoslovanska obala Jadrana se spreminja z julijskimi dnevi v turistično mravljišče BEOGRAD — S prvimi julijskimi dnevi se je Jadran že spremenil v pravo turistično mravljišče. Turistična zveza Jugoslavija je sporočila, da letuje trenutno vzdolž jugoslovanske obale približno 550 tisoč turistov. V Dalmaciji jih je 260 tisoč, v Istri in Kvarnem nekaj manj kot 150 tisoč, v Črnogorskem primorju 60 tisoč in na slovenski obali 40 tisoč. Po predvidevanjih se bodo v prihodnjih dneh te številke še povečale, saj se danes začne velika »izmena*, ko stare goste zamenjajo novi. To dokazujejo podatki z jugoslovanskih mejnih prehodov, kjer morajo avtorizirani »nomadi* čakati včasih tudi kako uro. Da se obmorski kraji postopoma polnijo, dovolj zgovorno pričajo podatki o razpoložljivih mestih v turističnih območjih. Turistična zveza Jugoslavije obvešča, da bo po drugi polovici meseca le še malo razpoložljivih mest v hotelih nižje in srednje kategorije. Bolje bo le v najbolj luksuznih hotelih. V teh dneh se tudi uresničujejo napovedi o pravi gneči v obmorskih kampingih. Platnena naselja so v Kvarnem in v Dalmaciji dobro za-sedana, nekoliko slabše ob severnem Jadranu, kjer se vreme poigrava z ljubitelji oddiha v naravi. Vreme je bilo v dobri meri krivo, da je turistična jugoslovanska bera prvih letošnjih šestih mesecev manjša kot lani. Po podatkih zavoda za statistiko SR Hrvatske je bilo v prvih petih mesecih kar 4 odstotkov manj nočitev. Na srečo se z julijem položaj izboljšuje in bodo skoraj gotovo nadoknadili «pasivo» in jo celo presegli, če se bo vreme izboljšalo. Na območju Dubrovnika pa nimajo takih problemov, še več, v teh dneh beležijo rekordno prisotnost turistov, ki nima primerjave za to letno obdobje. Trenutno je na območju od Molunata do Trpnja 40 tisoč domačih in tujih turistov. Še več pa nam pove podatek, da je bilo pred osmimi dnevi kar polovico manj gostov. Slabo vreme na severnem Jadranu je marsikoga prisililo, da se je pomaknil proti jugu. Turistični delavci dubrovniškega območja trdijo, da kmalu ne bo več razpolož- ljivih mest v hotelih in pri zasebnikih, le šotorišča bodo lahko sprejela več gostov. Nedavna devalvacija dinarja daje torej prve spodbudne rezultate. Tujim gostom je Jugoslavija novi turistični «eldorado», kjer kljub podražitvam letujejo ceneje kot v drugih sredozemskih deželah. Prav zato skušajo turistični delavci tudi kakovostno izboljšati turistično ponudbo. S tem v zvezi je zanimiv podatek, da bo letos prvič vezan s trajektom tudi otok Mljet in sicer iz Trstenika na Peljašcu. Še bolj razveseljivi so podatki, dr so skoraj vse krajevne turistične organizacije vzdolž obale poskrbele za kulturne programe in rekreacijo svojih gostov. Župan iz Nablusa zapustil bolnišnico Palestinsko ljudstvo iz Nablusa je navdušeno pozdravilo povratek župana Bassama Shakaa, ki je bil pretekli mesec žrtev atentata izraelskih teroristov, na delovno mesto (Telefoto AP) HiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981 TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA • CATANIA - SIRA-KUŽE - PALERMO • MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.50 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke • Bologna • Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke • Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3);,,J,, ta 2. razred Zagreb • Benetke, Budimpešta Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava • Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.) 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.14 L Portogruaro 12.35 E Benetke Bologna • Fi- rence - Rim Termini Neapelj • Catania Sira-kuže - Palermo Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo Catania Reggio Calabria 13.23 D Benetke - Milan Turin 13.40 L Portogruaro 14.30 E Benetke 17.12 R Mestre (brez vmesnih po- staj) Milan Genova Brignole (*) 17.18 D Benetke ■ Bologna Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst • Lecce) 17.35 L Benetke 18 (lo L Portogruaro 19.08 E (Simplon express) Benet ke Rim Milan Lam-brate ■ Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst Pariz) spal ni vagoni Benetke Pariz; (pogradi 2 razred Beograd Pariz, Zagreb - Pariz, Benetke Pariz) 19.23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke Milan Turin Genova Ventimiglia Marseille (pogradi 1 in 2. razred Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst Genova) 22.20 E Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.12 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille • Ventimiglia Genova • Turin - Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin • Trst) 7.48 E Rim ■ Bologna • Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim Trst) 9.30 D Benetke 10.01 E (Simplon express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate - Benetke Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi 2. razred Pariz • Zagreb in Pariz - Beograd) 10.25 E Lecce • Bari - Bologna • Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce • Trst) 10.40 E Ženeva Ziirich Domo- dossola Milan Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8 ) - (pogradi 2. razred Ženeva ■ Trst) 13.05 D Benetke 14.27 D Milan - Benetke 15.22 D Benetke 17.05 E Palermo • Sirakuze • Ca- tania Reggio Calabria - Neapelj - Rim Triburti-na Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo • Trst in Catania - Trst) 17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence • Bologna - Benetke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke • A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., Dogradi 2...razred Benetke Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke • Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke • Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.20 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin Milan Rim - Benetke (spalni vagoni Rim Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva • (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) (*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija. (1) nadaljuje do San Donž del Piave od 2. do 14 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16 4. in od 22.4. do 30.5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 1. 6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25.9. (4) ne vozi ob sobotah (od 1 6. do 25. 9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26. 9.) TRST - OPČINE - LJUB-LJANA • BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi 10.21 E (Simplon express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz Beograd) 13.48 L Opčine Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine Ljubljana Zagreb Subotica Novi Sad (pogradi 2. razred Trst Subotica, pogradi 1. razred Trst ■ Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in soba tah — ne vozi od 15.8. do l. 11., 25. in 26. 12.. 25. 4. in 1.5.) 16.48 D Opčine • Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine • Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine ■ Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine - Ljubljana Zagreb • Beograd (pogradi 2. razred Trst • Beograd) (4) 19.50 Opčine Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana Beograd - Skopje, Atene • Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke ■ Istanbul; pogradi 2. razred Benetke • Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke ■ Atene - samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine Ljubljana ■ Zagreb 3udimpešta Varšava (pograd: 2. razred Rim Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim • Moskva (5), spalni vagoni Turin Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) Prihodi 5.01 D Budimpešta ■ Zagreb -Ljubljana • Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Moskva - Rim (6) 5.30 D Novi Sad Subotica - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Subo- : tiča - Trst; pogradi L i razred Novi Sad - Trst) i (vozi samo ob torkih, sre- f dah, četrtkih, petkih in * sobotah, ne vozi 15.8., '• 1. 1!., 25. in 26. 12., od 1.1. do 25.4., 1.5.) 9.17 D Ljubljana Opčine (1) (3) 10.17 D Ljubljana - Opčine (2) (3) , 13.35 L Ljubljana - Opčine (D (3) ' 14.35 L Ljubljana Opčin (2) (3) > 16.38 D Ljubljana Opčine (1) (3) 17.38 D Ljubljana Opčine (2) (3) 18.48 E (Simplon express) Beo- ■ grad ■ Zagreb Ljubija- j na Opčine (pogradi 2. razred Beograd • Pariz j in Zagreb Pariz) 21.30 L Opčine (1) vozi od 28. 9 (2) vozi od 2. 6. do 27. 9. (3) ne vozi ob praznikih (4) voži ob torkih, sredah, četrt- ! kih, petkih in sobotah. Ne vozi 15. 8., I. 11., 25 in 26 12., od 25.4 do 1.5. (5) ne vozi ob sobotah (od 1 6. do 25 9.), ob četrtkih in so- ; botah od 26. 9 (6) ne vozi ob petkih (od 1. 6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25 9. TRST - VIDEM - TRBI2 -DUNAJ - SALZBURG - 5.20 L MUNCHEN Odhodi Videm 6.10 D Videm Trbiž 6.16 L Videm 7 15 D Videm Trbiž Dunaj 9.52 L Mtinchen (samo od 1.6. do 27 9.) Videm 12.22 D Videm Trbiž 13.10 L Videm Karniia 14.00 D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm Trbiž 17.43 D Vidom Benetke (1) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20.02 L Videm 20.42 D (Italien Osterreich Ex- press) Videm Trbiž ■ Dunaj Miinchen (pogradi 1 in 2. razred Trst * Dunaj) 23.00 L Videm 0.56 L Prihodi Videm 6.35 L Videm (1) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke Videm (1) 8.46 L Videm 9.00 D (Osterreich Italien Ex- 10.10 D press) Munch, n Dunaj Trbiž Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj • Trst) 1 Videm 11 44 L Videm 11.57 R Milan • Vicenza Trevi' 14.20 D so Videm Videm 15.15 L Videm 16.43 D Videm 18.03 L Videm 19.30 L Videm 19.55 E Trbiž Videm 20.54 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Munchen (samo od 1.6. do 27. 9.) Dunaj Trbiž • Videm (1) ne vozi ob praznikih