MARIJIN LIST
1788
3G
?lacann \ gotovini
M AR I J I N LIST
Pobožen mesečni lisi. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904, dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sy. DrUžini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marljikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca fezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo L 1940 tudi naročnik. Naročnina se do koncil junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna BaMnyi Ernesta v Lendavi.
Pravila tiskovnega društva H. \. v Slovenshoj Krajini.
I. Ime društva.
§ 1. Društvo se imenuje Tiskovno društvo KA v Slovenski Krajini.
II. Namen in sredstva društva.
§ 2. Namen društva je izdajati in širiti tisk v duhu Kat. akcije. Društveni tisk rešuje razen verskih vprašanj tudi socialna, politična in splošno kulturna vprašanja na podlagi Kristusovih verskonravnih naukov in se ne veže na nobeno politično stranko.
§ 3. Društvu služijo v dosego namena sledeča sredstva: 1. društveno glasilo mesečnik ..Marijin list", ki že od leta 1904. izhaja v Slov. Krajini; 2. tednik ..Novine"; 3. drugi tisk v smislu svojih pravil.
§ 4. Društvo se vzdržuje z naročnino listov in darovi.
111. Člani.
Glan društva postane le katoličan s tem. da si naroči vsaj društveno glasilo.
§ 5. Člani so dvojni: a) delovni, b) podporni. — a) Delovni člani so: 1. ravnatelj, 2. uredniki društvenih listov, ki jih društvo izdaja, b) Podporni člani so: 1. širitelji, 2. dopisniki, 3. kat. naročniki.
§ 6. a) Delovni člani. 1. ravnatelj more postati le vzoren in sposoben duhovnik, katerega izvoli odbor z večino glasov. Voli se za dobo šestih let in po preteku poslovne dobe more biti ponovno izvoljen. 2. Uredniki društvenih listov morejo postati je praktični katoličani, od odbora izvoljeni, ki se pismeno zavežejo, da bodo delovali v smislu društvenih pravil. 3. Sotrudnik je član, ki pri društvenem tisku stalno s članki sodeluje in je kot tak od odbora priznan ter zabeležen v imeniku sotrudnikov.
MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA I MOJ DUH SE RADUJE V BOG/, MOJEM ZVELIČARI. (Luk. I. 47.)
Po angelovom pozdravi je Marija obiskala svojo tetico Elizabeto. Pri tom obiski so se godile velike čude. Elizabeta je po sv. Diihi spoznala, ka je Marija mali Boga i Ivanek, koga je starica Elizabeta 6 mesecov nosila pod srcom, se je geno v njenoj utrobi i je zaploskao z malima rokicama, ar je prišo k njemi Zveličar sveta, ki je zbrisao ž njegove duše že v mater-noj utrobi poprijetni, ali izvirni greh. Sveti Duh etak popiše to zgodbo: ,.Marija je pa tiste dni vstala i hitro šla v gore, v mesto na Judovom. Stopila je v Zaharijovo hišo i pozdravila Elizabeto. Kda je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenom teli; i Elizabeta je bila napunjena s Svetim Duhom i je vzkriknola z močnim glasom: „Blagoslovlena ti med ženami i blagoslovlen sad tvojega tela. I odkod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Ar glej, gda je prišeo glas tvojega pozdrava do mojih viih, je od veselja poskočilo dete v mojem teli. Blažena si, ki si vervala, ar spunilo se bo, ka ti je povedao Gospod."
Na te Elizabetine reči Marija zospevle najlepšo pesem sveta, štero letos ž njenov pomočjov premislimo. Sveto pismo pravi: ,Marija pa je pravila: Moja diiša poveličiije Gospoda i moj diih.se radiije v Bogi, mojem Zveličari." Vsaki mesec pre-
mislimo en del pesmi, zdaj prvoga, zgoraj navedenoga. Tak se začne ta najlepša pesem sveta, to je prva njena kitica: Moja duša poveličuje Gospoda i moj duh se radiije v Bogi, mojem Zveličari. Elizabeta je hvalila Marijo, se je ponižavala pred njov, kak božov Materjov. A Marija vso svojo čast obrne na Boga „Moja duša poveličuje", zvišava Boga. Če sam mati Boža, ne moje zasliiženje, ne ide meni, nego Bogi hvala. Kak velika ponižnost! Kak vednaka pot za nas vse, gda nas skušava neza-hvalnost Iiidi, da bi se kaj potožili, ali gda nas hvala liidi zdigavle, da bi se poštimali. Boga hvalimo pri takšoj priliki, Boga, brezi koga pomoči ne bi mogli nikaj dobroga. pred Bogom zasliižnoga doprinesti, zato nemarno pravice, da zamerimo, če so nam drugi nezahvalni za skazane dobrote; še menje pa mamo pravico, da bi se za kakše svoje dobro delo zvišavali, ali štimali. Boža milošča je to doprinesla, zato Bogi ide hvala i dika i slava za to,
Novomešnik g. Cvetko Ivan. se pripravla, da prikaže svojo prvo daritev v Marijinoj cerkvi v Turnišči, da se dobroj materi Mariji zahvali, da njemi je sprosila pozvanje v duhovniški stan iz šostarskoga stana.
Elizabeta je gučala od veselja, štero je šestmesečni Vanek začiito v svojem malom srci pod maternim srcom i od toga veselja zaskočo, zarajao v maternom teli. Marija na te reči veselja tudi od veselja guoi „Moj duh se radiije v Bogi, mojem Zveličari." Vaneki je Zveličar prineso veselje, tomi Zveličari se radujem jaz. Kak junaška liibezen do bližnjega. Vse kipi Marija od radosti, ka je Zveličar obiskao Vaneka, ga blagoslovo, očisto, razveselio. Veseli se nad srečov svojega bližnjega. Na sebe ne misli, vtopi se v dušo bližnjega i ž njov se radiije pri Zveličiteli, ki je zrok radosti. 0 keliko straha, guča, graje, srdov, i še vekših grehov se rodi iz nevoščenosti. Če vidimo, ka je bližnji srečen, ka njemi dobro ide, kelikokrat mi toga ne moremo prenesti, kelikokrat iz te nevoščenosti začamo šinfati, ogovarjati bližnjega. Kelikokrat ga celo ogrizavamo. Ogovarja-
nje, šinfanje. Te zagrešimo ž njim, če istinske falinge bližnjega, štere so ešče ne znane, raznašamo brez zroka. Naš greh ogovarjanja se samo tak odpusti, če od šinfanoga bližnjega njegove dobre lastnosti raznesemo pred tistimi, pred šterimi smo njegove neznane vekše falinge brez zroka razglasili. Če morem koga opominati, ali naprejpostavlenomi odkriti bližnjega falinge. ali se proti včinjenim mi krivicam pritožiti, je zrok, da falinge neznane lejko odkrijem i sam je še dužen odkriti. Ali pri tom me mora voditi lubezen, ne pa nevoščenost.
Ogrizavanje se tiidi dostakrat rodi iz nevoščenosti. Ogri-zava tisti, ki na bližnjega laž zmisli. Če što nemore prenesti, ka bližnji ma poštenje pred liidmi i zato laž zmisli na njega, da zgubi poštenje, to je grozen greh ogrizavanja. Če je što vekšo laž zmislo na bližnjega, njemi je veliki kvar napravo v pošte-njaj, zato je smrten greh včinio. I ne je zadosta, da te greh pove pri spovedi i ga obžaluje, dužen je pred tistimi, pred šterimi je lagao na bližnjega, istino povedati. Če to ne včini, se njemi greh ne odpusti. Če je greh vzeti zemelsko vrednost i se mora ta vrniti, ovak nega odpiiščenja, keliko bole je greh vzeti duševno vrednost, poštenje i keliko bole je zato dužnost to po-vrnoti. Dobro ime je bogastvo, pravi sv. Duh Bog (Pril. 15—30). Čuvajmo to bogastvo v drugih kak v sebi, ar smo po Gospo-dovoj zapovedi druge tak dužni liibiti kak sebe. Marijin zgled naj nas vodi, pa nevoščenost s svojimi vnogimi grehi ne bo mela mesta v našem srci.
BLAGOSLOV ZA NOVO LETO.
Blagoslov za novo leto prosimo, Marija, te: naj živlenje nam bo sveto, v njem rastemo noč no den; se grešniki povrnejo, s celim srcom k Jezuši, se srca na mir odprejo v tom zburkanam vremeni; se krivice poravnajo Cerkvi božoj včinjene, vsi lubezen vekšo majo do Boga i bližnjega, vmirajoči naj zaspijo v tvojem krili maternom, vernih diiše se rešijo v tvoje srce, smileno, List Marrjin radi čtejo naročniki naših hiš, ino novi prirastejo v velkoj, velkoj vnožini.
Srčen.
NAROČNIKOM.
Šestreseto leto vam damo do rok, dragi naročniki, glasilo Marijino. Marijin List. Ki so ga radi čteli i se ravnali po njegovih navukaj, so srečno v mrli i hvalo spevlejo Mariji za njeni lepi dar, za Marijin List. Od nje ga je sproso naš narod nr'd 35 leti i Marija svojega dara ne potegnola nazaj od našega liidsUa v najvekših preiskušnja/, skoz šterih je šla v 35 letaj Slovenska Krajina. Ona nam je dobra, verna mati. Bodimo njej dobra, verno deca. Ne ostavimo njenoga daru, Marijinoga Lista. Ostanimo naročniki nadale i pridobimo še druge. So tudi drugi dobri pobožni listi. Če mamo občem, naročimo si je. Ali v prvo j vrsti smo dužni podpirati svoj Ust, šterrga smo po gorečih prošnja j. po teških borbaj zadobili
Notraščina Marijine cerkve v Turnišči, v šteroj je prikazao svojo prvo daritev Vsegamogočnomi novomešnik g. Cvetko Ivan.
od BI. Device Marije. To želejo tudi prezvišeni gospod kne-zoškof, apoštolski administrator Slovenske Krajine. Oni vsako slovensko katoličansko hišo v Slovensko/ Krajini prosijo, da si naroči Marijin List. Bogajte jih. Njim bo na veselje, če bom njim mogo poročati, da je naraslo število naročnikov Marijinoga Lista, i vaša sreča bo ednok nezmerna v nebi, ar te spadali v tisto vojsko, štera se je pod Marijinov za-stavov borila za božo čast! V Sloveniji je Marijin List jedinl Mariji posvečeni list. Mi vam ne obečavlemo drugo, kak vsaki tjeden svete meše za vas žive i pokojne naročnike. Mi vam
damo brezplačno kalendar k Marijinomi Listi, šteri je letos posebno lepi i tudi nekaj vekši od lanskoga.
Mi vam damo čisti navuk Jezusov iz čiste lubezni do vas. Delamo vse brezplačno, samo, da vašim dušam pomagamo.
Ne zavrzite Marijinoga darii! Po Mariji bodite po-zdravleni.
Cena ista kak lani, na skupni naslov 16 Din Na posamezni naslov 20 Din.
Črensooci, na den Rojstva Jezusa Kristusa, našega Odresenika iz Device Marije, 1. 1939,
KLEKL JOŽEF, duhovnik urednik
s svojimi uotriidniki, liibiteli vaših nemrielnih duš, vam žele vsem po Mariji blagoslovleno Novo leto.
PEKE O.
Z širjenjom boljševizma, šteri taji bitje dobroga Boga i posmrtno živlenje, se večkrat čiije iz viist mlačnih liidi trditev brezvercov, da pekla nega. Jezuš Kristuš, pravi Bog, naš mili Zveličiteo, je jasno včio, da je pekeo i da je večni ogenj v njem. Ki ne bi vervao, da pekeo je, bi bio krivovernik i bi se pogiiho, prišo bi v pekeo. Naj potrdimo dobre duše vu veri, naj pobijemo hudobnih laži, da pekla ne, naj kem več diiš z blodne poti na pot pokore, na pot zveličanja spravimo, bomo v letošnjem Marijinom listi vsaki mesec prinesli navuk ka-toličanske cerkve od pekla, šteroga je tak krasno razložo svetniški jezuit Segneri (Senjeri) Paveo. Te redovnik se je rodio od plemenitih starišov 1. 1624. v Nettuni i je od 1. 1665. do 1. 1692., to je 27 let bio misijonarski predgar po Italiji, je v tom časi sto i stojezere grešnikov povrno na pravo pot. Kak mladi duhovnik je skoro popolnoma gluhi postao, a vdao se je v božo volo i vdano pravo: „Ar se ne morem z liidmi dosta pogovarjati, začnem pogovore z Bogom, ki mi da to miloščo, da bom razmo njega i on de razmo tudi mene". Začeo se je gliihi pri-pravlati na svojo misijonsko predgarsko čast i strahovito duž-nost, poleg angelske čistosti, štero je vsikdar gojio, s tem, da se je vado v popolnom siromaštvi, v gorečoj molitvi, v zatajii-vanji, zbranosti diihovnoj i v zgriintavanji dušne vesti. Na steno svoje sobice je napisao reč „prope". Ta reč pomeni „blizi". Nišče ne znao, ka šče ž njov povedati. Prijateli je ovado, da v toj reči so zapopadene prve Črke njegovoga živlenja. P (o verta, siromaštvo) r (itiamento, duhovna zbranost) o (razione, molitev) p (enitenza, pokora), e (same, zgriintavanje dušne vesti). Bos je hodo, bičao se, trnjavo korono si je na glavo devao, zato so se pa grešniki pred njegove noge metali i ob-jokavali svoje grehe. Nešteti jezeri so poslušali njegove predge. V pokrajini Genove ga je celo 70 jezer liidi poslušalo. Velikansko
milansko stolnico so do zadnjega kotička napunili pokorniki, gda je v njej držao svoje pokorne predge. Nikdar pred njim ne bila ta stolnica puna. Iz predg toga svetniškoga pokornoga predgara vzeraemo navuk od pekla. Poslušajmo!
»Vmro je bogateč i je v pekli zakopan « (Luk. 16, 22.)
0 pekeo! 0 pokora! Zakaj moramo den za dnevom do otrtijenosti predgati? 0 pekeo! 0 pokora!
Vi morate priti do spoznanja. Je med vami takši, šteri bi raj meo pekeo kak pokoro? Joj.Vče bi samo eden bio, te bi s tem jasno dokazao, da resno ešče nikdar ne premislo, kakše je strahovito pogublenje. Ne zamerite mi zato, če jaz to jutro vse drugo pri strani pustim i se omejim samo na to, da vam opišem pogublenje.
Marija, mati žalosti, reši nas večnoga pogiiblenja.
Podoba Michel Angeloja v cerkvi sv. Petra v Rimi.
Veliki Bog, ki v svojih rokaj držiš kliiče od peklenskih vrat, k šterih trdoti se niti jaspis, niti diamant ne more primerjati, daj mi miloščo bar za edno kratko vurico! Jaz ščem od-klenoti tisto strahovito vozo pogiiblenih, ne zato, kak da bi šteo šteroga osloboditi, ali vodo vlejati na njihove rane, ali da prinesem tolažbo na njihovo nevolo. Ne; oni naj li ostanejo tam, da trpijo pravično kaštigo za včinjene hudobije; oni ne zaslužijo niti pomoči, niti sočutja. Oni naj se li nevolivajo, naj trobijo, naj obviipavajo; to so si zaslužili. Jaz samo edno že-
lem, naj nieden mojih dragih posliišalcov v to temnico ne pride; zato ščem na eden hip pred očmi grešnika odpreti pe-keo, da se strsne i premisli, kak vnogim i strašnim mokam se prostovolno izpostavi zavolo samo ednoga greha. Jaz bom vsa-kojački zadovolen, če spozna, da si z grehom zvoli trplenje brez olejšanja i samo trplenje, samo pokoro, to je najstrašnejša lastnost, štero pekeo na sebi nosi.
Kak je Bog čudovit v delih svoje smilenosti, tak je nedosegliv v izvršavanji svoje pravičnosti.
Smilenost i pravičnost sta, kak vsi znamo, dve roki, z šte-rima Bog svet ravna. Tevi roki si morata biti popolnoma spo-dobnivi, (če si ne predstavlamo, ka je Bog kakša spaka) rav-notak morata obe vednako močnivi biti v deli, vednako ne-vtriidlivivi, vednako čudovitivi.
Što ne bi znao, da je Bog nekaj neverjetnoga zvršo, gda je skazao smilenost? Ve je pa nesamo žalitve mirno prenašao, štere so njemi nevolni liidje pozročali i je v istom vremeni, gda so ga oni na najbole nesramen način šteli sramotiti, žalivce nesamo pusto pri živlenji, je obsipavao z dari, njim je poklono svojo lubezen, nego je celo vmro za nje i to tak sramotno, grozno i strahovito smrt pretrpo za nje, da so vnogi to držali za spako, driigi%>a zafnorost. Moramo si zato predstaviti, da Bog, gda se ravna po svojoj pravičnosti, mora ravnotak čudovite rečudoprinesti. „0n se maščuje", kak pravi Modri, po meri svoje smilenosti. To se pravi: kak te, gda on sveti s svojov smilenostjov, ravna tak, kak da niti pravičen ne bi bio, ravnotak se drži, gda šče kazati svojo pravičnost, kak da smilenosti ne bi poznao.	(Dale.)
Vodopad reke Krke v Dalmaciji v okolici Sibenika. Noč no den, v zimi i leti kaple voda v globočino morja z neizmernov nagloščov i se nikdar ne posuši. Slika, temna slika Bože dobrotivnosti, kak sipavle svoje milošče na naše duše nčprestanoroa. Zato, če ga žalimo s smrtnimi grehi i se pogubimo nepokorni, smo sami krivi svojega pogublenja,
KOGA LUBIŠ?
Sveti Auguštin piše od Jezusa: „Misli na imenitnost, On je imenitnejši; misli na lepoto, On je lepši; misli na lubezni-vost, On je lubeznivejši; misli na bliščobo, On je svetlejši; ali pa misli na pravičnost, On je pravičnejši; ali pa na dobroto, On je dobrotivnejši."
Ga lubiš? Ga iščeš? Ne veš, ka je „Dober Gospod duši, štera ga išče? (Thren. 3, 25.)
Ga lubiš? Ščeš znati, Ka si duša po njem dobila? „Do-bili ste duha posinovlenja, v šterom zazavamo Abba, Oča."
Duša, liibi Jezusa, ki te s samim sebov hrani.
(Rim. 8, 16.) Dete bože si postala. Pa šče več: „Deležni ste bože nature". (II. Peter 1, 4.) Zakaj? Ar smo v Kristusa vcep-leni: Jaz sem trs, vi ste mladike". (Jan. 15, 5.) Jezus nam to pravi. Če smo pa boža deca, te pa mamo tudi pravico po oči herbati. Pa herbamo. Poslušajte božo reč: „Če smo pa sinovje\ smo tudi dediči (herbašje), dediči boži, sodediči Kristusovi." (Rim. 8, 17.)
.1 v toj časti, štero nam je Kristuš spravo, bi mogli mi njega zavrčti, njemi hrbet obrnoti i drugoga lubiti, ne pa njega?!
Liibimo, oj liibimo Jezuša!
_ 'itj.. ' ■ - _•-< ' '
ŽRTEV MATERINSTVA.
Leta 1939. novembra 24. je zdejhnola svojo dušo pri porodi Kous, rojena Celeč Mara na Krajni. Leta 1938. oktobra se je oženila mlada; vidla se je močna; a gda je porodila sinčka, je skrvavela i postala žrtev za svoje dete, šteromi je dala
živlenje, štero žive. Sama je v treh viiraj po porodi šla pred večnoga sodnika, ki njej je bio, se vupamo, smileni tak, kak je ona bila smilena do vsakoga siromaka. Gda je porodila, je poslala po mater i gda je ta prišla k njej, njej je pravila: „mama ti si že prekesno prišla!" I vmirajoč je zazavala: „Sveti Jožef i Marija pomagajta mi, jaz zdaj; vmreti morem." Nato je dušo
pustila. Gospod dekan Krantz so njej mogli še podeliti svestvo slednjega mazanja, pridoči doktor pa ne mogo več nikaj po-močti. V treh viiraj se je vse dovršilo. Pokojna je bila že kak mlada deklina članica Marijine družbe, živela s svojim možom v najvekšoj lubezni i v blaženom miri, štero lubezen je kazala tudi do vseh svojih bližnjih. Sprevod je posvedočo, kak radi so jo meli. Petsto liidi se je zbralo na njem nov. 26. v nedelo, da se poslovijo od nje i jo sprevodijo na zadnjoj zemelskoj poti, z štere na te svet več nega vrnitve. Driigi den. 27. novembra je bilo krščeno dete pokojne vlepoj Marijinoj cerkvi na Tišini, štero nede nikdar občutilo lubezni zemelske matere, štera je te že v grobi počivala, gda so njej dete h krsti pelali i od krsta domo mimo njenoga groba.
Marija naj nadomesti materno liibezen pri malom Franceki, naj ga čuva, brani, odgaja i njeni sprosi službo pri Sini Jezuši, ka de vnogimJidušam kazao pot ta, kama je tak rano odišla njegova mama v večno domovino k dobromi Bogi. Pokojna je hči sestre od f urednika Marijinoga Lista. Naj počiva v miri. Prosimo mojitve i sv."obhajilo"za njo od naših naročnikov. To bo tolažba ža njene žalostne ostale.
ČUDOVITA REČ.
Pred 700 leti se je začtido najvekši vučenjak sveta. sv. Tomaž Akvinski, gda je pisao svoje večno lepa pesmi i molitve na čast presvetomi Oltarskomi Svestvi, štere se molijo i spev-lejo po čelom sveti na Telovo. Začiido se je nad Gospodovov neskončnov liibeznostjov, štero skriva pod _malov hoštijov i za-pisao: O res mirabilis — O čudovita reč. Ciidovita reč je skrivnost presvetoga Oltarskoga Svestva, štero razmijo samo tisti, ki v njo verjejo i zapopadnejo samo tisti, ki Jezusa pod podo-bov kruha i vina lubijo.
Bližao se je konec Gospodovoga živlenja, mogo bo slovo vzeti od svoje drage Mamike, od apoštolov, od vu-čenikov, od vseh nas, ar smo vsi, ki bomo do konca sveta
na zemli, bili v njegovo bože Srce zapreti, ki je vseviden, vse-znajoči Bog. Slovo je pa teško zavolo zgiibe dragih i zavolo liibezni do njih. Jezuš se mora od vseh dragih posloviti, za par viir za vsikdar preneha njegovo mrtelno — zemelsko — živlenje. Teško je bilo zato slovo njegovomi liibečemi srci. Sveti Janoš evangelist začne zgodbo Jezušovoga trplenja ž njegovov slovov od sveta z etimi rečmi: „Ar je pa Jezuš znao, da je prišla njegova viira, ka ide z toga sveta k oči i ar je svoje, ki so na tom sveti bili, liibo, je te liibo do konca." (Jan. 13, 1.)
Do konca je liibo svoje i ar je on neskončni Bog, i ar je Bog sama liibezen, je z te neskončne liibezni liibo svoje. A ta neskončna liibezen je za dar ne mogla pri slovi drugo dati, kak nekaj takšega, ka ma v sebi neskončno vrednost. Tak je dobilo siromaško človeštvo dar boži, samoga Boga v presvetom Oltarskom Svestvi. „Z velikov željov sam želo z vami potrošiti toga viizemskoga agnjeca," je pravo Jezuš na zadnjoj večerji prle kak je nastavo čudno reč, presveto Oltarsko Svestvo. Kak deco vmirajočega oče reči globoko genejo, tak so genole te reči vučenike. Nekaj zviinrednoga se bo dogajalo, se njim biidi o-svedočenje v duši. I zaistino. Glejte, Boži Sin se opaše, nagne, i vsakomi opere noge, ešče nevrednomi Judaši. Petri celo zagrozi, da ne bo meo dela v njem, če si ne da oprati nog, brano se je najmre. To mujvanje je"opomenolo vučenike, ka z čistim srcom morajo pristopiti k skrivnosti, ki se bo zdaj odprla i ki jo občuduje neba i zemla.
Jezušov pogled je resen, slovesen, vtoplen v Očo _Boga. Vučeniki ga strsnjeno gledajo i komaj viipajo odihavati. Čakajo začudeni, ka se bo zdaj zgodilo. I Jezuš vzeme nakvašeni, presni kruh v svoje roke, hvalo da Bogi, ga blagoslovi i nad njim spregovori te strahovito zvišene reči; ,,To je moje telo" i ga ponudi vučenikom.»Zatem vzeme na spodoben način kelih z vinom, v štero kvapne nekaj kaplic vode, štera pomeni nas liidi, z šterimi šče biti zdriižen na zemli i v nebi, se zahvali, ga blagoslovi i vučenikom ponudi rekoč:,,Vzemite i pijte z toga usi, to je moja krv, krv nove zaveze, štera se za vas i za vno-ge prelije za odpuščanje grehov. To delajte na moj spomin." (Mat. 26.-28.) 0, zaistino čudovita reč. Bog, koga ne more zapopasti neba i zemla, se skrije pod falaček kruha i par kaplic vina, da se ga človek ne zboji, nego k sebi prime i po njem posveti na večno živlenje. 0 zaistino čudovita reč bože liibezni. Pravo telo i prava krv našega Zveličitela, Boga i človeka, Je-zuša Kristuša, je zaistino i bistveno nazoč pod podobov kruha i vina, Oko ga ne vidi, viiho ga ne sliši, občutki ga ne posve-dočijo. A vera od vseh glasnej govori, da je on tu, ve je on pravo, šteroga reč je večna istina. Neba i zemla prejde, njegova rečlpa. nikdar. „Nikaj je ne tak istinsko, kak ta rečjistine", pravi sveti Tomaž. Milioni angelov, nadangelov i svetnikov se skloni i moli z čistov liibeznostjov Jezuša v maloj hoštiji i pod podobov vina, gda oboje podigne nevreden, grešen človek, duhovnik.
Oltarsko Svestvo je čudovita reč liibezni. „je najvekša zaloga liibezni, kakšo nam samo Bog mogodati," pravi sv. Tomaž.
Sv. Duh Bog pravi v 110 psalmi v 4. vrsti: „Spomin svojih čud je postavo smileni i smilenja vajeni Gospod". Večna smilenost je v presvetom Oltarskom Svestvi, štero, kak nas Je-zuš sam zagotavla. nam ohrani živlenje duše, nam ohrani združitev z Jezušom, nam spravi odičeno goristanenje i večno živlenje. Krasno je to Jezušovo zagotovilo napisao sv. Duh Bog v 6. poglavji evangeliuma sv. Janoša. O večna lubezen je spregovorila te najslajše reči: „ki je moje telo i pije moje krv, v meni ostane i jaz v njem i jaz ga obudim na sodnji den." (Jan. VI.)
V knigi pregovorov glasi sv. Duh: „Moje veselje je biti pri človečoj deci" (Preg. 8, 21). Zato, o zato se je skrio pod podobo kruha i vina, da je vsikdar pri nas, v najvekšoj vročini i v najvekšoj zimi, v noči i vudne, da nas bogati z kinčami svojega božega Srca. O zaistino čudovito reč bože liibezni.
Sveti Janoš evangelist je vido v zameknjenji sveto kato-ličansko cerkev i pri toj prikazni čiio ete reči: „Glej bože prebivanje med liidmi. Bog bo pri njih, oni bodo njegovo liidstvo i sam Bog kak Bog bo pri njih." (Skrivno Raz. 21, 3). Sam Bog. kak Bog, to je te neskončno sveti, neskončno dober, neskončno smilen i pravičen je naš i mi smo njegovi. O zaistino čiidovita reč bože liibezni. Mojzeš je negda spregovoro i zapisao v svojo peto knigo v štrto poglavje i 7 vrsto: „Zaistino nega liidstva, šteromi bi njegov Bog tak bluzi bio, kak je naš Bog nam bluzi". Pa Mojzeš je vido samo oblak nad škrinjov zaveze, šteri je svedočo, ka Bog posebno čuva Izrael. Njegove reči so se v punosti obnesle med nami, v katoličanskoj Mate-ricerkvi, v šteroj pod podobov kriiha i vina pravi Bog prebiva da hrani naše duše za večno živlenje.
Sv. Auguštin pravi od presvetoga Oltarskoga Svestva: „Vsegamogočnost je ne mogla več dati, boža modrost je ne znala več dati, te najbogatejši je ne me o kaj več dati". I trien-tinski cerkveni zbor je razglaso navuk katoličanske cerkve, gda je na 13 seji v 2. poglavje vneso reči, ka je Jezuš v presvetom Olt. Svestvi v gotovoj meri izlejao vso bogastvo svoje liibezni.
Ta boža liibezen ešče bole očivesna postane, če pomislimo na svete meše daritev. Presveto Oltarsko Svestvo je ne samo hrana naših duš, nego je tiidi daritev naših diiš. Človek visi popolnoma od Boga i to svojo odvisnost je od začetka sveta s tem dokaziivao, da je Bogi daritve prika-ziivao. A Boga pomiriti ne mogo tečas, dokeč ne prišla prava daritev, dokeč se Jezuš ne dariivao za grehe sveta na križi i dokeč se ta daritev ne ponavla na naših oltaraj pri svetih mešaj. Daritev svete meše je duša, je mozek, je koren i korona bože službe, je najimenitnejše djanje človeka i z ednim njegova najsvetejša dužnost do Boga i najprijetnejši dar' za
Njega. Sveta meša je sunce i središče naše vere, prave Vere. V njej i po njej prikažemo Bogi neskončno molbo, hvalo, prošnjo pa zadoščenje za grehe. Sveta meša je nekrvavo ponav-lanje Gospodove križne smrti. Kristuš je pri njej duhovnik i daritev. Če svet ne bi bio rešen, bi ga rešila vsaka sveta meša. Vretina je križ na Golgoti, žleb je oltar, a zveličanje prinaša rešilna i čistilna krv Jezušova tak na križi, kak na oltari. Po duhovniki se pozove Jezuš na svet i ga boga. Neskončna lii-bezen za človeka piide na svet, da se mesto njega daruje Bogi v zadoščenje za njegove grehe, da ga prosi potrebne milosti za zveličanje, da njemi da hvalo za doblene milosti i da
Eto je veliko Svestvo.
mesto njega moli troedinoga Boga v neskončnoj slavi i diki. Ali se pa od duhovnika pozvan skrije v malo tesno hišičko, v tabernakl, da hrani ubogoga zemelskoga črva, človeka, da je živle-nje našim diišam, da nam je moč, veselje i zaloga odičenoga go-ristanenja. Vse sladkosti vsebuje te krtih močnih, ta hrana angelska, ta mana nebeška. I da bi ga vsigdar mogli najti, je navzoči na vseh delih sveta noč no den, da je naš tolažeči oča, Vučiteo, pritateo, brat i krao pa zednim boži zaročnik naših mrtelnih diiš. 0 zaistino čudovita reč je presveto Oltarko Svestvo, je čudo, neskončno čudo bože liibezni.
Jezus je pravo: „Pridite k meni vsi, ki se trudite i ste ob-teršeni i jaz uas olehkotim". (Mat. 11—28). Te reči so napisane nad vrata vsake cerkvi, gde se hrani presveto Oltarsko^Svestvo. A vsaki ne more toga napisa viditi i prečteti, vidiri "prečtevga samo tisti, ki verje, ka je Jezuš v oltari nazoči i ga liibi.
Sv. Izaia prorok je napisao od Boga: „Ti si zaistino skriti Bog" (Is. 45—15). V Oltarskom Svestvi Jezuš skriva svoje božanstvo i svoje človečanstvo, a odkriva pa svojo neskončno lubezen. Večni posvet, šteri migeče pred oltarom, glasno naznanja, da je tii Jezuš doma, naša večna lubezen, ki nam vse da. Sveti Ambrož nas pošila k njemi: „Ščeš, ka se ti rane zvračijo? On je zdravnik. Te vročine muči? On je vretina. Te hudobija meče na tla? On je pravičnost. Potrebuješ pomoči? On je moč. Se bojiš smrti? On je živlenje. Bežiš pred kmicov? On je svetlost. Želeš v nebesa priti? On je pot. Hrano ščeš meti? On je jestvina". — O nerazumliva čuda bože lubezni do nas. Kak naj to lubezen povrnemo, ka naj damo Jezuši v Oltarskom Svestvi za to njegovo neskončno lubezen?
Lubezen za lubezen. Ta mala hoštijica naj ti bo najdragša rožica. Svojo rožico,_ korinico večkrat pogledneš na den, to napravi i _z Jezušom. Če ideš mimo cerkve, stopi notri i ga pozdravi. Če si oddaljena duša od cerkve, v misli ga obišči i pozdravi, gda ovaraš cerkev, začiiješ glas zvona. Z rožice, kori-nice dol bereš suhi list, ne pustiš na njo gosenico. Žalitve odvrni od Jezuša, od Oltarskoga Svestva, ti ga ne žali, i če ga drugi žalijo, moli, kak on na križi: Odpusti njim, ne vejo, ka delajo. Pri rožici najbole želeš, do razcvete i zadiši, ka jo moreš dostakrat k sebi stisnoti i se ž njenim dišecom napuniti, ka se moreš ž njenim cvetom razveseliti. To najlepšo rožico sveta, malo heštijico gostokrat jemli k sebi v globokoj ponižnosti, pa si, draga duša, pokazala popolno zahvalno lubezen do presvetoga Oltarskoga Svestva. Po svetom prečiščavanji boš spoznavala, gda bo rasla tvoja duša v jakostaj, kak čudovita reč bože lubezni je skrita v mali leseni tabernakl.
JEZUŠ KRIČI.
Prav ma sv. Ivan, gda zove Odrešenika „glas onoga, ki kriči v puščavi". Kristuš je zadnja tri leta svojega živlenja neprestano oznanjao sv. Evangelij vsem stališom v mestih, v trgih, v sinagogi, na gori, v puščavi. S takšov silov i močjov je go-vorio, da so tudi nasprotniki priznali, da je ešče nikdar nikši človek ne tak govorio, kak govori Jezuš.
Pa večkrat je z velikim glasom zakričao, tak n. pr. na konci lepe prilike od sejača i semena: „Govoreči to priliko zar kriči: Što ma viiha za poslušanje naj posluša!" — Gda so ga židovje ne šteli priznati za Odrešenika: „ Tedaj zakriči Jezuš vučeči v svetišči i pravi: Tudi mene poznate i odkod .sam
znate". — Zatem: ,.Zadnji veliki den svetka stane jezuš 1 za-kriči govoreči: „Što je žeden, naj pride k meni i pije." — Pri obuditvi Lazara: „Zakriči z močnim glasom: Lazar pridi vii!" — Na križi pa: „Okoli devete vore zakriči Jezuš govoreči: Bog moj, Bog moj ... I zadnjikrat je zakričao, prle kak je vmro na križi: „Oča, v tvoje roke zročim dušo svojo."
Ne je pa Kristuš v svojem javnom živlenji samo z rečjov kričao, nego tudi s svojim svetim vzgledom i presvetov krvjov. To se ponavla ešče dnesden pa se bo do konca sveta.
Po njegovom navuki, posebno po njegovom živlenji, smo spoznali krasne krščanske kreposti. Nikdar vsa duga jezera leta je ne bilo do Jezušovoga prihoda toliko ponižnosti, liibezni do bližnjega pa drugih kreposti, kak je on kazao. V njem je vse blago modrosti i znanja. Vsi pravični so to glasno kričanje razmili i šli za njim.
Sv. Ivan jako dobro prispodabla svet s puščavov. Puščava je navadno nerodovitna, stiha, stan razbojnikov i zverine. Zato je nevarna za človeka, zna v puščavi zabloditi.
r. ■	' ■■■ .—1— - 1 :■. — - *<> -.	;
Marijina carkev v Turnišči, v štero se po gorečnosti vernikov v kratkom postavijo orgole za stopet jezer dinarov.
Ravnotakši je svet. Nerodoviten je, nema krščanskih ja-kosti, suhi je za prijemanje božih milosti i je nevaren voditeo proti večnomi živlenji. Svet je pun razbojnikov, ki cilajo na živlenje duš. Zato nas glasno opomina Gospod, da ne liibimo sveta i ono, ka je na njem. Divje zverine v sveti so človeče strasti. Te preganjajo pa vničavlejo kreposti.
Kak glasno je zakričao Jezuš vsem, ki so na sveti: „Pridite k meni vsi, ki ste trudni i obteženi i jaz vas olehkotim," Jeli pride Jezusov krič do našega srca?
Španija. V Madridi je meseca novembra 4000 zapuščene dece spri-jelo sv. obhajilo. Svečanost se je vršila v veličastnoj baziliki čudodelne Gospe. Prvoobhajanci so bili stari 10—17 let. To pa zato, ar prle bojna i driige neprilike, ki so ž niov združene, neso dopuščale, da bi ta deca spri-jela sv. obhajilo. Za to dečinsko prvo sv. obhajilo se je poskrbelo društvo „Auxilio Social". Sv. mešo je sliižo škof Orihueba. pri njoj so bili navzoči tudi zastopniki državne oblasti.
Anglija. Delo Kat. Akcije lepo napreduje, čeravno so vnogi njeni delavni člani pod bojnov zaslavov. Zato so pa oni. ki so ostali doma. podvojili svoje delo. Njihovi škofi je vzpodbujajo. Duhovniki i verniki so dobili navodila, kak se morajo obnašati v cerkvi med mešov, če bi prišlo do napada iz zraka. V vnogih angleških mestih prihajajo tudi nekatoličani v ka-toličanske cerkve. Prepričani so, da se pri katoličanih dosta mali i da nam je molitev posebno v zdajšnjih težkih časih jako potrebna.
Armenija. V mesti Kamechlie-ji, ki šte 25.000 prebivaleov, je bila pred kratkim posvečena prva cerkev. Za zgradbo cerkve ma največ zaslug 0. Ciril da Erzerum. Posvečenji, štero je zvršo armenski patrijarh Mons. Agagianian, je prisostvovalo več cerkvenih poslanikov i velika vnožina naroda.
TurniŠCe. Dogotavlajo se lepe orgole, štere do krasile našo lepo Mariji posvečeno cerkev. Koštajo 105 jezero dinarov, šteri dar smo z dobre vole poklonili dobromi Bogi ča čast.
V. POlOnO. Petdnevno pobožnost smo opravili pred godom nevtepe-noga poprijetja BI. Device Marije. Predgali so preč. g. Tornar Anton, salezi-janec. Cela fara se je vdeležila pobožnosti, spovedala i Jezusa gostokrat k sobi vzela.
Širjenje tretjega reda sv. Frančiška. Vižitator tretjega reda
preč. g. O. Henrik Damiš so obiskali preminočo jesen več naših far i držali navuke za tretjerednike pa sprejemali nove priglašence. Bili so na zadnje v Lendavi po driigoj adventskoj nedeli. Bog blagoslovi njihove triide.
LendOVO. V nedelo,. 17. decembra je blagoslovo g. dekan Jerič Ivan v družbi g. župnika Bakan Štefana i urednika M. Lista, Klekl Jožefa hišo g. dr. Klara Franca, bivšega narodnoga poslanca. Družina g. dr. Klara se pri toj priliki posvetila Srci Jezušovomi.
Družbo sv, Rafaelo za varstvo izseljencev Slov. Krajine
nOZnOnjO: Vsem, ki-mate nemške^marke RM, kovane, ali papirnatne, javite kemhitrej Rafaelovoj družbi v Crensovce i njenomi zastopniki g. Škafar Ivani, izseljenskomi duhovniki v Soboti, Križova 4. keliko jih mate. Družba bo' vložila prošnjo na ministerstvo socialne politike, da marke zmeni po vugod* noj ceni, ka nete kvarni.
Izseljenski duhovnik iz Nemčije doma. G. Škafar Ivan, izselj. duhovnik v Nemčiji, šo se zdravi vrnili domo, vzeli si prepotreben kratek počinek i se naselili v Soboti, Križova 4. Oprosimo vse tiste, ki majo kakše zadeve pri drilžbi sv. Rafaela v Črensovcih, naj z*zaviipanjom izročijo te g. Škafari, oni so zastopnik naše družbe v Soboti i po njenih navodilaj v smisli pravil vam bodo šli drage vole na pomoč.