Poštnina plačana v gotovini. lo[oloJoloJoloJoloJoloJoloJo\oJHl^ Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 Lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Oskrbovanje čebel v A. Ž.-panjih.....129 Pokrajinska kmetijska razstava.....141 Vseslovanski čebelarski kongres in razstava Opazovalne postaje..........141 v Pragi............. 132 Društvene vesti...........143 Poročilo o občnem zboru »Čebelarskega dru- Vesti iz podružnic..........143 štva za Slovenijo« v Ljubljani dne 15. av- Drobiž ..... .........144 gusta 1927 ........................134 v kranjskih novih panjih na 18 romičev ugodno naprodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti blagovni oddelek Čebelarskega društva v Ljubljani (Jugosl. knjigarna). Poučne Knjige m slovenshe čebelarje: Janša-Humek, Popolni nauk o čebelarstvu................Din 24'— Žnideršič, Naš panj .............vez. Din 40—, broš. Din 35'— Slovenski Čebelar. — Izmed popolnih letnikov se dobijo samo še letniki: 1905, 1921, 1923 do 1926 ...................' , . a Din 40 — Posamezne različne številke raznih nepopolnih letnikov Slov. Čebelarja ima blagovni oddelek na razpolago v zbirkah po silno nizki ceni. Mlajši čebelarji, ki še niso dolgo naročniki Slov. Čebelarja, bodo v teh posameznih številkah našli zelo obilo dragocenih čebelarskih naukov in jim bodo nudile te številke mnogo zabave in pouka. Zbirka, ki obsega okoli 80 posameznih številk, stane le Din 20—. V Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 V Ljubljani, dne 1. septembra 1927. / Številka 9. Letnik XXX. Oskrbovanje čebel v A.-Ž. panjih. Fr. D. J u g. VI. čebele pripravljajo za rojenje. Nasprotno pa velja o panju, ki ob tem času ne roji. Za roj se čebele ne pripravljajo iz več vzrokov: 1, zaradi pomanjkanja hrane v panju se čebelna družina ni mogla do tega časa razviti; 2. zaradi slabosti matice, ki ni sposobna za rojenje; 3. k e r je v panju premalo čebel (slabiči); 4. največkrat pa zaradi prepičle spomladanske paše v naravi, ko čebele slutijo, da se ne bodo mogle v novem bivališču preživeti. Da se v dobrem, razvitem in zdravem panju v rojilni dobi ne vzbudi v panju nagon po rojitvi, je le izredna izjema. Nekateri strokovnjaki trdijo tudi, da je nagnjenje k rojenju odvisno od plemena čebel, ker so čebele nekaterih plemen bolj nagnjene k rojenju, nego čebele drugih plemen. 0 tem je težko izreči pravo sodbo. Kako zabraniti roje? Ker čebele nimajo toliko razuma, da bi se zavedale, da njih ločitev od panja n i vselej primerna, mora to čebelar na pameten način preprečiti. Rojilna doba. elo čebel, ki je osnovano na prirojenem nagonu, je v glavnem trojno: 1. nabiranje hrane, t. j. medu in obnoževine; 2. množitev in negovanje naraščaja, in 3. ustvarjanje novih družin z novim bivališčem. Kadar roj izleti iz panja, zapusti staro bivališče z namenom, da se za vedno loči od starca. Zbere se na kaki veji v kepo, pa ne zato, da bi ga čebelar ogrebel, ampak zato, da se »oddahne« in poišče novo bivališče. Ko ga pa čebelar prehiti in ga vsadi v kak prazen panj, s e ukloni čebelarjevi volji, kei je z vsajenjem čebelar že zadostil rojevemu naravnemu nagonu. Ako bi ga pa vrnil starcu, bi ravnal protinaravno. Čebele bi tedaj iskale prilike, da bi kmalu vnovič izrojile. Zakaj vsak panj ne roji. Najzanesljivejše znamenje, da je v panju vse v redu, je, če se maja ali junija meseca Kadar spomladi zapazimo, da so čebele po robeh satov napihnile matičnike, j e rojilna doba blizu. Ko pa opazimo, da je matica matične lončke, celice, že zalegla, da je v enem že črviček, v drugih pa še jajčeca, je to zanesljivo znamenje, da se panj pripravlja na roj. Ako pa vidimo v kakem panju, da je matična zalega v matičnih lončkih, ki so bili zgrajeni na čebelnih celicah, tedaj to ni priprava na roj, ampak pomeni nekaj drugega: ali je panj izgubil matico ali pa čebele prelegajo, to se pravi, da si izpod-rejajo drugo matico, s katero pa ne mislijo rojiti. Ko pa matica zaleže na robeh satov prve matičnike, od tedaj je njeno delo v tem panju zaključeno : čebelnih celic zaleže vsak dan manj, slednjič čisto preneha: ker jo čebele namenoma ne pitajo več z matično hrano, da se ji zoži jajčnik, sicer ne bi mogla leteti z rojem. Nekateri čebelarji zadržujejo roje s tem, da izrezujejo matično zalego, matičnike. To pa je napačno postopanje. S tem sicer zadržimo roj za nekaj dni, a koristi od tega nimamo nič, ker matica več ne zalega. Čebele potegnejo nove matičnike in matica jih takoj zaleže. Čebele pa novo matično zalego hitreje in površneje negujejo ter komaj čakajo, da so prvi matičniki pokriti, da lahko izrojijo. Te mlade matice so pa s 1 a b e j š e , ker so bile prepovršno negovane. Če opazimo na robeh satja v čebelnem gnezdu 4 do 5 dni staro matično zalego, pa bi radi videli, da panj ne bi rojil, mu moramo matico takoj odvzeti. Ako je šele eno leto stara in je dobra ter se nam je škoda zdi, nikar je ne uničimo! Ako imamo matičnjak (prašilni panj), spravimo jo vanj z enim satom čebel. Pozneje nam bo še marsikrat služil. Ako bi pa panju vzeli matico tik pred rojem, b i ne storili prav, kajti čebele so se pripravile na roj in se za svoj stari dom nič več ne brigajo; one hočejo proč. Ker smo jim pa matico vzeli, ne morejo rojiti ter čakajo, da se nova izvali. Čebele ne delajo in se polenijo. Zbero se na krajnih satih ob stenah v cele gruče, ki se nikamor ne ganejo. Na pašo izletavajo samo tiste, ki niso bile namenjene, da gredo z rojem. Ako pa še novi matici ne pustimo rojiti, traja lahko nekoliko tednov, preden postanejo rojeve čebele delavne, Baš to bi se zgodilo, ako bi roj vrnili izrojencu ter mu šele pozneje vzeli matico. Ako opazimo prepozno, da se je panj pripravil na roj, je bolje, da ga pustimo, da izroji in roj na drug način vrnemo starcu. Vračanje rojev, Ako čebelarimo na med in že imamo določeno število panjev ter jih ne mislimo več množiti, tedaj ne moremo sprejemati več rojev, nego jih potrebujemo za pridelovanje satja, ali pa če smo jeseni kak panj izpraznili. Zaradi tega roje kolikor mogoče preprečujemo, da ostanejo panji močnejši za nabiranje medu v poletni paši. A kljub temu se pripeti, da kak panj, ki se pripravlja na roj, izpregledamo ali pa najdemo roj že na veji in sami ne vemo, iz katerega panja je izletel. Tedaj jaz takole ravnam: Ko izleti iz panja roj prvec (s staro matico), navadno ne gre daleč od čebelnjaka. Usede se na kako vejo blizu tal, Ako ga mislim plemenjaku vrniti, ga pustim, da se vse čebele zbero v gručo. Nato ga ogre-bem v eksporten panj, ki ga imam za take slučaje vedno pripravljenega. Vanj denem poprej do 9 starih satov, takih, ki niso več za rabo. V tak panj vsadim roj, nato ga zaprem in postavim v čebelnjak. Med tem časom, ko je roj v zasilnem panju, to je tisti dan ali pa drugo jutro, pregledam natančno izrojenčevo plodišče ter mu pustim samo en najlepši matičnik srednje starosti. Sat, na katerem je ta matičnik, postavim v sredino plodišča. Druge zastavljene matičnike, ako jih kje drugje ne potrebujem, uničim vse. Roj se je čez noč v zasilnem panju udomačil; čebele so se razdelile po satju. Drugo jutro med peto in šesto uro panj zopet odprem in pregledujem posamezne sate toliko časa, da najdem matico, ki jo ujamem ter uničim ali pa spravim kam drugam, kakor mi pač bolje kaže. Nato panj odnesem kakih 20 korakov proč od čebelnjaka ter ga kar odprtega pustim na tleh. Čebele se kmalu prično zavedati, da so brez matice in na prepihu, ter začno panj zapuščati. Nekoliko časa krožijo nad panjem po zraku, ker ne vedo kam, se pričnejo usedati na brado tistega panja, iz katerega so izrojile ter se izprosijo v panj. Tako se vse v dveh urah vrnejo v stari panj, ki ima potem zopet prvotno moč. Čebele, katere so se s to prevaro same vrnile v starca, začno takoj izleta-vati na pašo, ker jih je minila rojilna strast. Še dva načina, kako preprečimo roje. 1. Zgodi se neredkokrat, da se kateri panj pripravi na roj prav pozno, šele proti koncu junija meseca. Kaj tedaj z njim? Rojiti ga ne smemo pustiti, matice vzeti tudi ne smemo, ker bi prepozno dobil novo, komaj do srede julija. Tedaj ravnam jaz tako-le: Iz panjevega plodišča izložim vse zale-žene sate na kožico, matico ujamem in jo priprem v matičnico, ki jo postavim v panj. Čebele na zaleženih satih ometem vse na sipalnik, da se izpraše zopet v panj, sate z zalego pa porazdelim: nekaj rojem, nekaj pa prašilčkom v matičnjaku. Lahko bi dali take sate z zalego brez čebel tudi tistim panjem, ki imajo že iz-prašene nove matice, ki že zalegajo. Panjem, ki nimajo še izprašenih matic, take zalege ne smemo dodajati, sicer bi na njih čebele nastavile nove matičnike, matica, katero že imajo, bi se pa ne izprašila. — Panj, kateremu sem zalego vzel, napolnim s praznim satjem. Drugi dan izpustim matico iz matičnice, pa je ozdravljen. V takem panju ostanejo vse čebele. Ker matica nima zalege, prične iznova zalegati, med tem časom pa mine rojilna doba. Če bi pa panj rojil, preden smo opazili, da se pri- pravlja na roj, vrnemo roj nazaj, tako kakor sem opisal pri p r v c u , samo da mu poprej poberemo zalego, kakor sem opisal zgoraj. 2. Zgodilo se mi je tudi, da se je panj pripravil na roj v takem času, ko zalege prav nikamor nisem imel dejati. Rojev nisem imel, matičnjak je bil napolnjen, mlade matice po večjih panjih pa še niso bile izprašene. Za roj pripravljenemu panju sem najprej porezal vse matičnike. V šestih dneh je zopet druge potegnil. Tedaj sem mu pa matico priprl v matičnico in jo dal čebelam nazaj med satje. Čez šest dni sem panju zopet porezal vse matičnike. Ker v panju ni bilo nič več mlade zalege, sem matico čez dva dni izpustil med čebele, ki jih je medtem minilo veselje do rojenja. Matica je zopet pričela redno zalegati. Pripomniti pa moram še posebej, da se smemo tega načina preprečevanja rojev poslužiti le v skrajni sili, ako si sicer ne moremo pomagati in bi na vsak način radi roj preprečili. Ako smo matico priprli dva ali tri dni pred rojem, ji nič ne škoduje, če je kakih osem dni priprta, ker smo jo že poprej izpustili ter je imela jajčnik prazen. Ko bi pa priprli tako matico, ki še redno zalega, bi ji s tem domalega uničili rodovitnost. Za pripiranje matice mora biti posebna matičnica, ki je dovolj prostorna in redko pletena, da čebele lažje pitajo matico. Prihodnjič o oskrbi in prašenju mladih matic! Op. uredništva. V članku g. Juga v 8. številki letošnjega »Slov. Čebelarja« sta sliki na strani 118 napačno postavljeni. Slika št. 1 bi morala biti druga, slika št. 2. pa prva. Prosimo čebelarje, naj to pomoto sami popravijo, ker le potem je članek popolnoma razumljiv. Plinius, rimski prirodoslovec, je imenoval med »mleko matere zemlje«. Vseslovanski čebelarski kongres in razstava v Pragi. n. si potniki so pokonci in pri oknih, vse oči so vprte v slovansko velemesto. Kolesa zaškripljejo, zatulijo zamolklo ... še en sunek in vlak obstane. Wilsonov kolodvor! Vse hiti proti izhodu. Najamemo avto, da nas zapelje do stanovanja, ki nam je odkazano. Voz se šibi pod težo prtljage kapetana Rusmariniolija; šofer ošvrkne kovčege z divjim pogledom, »požene« voz, ki se spretno prerije skozi goščo drugih vozil in ljudi ter zdrči po cesti kakor obseden. Niti ne utegnemo, da si ogledamo okolico, pa se že ustavimo pred krasno palačo — Švehlovim dijaškim kolegijem, kjer bomo stanovali. Poslopje je postavila češka agrarna stranka v po-čaščenje svojega zaslužnega voditelja Šve-hle. V tej ogromni palači je stanovanj za 300 dijakov visokošolcev, ki študirajo v Pragi. Sobe so kaj lično opremljene, poslopje razkošno zidano in opremljeno z vsemi modernimi napravami: s kopališčem, z velikimi skupnimi obednicami, z dvorano za predavanja, s knjižnico i. dr. V pisarni nam odkažejo sobe, po dva in dva skupaj v eni sobi. Kmalu »postavimo šotore« in se za silo otresemo potnega prahu, nato pa hajdi v mesto! Zgla-simo se v pisarni za vseslovansko čebelarsko razstavo. Tu nas sprejme in pozdravi g. Vaclav Šmidlik, ravnatelj meščanske šole in tajnik Zveze osrednjih čebelarskih društev republike Češkoslovaške. Naglo smo zgovorjeni in že smo na potu na razstavišče, kamor nas vodi ljubeznivi odbornik društva, g. Gottwa!d Z njim se pogumno spustimo v razgovor. On »mluvi« češko, mi pa po naše. Včasih se malo debelo gledamo, premišljujemo, kaj je ta aH oni hotel povedati, pa se nasmehnemo in — se razumemo. Saj so oči več povedale nego jezik. — Električna cestna železnica obstane (vozili smo se 23 minut). Pred razstaviščem smo. Mogočen je vtis, ki ga napravlja razstavno poslopje — industrijska palača — na gledalca. Zgradba sama zavzema 12.000 kvadratnih metrov površine in je v arhitektonskem pogledu nad vse lepa. Zgrajena je iz betona, železa in stekla. Če povem še, da ima tudi krasno neposredno okolico: obsežne nasade vrtnic, krasna šetališča in lepe paviljone, si lahko vsak sam misli, da je na takem mestu prijetno prirejati razstave. Pred palačo je rožni vrt, kakršnega ne vidiš izlepa. Tu cvete stalno nad 10.000 vrtnic najlepših sort, kar jih svet premore. Gledaš in gledaš to lepoto in ne moreš naprej. Toda, razstavna palača, ki se ble-skeče v jutranjem solncu kakor zaklet grad, nas vabi s čarodejno silo. Pospešimo korak in že smo v razstavišču, kjer nas seznanijo s šefom »generalnega štaba« razstavnega prostora, s panom Janečkom. Temu izrazimo svoje želje glede mesta za jugoslovensko skupino. Kmalu je zadeva urejena. Zavihamo rokave in hajdi na delo! Uredba je taka, da si mora vsak tazstavljalec sam urediti svojo skupino. Naglo pripravimo mize, poskrbimo za njih svatovsko obleko — prevleko iz rumenkastega in sinjega blaga — ter jih razpostavimo. Toda kje so naši razstavni predmeti? Začnemo izpraševati, jih iskati, begati od konca do kraja razstavišča (300 m!), razburjamo se, prerekamo — pa vse zastonj, blaga še ni... Zapustim družbo, da si ogledam življenje po razstavnih dvoranah. Kolesarji švigajo sem in tja, velikanski vozovi, visoko na-tovorjeni prihajajo, kladiva in žage pojejo, da je veselje. Vrtnarji urejujejo umetne gredice na betonskih tleh. Neštete gruče čebelarjev pripravljajo razstavne predmete, umivajo steklenice za med, sprav- ljajo črepinje steklenic, ki so se pri prevozu razbile, likajo, čistijo, urejujejo razstavne predmete. Na vseh obrazih vidiš skrb. Povsod vrvi življenje kakor v panju. Dasi je že 1. julija in je otvoritev razstave določena za tretji dan julija dopoldne, je vse še v neredu. Ozrem se po dvoranah. Kaj bo, ali bo mogoče napolniti vse te prostore? V meni se pojavljajo dvomi,.. 10.000 m2 ni malenkost! Izrazim svojo skrb nekemu češkemu čebelarju, ki se mi za odgovor navihano nasmehne ... Torej je že preskrbljeno, da bo vse »ali right«! Vnovič začnem pohajkovati. Množina razstavnega blaga se veča od ure do ure, vedno novi vozovi prihajajo, vrvenje postaja še živahnejše. Popoldne najdemo naše razstavne predmete. Pred očmi smo jih imeli, pa jih nismo videli.., Obrnemo se in v nekolikih urah je naša skupina urejena, le hrvatskega medu še ni bilo. Odkazano mesto nam ni povsem po volji, toda izbirati ne moremo in ne smemo, pač pa izrazimo pri »generalnem štabu« željo, da bi nam odkazali primernejše mesto. Ugodili so nam. Ker se oglašajo prazni želodci in gre ura že na sedmo zvečer, odrinemo proti mestu. Na potu nas zaloti silna nevihta. Premočeni do kože vedrimo v neki veži v bližini starih praških obrambnih vrat — Prašne brane, prekrasne starinske stavbe. Ko se hrušč in trušč nevihte poležeta, se razkropimo po mestu. Mene je sladko-snednost zapeljala v prodajalno nekega »uzenara«, vojeninarja ali prekajevalca, ki jih je v Pragi neverjetno mnogo. Tam sem se mastil s praškimi specialitetami. Užival sem parke (majhne hrenovke, ki so se v ustih kar topile), rožnato šunko, kakršno dobiš samo v Pragi, in rolnike, t. j. čevelj dolge soljence, ki delajo čast praškim pekom. Seveda sem te dobrote žalil s plzenskim pivom. Ker se me je med tem lotila požrešnost, sem mimogrede nabodel na vilice še enega »italijana« (drobna klobasica, praška posebnost!). Račun je bil okoli 7 Kč! Pri nas bi bil za vse to dal pol kože! Po tej večerji sem jo ubral proti domu k počitku, po poti pa žvižgal slavo praškim prekajevalcem in drugim dobrotnikom »centruma« človeškega telesa. Prihodnji dan, 2. julija, smo bili že zgodaj na nogah. Pri skupnem zajtrku v našem »hotelu« nas zalijejo s kavičko. Dasi sem grd kofetar, nak, toliko kave ne zmorem. Pojasnijo nam, da so to običajne porcije za dijake. Seveda, potem ...! Po zajtrku odrinemo na kolodvor, da sprejmemo hrvatske in slovenske čebelarje, ki pridejo z vlakom. Z nestrpnostjo jih čakamo. Po mojem računu utegne priti kakih 200 Hrvatov in 100 Slovencev. Ta račun ima podlago v dubrovniški prognozi, ki je napovedala 600 Jugoslovanov. Res so se začele usipati pri izhodu velike množice potnikov, žalibog ne čebelarjev, marveč članov delavskih telovadnih društev, ki so prihajali na olimpijado, ki je bila baš tiste dni v Pragi. Šele proti koncu smo imeli čast pozdraviti hrvatske in slovenske čebelarje-izletnike. Ko smo se sestali, nas ni bilo mnogo, »a bili smo ljudi«, kakor pravijo Hrvati. Od Slovencev sta prišla gg. Miki in Šetinc. S Hrvati je došel tudi vseučiliški profesor dr. Langhofer iz Zagreba, stari naš prijatelj in dober potni tovariš. Podjeten, živahen, ljubezniv in pravi vseved ter poln šegavosti, je mnogo pripomogel, da se nam je Praga tako zelo priljubila. Tisti dan dopoldne smo imeli opravka na razstavišču. Odkazali so nam drug prostor za jugoslovansko skupino. Naglo smo prenesli razstavne predmete in začeli z urejevanjem. Novi prostor je bil bolj pripraven in na najodličnejšem mestu, zato smo mogli skupino vse bolje urediti in skrbneje predmete razmestiti nego na prvotnem mestu. Delali smo ves dan in smo bili končno s celotnim vtisom, ki ga je napravila skupina, prav zadovoljni. Skrbi nam je napravljal hrvatski med, ki ga je bilo več sto kilogramov na potu. Ta dan smo izvedeli, da je že v Pragi, da ga pa carinarnica zadržuje, ker ga državni čebelarski zavod ni še preiskal, ali je zdrav, to se pravi, če ni v njem klic čebelnih bolezni. O ti preklicani »predpisi«! Čeprav ni bilo hrvatskega medu, čeprav nam živ človek ni vedel povedati, kaj razstavi Beograd, smo bili pa zato v drugem pogledu lepo presenečeni: pred jugoslovansko skupino se je zibala kakor na valovih sinjega Jadranskega morja lepa jadrnica »Dalmacija«, ki jo je razstavil kapitan Rusmarinioli. Bila je težko nato-vorjena z dalmatinskim medom, same spe-cialitete (limun, limun i naranž, rusmarin itd.!). Ladja je bila pravo čudo moderne tehnike dubrovniške ladjedelnice I. A. Če si jo gledal od daleč, se ti je zdela orjaška, ponosna, če si stopil bliže, je izginila izpred oči, namesto nje si pa strmel v pol metra dolgo jadrničico, obremenjeno čez »depla-cement« s stekleničkami z medom. Ta ladja je bila privlačna sila prve vrste, zlasti ko se je raznesla vest, da na njej straši. Vsak dan je planil kapitan Rusmarinioli med nas ves bled in preplašen z vzklikom: »Boga mi, opet jedna!« Na skrivnosten način je izginjala stekleničica za stekleničico medu. Nič zato, če smo jih potem vselej našli v trebuhu ladje, kapitan je bil vseeno prepričan, da gospodari na ladji morska pošast, ki mu izkuša pokvariti njegov ugled in čebelarski kredit. O, kako željno se je oziral na naše žepe in kako je z očmi tipal po njih ... Boga mi, naj bi le poizkusil! Taka domneva! Zvečer nas je čakala skupna večerja v Švechlovem akademskem kolegiju. Tam smo se spoznali z odličnimi predstavniki češkoslovaških čebelarjev, z njih starosto svetnikom B. Vančurom na čelu in z gosti, ki so prišli od vseh vetrov. Gostitelji so skrbeli, da je bilo krepčila na izobilje. Ob živahnih razgovorih nam je večer naglo minul, zlasti ko so se vsuli v obednico pravkar od vlaka došli Srbi in Bolgari, ki jih je bilo baš za eno stotnijo. S Srbi je došel tudi naš dobri prijatelj Svetozar Djordjevič, predsednik jugoslovanskega »Saveza«, in stari fant Jovanovič, urednik beograjskega »Pčelara«. Bolgare je vodil predsednik Mutavžiev. To je bilo napi-vanja in pozdravljanja! Le težko smo se pozno v noč ločili. (Dalje prihodnjič.) Poročilo o rednem občnem zboru „Cebelarskega društva za Slovenijo" v Ljubljani dne 15. avgusta 1927. Občnega zbora se je udeležilo 62 čebelarjev. Zastopanih je bilo 29 podružnic s 50 glasovi. Točno ob y2ll. uri je otvoril gosp. predsednik občni zbor, pozdravil navzočne člane in ugotovil sklepčnost. Nato je pozval tajnika g. Okorna, naj poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Danes zaključujemo devetindvajseto leto društvenega delovanja. Zadnja tri leta so bila za čebelarstvo tako neugodna, da je mnogo čebelarjev obupalo in opustilo čebele. Letos kaže nekoliko bolje, vendar se niso izpolnile naše nade, ker je slana maja meseca uničila naš najboljši delež, cvetlični med in jelko. Redki so kraji, ki so imeli dobro spomladansko in poletno pašo. Delovanje društva je bilo osredotočeno v organizaciji, listu, popotnem pouku in blagovnem oddelku. 1. Organizacija. Delovanje podružnic je bilo vobče zadovoljivo. Društvo ima sedaj 86 podružnic s 1336 člani in 1 častnega člana. V neposredno področje društva spadajo podružnice. Naštete so po zvezah in po krajih: članov 1. Bled........................10 2. Bohinjska Bela................5 3. Bohinjska Bistrica..............17 4. Borovnica....................17 5. Breznica na Gorenjskem .... 17 6. Cerklje pri Kranju..............5 7. Cerknica....................15 8. Črnomelj ....................19 9. Dobrepolje....................12 10. Dobrova pri Ljubljani............8 11. Dolsko......................9 Odnos . . 134 članov Prenos , . 134 12. Domžale......................16 13. Dovje—Mojstrana ....... 1 14. Gorje—Dobrava........35 15. Horjul......................7 16. Hrušica pri Ljubljani......14 17. Jesenice na Gorenjskem.....19 18. Kamnik...........30 19. Kočevje......................9 20. Kranj............20 21. Krka........................9 22. Krtina pri Domžalah......12 23. Laze pri Planini................12 24. Leskovec pri Krškem......25 25. Ljubljana in okolica ...... 65 26. Medvode....................8 27. Metlika......................18 28. Novo mesto.........24 29. Poljane nad Škofjo Loko.....22 30. Predgrad pri Črnomlju..........6 31. Račna pri Grosupljem..........8 32. Radovljica..........34 33. Radeče pri Zidanem mostu ... 6 34. Rob pri Velikih Laščah..........7 35. Selca nad Škofjo Loko.....16 36. Stari trg pri Rakeku......10 37. Škofja Loka.........23 38. Šmartno pri Litiji..............9 39. Št. Ruprt na Dolenjskem.....13 40. Št. Vid pri Stični.......10 41. Tacen......................10 42. Velike Lašče.........21 43. Vič pri Ljubljani........24 44. Vodice...........12 45. Vrhnika......................12 46. Zagorje ob Savi........26 Skupaj . . . 733 Mariborska zveza. članov 1. Celje............21 2. Čadram, p. Oplotnica......27 3. Jarenina ..............15 4. Kapela—Radenci..............14 5. Kozje ......................4 6. Laško......................15 7. Ljutomer....................36 8. Marenberg....................5 9. Maribor...........30 10. Nova cerkev, p. Vojnik..........4 11. Ormož......................16 12. Ptuj........................36 13. Rogaška Slatina................14 14. Rogatec...........20 15. Ruše—Selnica................19 16. Savinjska dolina...........36 Odnos . . 312 članov Prenos . . 312 17. Slovenjgradec..................7 18. Slovenska Bistrica..............8 19. Središče ob Dravi..............13 20. Sv. Andraž v Slov. goricah .... 8 21. Sv. Benedikt v Slov. goricah ... 15 22. Sv. Ilj pod Turjakom............6 23. Sv. Janž na Dravskem polju ... 17 24. Sv. Jurij ob Ščavnici............12 25. Sv. Lovrenc na Pohorju..........6 26. Sv. Lovrenc v Slov. goricah ... 12 27. Sv. Marjeta pri Moškanjcih ... 22 28. Sv. Peter pri Mariboru..........5 29. Sv. Trojica v Slov. goricah .... 6 30. Sv. Urban pri Ptuju............8 31. Šmarje pri Jelšah..............5 32. Šoštanj....................14 33. Št. Jurij ob južni železnici .... 22 34. Trbovlje...........22 35. Vojnik pri Celju...........11 36. Zgor. Dravsko polje......13 Skupaj . . . 544 Guštanjska zveza: članov 1. Črna pri Prevaljah..............19 2. Guštanj......................7 3. Mežica...........21 4. Prevalje......................12 Skupaj ... 59 Skupno število članov. Osrednje društvo 46 podružnic s 733 člani Mariborska zveza 36 podružnic s 544 člani Guštanjska zveza 4 podružnice s 59 člani Skupaj ... 86 podružnic s 1336 člani Zaspale so podružnice: Jezersko, Raka, Dc bova in Limbuš. 2. »Slovenski Čebelar«. Izhajal je redno, tiska ga Jugoslovanska tiskarna. List razpošiljamo v 1574 izvodih, in sicer: 1336 izvodov članom podružnic, 131 izvodov direktnim društvenikom, 10 izvodov brezplačno delegatom Saveza i. dr., 35 v zameno, od teh 21 v inozemstvo, 62 izvodov naročnikom v inozemstvo. Celotno število naročnikov se je zmanjšalo za 150. 3. Popotni pouk. Popotni pouk ni bil tako živahen kakor lani. Tega je bilo najbolj krivo pomanjkanje sredstev. Vendar je bilo 36 prireditev, in sicer 11 predavanj in 24 celodnevnih ter 1 dvodneven tečaj. Poleg tekočih opravil pri čebelah se je pouk vršil najbolj o pravilni kuhi in čiščenju voska ter o čebelnih boleznih. Trud ni ostal brez uspeha. Blagovni oddelek je letos dobival znatno boljšo robo nego druga leta. V krajih, kjer se je razpasla gniloba, smo jo pridno zatirali. Nadejamo se, da jo bomo sčasoma odpravili. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se začeli naši čebelarji zanimati za izboljšanje naše čebele, kakor glede čistosti pasme, tako tudi glede donosa. Na dvonevnem tečaju o vzreji matic, ki se je vršil dne 26. in 27. junija t. 1. v Škofji Loki, se je ustanovil krožek vzreje-valcev matic, ki šteje sedaj sedem članov. Pri tej priliki je krožek tudi sklenil, da se skoraj ustanovita še dve prašilni postaji, in sicer ena na Zelenici, druga pa nekje v mariborski oblasti. V neposrednem področju osrednjega društva je bil pouk v naslednjih krajih: a) Predavanja: 5. decembra v Škofji Loki, 12. decembra na Blejski Dobravi, 19. decembra v Domžalah, 27. decembra v Kamniku, 6. januarja v Predolah, 9. januarja na Jesenicah, 16. januarja v Zagorju, 20. marca na Breznici. Skupaj osem predavanj, b) T e č a j i : 19. septembra v Metliki, 16. in 17. novembra v Ljubljani, 3. februarja v Kamniku, 6. februarja v Leskovcu, 20. februarja v Radovljici, 6. marca v Št. Rupertu, 13. marca v Predgradu, 19. marca v |Zagorju, 24. aprila na Blejski Dobravi, 1. maja na Jesenicah, 15. maja v Češnjicah pri Brežcah, 22. maja v Zadvoru, 12. junija v Borovnici, 26. in 27. junija v Škofji Loki, 29. junija na Krki. Skupaj 16 tečajev. V območju mariborske oblasti so bila: a) Predavanja: 8. maja v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, 26. maja pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, 29. maja v Andrencih. Skupaj 3 predavanja. b) Tečaji: 12. septembra v Moškanjcih, 28. februarja pri Sv. Marjeti, 25. marca v Mežici, 27. marca v Črni, 3. aprila v Laškem, 10. aprila v Rogatcu, 29. maja v Vinskem vrhu, 12. junija v Jarenini, 19. junija pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Skupaj 9 tečajev. Predavali so gg.: učitelj čebelarstva Okorn 31 krat (8 predavanj in 23 tečajev), g. Jurančič 3 krat (3 predavanja), župnik Peternel 2 krat (2 tečaja). Poučni sestanki so bili večinoma prav dobro obiskani. Stroške za prireditve so krili: društvo (za 17 prireditev), veliki župan Ljubljanske oblasti (za 14 prireditev), Okorn (za 4 prireditve), prošt Kalan (za 1 prireditev). Nehvaležni bi bili, če bi se danes ne spomnili petindvajsetletnega jubileja delovanja našega odličnega čebelarja in neumornega pre- davatelja ter čeb. učitelja, dragega nam gospoda Ivana Jurančiča. Vemo, da mu odličnega dela in velikih žrtev ne moremo poplačati, pač pa mu izrekamo našo najtoplejšo zahvalo za vse njegovo nesebično delo. 4. Opazovalne postaje. Opazovalnih postaj imamo sedaj 24. Imena krajev so razvidna iz vsake številke »Slov. Čebelarja«. Imena tistih poročevalcev, ki so v preteklem letu posebno vztrajno pošiljali poročila in smo jim zato dolžni zahvalo in priznanje, bodo objavljena v letošnjem glavnem poročilu. Prenehale so postaje v Strugah, v Logatcu in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Na novo so se ustanovila v Križah pri Tržiču, na Dobravi pri Bledu in v Valpčji vasi pri Semiču. Prenesli pa sta se opazovalnici iz Rožnega dola v Ptuj in iz Zg. Tuhinja v Dob pri Domžalah. Zanimanje za opazovalne postaje je v Ljubljanski oblasti zelo živahno. Oglašajo se vedno novi poročevalci. Ne tako v Mariborssi oblasti. Želimo, da bi se tudi v naših vzhodnih krajih ustanovilo več opazovalnih posvetovalnic, kjer bi se mogel posebno čebelarski naraščaj vedno prepričevati o vsakokratnem stanju čebelne paše in čebelarstva sploh. 5. Knjižnica. V knjižnici imamo 274 vezanih letnikov »Čebelarja« ter 303 drugih knjig, listov in brošur. 6. Vseslovanski čebelarski kongres in razstava v Pragi. Društvo je na tej prireditvi zastopal g. urednik Bukovec. Razstavili smo kolekcijo fotografskih posnetkov starih končnic, modernih čebelnjakov, zbirko malih kruhkov in karto naše organizacije. 7. Odbor. Odbor je imel 11 sej, in sicer 3 seje širšega odbora in 8 sej načelstva. Sklepi so bili objavljeni v »Slov. Čebelarju«, V odboru so bili gg.: predsednik prošt Andrej Kalan, podpredsednik Adolf Arko, odborniki: Ljudevit Černej, Ivan Jurančič, Ivan Mesar, Peter Močnik, Jože Okorn, Alojzij Peterlin, Janko Strgar, Ivan Šmajdek, p. Teodor Tavčar, Ivo Verbič, Josip Verbič, Viktor Vokač, Anton Žnideršič in Avgust Bukovec kot urednik »Slov. čebelarja«. Razprava o tajniškem poročilu. G. A r r i g 1 e r kritikuje delovanje društva. Mnenja je, da društvo premalo nudi članom, in predlaga, naj bi se jim nudili ugodnosti pri Računski zaključek upravnega oddelka za leto 1926. Dohodki Din P Stroški Din P Članarina..................... 59.129 _ Tiskovni stroški za »Slov. Čebelarja«....... 37.645 Za tečaje in predavanja............. 3.570 — 3.140 50 Prodane parcele......... . 110.899 — Nagrada upravniku in za pisanje naslovov za »SI. Čeb.« 3.500 — Inserati.................... 708 — Nagrade ui edniku................. 6.000 _ Čebel, dom.................... 1.000 — Nagrade sotrudnikom in risbe........... 5.100 _ Razpošiljanje »Slov. Čebelarja«........... 6.087 85 S / Drugi stroški upravnega oddelka........ 2.862 05 Oglasni davek............ ...... 177 — Potnine..................... 3.399 — / Tečaji in predavanja................ 10.457 — / Opazovalne postaje................. 8.276 80 / 4.739 _ / Čebelarski muzej.................. 3.880 55 Vrnjeni kozarci................... 100 — / Manip. in stroški P. H............... 485 58 / Dano posojilo................... 50.000 — m ^r Stroški prodanega zemljišča........... 6.606 70 / 3.543 50 / 370 _ / Spopolnitev inventarja............... 3.100 — Prispevek blagovnemu oddelku........... 15.835 47 175.306 — 175.306 — | II Računski zaključek blagovnega oddelka za leto 1926. Dohodki Izkupiček za orodje........... Obresti P. H................ Razno.................. Gotovina konec leta 1925 v blagajni..... Gotovina konec leta 1925 v P. H. na Dunaju . Gotovina konec leta 1925 v P. H. v Ljubljani Najeto posojilo............... Prispevek upravnega oddelka........ Din 245.382 28 3.803 7 562 204 2.813 32.198 15.835 53 28 50 10 57 86 90 47 307.829 21 V Ljubljani, dne 31. julija 1927. Fr. Petrovec m. p. Stroški Nakup blaga................... Najemščina in drugi stroški............ Zarač. stroški.................. Inventar za izdelavo satnic............ Posebna nagrada ob bilanci ........... Zavarovalnina.................. Gotovina konec leta 1925 v blagajni P. H. Dunaj . . Gotovina konec leta 1925 v blagajni P. H. Ljubljana Eror v prenosih meseca septembra........ Din P 253.851 75 23.244 75 8.331 70 15.624 40 2.000 — 32 — 204 57 4.538 99 1 05 307.829 21 V redu našla dne 2. avgusta 1927. Emil Flere m. p. Bilanca blagovnega oddelka dne 28. februarja 1927. Aktiva Dm P Pasiva Din P P. H. dne 28. februarja 1927 ............. 2.854 18.912 1.000 253.502 15.010 85 57 37 Čisto premoženje blagovnega oddelka....... 7.969 283.300 44 35 Zaloga blaga ................... Inventar za izd. satnic............. ----- ~~~ 291.269 79 291.269 79 || Bilanca upravnega oddelka dne 28. februarja 1927. Aktiva Din P Pasiva Din P Čebelarski muzej............ Opazovalne postaje ... Inventar 2 omari........ Knjižnica......... Debitorji........ 3.880 6.000 500 3.000 1.363 52.000 1.000 33.392 £ 1 1 1 1 1 1 S Zaklad za čebelarski dom........... Zbirka za tečaje in predavanja........... Terjatev Jugoslovanske knjigarne dnt 28. febr. 1927 13.175 83.094 917 3.947 75 92 90 40 Hranilna vloga..... Vrednost starih letnikov Slov. Čebelarja...... Primanjkljaj.......... ____^^ 101.135 97 101.135 97 Zaklad za čebelarski dom sestoji iz: Čisti dobiček prodanega zemljišča..........Din 72.444'73 Nabrane zbirke................... „ 10.446 50 Vloga v pošt. hranilnici................ 203*69 Skupaj ... Din 83.09492 Pregledala in v redu našla. Ljubljana, dne 2. avgusta 1927. Fr- Petrovec, m. p. Emil Flere, m. p. I I C Q o o o o o o o o o o p o r-vOvO^rotN^in -- >0000000 > o o o o m o o 1 o - IB o- 5 T3 .2. 0 s S "3 o G) •="0 oO a . h ■S "E" Q«>C/5 O cJ C- II c c a> .2 ■.8,0 ' O (/3 s! J< C 'S "o £ ® Vg "B ^ — C e — M -n "O O o« S oN*- ■*■» g — CO S) O i-'Ce « >- ro ko ro -oi 0..2 o O. rt Do«a,oz g 11 g O C Ž"01? «f o c C s 000 00-0 o^ oi IT) CM Jt ■o o A O O J lil "O C s o o, > o e S o o -o o - 5 «25 E JS ■OOd. nakupu čebelarskih potrebščin v blagovnem oddelku, preskrbovali kupce za med, pre-skrbel tudi primeren lokal za blagovni oddelek na prometnejšem kraju. Debate so se udeležili gg.: Šmajdek, Babnik, dr. Zupan, Mesar, Okorn. Tajniško poročilo se je nato odobrilo. B. Blagajnikovo poročilo. POROČILO O DELAVNICI ZA SATNICE. Splošni zastoj v trgovini, o katerem tožijo letos vsa trgovska podjetja, se je pokazal tudi v našem blagovnem oddelku. Pripomogle so k temu slabe letine, ki so večino čebelarjev nagnile, da so se omejili na manjše število panjev, oni pa, ki niso čebelarili s srcem in ljubeznijo, so pa čebelarstvo sploh opustili, in je danes vse polno takih žalostnih pogorišč naprodaj. Čebelarskih novincev zadnje leto ne beležimo skoraj nobenih, k blagovnemu oddelku pa se hodijo čebelarji posvetovat, kako bi prodali del svojega čebelarskega obrata, kupcev za blago in navdušenja pa ni nobenega. Ni čuda torej, da blago zastaja. Četudi je bilanca blagovnega oddelka ugodna, je vsa vrednost v blagu, ki pa danes ne gre v denar. Če bo torej ta zastoj trajal dalje morda tudi prihodnja leta, naj se nujno upošteva, da se morajo izdatki upravnega oddelka, to so stroški za list in vsi drugi izdatki omejiti do najpotrebnejšega. Ker se nič blaga ne proda, režija pa se plačuje procentualno od prodanega blaga, nima blagovni oddelek nobene bistvene režije in se torej pri tem oddelku sploh ne da hraniti. Nujno potrebno pa je, da se hrani pri upravnem oddelku. Primanjkljaj upravnega oddelka požre ogromne vsote. Ker se je izkupiček prodanega zemljišča po sklepu odbora izločil iz upravnega oddelka in se ima skupno z zbirko za čebelarski dom posebej naložiti, bo moral ves primanjkljaj upravnega oddelka, ki znaša po bilanci 33.392 Din 42 p, v resnici je pa mnogo večji, kriti blagovni oddelek. Faktični primanjkljaj upravnega oddelka je mnogo večji, kajti med pasiva upravnega oddelka se niso šteli stroški za Slov. Čebelarja št. 3 do 12 letošnjega leta, ki so se deloma že, deloma pa se bodo še to leto izplačali. Ves ta primanjkljaj upravnega oddelka bo moral kriti blagovni odelek. Blagovni odelek pa nima danes nobenega denarja, ker nič blaga ne proda. Treba je tedaj vso našo skrb obrniti na to, da se poiščejo pota, kako bi se v prihodnje upravni oddelek vzdrževal s svojimi lastnimi dohodki. Izdelovanje satnic, ki je vsako leto povzročilo toliko upravičene kritike, se je letos uredilo do najmodernejše izpopolnitve. Odtisi naše delavnice so sedaj popolnoma brezhibni. S pomočjo male preureditve se je zadnji čas dosegla tudi brezhibna barva. Stroški za preureditev delavnice so znašali v 1. 1926. in 1927. dosedaj okoli 20.000 dinarjev. Razprava o blagajnikovem poročilu. G. Kantušar je predlagal, naj se računski zaključek in bilanca vselej objavita v »Slov. Čebelarju« pred občnim zborom. Sprejeto! Poročilo pregledovalcev računov, G. predsednik je prečital dopis pregledo-valca računov g. Flereta, ki sporoča, da je našel račune v najlepšem redu ter predlaga, naj da občni zbor odboru razrešnico. G. Arrigler je predlagal, naj se, dokler delegati ne dobijo jasnega pregleda, razrešnice ne da, dr. Zupan pa je predlagal, naj se raz-rešnica da. Predlog dr. Zupana je bil sprejet s 46 proti 4 glasovom. Volitev odbora in dveh preglednikov računov. Volitev predsednika in podpredsednika se je izvršila z vzklikom. Za predsenika je bil izvoljen g. prošt A. Kalan, za podpredsednika pa g. ravnatelj Arko, Volitev odbora se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili tile gg.: Čer-nej, Jurančič, Mesar, Močnik, Okorn, Peter-lin, Strgar, Šmajdek, Verbič Ivo, Verbič Josip, Kunaver Franc, Arrigler, p. T, Tavčar. Za namestnika sta bila izbrana gg. Ivan Els-ner in Ivan Hronek, za pregledovalca računov pa gg. Emil Flere in Franc Lunder. Izprememba društvenih pravil. Občni zbor je sprejel v 8. štev. »Čebelarja« objavljene izpremembe društvenih pravil. Dodatno se je izpremenil še § 15 in sicer: ... ostane do ... podpredsednik. Občni zbor se vrši v prvem četrtletju vsakega leta izmenoma v Ljubljani in Celju, ako odbor drugače ne sklene itd. Slučajnosti. G. Kunaver je odločno obsojal tiste čebelarje, ki prodajajo drugje nakupljeni med sla-bejše kvalitete za naš pristni domači med ter nam poleg vsega drugega še kvarijo ceno. Energični nastop g. Kunaverja je odobraval ves zbor. Da se v bodoče preprečijo take ne-prilike ter da imamo točen pregled o izvoru medu, je predlagal tajnik, naj občni zbor sklene in naroči odboru, naj 1. uvede primerne etikete, ki morajo biti opremljene s tekočimi številkami. Ves domači med, ki ga prodajajo člani, naj se prodaja le v posodah z etiketami. Etikete bodo dobili člani pri svojih podružnicah; 2. naj izda brošure in propagandne letake o medu. Sprejeto! G. profesor Verbič je opozarjal čebelarje, naj razstavijo na jesenski kmetijski razstavi, ker bodo tam najlaže prišli v stike s trgovci. G. Bratuša je predlagal, naj odbor preskrbi pločevinaste doze za med po 1 in 5 kg, kajti steklenice so predrage. Sprejeto! G. Pirnat je poročal o čebelnih boleznih ter priporočal odboru, naj ukrene vse potrebno, da čimpreje dobimo zakon o zatiranju kužnih boleznih itd. Tajnik je poročal, da se je že dogovoril z ravnateljem državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, g, dr. Kernom, da se bodo na tem zavodu raziskovale in proučevale vse kužne bolezni ter prirejali tečaji o njih. Oblastna odbora pa se bosta naprosila, da izdasta, dokler ne dobimo kužnega zakona za celo državo, stroge odredbe o teh boleznih. Glede na vprašanje, koliko država podpira čebelarstvo ter kakšna denarna sredstva so v ta namen na razpolago, je podal g. tajnik pojasnila. G. dr. Zupan je predlagal, naj se čimpreje urede (rajonirajo) pasišča. Tajnik je poročal, da se ta stvar že ureja. Podlaga rajoniranju so pašne razmere za poedine kraje ter tudi stanje čebelarstva v dotičnih krajih. Pri razdelitvi pašišč se bodo zaščitili interesi domačih čebelarjev. Gledalo se bo na to, da se na posamezna pašišča ne bo navozilo preveč čebel. G. Mesar je predlagal, naj se izvoli odbor za blagovni oddelek, ki bo določal cene ter tudi določal glede nakupa blaga. Sprejeto! Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je g. predsednik zaključil občni zbor z željo, da bi se vse na občnem zboru obravnavane težnje čimpreje uresničile v blagor in korist našega čebelarstva. Zahvalil se je za stvarno obravnavanje perečih zadev z željo, da bi se odlike, ki smo jo prejeli v Pragi s stvarnim in smotrenim delom, izkazali vredne. Gg. sotrudnike prosimo za prispevke za list. Suša je velika! V prihodnji številki objavimo vse, kar še imamo! Potem pa...? Pokrajinska kmetijska razstava. dbor za čebelarski oddelek Pokrajinske kmetijske razstave se obrača do slovenskih čebelarjev in podružnic Slov, čeb. društva s sledečim vabilom: »Znano je, da se v Slovenijo uvaža vedno več tujega, slabega blaga po nizkih cenah. To velja tudi za čebelarske pridelke, posebej še za med. Ker ljudje nimajo dovolj prilike, spoznavati domače producente ter dobroto in pristnost njihovih pridelkov, se vedno bolj obračajo na vsiljivo tujo konkurenco. Posledica tega bo, da bomo vedno težje razpečavali svoje blago po primernih cenah. Kar velja za med, velja več ali manj za vosek, medene in voščene izdelke, čebelarsko orodje, stroje in panje. Dolžnost vsakega zavednega čebelarja je, da se potrudi, ozir. tudi nekaj žrtvuje, da se škodljivi vplivi na prodajo in ceno domačega blaga preprečijo. Omenimo, da se na podoben način bore za svoj obstoj sadjarji, vinogradniki, mlekarji in drugi proizvajalci kmetijskih produktov. Iz istega vzroka se vrši že nekaj let, letos v času od 17. do 26. septembra v prostorih vele-sejma Pokrajinska kmetijska razstava, ki obsega skoraj vse panoge kmetijstva, med njimi tudi čebelarstvo. Odjemalci tu najlažje spoznajo producente in njih blago, Na drugi strani pa imajo proizvajalci najlepšo priliko, da hitro in ugodno svoje blago prodajo. Najvljudneje prosimo vse zavedne čebelarje in vodstva čebelarskih podružnic, da se omenjene razstave udeleže s svojimi pridelki oziroma izdelki. Izdatki, ki jih bodo imeli razstavljalci, so malenkostni. Razstavni prostor bo brezplačen z edino omejitvijo, da ne more posameznik več kot 6 panjev istega sistema razstaviti. Voznina za blago je polovična, razvrstitev predmetov na razstavi in njih varstvo in vračilo ali prodajo, bo vršil poseben čebelarski odbor. Osebna navzočnost ni potrebna. Odbor bo posredoval tudi prodajo blaga, od katerega so bili vzorci razstavljeni, — Ker so steklenice za med zelo drage, naj se vsaj nekaj medu razstavi v kozarcih (steklenicah), ostalo pa v ličnih, neprozornih posodah. Vsak razstavljeni objekt naj se po možnosti dobro označi (kot: cvetlični med, hojev med, itd.) in opremi z naslovom raz-stavljalca. — Za prvovrstno blago so predvidena posebna priznanja, — Priglase za udeležbo razstavljalcev sprejema uprava velesejma do 5. septembra 1927. V priglasu naj se navede točno, kaj vse se bo razstavilo, v kakšni množini, koliko bo potrebno prostora, cena in koliko enakega blaga ima razstavljalec še naprodaj. Blago bo treba odposlati tako, da bo vsaj do 14. septembra pri upravi velesejma v Ljubljani. Odbor za čebelarski oddelek, ki obstoja iz gg.: predsednika Josipa Verbiča in odbornikov Ad, Arkota, Avg. Bukovca, Iv. Elsnerja, Mart. Humeka, Jož, Okorna in Ivo Verbiča, dovoljuje si vse čebelarje najvljudneje vabiti, da se te prireditve v lastno korist in pa korist celokupnega čebelarstva, udeleže.« Opazovalne postaje. Jos. Verbič v Ljubljani. V juliju 1927 je bilo vreme za me- v naših krajih povsod dovolj vlage. Čez denje navidez najugodnejše, V mnogih sušo se je pritožilo samo Novo mesto, krajih ni bilo niti enega popolnoma oblač- Donosa pa vendar ni bilo. Hoja ni nikjer nega dneva. Dež je prihajal večinoma z medila, pravi kostanj pa tako slabo, kakor lahkimi in kratkimi nevihtami in je bilo že leta ne. Če bi ne dal obnožine, bi okoli J « ■o u Ih a N 00 in CM 1 m 0 00 t- OJ co CM CM 0 CM m OJ 00 CM OJ 8 CM CM CM qtusB[ 01 CM O) CM CM co CM 't 2 S co s CM co CM t- a 2 CM 1 2 CO O CM qiusBl jod CM CM Tf CM CM 0 CM 0 m 00 2 CO CM OJ 2 1 t 00 CO .2. qin;jejqo 1 1 1 1 1 1 — 1 co - - 1 1 1 1 1 - 1 - 1 1 'S Q uiojiaus s 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 qiUA3Z3p 00 CT> CO t- t- r- 1 OJ OJ CM CM CO 00 — 00 OJ 1 2 CM qia}3[zi čo čo čo čo čo čo 0 co čo čo So čo čo čo ČO čo ČO čo čo čo čo čo čo cs B co OO CM 0 0 m 0 0 0 CM m co OJ CM CO 00 1 t r^ _ 1 •g S n i ,8 - 0) co CM CM O) 0 CM 0 CM 2 0 CM OJ co CM O CM 8 co ČM 1 CO CM CO CM ČM 2 0 CM 0 CM OJ CM OJ -a CS + + + + + + + + + + + + + + + + + "f + + + N CS 3 "o. _ 1 'čd a .2. »N* '3 O U CM + CM + 00 + + CM + 2 + + o> + OJ + O + CM + 0 + CM + 1 O + CM + 0 4- 0 + + 00 + CO + t- — 0 H 1 .S. ČO ČO tO co ČO r- CM C3 CM O CO OJ CM 8 OJ CM 00 CM čo 1 0 co CO m co co CM ČO co co čo 0 CO a + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + -f >0 > 0 o> a •0 - - - to ti cd iri in CM S čo 1 CM C--SM in TP cd TJ a ■n a 1 m 8 0 in 0 00 O in m CM 0 m 0 m m t- O CM 0 0 CO 1 m O 8 kO co 8 m 8 m in 3 0 a ca i) 1 porabil 1 1 1 1 1 1 m CM m 1 1 CM 00 m CO CM CM ■f 1 0 1 CM 1 1 8 CM 1 ■n 00 >N 93 • d > m >3 t! 0 f 0 co CM 8 0 s m in CO 0 m r^ 1 1 O t- m 0 X co 1 1 1 1 1 O CO 1 m ČM 0 co OJ 1 0 .n CM 1 CS a > cj 1 8 0 m 0 ro m CO in ČM 0 1 m m 8 8 O OJ 1 1 O OJ m m 2 m ■T g 0 m <3 CM m 00 0 8 iS m co in t- 8 0 m 1. 8 m in m O CM in 1 0 <0 0 00 CM čo 8 1 m co O T m CM ■0» N ■5 a CS • 10 0 00 8 m <33 m r- 1 0 r- 1 0 0 CM m CM 0 CM 1 8 O CM 0 0 0 0 2 m CM 1 ft, 1» ro ■3 »0 0 co 0 co 0 t 0 co S m 1 m rH 0 ČM m m co m in OJ 8 1 0 CO O "t 0 m t- g CM 1 O CO 1 pridobil CM co 03 B 0 0 1 O 8 CM m co 1 m in 0 m 0 2 m CM 0 1 1 0 O 35 ■n ■o « a N O X « - O "OO cd 18 a S m s o > >N >N >N >N >N >N >N >N >N >N >N >N >N 'N >N >N a 3 >N Cfl s <; o ■o« a 3 a O .« >N >N tsj (S i l i | < < < . S 6 ro 0 1 >£s M J * s s (30 1 i 3 J 3 5 C > >u S . f I ro O h ■oo S 2 os £ ^ « 12, S ^ C rt 4) JC % ° rt H >c/3 o hJ >03 e s ro S 12. ^ u rt o ■oo O. > 43 >03 03 E rt > rt (h M O P C "E u O > rt >-5 O in ~ 1 ŠJR m -o 2 rt £2 c 5 'E —- > O O h ~ > E E ■o o p vO n r~ 3 -M CD C E ¥ m o in rt u 'E -m ii N ta a >_ o •oc v Ih O > oo a o co rt m b> 43 S O > o o . - m E « t-* O4 co « O rt > rt >0 a „ 13 o 13 > 2 m a rt N & 1 a s s 3 i« »43 , ^ ft »J > PL, K 00 O 00 rt C > -§ 0 p r- 3 >H 43 S O -M 3 >H o. 43 >N Ih M 00 CO o> ro C S «« 3 > U O Ljubljane in tudi v mariborski oblasti niti ne premaknil tehtnice. Nekoliko bolje se je obnašal v škofjeloškem okraju in odtod ob Savi navzdol proti Tacnu in Litiji. Tudi v semiški okolici ga niso ocenili najslabše. V Tacnu, na Rovih, v Belokrajini, v Ložnici in v Orehovi vasi je začela proti koncu meseca mnogo obetati otava. Posebno dobro pašo so čebelarji pripisovali travniškim in drugim manjšim deteljam. Čebele so večinoma zastavile mnogo zalege in bodo za ajdovo pašo prav močne. Od več strani poročajo, da so se letos matice zelo slabo prašile in da je mnogo rojev in izrojencev prišlo ob nje. Gosp. Polič iz Ptuja nam je v junijskem poročilu in na prošnjo še v privatnem dopisu podal nekaj svojih nazorov in nasvetov glede prevažanja v ajdovo pašo. Sedaj nam poroča, da ostaja pri svojem prepričanju, da pa si je zaradi svojih dopisov nakopal hudo nejevoljo in sovraštvo čebelarjev-sosedov. Očitajo mu, da vabi njim v škodo tuje čebelarje v ondotno okolico. V obrambo gosp. Poliča moramo iz lastnega nagiba navesti, da očitki nimajo nobene stvarne podlage. Podjetne čebelarje vabijo skoraj neizmerni in v škodo poljedelstva neizkoriščeni viri medu, ki jih opazi vsakdo, ki se vozi od Prager-skega proti naši vzhodni meji. Čebelarji naj vzamejo na znanje in naj se sprijaznijo s splošno znanim dejstvom, da je prevoz čebel v pašo že od davnih časov popolnoma svoboden in ima že od časa cesarice Marije Terezije zakonito zaščito. Gosp. Polič ne bi mogel zabraniti prevažanja, zato je imel namen usmeriti pre-važevalce tako, da bi bili po nekoliko km oddaljeni od domačih čebelnjakov, Hotel je torej v prvi vrsti varovati domačine in jim koristiti. Zato bi mu morali biti hvaležni, to pa tem bolj, ker brez njegovega posredovanja ne bi tako ugodno odrezali. Društvene vesti. Seja širšega odbora dne 15. julija t. 1. Navzočni gg.: prost Kalan, Arko, Ivo Verbič, Šmajdek, Černej, Jurančič, Peterlin, Okorn. Zapisniki zadnjih sej so se prečitali in odobrili. Društveni občni zbor. Določili smo dan in spored občnega zbora ter predelali ponovno društvena pravila s posebnim ozi-rom na nameravane izpremembe. Sklenili smo, naj se te izpremembe (dopolnila) objavijo v 8. štev. »Čebelarja«. Tajnik je poročal, da bo na občnem zboru zaradi razmer v odboru odložil tajniško in odborniško mesto. Poročila o vseslovanskem kongresu in razstavi v Pragi, zaradi odsotnosti g. urednika ni bilo. (Seja je bila sklicana na dan 16. julija. — Prip. urednika.) Slučajnosti. Tajnik je poročal o društveni knjižnici in prosil, naj odbor sklene, kje naj bo knjižnica z drugimi rečmi shranjena. Sklenili smo, da bo o tem sklepal novi odbor. Prečitalo se je ponudbo neke tvrdke za dobavo steklenic. Cena steklenic 1 kg bi bila na mestu v tvornici 3'78 Kč. brez omota, proti takojšnjemu plačilu, carina pa približno 400 Din za 100 kg. Ker je cena previsoka, se je sklenilo, da se steklenic za sedaj ne naroči. Na tajnikov predlog se je sklenilo, da se odstopi Zvezi v Celju od ministrske podpore za tečaje in predavanja delež, ki ji po številu članov pripada. IZveza v Beogradu nas je obvestila, da je v ta namen dovoljenih 7000 Din podpore, Izplačilo honorarja in povračilo stroškov za prirejena tečaja g. Peternelu se je odobrilo. Predlog tajnika, naj se priredita tečaja v Kapeli in Rogaški Slatini, je bil odklonjen. Tajnik je poročal o tečaju za vzrejo matic, ki ga je priredil v Škofji Loki. Jože Okorn, tajnik. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima sejo dne 13. sept. R. Ferjančiča, strokovnega učitelja t. 1. ob 8 zvečer pri »Nacetu«. v Mariboru, za namestnika Ivana Lukmana, Podružnica za Maribor in okolico je na občnem šol. upravitelja v Mariboru, za tajnika Franja zboru dne 16. januarja t. 1. izvolila za predsednika Luknarja, šol. upravitelja na Teznu, za blagajnika Alojzija Živka, posestnika v Pobrežju, za odbornika Franja Roškerja, učitelja v Stuncih. Luknar, tajnik. Podružnica za Laški okraj. Občni zbor se je vršil v Laškem. Zapisnik o zadnjem občnem zboru se je prebral in odobril. Načelnik je poročal, da je podružnica zaprosila okrajni zastop podpore, a ni še dobila ničesar. Konštatiral je, da ni bilo čebelne bolezni v Laškem okraju. Poročal je dalje, da je bil čebelarski tečaj pri Sv. Lenartu dobro obiskan. Predaval je g. pro{. Verbič. Podružnica je dala narediti stiskalnico za vosek po Rudlnovem sistemu. Stroj je zelo praktičen in dobro dela. Blagajnikovo poročilo je bilo odobreno. Načelnik je priporočal nakup kamnov za Čebelarski dom, pa brez uspeha. V načelstvo je izvoljen stari odbor. Zbor je sklenil, da priredi tečaj za kuhanje voska, ki naj bi bil pri načelniku Mihaelu Hrastniku v Brstniku pri Laškem. Mihael Hrastnik. Drobiž. Avgust Bukovec. Darilo za čebelarski muzej. Gospod Reggi v Ljubljani je daroval 7 starih koroških končnic in 1 kadilnik značilnega staroslovenskega sestava. Iskrena hvala! Zdravilo za nosemo? Dr. Herman Pointner v Trainskirchenu v Avstriji, piše v »Bienen Vater«, da je panje, ki so oboleli za nosemo, z uspehom zdravil s t a n i n o m. Raztopini sladkorja (v razmerju 1 kg sladkorja : 1 liter vode) je dodal 1% tanina, ki ga prodajajo v lekarnah in drogerijah. Pital je z velikimi porcijami (1 1) toliko časa, da se je bolezen vidno izboljšala. Jeseni je dal panjem zimsko zalogo take raztopine, kakršna je omenjena zgoraj. Pomladi ni bilo sledu o kaki bolezni. Ker se dr. Pointner znanstveno ukvarja s to boleznijo in je priznan strokovnjak, je njegove besede vsekakor prav resno uvaže-vati. Priporoča tudi čaj iz 30 delov rmana, 30 delov kamilic, 30 delov pelina in 10 delov encijana. To kuhajmo v 1 1 vode, odcedimo, dodajmo čaju 1 kg sladkorja in pitajmo še mlačno tekočino vsak dan enkrat vsaj deset dni, pa bo bolezen nehala. Odpornost čebelnih žerk (črvičkov) proti hladu. »Bienen Vater« prinaša članek dr. A. Himmerja iz Erlangna, ki je napravljal razne poizkuse s čebelno zalego glede odpornosti proti shlajenju. Sat je postavil v sobo. Toplina se je polagoma manjšala in se je ponoči zmanjšala na 12° C. Zalega je nehala gibati, pred vsem pa dihati. Zunanjost črvičkov se ni izpremenila, ostali so sveži in niso kazali mrtvila. Ko se je zalega zopet ogrela v toplini 30—35° C, je začela dihati in zgornji del črviča se je začel živahno gibati. To pa je najbolj čudno: zalega prenese shlajenje neverjetno dolgo. Če se toplina ne zmanjša pod 180 C, ostanejo ličinke izven celice do šest dni žive. Starejše zdrže še dalj, mlajše manj, ne da bi dobivale kaj hrane. Sate z zalego, ki so bili 12 do 18 ur v sobni temperaturi, je dr. Himmer dal v panje nazaj. Iz-prva se čebele niso zmenile zanje. Čez neko- liko ur, ko se je zalega ogrela, so jo začele pitati. Razvijala se je normalno. Ne puščajte čebel predolgo v ajdi! Čim paša mine, je dolžnost tistega čebelarja, ki je pripeljal v ajdo, da čebele takoj odpelje, da ne nastane rop. Domači čebelarji naj zože žrela svojih panjev in naj nikar ne brskajo po njih, da ne privabijo tujih čebel. Imejmo ozire drug na drugega. Ne drezajmo po nepotrebnem v — sršenova gnezda! Medica iz hojevega medu. Lani sem opral v mlačni vodi pokrovce, ki sem jih dobil pri odkrivanju medu. Dasi se je med že prej skoraj ves odcedil, ga je bilo na pokrovcih še vedno toliko, da je bila voda toliko sladka, da je sveže jajce nesla skoraj tako, da ga je prav malo molelo iz nje. To vodo sem prvotno nameraval porabiti za kis, pa sem se premislil. Ne da bi jo kuhal, sem jo precedil in nalil v sodček s 301 vsebine, ki sem ga postavil oktobra meseca prav na toplo v kuhinjo. Medica je kmalu začela kipeti in je kipela štiri mesece. Potem sem jo pretočil v čist sodček, ga zabil in od časa do časa žalil. Sedaj je zrela, čista in rumena kot cekin, močna pa jako. Okusa je izredno prijetnega. Ne bi verjel, da se da iz jelovega medu napraviti tako fina medica. Ali so bili ljubljanski čebelarji urni, ko se je prve dni avgusta meseca raznesel glas, da pod Krimom hoja medi. V treh dneh je bilo napeljanih v podružnični čebelnjak veliko število panjev od blizu in daleč. Vse je vrelo pod Krim. Tudi avtomobili so prišli na pomoč. Bila je prava pravcata mobilizacija čebelarske garde, ki se je sijajno obnesla, hoja pa ne . .. Komaj so bile čebele na mestu, je nastalo deževno vreme, ki je podrlo vse upe. O, sv. Ambrož, v nevarnosti si, da izgubiš patronat nad ljubljanskimi čebelarji. Nič ne de, na vse to razočaranje ga bomo pri Nacetu vseeno polič zvrnili. Pa ne odnehamo! Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 1. Pripomočki za pomirjenje čebel oziroma za varstvo proti piku. Brizgalnica za roje ........................ 160 — Euskol (zavitek).......................... 8 — Kadilniki (boljši).......................... 90 —• Kadilniki............................. 85 — Čebelarska kapa s tkanino...................... 45 — Čebelarska kapa, žimnata....... . . "............. 46 — Pajčolani............. ............... 30 — Pajčolani............................ 34 — Pajčolani z žimnatim vložkom..................... 46 — Čebelarske pipe (pihalnik Dathe).................... 70 — Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden............. 8 50 Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo....... 30 — Čebelarske rokavice......................... 80 — Samokadilnik »Vulkan«....................... 125 — 2. Pitanje čebel. Baloni za 1 liter.......................... 8 — Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča......... 16 - Baloni za 1 liter z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča......... 18 — Pitalnik za A. Ž.-panj iz bele pločevine................. 18 — 3. Matica, Barva za označevanje matice..................... 14 Matičnice (kletke) raznih vrst............. od Din 2- do 13 — Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... 3 — 4. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emajliran...... 130 — Doza za 25 kg medu, iz fine pločevine................. 40 — Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici.............. 12 — Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu............ 100 — Nož za izpodrezavanje satja..................... 10 — Nož za odkrivanje satja....................... 10 — Pločevinaste posode za med, a 4 kg.................. 12 — Pločevinaste posode za med, za 55 kg................. 20" ■ — Pločevinaste posode (glej doza) za 25 kg................ 40 — Leseni sodi za 50 kg........................ 50 — Pločevinasto sito za čiščenje medu................... 20 — Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec............... 3 50 Pločevinasto točilo, neemajlirano, z železnim okriljem, za 3 satnike...... 1000 — Pločevinasto točilo, neemajlirano, z bronastim okriljem, za 3 satnike..... 1100 — Pločevinasto točilo za med, najnovejšega sestava za 3 satnike, 27X41 cm, emajlirano 1120 — Pločevinasto točilo za med, z bronastim okriljem in emajlirano........ 1220 — Pločevinasto točilo za 10 okvirov, obojestransko, za velike obrate .,..., 3580 — Predmet Cena Din P 80 _ 28 — 5. Satnice in žičenje. 6 — Garnitura za vdclavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... 30 — 14 — 18 — 44 —1 65 — 70 — 53 — 3 — 50 — — 40 6. Panj in njega deli. 280 — 325 — 350 — Kovinski deli za A. Ž.-panj: 7 50 3 — 2 80 3 — 8 — 3 — — 40 5 — — 35 12 — 8 — 40 — 1 75 2 — Matična rešetka, močna (domačega fabrikata), za 1 panj .......... 12 — 150 — Matična rešetka, najfinejša, sestavljena iz palčic, 34X15 cm......... 18 — Zapahi za žrela; 2 — 1 50 7, Pripomočki za delo v in izven panja. 34 — 26 — 33 — 25 — 10 — 8 — 8. Razno. 10 — 3 — 24 — 1150