jfc REPUBLIKA SLOVENIJA J/l/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE YUY[J "ru-r . 'j- - J^jj jigoiooioioiej-foioJB ■taionoiiomioftf' jt/noiiDomo^n uj-fm 'loiooioloio inn iffla^H loiooioioioilioioif W10101 1 101010' www.stat.si Drevo, gozd, les Ljubljana, maj 2011 ^ZBIRKA^ BROŠURE M STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Drevo, gozd, les mM ««&»» Gozd, drevo, les Avtorice Spela Gale, Milena Lešic, Barbara Kutin Slatnar Fotografija na naslovnici Du{an Jože Dimc Tisk tiskarna Janu{ Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 51 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630(497.4) GALE, Špela Drevo, gozd, les / [avtorice Špela Gale, Milena Lešic, Barbara Kutin Slatnar]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2011 ISBN 978-961-239-230-7 1. Gl. stv. nasl. 2. Lešič, Milena 3. Kutin Slatnar, Barbara 256139008 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 470 izvodih Uvodna beseda Združeni narodi so leto 2011 razglasili za mednarodno leto gozdov - z namenom, da se okrepi zavest o trajnostnem upravljanju obmo~ij, ki jih pokrivajo gozdovi, in da se okrepi zavest o potrebnosti varovanja in trajnostnega razvoja takih obmo~ij. Statisti~ni urad RS se tem prizadevanjem pridružuje s priložnostno brošuro. V njej analiti~no povzemamo klju~ne podatke in kazalnike o gozdu in gozdarstvu v Sloveniji - ti namre~ povedo marsikaj o pomenu gozda, o stanju slovenskih gozdov, o odnosu družbe do gozda in o njenem vplivu na gozd, pa tudi o razvojnih možnostih v gozdarski dejavnosti in o možnostih za izobraževanje in zaposlitev v tej stroki. Ponekod smo dodali tudi dostopne informacije za države ~lanice EU-27, da lahko stanje, ki ga prikazujejo izbrani podatki, umestimo v širši evropski prostor. Publikacija je namenjena najširšemu krogu bralcev, zato smo si še posebej prizadevali, da so strokovni prikazi kar se da razumljivi in tudi poljudni. Za nazornejšo predstavitev pa zbrane podatke in kazalnike prikazujemo v enostavnih tabelah, grafikonih ali kartah; vsak tak prikaz je opremljen tudi s kratkim komentarjem. V želji, da bi bila ta brošura dobro sprejeta, še posebej med mladimi, ki se zanimajo za gozdarstvo, smo za pravilno razumevanje na koncu dodali nekaj definicij in seznam avtohtonih drevesnih vrst na Slovenskem. Vabimo vas, da se sami prepri~ate, kaj pripovedujejo statisti~ni podatki o gozdovih in gozdarstvu na Slovenskem. VmŠL Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO Pomen gozda v Sloveniji.................................................7 1 Stanje slovenskih gozdov.............................................9 1.1 Povr{ina gozda.................................................... 10 1.2 Lastni{tvo gozdov................................................. 12 1.3 Lesna zaloga...................................................... 14 2 Gospodarski vidik gozdov ........................................... 17 2.1 Letni prirastek in posek lesa................................................................................18 2.2 Intenzivnost poseka lesa ......................................................................................20 2.3 Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti ......................................................22 2.4 Vrednost vmesne potro{nje v gozdarski dejavnosti..........................................24 2.5 Trgovina z lesom (uvoz, izvoz)..............................................................................26 3 Okoljski in socialni vidik gozdov......................................27 3.1 Zdravstveno stanje gozdov..................................................................................28 3.2 Gozdovi s posebnim namenom............................................................................30 3.3 Les, vir obnovljive energije ....................................................................................32 3.4 Lesni odpadki..........................................................................................................34 3.5 Pestrost živalskih in rastlinskih vrst....................................................................35 3.6 Bruto dodana vrednost in zaposlenost v gozdarski dejavnosti......................36 4 Razvojne možnosti v gozdarski dejavnosti..............................39 4.1 Storilnost..................................................................................................................40 4.2 BDV na zaposlenega..............................................................................................40 4.3 Izpusti CO2................................................................................................................40 4.4 Izobraževanje na področju lesarstva in gozdarstva........................................41 Dodatek Seznam avtohtonih drevesnih vrst na Slovenskem........................................................43 METODOLOŠKA POJASNILA..............................................................................................44 Definicije nekaterih uporabljenih pojmov........................................................................44 Statistično znamenje, kratice in merske enote..............................................................45 Seznam kratic za imena tujih držav..................................................................................45 Viri in literatura ....................................................................................................................46 Pomen gozda v Sloveniji Gozd je najvišje organizirana življenjska skupnost rastlin in živali v življenjskem prostoru, zato ima poseben pomen. Uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in ~lovek. Gozd pokriva tretjino kopne Zemljine površine V letu 2009 so gozdovi obsegali na Zemlji 31 %, v Evropski uniji 42 %, v Sloveniji pa ve~ kot 58 % kopne površine (tj. 1.186.104 hektarjev). Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozdovi za ljudi: varujmo območja, pokrita z gozdovi Združeni narodi so leto 2011 razglasili za mednarodno leto gozdov. Zato veliko vladnih in nevladnih ter raziskovalnih organizacij v Sloveniji pripravlja v letu 2011 razli~ne aktivnosti, namenjene dvigovanju zavesti o trajnostnem upravljanju gozda, o potrebnosti varovanja obmo~ij, ki so pokrita z gozdovi, ter o pomenu trajnostnega razvoja na takih območjih. Usklajevalec omenjenih aktivnosti v Sloveniji je MKGP, vse aktivnosti pa potekajo pod geslom Gozdovi za ljudi. Gozd - vrednota in vir številnih dobrin Gozd nam zaradi svojih raznovrstnih vlog nudi najrazličnejše dobrine - les, gozdne sadeže, prostor za rekreacijo in oddih, delo -, hkrati pa tudi omogoča ohranjanje čiste pitne vode in vezavo ogljikovega dioksida in tako blaži podnebne spremembe. Gozd je življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst in pomemben element pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Samo drevesnih vrst, ki so na našem ozemlju avtohtone, je v naših gozdovih 69. Kako ravnamo z gozdom v Sloveniji? Kakšne spremembe lahko zaznamo s spremljanjem statističnih podatkov o gozdu in gozdarstvu v Sloveniji? Številna imena naselij govorijo o tesni povezanosti človeka z gozdom Tesna povezanost človeka z gozdom se zanimivo odraža tudi v poimenovanju mnogih slovenskih naselij. Okoli 11 % imen naselij izvira iz občnih imen za gozd (gozd, hosta, boršt), za vrste gozda (brezje, hrastje, bukovje) ali oblike gozda (gaj, log) ali iz imen za drevesno vrsto (lipa, breza); med takimi imeni so najpogostejša Brezje, Gaberje, Bukovje, Lipa, Log, Hrastje. Krajevna imena Gozd, Gozdec, Boršt, Hosta, Log se v seznamu slovenskih krajevnih imen pojavijo kar 78-krat. Besedni oblak 1: Imena naselij, povezanih z gozdom, ki imajo skupni koren, Slovenija, 2011 gozd gozdec leskovec ^^ DREN DRENIK D H EN O VE C - BUKOVJE DOBvolčje „ cerovec un AOTUn ArT ir borovci borje JELŠA JELOVOHRAST GABERJEGABR?1eHEK OREHOVICA v v BEZGOVICA BREST v 5WE&JE JESEN JtSEWCt CESNJICE CRESNJEVEC BORŠT VRBAdobRAVAJAVOR javorje JABLANCE | p GAJ BREZA BREZJE JELENDOt KOSTANJ hOSTAKJEVIGA Vir: GURS Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle. Nova publikacija Gozd, drevo, les V nadaljevanju te publikacije želimo predstaviti nekaj najzanimivejših podatkov o gozdu in gozdarstvu v Sloveniji z vidika različnih vlog, ki jih ima gozd za ljudi. Za pripravo teh podatkov smo uporabili različne vire podatkov. Zbrano gradivo smo razdelili v štiri vsebinske sklope z naslednjimi naslovi: Stanje slovenskih gozdov, Gospodarski vidik gozdov, Okoljski in socialni vidik gozdov, Razvojne možnosti v gozdarski dejavnosti. V okviru vsakega poglavja smo pripravili več kazalnikov, s katerimi želimo statistično prikazati večpomenskost gozda ter možnosti za trajnostno gospodarjenje z gozdom. V sklepnem poglavju dodajamo nekaj kazalnikov, ki nakazujejo prihodnje priložnosti Slovenije pri gospodarjenju z gozdom. 1 Stanje slovenskih gozdov 1.1 Površina gozda Grafikon 1: Površina gozda11, Slovenija 1000 ha 1160--— — —L 1120--_______JL 1080-- ______________ 1040-- ______________ 1000 Ml II II II II II II II II II II II II — 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1 Površine v zaraščanju niso zajete. Vir: Zavod za gozdove Slovenije Tabela 1: Gozdovi od skupne površine zemljiš~, Slovenija % Leto Gozd11 1996 54,2 2000 55,9 2007 58,4 2008 58,5 2009 58,5 1) Površine v zaraščanju niso zajete. Vir: Zavod za gozdove Slovenije ■ Površina gozdov v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečala skoraj za 3 %. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so gozdovi leta 2009 pokrivali 1.186.104 hektarjev površine ali 58,5 % ozemlja Slovenije. Spremembe v površini gozda spremlja tudi MKGP v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč; pri tem sodeluje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Po teh podatkih obsega površina gozda 1.213.945 hektarjev ali 59,9 % celotnega ozemlja Slovenije. ■ Površina gozda in drugih gozdnih zemljišč je v 27 državah članicah EU v letu 2005 obsegala - po podatkih Eurostata - 177 milijonov hektarjev ali 42 % celotnega ozemlja EU-27. ■ Slovenija je bila v letu 2005 po deležu površin gozda in drugih gozdnih zemljišč na tretjem mestu (65 %). Med državami članicami EU-27 sta se pred njo uvrstili samo Finska (77 %) in Svedska (75 %); najmanjše deleže površin, ki jih je pokrival gozd, pa so imele Malta (1 %), Irska (10 %), Nizozemska (11 %) in Združeno kraljestvo (12 %). 1.2 Lastništvo gozdov Grafikon 2: Lastništvo gozdov, Slovenija, 1996 in 2009 24 c Vir: Zavod za gozdove Slovenije Tabela 2: Družinske kmetije z gozdom, Slovenija zasebni ^ državni Družinske kmetije z gozdom število Površina gozda 1.000 ha 2000 76.670 395 2003 68.659 386 2005 68.935 377 2007 67.154 378 Vir: SURS ■ Lastni{ka sestava gozdov se je pri nas v zadnjih letih spreminjala predvsem zaradi denacionalizacijskih postopkov. Leta 1996 je bilo 33 % državnih in 67 % zasebnih gozdov; v letu 2009 se je lastni{ka sestava spremenila v korist zasebnih gozdov; teh gozdov je bilo takrat 76 %, državnih gozdov pa je bilo 24 %. Ker so navedeni podatki (povzeti so po gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot Zavoda za gozdove Slovenije) v povprečju stari 5 let, se glede lastni{tva gozdov nekoliko razlikujejo od realnega stanja. ■ Med gozdovi v zasebni lasti je velik del teh gozdov v lasti kmetijskih gospodarstev ali t. i. družinskih kmetij (v letu 2007 jih je bilo okoli 42 %). Po statističnih podatkih iz raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev v letih 2000, 2003, 2005 in 2007 se {tevilo družinskih kmetij, ki ustrezajo merilom t. i. evropsko primerljive kmetije, zmanj{uje. Vzrok za to je opu{čanje kmetovanja na manj{ih družinskih kmetijah, ki imajo tudi gozd. Zaradi tega se ne zmanj{uje {tevilo lastnikov gozdov, temveč {tevilo takih družinskih kmetij, ki ustrezajo merilom (definiciji) evropsko primerljive kmetije in ki so predmet opazovanj v okviru prej omenjenega raziskovanja. V letu 2005 je bilo družinskih kmetij, ki so imele tudi gozd, za okoli 10 % manj, leta 2007 pa za okoli 12 % manj kot v letu 2000. ■ Z zmanj{anjem {tevila družinskih kmetij z gozdom se je ustrezno zmanj{al tudi celoten delež gozda v sklopu kmetijskih gospodarstev: v letu 2003 je bil ta za 1,5 % manj{i, v letu 2007 pa za 2,9 % manj{i kot v letu 2000. Grafikon 3: Družinske kmetije z gozdom in površina njihovih gozdov, Slovenija 60000 2000 2003 2005 2007 □ delež gozda ' število družinskih kmetij Vir: SURS 1.3. Lesna zaloga Grafikon 4: Lesna zaloga, Slovenija mio. mJ 400 300 200 100 © SURS 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 skupaj — iglavci listavci Vir: Zavod za gozdove Slovenije Tabela 3: Struktura lesne zaloge, Slovenija 1996 2000 2007 2008 2009 Listavci 51 52 53 53 53 Iglavci 49 48 47 47 47 ■ S povečevanjem površine gozdov se povečuje tudi lesna zaloga. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je ta v letu 2009 glede na leto 2008 povečala za 1,6 %; približno za toliko se je povečala tudi količina povprečne lesne zaloge na hektar. Po gozdnogospodarskih načrtih je lesna zaloga v letu 2009 znašala 327.458.500 m3, lesna zaloga na hektar pa 276 m3/ha. ■ Razmerje v strukturi lesne zaloge glede na vrsto drevja se nekoliko spreminja: leta 2009 je bilo listavcev 53 % ali za 2 % več kot leta 1996, iglavcev pa 47 % ali za 2 % manj kot leta 1996. ■ Slovenija je bila v letu 2005 po količini lesne zaloge, z 275 m3 na hektar gozda, na petem mestu med državami članicami EU-27 z največjo lesno zalogo. Vir: Zavod za gozdove Slovenije % 2.1 Letni prirastek in posek lesa Grafikon 5: Letni prirastek in posek lesa, Slovenija leto | ' ' ' 2009 h | ' ' ' 2008 ; | ' ' ' 2007 ; | ' ' ' 2006 ; i ' ' ' — 2005 : || ' ' — 2004 [ ' ' — 2003 ; I ' ' 2002 ; I ' ' 2001 ; I ' ' 2000 : I ' ' 1999 ; I ' ' 1998 ; I ' ' 1997 ; | | | 1996 [ 4000 3000 2000 1000 0 0 letni posek, 1000 m3 Vir: Zavod za gozdove Slovenije Tabela 4: Povr{ina gozda, letni prirastek in posek lesa, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Površina (1000 ha) Letni prirastek (1000 m3) Letni posek (1000 m3) 1.134,2 6.871,9 2.609,0 1.142,9 6.924,8 2.614,3 1.149,6 7.102,2 2.645,6 1.157,8 7.290,5 3.007,1 1.163.8 7.445.9 2.958,0 1.169,2 7.569.0 3.236.1 1.173,8 7.652,0 3.718,3 1.183,3 7.822,1 3.242,1 1.185,1 7.868,5 3.427,4 1.186,1 7.985,3 3.374,2 Vir: Zavod za gozdove Slovenije l l l l l l l l l l l l l l 1 l l l l l l l 1 l l l l l l l 1 l l l l l l l 1 i i i i i i i 1 O SURS l l l l l l 1 l l l l l l 1 l l l l l l 1 l l l l l l 1 l l l l l l 1 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 letni prirastek, 1000 m3 Grafikon 6: Posek lesa, Slovenija indeks 140 120 100 80 60 jA &SURS A V ---- N— V 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 iglavci listavci ■ Razmerje med posekom iglavcev in posekom listavcev se med leti razlikuje. Vrednosti indeksov poseka iglavcev kažejo, da se je posek iglavcev v zadnjih desetih letih večinoma povečeval (vrednost indeksa je bila večja od 100), le v letih 2004, 2007 in 2009 se je v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšal (vrednost indeksa je bila manjša od 100). Indeksi poseka listavcev kažejo izrazitejša nihanja kot indeksi poseka iglavcev. Indeks poseka listavcev je dosegel najvišjo vrednost v letu 2006, indeks poseka iglavcev pa v letu 2003. Vir: Zavod za gozdove Slovenije, SURS ■ Površina gozda in letni prirastek lesa sta v opazovanem obdobju 2000-2009 naraščala. Letni prirastek je leta 2009 obsegel skoraj 8 milijonov m3 ali za okoli 16 % več kot v letu 2000. Posek lesa je med letoma 2000 in 2009 nihal; leta 2009 je znašal več kot 3 milijone m3 ali za 1,5 % manj kot leta 2008. 2.2 Intenzivnost poseka lesa Grafikon 7: Intenzivnost poseka, Slovenija % 49 S SURS *""41 "43 44 42 38 38 37 40 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: Zavod za gozdove Slovenije, SURS ■ S povečevanjem površine gozdov se je povečeval tudi letni prirastek lesa. Leta 2009 je dosegel skoraj 8 milijonov m3 lesa, kar je za 1,5 % več kot v predhodnem letu. Posek lesa je leta 2009 obsegal več kot 3 milijone m3 lesa ali za okoli 29 % več kot leta 2000. ■ Intenzivnost poseka lesa se je med državami EU-27 leta 2005 precej razlikovala: najvišje stopnje intezivnosti poseka lesa so izkazovale Portugalska, Švedska, Belgija in Češka republika, najnižje pa Malta, Ciper in Italija; višjo od povprečja v EU-27 so leta 2005 izkazovale še Slovaška, Finska, Litva, Latvija, Nizozemska, Avstrija in Španija; Slovenija se je tedaj s 44-odstotno intenzivnostjo poseka uvrščala v skupino držav, katerih vrednost tega kazalnika je bila nižja od povprečja v EU-27. Približno enako stopnjo intenzivnosti poseka lesa kot Slovenija so izkazovale še Romunija, Združeno kraljestvo in Nemčija. ■ Hitrejša rast poseka od rasti prirastka lesa se kaže v višji vrednosti intenzivnosti poseka lesa. Intenzivnost poseka lesa torej izraža razmerje med posekom in prirastkom. Intenzivnost poseka lesa je med leti nihala; najvišjo vrednost je dosegla v letu 2006, in sicer skoraj 49 %. V letu 2009 je znašala 1,3 odstotne točke manj kot v letu 2008, to je okrog 42 %. 2.3 Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti Tabela 6: Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti, Slovenija mio. EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Proizvodnja skupaj 71,8 77,7 82,7 93,2 98,1 104,4 150,0 149,1 163,2 152,9 Iglavci, okrogel industrijski les 30,5 32,9 35,6 41,0 47,5 56,0 71,9 83,5 88,8 73,2 Listavci, okrogel industrijski les 28,9 35,3 34,0 35,8 23,2 12,3 22,6 24,6 28,7 27,0 Les za kurjavo (tudi les za oglje) 7,6 4,2 4,1 5,1 11,0 18,0 25,6 25,9 28,7 30,9 Drugi proizvodi 0,6 0,7 0,6 0,6 0,5 0,6 0,7 0,7 0,6 0,5 Gozdarske storitve 4,1 4,6 8,4 10,8 15,9 17,4 29,2 14,5 16,4 21,4 Vir: SURS Tabela 7: Odkupne cene gozdnolesnih sortimentov, Slovenija EUR/m3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Okrogel les, iglavci 25 27 28 26 33 36 41 50 55 50 Hlodi za žago in furnir 31 33 36 35 38 41 46 55 60 56 Les za celulozo in plošče 12 12 12 12 14 14 16 20 20 20 Drug okrogel ind. les 21 16 15 20 24 29 30 33 36 33 Okrogel les, listavci 57 49 47 52 59 50 54 57 64 56 Hlodi za žago in furnir 76 80 76 81 78 58 66 69 79 72 Les za celulozo in plošče 14 14 14 14 11 16 26 32 33 29 Drug okrogel ind. les 26 27 26 26 29 32 34 40 37 30 Les za kurjavo (iglavci in listavci) 14 14 14 14 15 19 26 33 31 31 Vir: SURS Grafikon 8: Struktura proizvodnje gozdarske dejavnosti, Slovenija 80 ——-—-—-_.—.__ 60-- _____ _L-'_ _ _ _ 40---—-—-—-— — — — — — - 20— — — — — — — — — — -o —I—I—LJ—U—U—U—U—U—U—U—U— 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 ^ gozdarske storitve ostali proizvodi ^ les za kurjavo (tudi les za oglje) ^ listavci, okrogel industrijski les | iglavci, okrogel industrijski les Vir: SURS ■ Gozdarska dejavnost obsega gojenje gozdov, sečnjo, nabiranje gozdnih dobrin in storitve za gozdarstvo. ■ Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti je od leta 2000 do leta 2009 večinoma nara{čala. Leta 2000 je zna{ala 72 milijonov EUR, leta 2009 pa 153 milijonov EUR (torej se je več kot podvojila), vendar je bila v letu 2009 za okrog 6 % nižja kot v letu 2008. ■ V obdobju 2000-2009 je povprečna odkupna cena okroglega lesa iglavcev nara{čala do leta 2008, odkupna cena okroglega lesa listavcev pa je med leti nihala, v letu 2009 pa je bila približno enaka kot v letu 2000. ■ Povprečne odkupne cene gozdnolesnih sortimentov so v obdobju med 2000 in 2009 nihale, po letu 2005 pa so se izraziteje dvigale cene okroglega lesa iglavcev, predvsem zaradi dražjih hlodov za žago in furnir. Povprečna cena okroglega lesa iglavcev je leta 2009 znova padla in dosegla 50 EUR za m3. Povprečne cene okroglega lesa listavcev so bile v vsem obdobju vi{je kot cene iglavcev, v letu 2009 pa je povprečna odkupna cena spet nekoliko padla, in sicer na 56 EUR za m3. ■ V strukturi proizvodnje gozdarske dejavnosti je med letoma 2000 in 2009 prevladoval okrogel industrijski les iglavcev in listavcev (ta vključuje hlode za žago in furnir, les za celulozo in plo{če ter drug okrogel industrijski les), vendar je delež tega lesa upadal, in sicer je leta 2000 zna{al 83 %, leta 2009 pa 66 % (torej je upadel skoraj za 18 %). Delež lesa za kurjavo je v opazovanem obdobju najbolj nara{čal, predvsem zaradi manj{ega deleža okroglega industrijskega lesa listavcev. Delež gozdarskih storitev je nihal; leta 2009 je dosegel 14 % od skupne proizvodnje gozdarske dejavnosti. 2.4 Vrednost vmesne potro{nje v gozdarski dejavnosti Tabela 8: Vmesna potrošnja v gozdarski dejavnosti, Slovenija mio. EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vmesna potrošnja 17,2 17,6 21,1 25,3 30,6 36,2 51,6 34,7 42,7 47,9 Sadike 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 0,9 0,6 0,5 0,5 Energija 8,3 7,9 7,3 9,1 9,0 12,5 14,6 12,6 17,8 17,4 Zaščitna sredstva in pesticidi 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,3 0,2 Vzdrževanje opreme 2,9 3,2 3,5 3,4 3,8 4,2 4,7 5,2 5,9 6,2 Gozdarske storitve 4,1 4,6 8,4 10,8 15,9 17,4 29,2 14,5 16,4 21,4 Posredno merjene storitve finančnega posredništva 1,0 1,0 1,0 0,9 0,8 0,9 1,2 0,8 0,9 1,4 Drugi proizvodi in storitve 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,7 0,8 0,9 0,7 Vir: SURS Grafikon 9: Struktura vrednosti vmesne potro{nje v gozdarski dejavnosti, Slovenija % 100 80. 60 40- 20. ^ drugi proizvodi v gozdarski dejavnosti posredno merjene storitve finančnega posredništva ^ gozdarske storitve | vzdrževanje opreme ^ zaščitna sredstva in pesticidi ^ energija J sadike 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: SURS Grafikon 10: Struktura potro{nje energentov v vmesni potro{nji, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 ^ maziva I I bencin, dizel elektrika Vir: SURS ■ K skupni vrednosti vmesne potrošnje, ki vpliva na dodano vrednost gozdarske dejavnosti, je med 2000 in 2009 največ prispevala rast vrednosti gozdarskih storitev. Največjo vrednost so te dosegle leta 2006 (29,2 milijona EUR). Poleg gozdarskih storitev sta na vmesno potrošnjo bistveno vplivala tudi vzdrževanje opreme in potrošnja energije; vrednost energije je v obdobju 20002009 najhitreje naraščala, v letu 2009 pa dosegla več kot 17 milijonov EUR. ■ Vrednost gozdarskih storitev je v vmesni potrošnji med 2000 in 2009 večinoma predstavljala največji delež. Od leta 2000 se je njen delež povečal skoraj za 21 % in je v letu 2009 znašal skoraj 45 %. Delež potrošene energije je leta 2000 dosegel najvišjo vrednost, več kot 48 %, potem je počasi padal in leta 2009 je znašal nekaj več kot 36 %. ■ Izmed goriv je bilo za gozdarsko dejavnost porabljenega največ bencina in dizelskega goriva, in sicer sta k skupni vrednosti potrošene energije v 2009 prispevala 96,5 %. Njun delež je bil v celotnem obdobju stabilen, postopoma se je zmanjševala le poraba elektrike; njen delež se je od leta 2000, ko je znašal skoraj 4 %, do leta 2009 zmanjšal za 2,5 odstotne točke. 2.5 Trgovina z lesom (uvoz, izvoz) Vir: SURS Grafikon 11: Uvoz in izvoz okroglega lesa, Slovenija 350 300 250 200 150 100 50 0 uvoz, 1.000 m3 ^ hlodi za žago in furnir I I drugi okrogli les" 1) Drugi okrogli les zajema les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les. Vir: SURS ■ Do leta 1999 sta izvoz in uvoz okroglega lesa v Sloveniji nihala. Od leta 1999 pa do leta 2004 je bila Slovenija neto uvoznik okroglega lesa. Potem se je od leta 2005 do leta 2009 izvoz okroglega lesa vsako leto povečeval, uvoza pa je bilo vsako leto manj. V strukturi uvoza v letu 2009 sta prevladovala les za celulozo in plošče ter drugi okrogel industrijski les oziroma les slabše kakovosti, in sicer s 87-odstotnim deležem. ■ V strukturi izvoza v letu 2009 je bilo skoraj 39 % hlodov za žago in furnir. Po podatkih zunanje trgovine je med sortimenti prevladoval izvoz hlodov iglavcev, in sicer v Avstrijo. Povečeval se je tudi izvoz lesa za kurjavo; v letu 2009 smo ga največ izvozili v Italijo. leto H les za kurjavo Tabela 9: Izvoz in uvoz okroglega lesa, Slovenija 1.000 m3 Leto Izvoz Uvoz 2005 423 409 2006 557 421 2007 720 260 2008 724 241 2009 767 262 3.1 Zdravstveno stanje gozdov Vir: Gozdarski inštitut Slovenije Grafikon 12: Povprečna osutost krošenj dreves, Slovenija % esuRS 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 — skupaj — iglavci listavci Vir: Gozdarski inštitut Slovenije ■ Kot osnovni kazalnik za oceno zdravstvenega stanja dreves se uporablja osutost krošenj; ta izraža okularno ocenjen delež (v %) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) v primerjavi z namišljenim normalnim drevesom istega socialnega položaja, iste drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjuje se na 5 % natančno. Za poškodovano štejemo tisto drevo, katerega stopnja osutosti je višja od 25 %. ■ Povprečna stopnja osutosti dreves je bila v letu 2009 približno 26-odstotna ali skoraj za 0,5 % višja kot v letu 2008. Povprečni osutosti iglavcev in listavcev sta bili podobni. Tako je ta pri iglavcih znašala nekaj več kot 26 %, pri listavcih pa nekaj manj kot 26 %. ■ Od leta 2000 se je povprečna osutost krošenj zvišala za 5,5 %, v zadnjih petih letih pa za 2,6 %. ■ Povprečni indeks osutosti ali delež dreves, ki imajo osutost višjo od 25 %, je znašal v letu 2005 v Sloveniji 30,6 % in je bil nad povprečnim indeksom osutosti za države članice EU-27, ki je znašal 24 %. Tabela 10: Povprečna osutost krošenj dreves, Slovenija Leto Skupaj 2005 23,5 2006 23,3 2007 25,4 2008 25,7 2009 26,1 3.2 Gozdovi s posebnim namenom Tabela 11: Varovalni gozd in gozdni rezervati, Slovenija Leto Varovalni gozd Gozdni rezervati 2000 62,2 10,5 2005 100,8 9,6 2007 100,2 9,6 2008 100,1 9,6 2009 110,1 9,6 Vir: Zavod za gozdove Slovenije Grafikon 13: Varovalni gozd in gozdni rezervati, Slovenija 12- ■ Površina varovalnih gozdov v Sloveniji se povečuje: leta 2009 je ta obsegala 110.112 ha, tj. za 10 % več kot leta 2008 in za okoli 77 % več kot leta 2000. ■ Leta 2009 je bilo v Sloveniji 9.619 ha gozdnih rezervatov oziroma gozdov, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Pomembni so za ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdovih in za raziskovanja, proučevanja in spremljanja naravnega razvoja gozdov ter za varstvo naravnih vrednot. ■ V letu 2005 je znašal delež gospodarskih gozdov, tj. večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, v EU-27 okoli 73 % od skupne površine gozdov. Največje deleže gospodarskih gozdov so med državami članicami EU-27 izkazovale Nemčija (99 %), Luksemburg (97 %) in Belgija (96%), najmanjše pa Ciper (11 %), Španija (37 %) ter Portugalska (52 %) in Grčija (53 %). ■ Slovenija se je v letu 2005 z 88-odstotnim deležem gospodarskih gozdov uvrstila med države članice EU-27 z večjim deležem gospodarskih gozdov. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 I I gozdni rezervati — varovalni gozd Vir: Zavod za gozdove Slovenija 1.000 ha 3.3 Les, vir obnovljive energije Tabela 12: Poraba lesa in lesnih odpadkov za energetske namene, Slovenija 1.000 m3 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poraba skupaj 2.673,1 2.893,5 2.916,9 2.970,3 2.951,9 2.985,7 3.265,6 3.022,8 Proizvodnja elektrike in toplote 95,3 127,6 172,6 173,7 167,4 165,4 512,1 356,0 Končna poraba lesa 2.577,8 2.765,9 2.744,3 2.796,6 2.784,5 2.820,3 2.753,5 2.666,9 Vir: SURS Tabela 13: Proizvodnja elektri~ne energije in kon~na poraba energije, Slovenija 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 GWh Proizvodnja elektri~ne energije skupaj 14.600,0 13.821,0 15.272,0 15.117,0 15.115,0 15.043,0 16.398,0 16.401,0 od tega iz obnovljivih virov energije 3.414,0 3.085,0 4.223,0 3.580,0 3.706,0 3.382,0 4.310,0 4.910,0 od tega iz lesa in druge trdne biomase 83,8 98,1 92,5 81,6 75,5 T 1 62,8 232,4 119,6 Končna poraba energije skupaj 19.9040 20.7121 21.2941 216.960 IJ 218.928 217.253 231.069 204.776 od tega iz obnovljivih virov energije 16.634 18.051 18.414 18.922 18.365 18.184 18.416 18.176 od tega iz lesa in druge trdne biomase 1.6578 17.676 17.940 18.345 17.545 16.977 16.710 16.116 Vir: SURS Grafikon 14: Proizvodnja elektri~ne energije, Slovenija % ©SUBS 1 1 1 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 iz OVE11 glede na celotno proizvodnjo iz lesa glede na proizvodnjo iz OVE11 11 OVE, obnovljivi viri energije Vir: SURS ■ Poraba lesa in lesnih odpadkov za energetske namene je do leta 2008 večinoma naraščala in tedaj dosegla najvišjo vrednost, 3,2 milijona m3. V letu 2009 je v primerjavi s predhodnim letom upadla za 7,4 %. Končna poraba lesa (ta vključuje porabo lesa v gospodinjstvih ter v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in rudarstvu) je v skupni porabi lesa pomenila večinski delež; leta 2009 je znašala 2,6 milijona m3. ■ Celotna proizvodnja električne energije je v obdobju 2002-2009 nihala. Leta 2009 je bila za 12 % večja kot leta 2002, znašala je 16.400 GWh; od tega je bilo 30 % proizvedenih iz obnovljivih virov energije. Od tega je bilo 96 % električne energije proizvedenih v hidroelektrarnah, več kot 2 % pa iz lesa in druge trdne biomase. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije je leta 2009 znašal 9 %; večino je predstavljal les za ogrevanje in porabo v gospodinjstvih. ■ Proizvodnja električne energije iz lesa in druge trdne biomase je dosegla najvišjo vrednost leta 2008, ko je znašala 232 GWh, v letu 2009 pa je precej upadla, vendar je bila v primerjavi z letom 2002 večja skoraj za 43 %. Končna poraba energije iz lesa je do leta 2005 naraščala, potem je začela upadati in leta 2009 je dosegla najnižjo vrednost po 2005; v primerjavi z letom 2008 pa je upadla za 3,6 %. 3.4 Lesni odpadki Tabela 14: Nastali odpadki, Slovenija 1.000 t 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Odpadki skupaj 4.928,9 5.520,2 6.947,1 6.514,1 6.896,7 7.035,6 7.034,2 6.760,4 Lesni odpadki 390,4 476,4 472,8 516,0 685,5 500,0 480,7 494,7 od tega za energetske namene 277,2 278,6 303,5 276,7 328,1 206,6 217,0 182,7 Vir: SURS Grafikon 15: Lesni odpadki, Slovenija N N, . e> SURS 1 1 1 za energetske , namene od vseh lesnih odpadkov od vseh nastalih odpadkov Grafikon 16: Nastali lesni odpadki na prebivalca, Slovenija kg 400. 3002001000- I I lesni odpadki |—| lesni odpadki za energetske namene 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: SURS ■ Količina letno nastalih lesnih odpadkov se je v obdobju 2000-2006 povečevala, po letu 2007 pa se je zmanj{ala na manj kot 500.000 ton. Največja količina lesnih odpadkov za energetske namene je bila značilna za leto 2006, leta 2009 pa je dosegla najnižjo raven (44 % manj kot v letu 2006), predvsem zaradi povečane nadaljnje predelave (reciklaže) lesnih odpadkov. ■ Delež lesnih odpadkov za energetske namene od vseh nastalih lesnih odpadkov je od leta 2002 do 2009 precej upadel, in sicer kar za Vir: SURS 34 odstotnih točk. Delež lesnih odpadkov od vseh nastalih odpadkov se je v obdobju 2002-2009 gibal okrog 8 %, v letu 2009 pa se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 0,5 %. ■ Količina nastalih lesnih odpadkov na prebivalca se je v Sloveniji po letu 2006 zmanjševala, in sicer do leta 2008, leta 2009 pa se je v primerjavi z letom 2008 znova povečala, in sicer skoraj za 2 %. 3.5 Pestrost živalskih in rastlinskih vrst Tabela 15: Rastlinske in živalske vrste, vezane na gozd, glede na njihovo število in ogroženost, Slovenija Ogrožene vrste, Vse vrste, Vse Vse vrste vezane na gozd vezane na gozd ogrožene vrste v Sloveniji Rastline 47 950 330 3.000 Dvoživke 11 17 18 19 Plazilci 10 10 20 20 Ptice 46 95 116 365 Sesalci 25 70 29 79 Vir: Perko, F. (2004): Gozd in gozdarstvo Slovenije ■ Gozdovi v Sloveniji so bogati z naravnimi vrednotami. Odlikuje jih tudi velika biotska raznovstnost živalskega in rastlinskega sveta. Zaradi ohranjenih gozdov sodi Slovenija med tistih nekaj evropskih držav, v katerih še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa. V gozdu živita tudi velik delež dvoživk in velik delež sesalcev. ■ V gozdovih Slovenije so najštevilčnejše vrste divjadi parkljasti rastlinojedi. Splošno sta razširjena srnjad in divji prašič, nekoliko manj pa navadni jelen in gams. Jelen in gams živita v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah in v nekaterih gozdnatih območjih Pohorja in Dinaridov, jelenjad pa še v predalpskem svetu in v Prekmurju. Grafikon 17: Odvzem11 najštevilnejših vrst gozdnih živali, Slovenija število 11 Do leta 2001 so podatki prikazani za lovska leta (od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta), nato pa za koledarska leta. Vir: Zavod za gozdove Slovenije ■ Številčnost rastlinojede divjadi je v Sloveniji naraščala vse od druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem srnjad in navadni jelen; od takrat pa sta ti dve vrsti divjadi številčno nekoliko upadli. ■ Načrtovani odvzem najštevilčnejših vrst gozdnih živali je bil v letu 2009 v povprečju za celo Slovenijo realiziran v mejah dopustnih odmikov, navedenih v letnih lovskoupravljavskih načrtih lovsko-upravljavskih območij. ■ Primerjava z nekajletnimi odvzemi je pokazala, da odvzem v absolutnem smislu pri vseh rastlinojedih vrstah stagnira, pri divjem prašiču pa so bila večletna nihanja pri realizaciji odvzema izrazitejša. 3.6 Bruto dodana vrednost in zaposlenost v gozdarski dejavnosti Tabela 17: Vrednost proizvodnje in BDV v gozdarski dejavnosti, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Proizvodnja (mio. EUR) 71,8 77,7 82,7 93,2 98,1 104,4 150,0 149,1 163,2 152,9 BDV (mio. EUR) 54,7 60,1 61,6 68,0 67,5 68,2 98,4 114,4 120,5 105,0 BDV na zaposlenega (EUR) 10.639,9 11.936,0 10.905,9 13.096,2 14.511,4 11.381,3 16.794,1 18.942,6 19.520,4 17.356,9 Grafikon 18: Struktura zaposlenih v gozdarski dejavnosti, Slovenija % 100 -, 80- 60. 40. 20. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 I I kmetje21 I I zaposleni v podjetjih11 I I samostojni podjetniki21 I I zaposleni pri samostojnih podjetnikih1) 1 Plačana delovna sila. 2) Neplačana delovna sila. ■ Bruto dodana vrednost (BDV) v gozdarstvu je kazalnik, ki omogoča primerjavo te gospodarske dejavnosti z drugimi dejavnostmi v nacionalnem gospodarstvu. Vrednost tega kazalnika je med 2000 in 2009 v Sloveniji večinoma naraščala. V 2008 je dosegla več kot 120 milijonov EUR, v 2009 pa je v primerjavi s predhodnim letom upadla za 13 %; znašala je 105 milijonov EUR. ■ Zaposlenost v gozdarstvu se zaradi upoštevanja občasnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo. V strukturi zaposlenih v gozdarstvu je delež neplačane delovne sile - ta vključuje kmete, ki imajo gozd, in samostojne podjetnike -naraščal, in sicer se je od leta 2000 povečal za 7 odstotnih točk; leta 2000 je znašal 63,4 %, leta 2009 pa 70,4 %. Okrog 90 % neplačane delovne sile so v celotnem opazovanem obdobju predstavljali kmetje. Vir: SURS Vir: SURS 4.1 Storilnost Tabela 18: Storilnost v gozdarski dejavnosti, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 PDM 5.137 5.033 5.645 5.189 4.653 5.994 5.858 6.037 6.173 6.051 Gospodarski gozdovi (1.000 ha) 1.061,6 1.070,2 1.077,0 1.085,2 1.091,1 1.058,8 1.064,0 1.073,4 1.075,4 1.066,4 Število PDM/1.000 ha 4,8 4,7 5,2 4,8 4,3 5,7 5,5 5,6 5,7 5,7 Vir: SURS 4.2 BDV na zaposlenega Tabela 19: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v gozdarski dejavnosti, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 BDV v gozdarstvu (mio. EUR) 54,7 60,1 61,6 68,0 67,5 68,2 98,4 114,4 120,5 105,0 BDP (mio. EUR) 17.744,6 20.396,2 22.758,2 25.114,0 27.073,0 28.750,0 31.050,0 34.568,0 37.305,0 35.384,0 Zaposlenost (PDM) 5.137 5.033 5.645 5.189 4.653 5.994 5.858 6.037 6.173 6.051 BDV na zaposlenega (EUR) 10.639,9 11.936,0 10.905,9 13.096,2 14.511,4 11.381,3 16.794,1 18.942,6 19.520,4 17.356,9 BDV/BDP (%) 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 Vir: SURS 4.3 Izpusti CO2 Tabela 20: Trendi izpustov CO2, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Gg CO2 skupaj 15.176,9 16.094,4 16.240,8 1 5.990,8 16.345,2 16.626,1 16.805,8 16.930,4 17.899,8 CO2 z upoštevanjem ponorov 6.516,8 7.465,1 7.626,2 7.724,2 7.761,1 8.092,8 8.504,9 8.417,6 9.366,3 % zmanjšanja izpustov zaradi ponorov 57,1 53,6 53,0 51,7 52,5 51,3 49,4 50,3 47,7 Vir: ARSO Grafikon 19: Zmanjšanje izpustov CO2 zaradi ponorov, Slovenija % esuFis 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: ARSO 4.4 Izobraževanje na področju lesarstva in gozdarstva Tabela 22: Udeleženci izobraževanja, ki so končali izobraževanje na področju lesarstva in gozdarstva, Slovenija 1999/00 2008/09 Srednješolsko izobraževanje Mladina - skupaj 24.775 21.003 Lesarsko področje 841 477 Gozdarsko področje 29 39 Odrasli - skupaj 5.966 4.396 Lesarsko področje 72 57 Gozdarsko področje 10 2 Višješolsko in visokošolski do- in podiplomsko izobraževanje Število programov 10 21 Diplomanti - skupaj 11.282 14.933 Lesarstvo 50 80 Gozdarstvo 51 44 Vir: SURS ■ Razmeroma veliki vložki dela v gozdarstvu glede na nekatere druge države članice EU-27 lahko odražajo večjo razgibanost površja in hkrati bolj trajnostne načine izkoriščanja gozda v Sloveniji. Zaposlenost v gozdarstvu - ta se izraža s številom polnovrednih delovnih moči (PDM) - se je v obdobju med 2000 in 2009, razen v 2004, gibala med 5.000 PDM in 6.000 PDM. Po letu 2007 je število zaposlenih preseglo 6.000 PDM. Storilnost gozdarske dejavnosti - ta pa se izraža s številom PDM na površino gospodarskih gozdov - se je po letu 2004 zmanjšala, saj je bilo v letu 2009 potrebnih kar 1,4 PDM več kot v 2004. Število zaposlenih se je leta 2009 v primerjavi z letom 2000 povečalo za 0,9 PDM/1.000 ha in doseglo skoraj 6 PDM/1.000 ha gospodarskih gozdov. ■ Gozdarska dejavnost v Sloveniji z gospodarskega vidika doslej ni bila pomembna, upoštevati pa je treba tudi njene socialne in okoljske funkcije. Delež bruto dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, ki izraža gospodarski pomen posamezne dejavnosti, je bil za gozdarstvo med 2000 in 2009 stabilen, vendar izrazito nizek, celo nižji od 1 %. V celotnem obdobju, razen v 2004 in 2005, je znašal 0,3 %. Bruto dodana vrednost na zaposlenega, ki je merilo produktivnosti dejavnosti, je med letoma 2000 in 2009 nihala, leta 2009 pa v primerjavi z letom 2008 upadla za 11 %. ■ Povečevanje poseka v Sloveniji v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdom je še dopustno. Razlika med možnim in dejanskim posekom v letu 2009 kaže le 66-odstotno realizacijo poseka. ■ Gozdovi so pomemben vir ponora (skladi{čenja) ogljika. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije v povprečju 1 hektar gozda v Sloveniji letno v nadzemni in podzemni lesni masi akumulira 9 ton CO2. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so v obdobju 2000-2008 količine vseh izpustov CO2 v Sloveniji naraščale. Leta 2008 so izpusti CO2 z upoštevanjem ponorov znašale več kot 9000 gigagramov, to je za 44 % več kot leta 2000. Delež zmanjšanja izpustov CO2 zaradi ponorov se je gibal okoli 50 %, leta 2008 pa je nekoliko upadel, znašal je okoli 48 %. ■ Gozdarstvo in lesarstvo sta zanimivi področji izobraževanja in tudi priložnost za zaposlitev. Delež oseb, ki so končale srednješolsko izobraževanje na področju lesarstva in gozdarstva, med vsemi osebami, ki so končale srednješolsko izobraževanje, je v letu 2000 obsegal 3 %, v letu 2009 pa 2 %. Delež diplomantov terciarnega izobraževanja s področja gozdarstva in lesarstva med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja v Sloveniji pa je v letu 2000 in v letu 2009 obsegal malo manj kot 1 %, čeprav se je število različnih programov iz navedenih področij izobraževanja na terciarni ravni podvojilo. Podatki kažejo, da se zanimanje za programe izobraževanja iz področij lesarstva in gozdarstva v zadnjih deset letih ni povečalo; iz podrobnih podatkov je razvidno, da se je celo nekoliko zmanjšalo. To predstavlja priložnosti za spodbujanje zanimanja za področja izobraževanja, ki bodo tudi v prihodnje pomembna pri trajnostnem gospodarjenju z gozdom in lesom. DODATEK Seznam avtohtonih drevesnih vrst na Slovenskem w. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 22. 22. 22. 22. 22. 28. 29. 33. 31. 33. 33. 34. 33. 33. Abies alba Mill. - navadna jelka Picea abies (L.) Karst. - navadna smreka Larix decidua Mill.- evropski macesen Pinus sylvestris L. - rdeči bor Pinus nigra Arnold - črni bor Pinus mugo Turra - rušje Pinus cembra L. - cemprin Juniperus communis L. - navadni brin Juniperus oxycedrus L. - rdečeplodni brin Taxus baccata L. - tisa Laurus nobilis L. - lovor Fagus sylvatica L. - navadna bukev Quercus robur L. - dob Quercus petraea (Matt.) Liebl. - graden Quercus pubescens Willd. - puhasti hrast Quercus cerris L. - cer Quercus ilex L. - črnika Quercus crenata Lam. - oplutnik Castanea sativa Mill. - pravi kostanj Betula pendula Roth - navadna breza Betula pubescens Ehrh. - puhasta breza Alnus glutinosa (L.) Gaertn. - črna jelša Alnus incana (L.) Moench - siva jelša Carpinus betulus L. - navadni beli gaber Carpinus orientalis Mill. - kraški beli gaber Ostrya carpinifolia Scop. - navadni črni gaber Ulmus glabra Huds. - gorski brest Ulmus carpinifolia Gled. - poljski brest Ulmus laevis Pallas - vez, dolgopecljati brest Celtis australis L. - navadni koprivovec Juglans regia L. - navadni oreh 1) Prunus avium L. - divja češnja Prunus mahaleb L. - rešeljika Prunus padus L. - čremsa Malus sylvestris (L.) Mill. - lesnika Pyrus pyraster (L.) Burgsd. - drobnica 37. Pyrus spinosa Forsk. - mandljevolistna hruška 38. Sorbus aucuparia L. - jerebika 39. Sorbus aria (L.) Crantz - mokovec 40. Sorbus torminalis (L.) Crantz - brek 41. Sorbus domestica L. - skorš 42. Crataegus laevigata (Poir.) DC. - navadni glog 43. Crataegus monogyna Jacq. - enovratni glog 44. Cercis siliquastrum L. - navadni jadikovec 45. Laburnum alpinum (Mill.) Bercht. & J. Presl. - alpski nagnoj 46. Laburnum anagyroides Medik. - navadni nagnoj 47. Pistacia terebinthus L. - terebint 48. Acerpseudoplatanus L. - gorski javor 49. Acerplatanoides L. - ostrolistni javor 50. Acer campestre L. - maklen 51. Acer monspessulanum L. - trokrpi javor 52. Acer obtusatum Waldst. & Kit. ex Willd. - topokrpi javor 53. Acer tataricum L. - tatarski javor 21 54. Salix caprea L. - iva 55. Salix alba L. - bela vrba 56. Salix eleagnos Scop. - siva vrba 57. Salix fragilis L. - krhka vrba 58. Salix daphnoides Vill. - volčinasta vrba 59. Salix viminalis L. - beka 60. Salix triandra L. - mandljasta vrba 61. Populus nigra L. - črni topol 62. Populus alba L. - beli topol 63. Populus tremula L. - trepetlika 64. Tilia cordata Mill. - lipovec 65. Tilia platyphyllos Scop. - lipa 66. Ilexaquifolium L. - navadna bodika 67. Arbutus unedo L. - jagodičnica 68. Fraxinus excelsior L. - veliki jesen 69. Fraxinus ornus L. - mali jesen 70. Fraxinus angustifolia Vahl - poljski jesen 71. Phillyrea latifolia L. - širokolistna zelenika 1 V Sloveniji ni avtohton, vendar ga gojimo že več kot 3000 let in ga zato lahko štejemo za udomačenega. 2) V Sloveniji velja za avtohtono vrsto, vendar je najverjetneje izumrla vrsta. Vir: Brus R. Definicije nekaterih uporabljenih pojmov Gozd je po Zakonu o gozdovih zemlji{če, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemlji{ča v zara{čanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta. Druga gozdna zemlji{~a so zemlji{ča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, s povr{ino najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in ki se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemlji{ča se uvr{čajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemlji{ča pod daljnovodi v gozdu s povr{ino najmanj 0,25 hektarja. Gospodarski gozdovi (definicija Eurostata) so gozdovi, namenjeni za proizvodnjo lesa, za katero ni pravnih, ekonomskih ali okoljskih omejitev, ki bi vplivale na oskrbo z lesom. Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemlji{ča usadov, izpiranja in kru{enja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourni{kih območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemlji{ča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemlji{ča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. Sonaravno, trajnostno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biolo{kega ravnotežja. Bruto dodana vrednost predstavlja kategorijo računa proizvodnje, ki omogoča primerjavo znotraj nacionalnega gospodarstva ter mednarodno primerjavo. Enaka je proizvodnji gozdarske dejavnosti v osnovnih cenah, zmanj{ani za vmesno potro{njo v kupčevih cenah. Bruto doma~i proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanj{ani za subvencije za proizvode. Enak je vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki na proizvode, zmanj{ani za subvencije za proizvode). Zaposlenost v gozdarstvu se zaradi upo{tevanja občasnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalent za osebo, ki je v kmetijstvu ali gozdarstvu zaposlena s polnim delovnim časom eno leto (1.800 ur). Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo (zaposlene in samozaposlene osebe, vključno s pomagajočimi družinskimi člani). Evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva so tista, ki imajo najmanj 1 ha kmetijskih zemlji{č v uporabi ali tista, ki imajo manj kot 1 ha kmetijskih zemlji{č v uporabi, vendar imajo: - najmanj 10 a kmetijskih zemlji{č in 90 a gozda, ali - najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov, ali - najmanj 2 glavi velike živine (GVZ), ali - 15 do 30 a vinogradov in 1 do 2 GVZ, ali - več kot 50 panjev čebel, ali - pridelujejo zelenjadnice, zeli{ča, jagode in gojene gobe ter cvetje in okrasne rastline za prodajo. STATISTIČNO ZNAMENJE, OKRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE % odstotek OVE obnovljivi viri energije PDM polnovredna delovna moč ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje SURS Statistični urad Republike Slovenije BDP bruto domači proizvod BDV bruto dodana vrednost Gg gigagram EU Evropska unija GWh gigavatna ura EU-27 vse države članice Evropske unije ha hektar EUR evro kg/preb. kilogrami na prebivalca Eurostat statistični urad Evropske unije m2 kvadratni meter GGE goznogospodarske enote m3 kubični meter GGO gozdnogospodarska območja mio. milijon GURS Geodetska uprava Republike Slovenije t tona MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano TJ teradžul = 1012 džulov Seznam kratic za imena tujih držav Ime države Kratica Ime države Kratica SKUPAJ EU-27 EU-27 Litva LT Avstrija AT Luksemburg LU Belgija BE Madžarska HU Bolgarija BG Malta MT Ciper CY Nemčija DE Češka republika CZ Nizozemska NL Danska DK Poljska PL Estonija EE Portugalska PT Finska FI Romunija RO Francija FR Slovaška SK Grčija EL Slovenija SI Irska IE Španija ES Italija IT Švedska SE Latvija LV Združeno kraljestvo UK Viri in literatura Statistični letopis. (2005). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis. (2006). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis. (2007). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis. (2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis. (2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Brus R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Klun, J., Kranjc, N., Mihelič, M., Piškur, B., Piškur, M., Premrl, T., Robek, R., Sinjur, I. (2009): Lesna goriva: drva in lesni sekanci: proizvodnja, standardi kakovosti in trgovanje. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. Založba Silva Slovenica. Lebedys, A. (2008). Contribution of the forestry sector to national statistics, 1990 - 2006. Forest finance. Working paper FSFM/ACC/08. FAO. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: www.fao.org/docrep/011/k4588e/k4588e00.htm Perko, F. (2004): Gozd in gozdarstvo Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Zavod za gozdove Slovenije. Forestry statistics. (2009). Eurostat Pocketbooks. European Commission, Eurostat. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_0FFPUB/KS-78-09-993/EN/KS-78-09-993-EN.PDF Gozdovi za ljudi. Mednarodno leto gozdov. 2011. Ljubljana: MKGP. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://www.letogozdov.si/ Poro~ilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2009. (2010). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 11. 3. 2011 s spletne strani: http://www.gozdis.si/fileadmin/user_upload/porocilo_po_pravilniku_varstva_gozdov_2009_30062010_2038.pdf Poro~ilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2009. (2010). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. Pridobljeno 10. 3. 2011 s spletne strani: http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_P0R0CILA/Porgozd09a3.pdf UNFCCC - GHG Report 2008. Eionet, Central Data Repository. EEA. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/colrftjsw Izvoz in uvoz okroglega lesa, Slovenija, 2009 - končni podatki. (29. 9. 2010). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 2. 2011 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 3436 Izvoz in uvoz okroglega lesa, Slovenija, 2008. (29. 9. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 2. 2011 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2646 Izvoz in uvoz okroglega lesa, Slovenija, 2007. (12. 9. 2008). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 2. 2011 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1852 Izvoz in uvoz okroglega lesa, Slovenija, 1991-2006. (05. 5. 2008). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 2. 2011 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1587 Okolje in naravni viri. Kmetijstvo in ribištvo. SI-STATpodatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 3. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Register prostorskih enot, Geodetska uprava Republike Slovenije Forest trees damaged by defiliation. Statistics Database.European Commission, Eurostat. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin = 1&language=en&pcode=tsdnr530 Forestry. Statistics. Statistics by Theme. European Commission,Eurostat. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/forestry/introduction International Year of Forests 2011. United Nations. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://www.un.org/en/events/iyof2011/ Gozd. Wikipedija. Pridobljeno 16. 2. 2011 s spletne strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/2007) Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/2005 in 29/2009) Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 110/2007, 61/2010 in Odl.US: U-I-77/08-14) Kako do statističnih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 51 04 telefaks: (01] 241 53 44 telefonski odzivnik: (01] 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 52 84 telefaks: (01] 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30