GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 10. NOVEMBRA 1961 -fr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 46 ŽIVAHNE RAZPRAVE O NOVEM GOSPODARSKEM SISTEMU TUDI V KMETIJSTVU V kmetijski zadrugi »Kras« so že sprejeli nove pravilnike o delitvi dohodka Naše jubilejno leto gre h ¡kraju. S številnimi slavji smo dostojno proslavili dvajseto obletnico ljudske vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov. Pred nami so zdaj še zaključna praznovanja jubilejnega leta in še dva velika praznika: Dan republike in Praznik JLA. Se prav posebno slavje bomo posvetili praznovanju dvajsetletnice naše ljudske armade — udarne pesti, s katero so naši narodi razbili in napodili iz naše dežele vse tuje osvajalce. Pesti, s 'katero smo si priborili svobodo Ln s katero smo to svobodo tudi obvarovali ter si zgradili 'novo življenje. Zdaj bomo zarajali in se razveselili tudi ob tem prazniku, ki ne bo praznik samo aktivnih pripadnikov JLA, marveč praznik tudi njenih bivših borcev in .praznik vsega našega ljudstva. Veselo in veličastno ga bomo proslavili tudi v koprskem okraju. Okrajni in občinski odbori za proslavo 20-letnice vstaje so že pripravili okvirne programe slavnosti in medsebojnih obiskov med enotami in pripadniki JLA ter podjetji in 'delovnimi kolektivi. Poglobili bodo medsebojne stike, kar naj v bodoče postane stalna praksa. Obdarovali bodo .posamezne enote s televizijskimi sprejemniki, radijskimi aparati, tranzistorji, magnetofoni, klubsko opremo itd. Vsi brez izjeme pa bomo sodelovali v proslavah in sledili programom množičnega slavja. Na sliki: pripadniki Jugoslovanske vojne mornarice kot sestavnega dela JLA med svojo zabavo v prostem času Potem, ko je bila mimo vrsta sestankov in Posvetovanj — mnogo teh je bilo v ekonomskih enotah — .je zadružni svet kmetijske zadruge »Kras« v Sežani sprejel pravilnik o delitvi celotnega dohodka, o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Posebna komisija je najprej zbrala vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali za analizo ekonom- Na sestankih, ki bodo v kratkem zaključeni, se krajevni odbori SZDL v sežanski občini podrobno seznanjalo z nekaterimi POMEMBEN USPEH DELOVNEGA KOLEKTIVA KOPRSKEGA ŠPEDICIJSKEGA PODJETJA lili! P Realizirali so šest milijard in dve sto milijonov dinarjev bruto dohodka Delovni kolektiv podjetja za mednarodno špedicijo in transport »Intereuropa« v Kopru je minulo soboto slavil poseben praznik: v celoti so že izpolnili ter celo presegli svoj delovni načrt za leto 1961 tako po obsegu kakor po višini dohodka! Da to ni malo, najbolje priča dejstvo, da je podjetje imelo letos kar za polovico večji plan (za Tudi delovni kolektiv grosistič-nega trgovskega podjetja »Nanos« v Postojni je pred dnevi slavil svojo veliko delovno zmago:.izpolnil je letni plan 1961 že pred 31. oktobrom letos! Realiziral je že 103 odstotke planiranega letnega prometa in pri tem 118 odstotkov bruto in 105 odstotkov čistega dohodka. To se .pravi, da bodo do konca leta plan še močno prekoračili. Vse to in pa nedavno preselitev v nove skladiščne in upravne ■prostore v Postojni, kar jim bo pslej močno olajšalo poslovanje omogočilo še večje delovne uspehe, bodo člani kolektiva z nekaj povabljenimi gosta slovesno proslavili hkratli s praznovanjem 20. obletnice vstaje in revolucije dne 25. novembra letos, ko bodo tudi uradno odprli ter 50 odstotkov) kot lansko leto. K izrednemu poslovnemu uspehu je delovnemu kolektivu med drugim predvsem pripomogla vrsta organizacijskih sprememb v podjetju, zlasti še osnovanje štirinajstih ekonomskih enot, prehod na novi sistem delitve osebnih dohodkov po dejansko doseženem uspehu ih še vrsta drugih ukrepov, ki jih je v preteklem času uveljavil kolektiv. predali namenu svoje nove poslovne prostore na Tržaški cesti v Postojni. Skuoaj z njimi se te zmage veselijo vsi Postojnčaroi, čestitkam ob tem pomembnem mejniku se kolektivu Nanosa pridružuje ves koprski okraj. Samo nekaj skopih podatkov, ki pa toliko glasneje govorijo o doseženem uspehu: podjetje je letos že realiziralo šest milijard in dve sto milijonov dinarjev bruto dohodka. Njegovi šoferji so prevozili po domačih in tujih cestah štiri milijone kilometrov in prepeljali pri tem 300.000 ton blaga. Pri tem so med drugim zaslužili v devizah 400.000 dolarjev. Koprsko podjetje »Intereuropa« se je v letošnjem letu uvrstilo med najmočnejše gospodarske organizacije svoje vrste v Jugoslaviji. Doseženi uspeh je lepo spričevalo delovnemu kolektivu, ki se mu ob njegovem slavju pridružujejo s svojimi čestitkami delovni ljudje vsega, koprskega okraja, posebej pa v imenu svojih bralcev tudi uredništvo našega lista. skega in finančnega stanja zadruge in njenih enot. Po temeljiti proučitvi organizacije je .nato zadružni svet sprejel sklep, da se v zadrugi osnuje deset ekonomskih enot. Izvoljeni so bih organi enot, obenem pa so potekale priprave za sprejem pravilnikov. Ena izmed najvažnejših sprememb, ki so jo uvedli s pravii- važniiimd političnimi in gospodarskimi nalogami ter z metodo sistematičnega dela. Posebno mesto v razpravah zavzemajo vprašanja, povezana z decentralizacijo pristojnosti, ki jih prevzema komuna in razni organi ter delitev dohodka znotraj in izven podjetij. Socialistična zveza kot najmočnejša množična organizaoiia nedvomno lahko zastavi svoj vpliv, ko organi -podjetij odločajo o delitvi sredstev na sklade in ko se del teh sredstev usmerja v razne družbene namene izven gospodarskih organizacij, kakor so izvajanje nalog krajevnih odborov, stanovanjske skupnosti itd. Izredno važna naloga organizacij SZDL je, da izoblikuje jasna stališča članov do vseh problemov, zlasti r^a do problemov komune. Zato pa je neobhodno potrebna aktivnost članov SZDL v raznih organizacijah in društvih, kakor tudi njihova razgledanost na raznih področjih. Krajevni organi SZDL pregledujejo tudi dosedanje delo in uspehe na organizacijskem, gospodarskem in političnem področju in iščejo rešitve za probleme, ki so še odprti. Celotne razprave pa težijo k še večji akti-vizaciji vseh članov SZDL. nikom- o delitvi osebnih dohodkov, je v tem, da je odpravljeno nagrajevanje po času in da so za osnovo in merilo delitve osebnih dohodkov postavili delovnii učinek, končni proizvod in finančni učinek. Nobenega dvoma ni, da se bo uspeh takega nagrajevanja, ki je pravično in stimulativno, pokazal v vseh ekonomskih enotah, čeprav »so trenutne težave v dejstvu, da so nekatere enote še pasivne in da potrebujejo subvencije od strani onih, ki so aktivne. Kolektivi ekonomskih enot bodo odslej razpravljali o raznih gospodarskih Ukrepih, 'kakor so proizvodni plani, letali gospodarski plani, plani finanisiranja ter bodo s tem vplivali na jačanje ekonomske osnove enote. Zadružni svet pa je prepustil kolektivom tudi odločanje o sprejemanju delavcev, kakor tudi odločanje o delitvi osebnih dohodkov in druge pristojnosti, ki jim dajejo polno možnost, da se uveljavijo kot dobri gospodarji. Z uveljavitvijo novih instrumentov je zadružni svet revidiral svoje plane, ker je ugotovil, da bo .dotok sredstev v razne sklade manjši, kot je prvotno predvideval. Tako se je na primer odločil za znižanje plana investicij, ker bo razpolagal z manjšimi sredstvi za plačevanje anuitet za posojila, ki bi jih moral najeti. -er Najvažnejši dogodek v OZN v preteklem tednu je bila osvojitev resolucije šestih držav — Indije, Gane, Etiopije, Nepala, ZAR in Jugoslavije — o Prostovoljnem moratoriju za atomske poskuse. Resolucija, ki so jo predlagale izvenbiokovske države, je spravila v 'dilemo atomske velesile. MESTO Kako 'doseči, da se bodo strokovnjaki najrazličnejših strok — tehniki, inženirji, ekonomisti, agronomi, .pravniki — tvorno udejstvovali ne Je na svojem' delovnem mestu, ampak tudi v komuni pri proučevanju in reševanju številnih strokovnih in splošnih gospodarskih problemov? To je bilo osnovno vprašanje, ki so si ga zastavili na zadnji razširjeni seji upravnega odbora okrajnega Društva inženirjev m tehnikov v Kopru I , V daljši plodni .razpravi so razen .predsednikov m tajnikov okrajnega in občinskih društev sodelovali tudi nekateri gostje — med njimi predsednik Zveze inženirjev in .tehnikov Slovenije inž. Pavle Zaucer, podpredsednik koprskega okraja inž. Peter Aljančič, .predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze v Kopru Gustav Guzej, podpredsednik koprske občine inž. Spacaipan in drugi. društva, med njimi tudi naše, precej zaostajajo za družbenim dogajanjem in procesi v naši stvarnosti. Na omenjeni seji so sprejeli vrsto sklepov, ki zadevajo tudi našo stanovanjsko organizacijo! Iz teh Izhaja, da morajo društva inženirjev in tehnikov usmeriti skupno z ekonomisti, veterinarji, kmetijci, gozdarji in pravniki vso svojo dejavnost v vsestranske napore za razvoj naših komun.« Inž. Spacapan: »Mi, tovariši, imamo Akciji za zgraditev koprske šole so se s prijavami za posojilo prvi odzvali delovni kolektivi podjetij »Mo-ftotehna«, »Soča« ln »1. maj« ter delovna skupnost Občinskega ljudskega odbora Koper. Podjetje »Mototehna« ima 69 zaposlenih. Akciji se ije odzvalo 49 članov kolektiva, ki so se obvezali za vpis skupaj 460 .tisoč dinarjev ali povprečno 6.700 din .na osebo. Trgovsko podjetje »Soča« ima 61 zaposlenih; izmed teh je 59 vpisalo posojilo v skupnem znesku 417 tisoč din ali povprečno 50 na osebo. Gradbeno podjetje , maj« ima 283 zaposlenih, od teh pa je 198 vpisalo 1,127.500 din ali povprečno 5.700 dinarjev na osebo. Delovna skupnost občinskega ljudskega odbora v Kopru, ki šteje skupaj 132 članov, se je akciji odzvala skoraj stoodstotno, saj je posojilo vpisalo 129 oseb, povprečno vsak po 8,900 din ali skupaj 1,177.000 dinarjev. O nadaljnjih (prijavah bomo še poročali. Splošna ugotovitev je bila, da se društva inženirjev in tehnikov koprskega okraja doslej niso tvorno udej-stvovala pri reševanju neštetih strogo strokovnih in splošnih gospodarskih vprašan,! v komunah. Imamo pa nekatere častne izjeme, kot je na primer Društvo Inženirjev in tehnikov v Ilirski Bistrici, ki je veliko pomagalo oblastnim organom in političnim ter gospodarskim organizacijam pri sestavljanju osnutka petletnega perspektivnega programa, pri izdelavi regionalnega urbanističnega načrta in podobno. Tudi posamezne sekcije občinskih društev so bile precej dejavne, zlasti gozdarske in kmetijske ter elektrotehniške v Postojni, Piranu in Kopru. Inž. Pranček Pajenk, podpredsednik okrajnega društva, ki je prvi posegel v razpravo, je med drugim dejal: »Zdaj imamo osnutke urbanističnih načrtov piranske in koprske občine, pri katerih naša društva sploh niso sodelovala. Imamo tudi vrsto gospodarskih projektov in programov, za katere člani društva sploh ne vedo. In vendar smo močna potencialna organizacija, ki bi morala kot celota veliko prispevati k reševanju številnih gospodarskih problemov naših komun!« Inž. Pavle Zaucer: »Pred dnevi je bila v Beogradu seja Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije, na kateri so veliko razpravljali o vlogi in mestu posameznih društev in organizacij v našem gospodarskem in družbenem življenju; Ugotovili so, da nekatera Skladno z zahtevami sodobne trgovine po specializiranih prodajalnah jc izvedlo trgovsko podjetje »Soča« Koper interno specializacijo nekaterih svojih poslovalnic, za druge pa imajo že pripravljene načrte. Izkazalo se je, da za dobro poslovanje niso potrebni samo krediti in velika obratna sredstva, ampak tudi dobra volja in posluh za potrebe in želje tržišča. Na sliki: nova poslovalnica »Soče« Koper v Čevljarski ulici v Kopru, kjer .prodajajo usnjene izdelke velike in težavne probleme s kanalizacijo, hude probleme z vodo, pa tudi v kmetijstvu! Imamo veliko konkretnih problemov, katere bi morali začeti čimprej reševati! Menda sami veste, kako velike naloge imuno zlasti v uveljavljanju novega gospodarskega sistema, v vsebinskem oblikovanju naših ekonomskih enot! Naše sindikalne organizacije so v zadnjem času tu veliko napravile, ampak pomoči naših društev, DIT, društva ekonomistov itd. -ni bilo čutiti, priznati pa moramo, da se borimo z velikimi težavami tudi v šolstvu, vendar tudi tu ni čutiti pomoči naših strokovnih društev.« Gustav Guzej: »Po poročilih, ki jih dobivamo od občinskih odborov Socialistične zveze, je na dlani, da si naši oblastveni organi ter politične in družbene organizacije želijo vaše pomoči! Morda tudi mi nismo znali vedno najti prave poti za skupno sodelovanje. Res je, posamezni člani vaših društev se v komunah izredno dobro uveljavljajo, ampak društva kot celote manj, .ponekod pa sploh nič. Izjema je pri tem le Ilirska Bistrica in nekatere sekcije, na primer v Piranu in Postojni. Vzemimo primer Kopra: tu imamo še največ strokovnjakov, vendar občinskega društva lcot colote ne čutimo. Tovariš iz llrpelj je dejal, da imajo pri njih malo strokovnjakov. To drži, vendar pa imajo v tej občini 12 kmetijskih tehnikov, problem kmetijstva pa je v občini izredno pereč. Ce bi društvo v Hrpeljah našlo svoje mesto in dokazalo, da zna delati, bi tudi v kmetijstvu dosegli večje uspehe, sama organizacija pa bi dobila večjo družbeno veljavo! Da je temu tako, naj ponovim, nam kaže primer občinskega društva v Ilirski Bistrici, za katerega vemo. da je nudilo ObLO in gospodarskim organizacijam v komuni dragoceno pomoč.« Veliko takšnih in podobnih misli, predlogov, napotil iti ugotovitev so dali tudi številni drugi diskutanti, med njimi predsednik okrajnega društva Franc Pečar, inž. Peter Aljančič, Jože Keuc iz Ilirske Bistrice in drugi. Na osnovi vsega tega naj bi sestavili tudi delovne programe; te naj (Nadaljevanje na 8. strani) POLITIČNA SOLA V POSTOJNI SI JE ZADALA RADIOAKTIVNI OBLAK NAD EVROPO Radioaktivni oblak sovjetske 50-mcgatonske bombe, ki je eksplodirala 30. oktobra, se giblje preko severnega Atlantika proti Evropi. Po poročilih meteoroloških postaj se giblje oblak s hitrostjo 128 km na uro. Vodja ameriškega vremenoslovskega urada za ugotavljanje radioaktivnosti v ozračju je povedal, da je ta nevidni oblak širok od 320 do 480 km, večina radioaktivnih delcev pa je odšla v stratosfero. Na zemljo se bodo vrnila verjetno ob prvem pomladanskem deževju. ADENAUER PONOVNO KANCLER Predsednik Lübke je četrtič imenoval Konrada Adenauerja za konclerja Zahodne Nemčije. To imenovanje je potrdil tudi Bundestag, Vladna koalicija bo tako KINGSTON — Več kot pet sto oseb je izginilo v Britanskem Hondurasu med ciklonom, ki je porušil 90 odstotkov hiš, ulice pa poplavil z vodo in spremenil v kanale. PATUS — Podpredsednik začasne alžirske vlade Mohamed Ben Bela in drugi ugledni voditelji osvobodilnega gibanja Alžira. ki so zaprti v gradu Turquandu, so se pridružili splošni gladovni stavki alžirskih zapornikov v Franciji. JERUZALEM — Po krizi, ki je trajala 75 dni, je David Ben Gu-rlon konstituiral novo izraelsko vlado, v kateri zavzema sam še položaj obrambnega ministra. LONDON — Za šefa laburistične opozicije v britanskem parlamentu so znova izvolila Hugha Gaits-kella, ki je dobil 179 glasov, njegov protikandidat Greenwood pa le 59. BRUSELJ — Zunanji ministri Bolgije, Nizozemske in Luksem-burga (Benelux) so skušali na skupnem posvetovanju vskladiti svoja stališča glede evropske politične konfederacije in glede predloga za pristop Velike Britanije k skupnemu evropskemu trgu. WASHINGTON — Švicarska narodna banka je dodelila v oktobru ameriški vladi nad 46 milijonov dolarjev posojila, in sicer v švicarskih frankih. Ameriška vlada je vzela to posojilo, da bi učinkoviteje delovala na svetovnih borzah in okrepila dolar. BAGDAD — Država pripravlja zgraditev velikega naftovoda od petrolejsklh vrelcev severno od Bagdada pa do rafinerije Davra blizu prestolnice. Iraška vlada si hoče tako zagotoviti surovine za svoje rafinerije neodvisno od poslovanja petrolejsklh družb. WASHINGTON — Ameriška vlada je sporočila, da je moč letos pričakovati proračunski deficit v znesku G,9 milijarde dolarjev. BUENOS AIRES — Argentinska policija Je aretirala več kot 300 železniških delavcev, 'ki so stavkali več kot 7 dni in se niso vrnili na delo, čeprav je izdala vlada o tem poseben odlok. BONN: Sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu je protestiralo pri zaliodnonemškem ministru za zunanje zadeve zaradi preiskave v sianovanju sekretarja Sovjetskega veleposlaništva. MOSKVA: V Sovjetski zvezi so izstrelili večstopenjsko raketo, ki je poletela 12 tisoč kilometrov daleč in padla v osrednji del Tihega oceana na predvideni cilj z veliko natančnostjo. NEW DELHI: Indijska vlada je zahtevala sprejetje Embarga za vse orožje in letala, ki bi jih pošiljali v Katango. Slišati je namreč govorice o povečanju letalskih sil katanškega režima. WASHINGTON: Bela hiša je sporočila. da ničesar ne ve o morebitnem obisku zahodnonemškega kancleija Adenauerja v Washing-tonu. RIM: Profesorji in študentje vseh italijanskih univerz naj bi pričeli danes zaradi poslabšanja finančnih in materialnih pogojev italijanskih visokih šol z generalno stavko. PARIZ: Poslanec KP Francije Duclos je zahteval od notranjega ministrstva natančne podatke o ubitih in ranjenih Alžircih — žrtvah nedavnih krvavih dogodkov. imela 309 glasov, socialdemokrati pa bodo razpolagali s 190 mesti. IDEJA O SVOBODNEM BERLINU Zahodni tisk poroča, da je Zahodna Nemčija pripravljena sprejeti ideio o svobodnem Berlinu, kjer bi bila združena oba sektorja. Pišejo še, da je Zahodna Nemčija pripravljena sprejeti razpti-stitev svojih legalnih zvez z zahodnim Berlinom po:l pogojem, da bi bilo celotno mesto ponovno združeno in da bi mu bila zagotovljena svoboda. KENIJA BO SAMOSTOJNA Generalni sekretar sindikatov Kenije Tom Mboja je med obiskom v Stockholmu izrazil prepričanje, da bo postala Kenija prihodnje leto samostojna. Potem, ko bosta postali samostojni še Tanganjika in Uganda, se bodo vse tri države združile v Vzhod-noafriško federacijo. V zvezi z razglasitvijo neodvisnosti Kenije je obiskal London kenijski narodni voditelj Kenvatta. Skupaj s sindikalnim sekretarjem Mbojem se je Kenvatta udeležil razgovorov z britansko vlado, pri čemer je poudarjal, da je Kenija v političnih in vseh drugih ozirih pripravljena in zrela za neodvisnost. NEHRU PRI KENNEDYJU Indijski premier Nehru je bil na devetdnevnem uradnem obisku v ZDA. V Washingtonu se je Nehru večkrat sestal s predsednikom Kennedvjem in z vodilnimi osebnostmi v ameriški administraciji. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Ekonomski odbor Generalne skupščine je z veliko večino glasov sklenil podaljšati mandat odboru, ki jma nalogo, da pripravi za prihodnje zasedanje statut sklada OZN za kapitalni razvoj. Namen tega sklada kot posebnega mehanizma OZN je pospešitev razvoja osnovnih gospodarskih panog nerazvitih držav. Zato je razumljivo, da so proti glasovale industrijsko razvite države, enotno in odločno pa so se zavzele za ustanovitev sklada nerazvite države, katerih predstavniki so se med drugim sklicevali tudi na beograjsko konferenco. DIPLOMATSKI IN GOSPODARSKI BOJKOT Libija in Saudska Arabija sta se pridružili nekaterim afriško-azijskim državam v predlogu osnutka resolucije, ki zahteva od članic OZN, naj diplomatsko in gospodarsko bojkotirajo Južnoafriško unijo. Osnutek resolucije še določa, naj bi v OZN razpravljali o izkjučitvi Južnoafriške unije iz OZN, če ne bo prenehala izvajati politike rasne segrega-cije. Kot vsako leto je tudi letos v jesenskih in zimskih mesecih postalo aktualno ideološko vzgojno delo. Občinski komite ZK Postojna je to izobraževalno delo razdelil v dva dela: prva naloga je organizacija večerne politične šole in izbor kandidatov v to šolo, druga naloga pa pomoč osnovnim organizacijam, ki naj v zimski sezoni proučijo najaktualnejša vprašanja iz življenja komune, okraja, republike in celotne države. Izpolnitev obeh nalog je prevzela nase ideološka komisija skupno s sekretariatom občinskega komiteja. Z intenzivnim sodelovanjem vseh članov ie ideološki komisiji že uspelo, da je Dostavila program politične šole. Le-ta je razdeljen v 4 poglavja: nrotislovja v današnjem svetu, družbeno ekonomska ureditev FLRJ, politična ureditev FLRJ in zadnje poglavje, ki govori o marksizmu in naši praksi. Osnovna misel, ki je bila vodilo pri sestavljanju tega Programa je, naj bo šola praktična od začetka do konca. Bolje rečeno. šola naj bo teorija prepletena s prakso, pri čemer se ne smejo slušatelji nikoli oddaljiti od prakse naših podjetij, življenja v komuni, problemov šolstva in sodobnega družbenega razvoja. Zato metoda dela v šoli tudi predvideva, da bodo nekatere šolske ure direktno v proizvodnih organizacijah, slušatelji bodo prisostvovali sestankom organov delavskega samoupravljanja ali delovnim sestankom po kolektivih. Druga oblika dela bi bila, da bi slušatelji pri obdelavi določene temo organizirali razgovore s predsedniki delavskih svetov enega ali več podjetij, z direktorji in drugimi odgovornimi oseba- od 10. do 17. novembra 19G1 Zaradi stabilizacije vremena v centralni Evropi bo v glavnem lepo, vendar mrzlo vreme. Proti koncu tedna poslabšanje in še hladneje. Dolgoročnejša napoved obeta mrzlo vreme in Jutranjo slano. OB ARETACIJI NAŠEGA DRŽAVLJANA V NEMČIJI Sodne oblasti Zahodne Nemčije so aktivirale veljavnost policijskih in gestapovskih tiralic in sodnih pregonov Hitlerjevskega nacističnega Rei-cha iz vojnih let in na tej podlagi pred dnevi aretirale našega državljana Lazo Vračariča, ko se je po trgovskih opravkih mudil v Milnchenu. Leta 1911 je namreč v Zagrebu kot partizan sodeloval v akciji proti nemškim okupatorjem, izmed katerih sta bila pri tisti priložnosti dva ubita. Nezaslišana nesramnost nemških sodnih oblasti četrtega Reicha Adc-nauerjeve krščanske demokracije kaže na to, kako daleč si že spet upajo nacisti, infiltrirani vsepovsod v za-hodnonemški javni upravi. Revanši-stična politika Zahodne Nemčije je za poskusni balonček, za preizkusni kamen svoje moči izbrala našega državljana Vračariča, člana državne skupnosti, s katero Zahodna Nemčija nima rednih diplomatskih, marveč samo konzularne, trgovinske odnose. Vendar pa so slabo naleteli! Kakor so si nacisti — med njimi prav tisti, ki so zdaj zapleteni v aretacijo Vračariča — polomili zobe v Jugoslaviji že v letih 1911 do 1913. tako je zdaj zgrmela na kup kot hiša iz kart vsa njihova skrbno pripravljana in zgrajena akcija. Val ogorčenja je zapljus-nil Nemčijo z vseh slrani Evrope in preplavil nemško uradno sodstvo in oblasti, ki si zdaj brezuspešno skušajo umivati roke, češ da osrednja vlada v Bonnu ni vedela za akcijo svojega sodstva. Srditi protesti ne samo iz Jugoslavije, marveč iz vseh dežel Evrope, kjer so med zadnjo vojno delovala odporniška gibanja proti nemškim okupatorjem, so Nemce poučili, da so šli v svoji nesramnosti veliko predaleč. Zdaj se umikajo, si perejo roke in skušajo najti krivca, ker jih je strah posledic. Odporniška Evropa je še enkrat pokazala, da je v takšnem trenutku lahko enotna v svojem nastopu proti oživ-Ijaniu nemškega militarizma in Te-vanšizma. Protesti prihajajo celo iz dežel, ki so danes uradne zaveznice bonnske Nemčije. Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja so Nemci Vračariča sicer izpustili in se je že vrnil k svoji dru- žini in v svoj delovni kolektiv. Toda oživljene tiralice so še vedno v veljavi — in kaj ni med njimi ena z velikansko nagrado bila razpisana tudi proti našemu predsedniku, maršalu Titu? Za nekatere druge so že povedali zdaj ob primeru Vračariča — na primer za rezervnega generala Ivana Sibla. ki je zdaj direktor zagrebškega radia. Kar pridite si ponje, gospodje nacisti, in spoznali boste, da je Jugoslavija iz leta 1911 še vedno ista in stokrat močnejša. Glavno pa je, da ni sama in o tem so se lahko Nemci zdaj ponovno prepričali. mi v gospodarskih organizacijah. Seveda bi imeli take razgovore tudi s predstavniki negospodarskih organizacij, ustanov, trgovin in podobno. Tretja oblika dela v šoli bi bila obdelava nekaterih dokumentov v gospodarski organizaciji. Tudi pri tem bodo potrebni medsebojni razgovori, pri katerih bodo slušatelji šole spoznali praktično delo na delovnih mestih. Program šole prav posebno poudarja, naj bi se slušatelji seznanili s tekočimi dogodki domi in v svetu. Zaenkrat se zavedamo, da je treba v prvi vrsti dobro proučiti predlog nove ustave, dalje družbene plane in druge odločbe državnih organov. Izbor slušateljev je bil posebno skrben. Osnovne organizacije so na priporočilo ideološke komisije posvetile temu vprašanju veliko pozornost. Posebno pohvale vredno je, da se je prijavilo precej prosvetnih delavcev in članov ZI< iz proizvodnje in trgovine. Med prijavljenimi kandidati srečamo tudi take tovariše, ki so že pri svojem prejšnjem šolanju obdelali del gradiva, ki ga predvideva šolski program. Za te tovariše bodo še posebni seminarji. Vzporedno z večerno šolo bo aktualizirano tudi ideološko delo v osnovnih organzacijah ZK, od tega načina je pričakovati uspeh, ker se bodo slušatelji šole uveljavljali kot tolmači in diskutan-* ti. Za posamezna vprašanja bodo" tudi individualne zadolžitve za razprave v okviru osnovne organizacije. Politična šola v Postojni je s tem programom na dobri poti izobraževanja za prihodnjo sezono. S. P. C burja povzročila nesrečo pri delu Burja, ki je začela pihati te dni, je že terjala prve žrtve. Več ljudi se je na Tržaškem ponesrečilo pri delu; večinoma so to bili delavci, zaposleni pri žerjavih. o openskem križišču smrti Oblasti v Trstu proučujejo vprašanje zloglasnega openskega križišča, ki je vzrok vedno novim prometnim ■ .rcč-im. Pripravljajo načrte, ki naj bi začasno luredili to vprašanje s tem. da bi križišče razširili in napravili prometni otok v premem 22 metrov. Vendar pa bo to le začasna rešitev in bo križišče še kljub temu nevarno, posebno ker je cesta, ki povezuje Trst z Opčinami, iz leta v loto bolj prometna. Strokovnjaki pravijo, da bi se promet lahko nemoteno razvijal po obeh cestah le, če bi nad križiščem zgradili nadvoz. stavka uslužbencev bolnišnic Napovedujejo vsedržavno stavko uslužbencev v bolnišnicah, ker še vedno niso mogli uveljavljati določb že sprejete delovne pogodbe. » Konec oktobra jo imel v Celovcu predavanje znani mednarodni strokovnjak za manjšinsko problematiko In olan komisije za človečanske pravice pri OZN prof. dr. Feliks Erma-cora. V svojem predavanju je poudaril, da je manjšinska pravica v Avstriji neenaka in nepopolna. Do Gra-diščanskih Hrvatov in štajerskih Slovencev niso izvedli še nobenega določila, ki ga zahteva 7. člen mirovne pogodbe, prav tako pa ne Izvajajo teh določil niti v vseh dvojezičnih Kako je s prosto izbiro zdravnika, sprašujejo naši zavarovanci in prebivalci sploh. O tem vprašanju je bilo med drugim govora na zadnjem zasedanju skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Odgovoriti na tako obsežno vprašanje se v takem članku ne dà. Predvsem je treba tu ločiti pravice zavarovancev in pravice prebivalcev. Pa tudi zavarovance moramo ločiti med aktivne zavarovanec od njiho%'ili družinskih članov itd. Zakon sam daje državljanom pravico do proste izbire zdravnika, so-
  • 1x5kji. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Urod-nlitvo in upravi t Kopru, Cankarjem* 1, telefon 17e. Posamezen livod iS din. — Letna naročnin». Mj di«. z* tujin» 1/Wfl d^arjev tU 3,5 aro. dolarja. — Bančni račun CM-Ti-l-lil. Rokopir.ov in fotografij no rrnčimo. — Tisk ln klišejl tiskamo CZ P »Primorski ti»k< n i P. " Ko razpravljamo te dni o novem okrajnem berspektivnem planu, bo nemara marsikoga zanimalo, kolikeremu številu ljudi in kakšnim je ta plan namenjen, oziroma kdo ga bo uresničeval. Vojna je ozemlje našega koprskega okraja huje prizadela kot večino delov ostale Slovenije, Množični boj je terjal velike žrtve ne samo samega prebivalstva, marveč je povzročil tudi občuten padec rojstev, ki so se pričela množiti šele v zadnjih letih. Padec ftevila prebivalstva je dalje ¡po-zročil po osvobojenju tudi odtok mnogih naših ljudi v ostalo Slovenijo in državo ter odhod optan-tov. Tako še zdaj nismo dosegli števila, ki so ga navajale predvojne statistike. Celo še od leta 1956 dalje, ko smo pričeli uresničevati zadnji perspektivni plan, se je število prebivalstva v treh naših občinah do konca plana lani znižalo za 1778, medtem fco se je v preostalih štirih le malo povečalo. V koprski občini, ki je imela ob koncu leta 1960 skupaj 29.067 prebivalcev, je znašal prirastek 4,160 ljudi, to pa skoraj izključno samo v samem Kopru in njegovi neposredni okolici, ki jo zdaj večinoma že prištevamo k mestu. Za Koprom je najbolj napredovalo ozemlje piranske občine, rtu-di tu pretežno v samem Piranu in v Portorožu. Napredek je znašali 2.005. Na tretjem mestu je Izola s prirastkom 1.577 prebivalcev. (Tudi tu je napredovalo le mesto, medtem ko je okolica nazadovala. Končno je napredovala tudi Sežana, a samo za 71 ljudi. Ta mesta' sama pa so stvarno bolj napredovala, ker računamo prebivalstvo celotnih občin, mnogo ljudi iz va- si pa je prišlo v občinska središča in tako zmanjšalo število prebivalcev po vaseh. Tudi v ostalih treh občinah je šel premik enako pot. Čeprav so mnogi prihajali v občinska središča, ki so naraščala, se je celotno prebivalstvo občinskih ozemelj kljub temu zmanjšalo. V hr-peljski občini za 778, v ilirsko-bistriški za 544, v postojnski pa za 273. Tako smo imeli leta 1956 v okraju skupaj 102.017, lani pa 108.217 prebivalcev. Medtem sc je tudi močno spremenila celotna struktura prebivalstva. Leta 1956 smo imeli v okraju 42,733 v kmetijstvu zaposlenih ljudi, lani pa samo 33.783 ali 8,9 odstotka manj. Padec kmetijskega prebivalstva je bil seveda v posameznih Občinah različen. Dve občini —• Izola in Piran — sta bili že leta 1956 visoko nekmečki. V Izoli je bilo tedaj le 27,9, v Piranu pa 26,7 odstotka v kmetijstvu zaposlenih ljudi. Lani jih je bilo v Piranu le še 16,8 v Izoli pa 17,3 odstotka. Slede ostale občine (prve številke pomenijo odstotke kmečkega prebivalstva leta 1956, druge leta 1960), Postojna (35,1) 29,8, Ilirska Bistrica (41,8) 35,4, Sežana (42,6) 35,1, Koper (49,8) 35,4, Hrpelje (62,1) 50,6 odstotka. Obraten je bil proces množitve delavcev in nameščencev. Najmočnejši je bil v koprski občini, a stvarno samo v samem Kopru, zakaj drugod je število rastlo le malo; izvzeti moremo do neke mere samo Dekane, Šmarje in Ankaran. Napredek je bil naslednji (številke v oklepajih kot zgoraj): Koper (48,1) 60,1, Hrpelje (29,1) 40,7, Sežana (45,6) 52,8, Hir- IZ VREMSKEGA BRITOFA SO VESTI Tudi v Vremskem Britofu so poslušali predavanje o beograjski konferenci. Prisotni člani krajevnega odbora SZDL, člani OO ZKS, krajevnega odbora, odbora ZB NOV, LMS in PD »Vremšči-ca« so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tov. Janka Vatov-ca. Po predavanju je bila razprava, v kateri je zlasti živahno sodelovala mladina. Na predlog TlaBiatk*! NA NOVOSADSKI UNIVERZI G500 ŠTUDENTOV Na vseh šestih fakultetah novo-sadske univerze, iki deluje že drugo leto, se je vpisalo to jesen 6500 rednih dn izrednih študentov. Velik porast iv številu študentov opozarja, da bo treba pospešiti gradnjo novih objektov, ker so že letos prostori maksimalno izkori-riščeni. NOV INSTITUT ZA EKONOMIKO INVESTICIJ V Beogradu je ustanovila Jugoslovanska investicijska banka Inštitut za ekonomiko investicij kot samostojno znanstveno raziskovalno ustanovo, ki se bo ukvarjala 7. raziskovanji na 'področju investiranja. KONGES ZA PREVENTIVNO MEDICINO V navzočnosti kakih 000 delegatov in gostov je v Sarajevu IV. kongres za preventivno medicino Jugoslavije. Glavna tema kongresa je organiziranje .preventivnega medicinskega dela v komunah. Kongresa se udeležujejo tudi strokovnjaki iz Grčije, Poljske, ZSSR in Češkoslovaške. VELIK TEKSTILNI KOMBINAT Ze leto dni gradijo v Zadru velik tekstilni kombinat, ki bo veljal okrog 5,5 milijarde dinarjev. To bo največje industrijsko podjetje v. Zadru, kjer- bodo izdelovali iz surovega bombaža tekstilne izdelke. POVEČANA PROIZVODNJA ŽIVIL Poročajo, ida je bila 'proizvodnja živil v naši deželi v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 14 odstotkov večja od proizvodnje v istem obdobju minulega leta. Proizvodnja moke se je povečala za | 0 "/o, olja, margarine dn rastlinske j masti za več kot 20 °h, piva /a IG "/o. sadnih predelav za 35 °/o, svežega mesa in mlečnih izdelkov za 4 »/» itd. mladincev so čez nekaj dni ponovili predavanje za ves mladinski aktiv. Po dolgem odlašanju, ki ga je povzročilo vodstvo PD »Vremšči-ca«, so v okviru SZDL spet obudili razpravo okrog priprav za ureditev klubskih prostorov. Dela so že v teku in računajo, da jih bodo lahko kmalu zaključili. Zal so na tesnem s sredstvi za opremo in za televizor, vendar upajo, da bodo našli še kje razumevanje in pomoč. Sekcija za komunalne zadeve pri krajevnem odboru SZDL. iki je že doslej organizirala razna dela, je že sestavila predlog, v kakšne namene na, _ ^ „^ Pred ikoncem oktobra je nova opekarna v Obrovu daila prvo opeko, ki so jo prodali v bkorjo Loko, Izolo in na Kozino. Mladi del&voi iz Rijavč nuj Pre-garij, Javora, Obrova, Hrušice, Račice, Gradišča in še iz drugih vasi so' tako prvič užili občutek, ki navdaja človeka, ko Ialrko vidi in ctiplje sadove svojega dela. Organizacija dela v opekarni sicer še ni izdelana, vendar človek čuti, da ima mladi kolektiv nastajajočih industrijskih delavcev obilico dobre volje, s katero bo premagal težave na poti do brezhibno organiziranega dela. To pot bo treba prehoditi hitro. Na sliki: inad krožno pečjo je nenehno delo; dan in noc, kar po vrsti, je treba sipati v odprtine premogov prah, da ogenj ne ugasne. Od pravilnega vzdrževanja ognja je močno odvsina kakovost opečnatih izdelkov VEČERNA POLITIČNA ŠOLA V PIRANU PRED NOVO SEZONO V dugi polovici novembra bo politična šola v Piranu pričela svoje tretje šolsko leto. Kot višja in sistematična oblika ideološko političnega izobraževanja bo pomagala vsem slušateljem posebno pa še komunistom, globlje spoznati program Zveze komunistov. Za šolo se je prijavilo doslej že 88 slušateljev — članov ZK in drugih. Porazdeljeni bodo ' v dva oddelka. Med njimi je 20 prijav prosvetnih delavcev s slovenskih šol v piranski občini. Za mladinsko politično šolo se je prijavilo doslej že nad 50 dijakov, med industrijsko in kmečko mladino pa jih bo še izbral ob-6inski komite LMS,. Precejšnje zanimanje za politično ideološko izobraževanje je tudi med pripadniki italijanske manjšine v piranski občini. Doslej je šola dobila že 15 prijav,-zlasti prosvetnih delavcev, in bo osnovala zanje poseben oddelek. To skupino pripravlja italijanski kulturni krožek »Tartini« v Piranu. Skupno število vseh slušateljev bo letos na piranski politični šoli okrog 200. Na šoli so predvideli razen italijanskega še 7 oddelkov: dva za prosvetne delavce, dva splošnega tipa, dva za mladino in oddelek slušateljev, ki bodo individualno študirali po programu šole. Razen tega pa so v teku še razgovori za organizacijo politično- ideološkega študija za pomorščake^ Splošne plovbe. Šola, ki ima sedaj stalno nameščenega upravnika, bo delala po načrtu, prilagojenem razmeram v piranski komuni ter po načinu, ki zahteva izvajanje teoretičnega spoznavanja aktualnega družbenega dogajanja. Občinski komite ZK, občinski odbor SZDL in občinski komite LMS so prevzeli vso skrb iza svojo politično šolo, da bi ta dala kar najboljše rezultate. Uprava šole se bo tudi letos obrnila na gospodarske organizacije, zavode in ustanove za plačevanje šolnine slušateljem iz njihovih kolektivov, računajoč pri tem na razumevanje, ki so ga pokazali prejšnja leta. Tembolj, ker bo šola neprecenljiva pomoč pri ideološko političnem izobraževanju in pripravi za bodoče naloge kadrov vseh vrst v piranski komuni. ViR V POSTOJNI Pred dnevi sta se v Postojni na prvem skupnem sestairtku konstituirala upravni in nadzorni odbor nove občinske zveze za telesno kulturo. Za predsednika zveze so soglasno izvolili dosedanjega predsednika občinskega strelskega odbora Ernesta Šava, za sekretarja pa Miloša Jordana. Zveza je odslej osrednje telo, 'ki bo koordiniralo v bodoče vse napore za množični in kvalitetni napredek telesne kulture v postojnski občini. (ma) TUDI BREZ INVESTICIJ LAHKO GRE Opekarna v Mali Kukavici pri Ilirski Bistrici je stara in delo v njej je bilo še nedolgo tega zaradi primitivnosti naprav fizično kaj naporno. Zato je vodstvo opekarne v zadnjih dveh letih storilo nekatero ukrepe, ki :so stali malenkostne zneske, so ipa olajšali napore in še pomagali povečati 'proizvodnjo. Tako so iz odpadnega materiala Izdelali 7 vozičkov na 3 kolesa za prevoz opeke v sušilne kozolce in v peč. S tem Je odpadlo težaško garanje s samokolnicami, ki so bile naložene tudi s 400 kg bremena. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Brez dvoma je med zakoni oziroma predpisi. ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina na zadnjem zasedanju, največ zanimanja za temeljni zakon o gradnji investicijskih objektov, čeprav ne smemo zmanjševati pomena tudi drugih devetih zakonov, ki so bili sprejeti na istem zasedanju. Znano je, da so na področju investicijske izgradnje stalne težave, ki povzročajo gospodarstvu tudi škodo. Znano je, da smo v investicijski gradnji iz leta v leto prekoračevali planske okvire in da je pretirana gradnja povzročala na trgu motnje, v prvi vrsti pa nestabilnost cen. Tako so se nekateri proizvodi, pomembni za gradnjo, tako podražili, da so postale njihove cene ovira za povečano gradnjo. Kot značilen primer naj omenimo podražitev opeke do take višine, da so začeli zasebniki sami izdelovati navadno opeko z najbolj primitivnimi sredstvi in mnogo ceneje. Taka dejavnost je postala zlasti v L R Hrvatski tako široka, da je ogrozila delo opekarn, kjer so se začele kopičiti zaloge. Dosedanji predpisi o gradnji investicijskih obejktov so trpeli tudi zaradi prevelikih administrativnih posegov, kar je često oviralo hitro gradnjo. Novi zakon temelji na načelih, da sme administracija posegati le v pogledu varnosti, stabilnosti in kontrole uporabe tehničnih predpisov in obveznih standardov. Investitor sam pa mora odgovarjati za posamezne tehnične rešitve in za zagotovitev ekonomičnosti investicije. Tako bodo investitorji sami sprejemali investicijske programe in seveda s tem tudi odgovarjali za uspeh ali neuspeh investicijskega objekta. Temeljni zakon o gradnji investicijskih objektov ima še mnogo drugih novih in važnih določil tako glede možnosti projektiranja, glede omejitve gradenj samo v okviru zmogljivosti gradbenih podjetij in podobno. Posebno pomembna pa je novost, da se objekti lahko grade za naprej znanega investitorja, pa tudi za prodajo na tržišču, to je za neznanega investitorja. Glede reševanja specifičnih problemov daje novi zakon velika pooblastila re- publikam in komunam, da to rešujejo v okviru svojih pristojnosti. Dragi konkretni ukrep je napovedali poseg Narodne banke v dodelitvi sredstev za obratne namene iz centralnih virov. Govora je o višini do 50 milijard. Ta sredstva bodo dodeljena v prvi vrsti za povečanje izvoza, za potrebe iismerjanja uvoza, za odkupe kmetijskih pridelkov, za nabavo živinske krme in za zagotovitev del v zvezi z jesensko setvijo. Poleg tega bodo sproščena za obratne potrebe sredstva čistega dohodka podjetij. Pričakujejo. cZa bo sprostitev zajela v celoti do 60 odstotkov letošnjih omenjenih sredstev. Končno naj še omenimo vedno bolj živahno razpravljanje in po nekaterih napovedih že tudi sko-rajšen prehod na sistem vnovče-ne realizacije v gospodarstvu. Podjetja bi po tem načelu ugotavljala in obračunavala svoj celotni dohodek in drugo na podlagi vnovčene in ne več fakturirane realizacije kot doslej.' Toda o tem kasneje, sedaj naj na ta problem le opozorimo, -žj- Isto velja za napravo za dviganje premoga na .peč. Zopet so uporabili star material, 'ki 'so ga našli med staro šaro in na »Odpadu« in v eni -uri spravi sedaj delavec brez napora dnevno .potrebno količino 3 tone premoga na 3>eč. Prej je za to delo bil potreben en delavec ves dan. Zgraditev ventilatorja ima vsestransko ugodne [posledice. Prva je v tem, da prihranijo takrat, ko krožno peč zakurijo, na kurjavi kar polovico. Druga je v manjši odvisnosti od vremena: vlek v peči je enakomeren, to pa ima za posledico, da se opeka hitreje in bolje žge in je treba za žga-itje manj časa. Ugodnosti ventilatorja pa Čutijo tudi delavci: prej so delali v celicah pri temperaturi od 50* do 60 °C, sedaj pa temperatura nikoli ne preseže 35 CC. Med izboljšave smemo šteti še namestitev polic v kozolcih za sušenje opeke. Vseh kozolcev v opekarni je za 4,5 km. Prej so nalagali opeko drugo na drugo do strehe kozolca. Pogosto se je spodnja opeka zaradi pritiska zgornjih vrst lomila in nastajala je nenehno velika škoda. Z namestitvijo polic so zelo zmanjšali izgube zaradi loma, razen tega pa se jim opeika sedaj hitreje in lepše suši. Zaradi pomanjkanja denarja vseh kozolcev še niso mogli opremiti s policami, bodo pa to delo nadaljevali v okviru danih možnosti. Vse to, pa še .povečano zanimanje delavcev za delo, saj so lahko sproti spremljali otipljive rezultate teh ukrepov, je imelo za posledico, da so v enem letu ipovečali proizvodnjo od 3,378 tisoč opečnih enot (v letu 1950) na 4,200 tisoč enot, kolikor jih bodo izdelali tudi letos. Več pa že ne gTe, ker tega ne dopuščajo niti peč niti sušilnice. Brez dinarja investicij so tedaj dosegli uspehe, ki lahko služIjo za zgled še marsikomu. fm POLOVICA PROIZVODNJE ZA IZVOZ Po temeljitih pripravah v lanskem ¡lotu je ipodjetje »Litostroj« uspelo skleniti itetos že za 4,5 milijarde dinarjev pogodb za izvoz svojih izdelkov, kljub izredno hudi konkurenci ¡na svetovnem trgu turbin, črpalnih naprav, žerjavov itd, Del ¡poslov so sklenili v okviru kreditnih sporazumov naše države z raznimi deželami Azije in Afiriike. Skupaj s tovarnami »Dju-ro Djakovič«, »Rade Končar« in mariborsko »Metalno« pa bo izdelal »Litostroj« celotno opremo za dve cementarni v Indiji in Etiopiji. :' . -"V' ■ i- . V nedeljo so Ravenci že sedmič zapovrstjo praznovali svoj .praznik. Pripravili so bogat program, vendar jim je slabo vreme napravilo precej neljubih nevšečnosti. Kljub temu pa so se organizatorji potrudili, da so bili ljudje s praznovanjem zadovoljni. Otvoritveni govor je imel podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec, M je poudaril pomen praznika za Raven in okoliške vasi. Zatem je zapel otroški pevski zbor osnovne šole nekaj pesmi. Veliko zanimanje je vladalo za razstavo vin. Razstavljenih je bilo blizu 60 vzorcev različnih vin. ki , so jih kmetje in ostali poskušali-in ocenjevali. Eno najbolj zanimivih točk programa so priredili mopedisti, ki so se med seboj po- V GOLCU JE ŠOLA V eni izmed prejšnjih številk »Slovenskega Jadrana« se je v poročilo našega sodelavca iz Hr-pelj o volitvah v nove šolske odbore vrinila neljuba pomota. V poročilu je bilo med drugim omenjeno, da morajo otroci iz Golca hoditi v nižje razrede osnovne šole v Obrov. v viišje razrede pa v Podgrad. Iz tega bi se dalo Sklepati, da v Golcu sploh nimajo šole, kar pa ni res. Kljub pomanjkanju učnega kadra šola v Golcu letos ni bila ukinjena in teče pouk v nižjih razredih nemoteno dalje. V višje razrede pa morajo učenci jz te vasi hodiiti v podgrajsko osemletno šolo. Prosimo bralce, da nam pomoto oprostijo. J, Ž. VISOKI OBISK V nedeljo je avstrijski podkancler dr. Bruno Pltterman obiskal v družbi podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška ter avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani g. Karla' Ne\vola Velenje, kjer se je zanimal ne samo za rast tamošn'ega rudnika lignita, temveč tudi za nnst?nek in razvoj novega mesta ob Paki ter šoštanjske termoelektrarne. ZDRUŽITI KOMUNALNE DEJAVNOSTI Pri Obrtno-komunalni zbornici za kranjski okraj je pet strokovnih odborov, med katerimi je v zadnjem času najbolj aktiven odbor za komunalo. Njegova aktivnost pa je spričo številnih problemov razumljiva. Doslej je bil vse preveč pogost pojav, da je bilo potrošenih precej nepotrebnih sredstev, ker komunalna podjetja, zavodi in razni servisi niso imeli koordiniranih delovnih načrtov, kar pa je bilo prav zaradi razcepljenosti tudi težko realizirati. Torej je osnovni problem, ki bi se ga bilo treba kar najhtireje lotiti — združevanje najrazličnejših komunalnih dejavnosti v enotna podjetja za celotne komune ali pa vsaj za mesta ali večja naselja. Tem podjetjem bi bilo treba tudi točno določiti, kakšno dejavnost sploh obsega komunalno gospodarstvo. DALMACIJA EKSPRES SKOZI NOVO GORICO Ko bo s 26 majem prihodnjega leta začel veljati nov vozni red Jugoslovanskih železnic, bo začel voziti skozi Novo Gorico mednarodni vlak »Dalmacija ekspres«. Ta sezonski mednarodni vlak bo vozil iz Ostenda preko Jesenic, Nove Gorice na Reko. Na našem območju se bo ustavljal na Mostu na Soči in v Novi Gorici. Mednarodni vlak »Dalmacija ekspres« bo odhajal z Jesenic proti Reki vsak dan okoli 14. ure, na Reko pa bo prihajal ob 19,30 uri. Z Reke pa bo odhajal približno ob pol enajstih ter se ustavil na Jesenicah nekaj pred 16. uro. Vozile bodo Dieslove lokomotive, ki jih bo železnišikemu transportnemu podjetju Nova Gorica posodilo podjetje iz Maribora. Mednarodni sezonski vlak, ki bo vozil po našem območju, bo nedvomno precej pripomogel k okrepitvi zlasti prehodnega turizma na Goriškem. merili v spretnostni vožnji, Po tekmi in ogledu razstave so goste pogostili, zvečer pa je bilo v kulturnem domu ljudsko rajanje. Zaključek kmečkega praznika bo prihodnjo nedeljo v Novi vasi, Ob tej priložnosti bodo pode'illi nagrade mopedistonn in najboljšim vinogradnikom. PRED OTVORITVIJO KLUBA IN KNJIŽNICE V sredo, 15. -t. m., v popoldanskih urah bodo v Sežani otvorili klub in knjižnico, ki so jo te dni preselili iz starega grada. Sežanci že komaj čakajo, da bi prebili kako prijetno jn poučno urico v prijetnem okolju, kakršno bo zares nudil lepo urejen klubski prostor. -er OSNOVNI NAČRTI KMETIJSTVA NA POSTOJNSKEM V petek je bilo v Postojni posebno posvetovanje o sestavi osnovnih načrtov perspektivnega gospodarskega razvoja kmetijskih podjetij v postojnski občini. Udeleženci posveta so dali v razpravi največji poudarek realnosti načrtovanja, nanašajoč, da morajo postati osnovni načrti osrednji instrumenti, s katerimi bodo gospodarske organizacije predvidele realne možnosti za dvig kmetijske proizvodnje na tem področju. PLANINA PRI RAKEKU JEZIKOVNI TEČAJI V SEŽANI Delavska univerza, v Sežani je med drugim vnesla letos v program tudi jezikovne tečaje za italijanski, angleški in nemški ¡jezik. Tečajii so se začeli v začetku meseca oktobra in iih obiskuje okrog 75 slušateljev. Mnogo prijav je bilo zaradi tehničnih ovir odklonjenih in bodo prijavljene! lahko snreieti v naslednji tečaj. Po programu bodo tečaj1 trajali šest mesecev. Sredi novembra se bo začel tudi tečaj za pridobitev kvalifikacije, v katerega se je prijavilo 30 kandidatov. Pionirji osno%'ne šole v Ilirski Bistrici so spomenik padlim borcem okrasili ob Dnevu mrtvih s cvetjem in venci D I V A S K I PROBLEMI V eni zadnjih številk našega lis' smo ipisali o tem. da so v Planini pri Rakeku postavili spomenik, ki (je stal nekdaj v Postojni, To je zgrešeno, zakaj Vilharjev spomenik, ki je stal na današnjem trgu Padlih borcev v Postojni, so fašisti 5. oktobra 1941 razbili. L, V. A V malokaterem kraju v sežanski občim deluje aktivno toliko društev kakor v Divači. Tu so taborniki, Partizan, DPD Svoboda z godbo, pevskim zborom in drugimi sekcijami, Avto-moto 'društvo, Prostovoljno gasilsko društvo, folo krožek in na vidiku je še radioamaterski krožek. Potem je tu še .venec političnih organizacij in družbenih organov. In vsaka organizacija, društvo, sekcija, krožek ali organ potrebuje svoj »življenjski prostor«. Divača pa je s pro- Kljub temu, da je parkirni prostor pred vhodom v Postojnsko jamo skoraj nov, je že letošnji rekordni turistični promet, ko so našteli pred jamo nad 30.000 motornih vozil, opozoril, da je treba njegove zmogljivosti čiimprej povečati. Delovni kolektiv Zavoda »Postojnske jame« se je zato odločil, KOLEKTIV ObLO POSTOJNA BO VOLIL ZAČASNI SVET V zadnjih dneh so v delovnem kolektivu ObLO. Postojna pospešili priprave za izvolitev prvega organa upravljanja, to je začasnega sveta delovnega kolektiva, ki bo štel devet članov. Na mobu-do občinske grupe postojnske sindikalne podružnice uslužbencev so sestavili tudi kandidatno listo za bodoči svet ter prvi osnutek pravilnika' o njegovih pristojnostih. . Delovni kolektiv ObLO Postojna, ki se z veliko zavzetostjo pripravlja na nove spremembe, je doslej izvršil tudi oceno delovnih mest ter ostale priprave v zvezi z novim načinom nagrajevanja, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1962. (ma) da bodo pričeli z deli že letos. Obstoječi parkirni prostor bodo razširili proti reki Pivki z materialom, ki ga bodo nakopali v rebri, koder bo stala bodoča remiza za jamski vlak. Skorajšnji začetek izvrševanja omenjenih del sodi v program za kompleksno modernizacijo prometnih zmogljivosti Postojnske jame. Kot je znano, pripada v tem načrtu najvažnejše mesto gradnji nove krožne proge za prevoz turistov po podzemlju. Od izvolitve je poravnalni svet reševal in rešil okrog 15 zadev. Zadeve, ki jih je uspelo svetu rešiti, so bile predvsem zasebne tožbe kaznivega dejanja zoper posest in čast. Običajno so stranke v postopku obravnave neoopustljive in spreminjajo ter zanikajo že podane izjave, tako da- je članom sveta večkrat zelo težko najti pravilno rešitev, toda kljub temu so člani zelo prizadevni, saj so bili kos vsaki obravnavi in so vedno našli rešitev, ki .je bila sprejemijiiva za obe stranici. Med drugim je svet rešil tudi tožbo, ki je bila že na okrožnem sodišču. Tožeče in tožene stranke so v začetku gledale na delo in rešitve poravnalnega sveta z nezaupanjem. toda ko je svet dokazal svojo sposobnost in upravičil svoj obstoj, so stranke uvidele, da je stori tako na tesnem, da je joj Zato ni čudno, da se v mali sejni dvorani v zadružnem domu in v dveh majhnih sobah za dvoraničnim odrom gnetejo desetine in desetine, ki postanejo naenkrat stotine aktivnih članov vseh organizacij in društev. Posredi je seveda stanovanjska stiska. ki je zahtevala prostore v zadružnem domu za stanovanja. Treba bi bilo torej misliti na vsaj delno sprostitev teh prostorov. Razen gornje rešitve je krajevni odbor SZDL predlagan, naj bi se v Divači ukinilo sklepanje zakonskih zvez, tako da bi pridobili tudi sobo, ki je rezervirana v ta namen. Tudi o tem predlogu bi morda kazalo razmisliti, kajti navada je, da se novo-poročenci običajno odpeljejo še k fotografu v Sežano. Porok pa je -v Divači največ kakih dvajset na leto. Vsekakor pa bi morali o tem spregovoriti sami volivci. Manj sprejemljiv bo predlog, po katerem naj bi se utesnll tudi krajevni urad. V Divači je tudi nujna preselitev pošte, ki gostuje v železniških prostorih. Morda bi ne bilo napak, če bi pošta odkupila kako stavbo, nemara ono, ki jo sedaj še uporablja podjetje »Krasoprema« Dutovlje (prej Mizarstvo, Divača) za priročno skladišče. Druga varianta pa je, da se ta stavba popravi in uredi za stanovanja, kar bi pomenilo, da bi morala pošta poiskati druge prostore ali zgraditi kaj novega, O potrebi po trgovini s sadjem in le boljša takojšnja sprava oziroma rešitev, kajti tudi sredstva, ki jih uporabljajo člani sveta, so jim bolj poznana in prav zaradi tega gre poravnalnemu svetu vse priznanje. zelenjavo v Divači de bilo že marsikaj povedanega. In morda še bo. Se bodo odločili za ukinitev bifeja pri železniški postaji? Mnogi so za to, da se v sedanjih prostorih bifeja uredi prepotrebna trgovina, Kaže pa, da se kolektiv gostinskega podjetja s predlogom ne strinja. In končno: v Divači je nujno potreben parkirni prostor in nič ne bi škodilo, če .bi malce drugače speljali tudi čuden ovinek pri restavraciji »Risnik«, In ker se tu ustavlja lepo število avtobusov, bi kazalo mislitj še na čakalnico, kjer bi prodajali di vozne listke. Morda bo ta zad.i problem najlaže rešljiv, če bo zanj' zvedelo koprsko ali kako drugo avtobusno podjetje ln če je krajevnemu odboru ostalo še kaj sredstev. Končano? Še zdaleka ne. -er ipo liti— ''H®» PRED ZAČETKOM TUDI V SEŽANI Ideološka komisija Občinskega ko-'miteja ZKS v Sežani je v glavnem zaključila priprave za večerno politično šolo, ki bo letos že tretjič po vrsti. Komisija je sestavila nov program, ki se od dosedanjih razlikuje po tem, da je njegovo izhodišče predvsem v komuni ln dogajanja v sodobnem svetu, kar pomeni, da bodo predavatelji in sami slušatelji uporabljali zlasti induktivno metodo pri podajanju in sploh pri obravnavanju snovi. Za razliko od dosedanjih bo šola trajala morda nekaj več kot štiri mesece. Zato pa bo nujno, da bodo slušatelji intenzivno sledili predavanjem in snov dodobra .predelali v razpravah. Po končani šoli v Sežani se bo prvič začela šola tudi v Divači, kjer je tudi lopo število interesentov. Razen tega bodo poseben tečaj organizirali tudi prosvetni delavci. Čeprav je program tega tečaja dokaj obširen, se bo odvijal občasno po objektivnih možnostih. Grobove mrtvih in številne spomenike žrtvam okupatorjevega terorja je prebivalstvo na Postojnskem tudi za letošnji 1. november lepo uredilo in obsulo s cvetjem. Tisočera mladina postojnskih in okoliških šol je že 31. oktobra množično obiskala številne partizanske spomenike dn se z globoko pieteto poklonila neustrašni borbi ter nesebično žrtvovanim živ- ljenjem umrlih borcev za svobodo. Istega dne popoldne je bila osrednja občinska komemoraci;^^ za Dan mrtvih ob spomeniku Trgu padlih borcev in na vojnem pokopališču v Postojni. Po žalnih besedah in žalostinkah, ki sta jih zapela .in igrala zbor DPD Svobode in vojna godba na pihala, so ob spomenik položili vence, grobove pa obsuli s svežim cvetjem. (ma) Z OBISKA V NASIRCU PRI KOZINI Orav.m.ov Nino iz Nasirca pri Kozini Z asfaltne ceste, toi strmo zavije proti obmejnemu Krvavemu potoku, se odcepi kolovozna, nič kaj gladka pot v Nasirec, Ki premore okrog 17 hišnih številk s 70 prebivalci. Naselje Jo baje nastalo ob preseljevanju narodov. Trdijo, da so že leta 605 po našem štetju tukaj prebivali slovanski predniki današnjih Nasirčanov ln da je bila sedanja cerkvica Svete Trojice takrat pogansko svetišče, kjer so .pravoverni Slovani sežigali ko-štrune, teleta in vole na čast svojim božanstvom in se seveda sami pri tem pošteno mastili. Po takih obredih so bili močno žejni in so prišli na rešilno misel, da bi pod vasjo na sončni legi zasadili trto. In od takrat imajo v Nasircu tudi vinograde, kjer pridelajo plemenito istrsko kapljico. Pogansko bogoslužje so v tem kraju davno opustili, polagoma opuščajo tudi druge verske obrede, obdržali pa so žejo in vinograde do današnjega dne. O tem nekontroliranem zgodovinskem ozadju, za čigar točnost ne morem jamčiti, je tekla beseda pri Oražmovem očetu, ki ga kličejo kratko Nino, njegovi ljubki vnučki pa nono. »Murva, v katero ste se skoraj zaleteli pred mojo hišo, je stara 600 let. Zasadili so jo, ko je bila hiša zgrajena. Lipe pa, ki ste jih videli, so stoletnice. Najstarejši je seveda vinograd, čeprav tistih trt izpred 1000 in toliko let danes ni več. Le zemlja, iz katere rastejo moje trte, je še stara dojilja prvih in poznejših trt-nili rodov,« je lepo povedal oče Nino. Potem je šel in prinesel na mizo liter »letošnjega«. »Mošt je še, zato je kalen. Ma že zdaj se čuti, da je mnogo sonca v njem. Prepričajte se!« Trčili smo. Rezek, sladkoben okus napoveduje letos močno maligansko rast. »Koliko pa pridelate vina? Saj v hrpeljski občini ni vinogradniškega področja. Višinsko podnebje in burja nimata pogojev za vinogradništvo,« sem modroval. »Tale klanec, ki pada od vasi navzdol proti južni strani, že božajo topli morski vetrovi in ga grejejo toplejši žarki. Morda naj bi bil tukaj prav zato začetek vinorodne Slovenske Istre. Nasirec je obrnjen s hrbtom proti burjasti Kozini, z licem pa proti Trstu in sončni Istri. Zato tukaj uspevajo najboljše češnje, pa tudi marelice in hruške, nekoliko manj jabolka. Za trto Je lega tudi ugodna. Potrebno jo je seveda pravilno negovati in izbirati ustrezno vrsto cepljenk. Dolgočasili se boste, ako bi vam to razlagal. Moj praded in ded sta si nabrala pri tem veliko izkušenj, po njima pa sem se jih na-lezel tudi jaz. Naj vam zadostuje, če vam povem, da so k mojemu dedu redno vsako leto prihajali vinski trgovci s Kranjske in z Notranjske po vino, ker jim je bil Nasirec najbližji nabavni vir istrskega vina, ki po kvaliteti ne zaostaja za drugimi istrskimi vini. Koliko »ga« pridelam, ne bom pravil, čeprav niste od davkarije in finance. Zame, za mojo družino in za dobre prijatelje ga bo do drugega dovolj, če ne boste prepogosto žejni!« Segavi stric Nino je hudomušno pomežiknil in nam napolnil kozarce. Oražmov oče se ponaša s tem, il^^fc je v prejšnjih časih dobival na ških vinskih razstavah prve nagrade^ za svoj pridelek. Nagrade niso bile v denarju, marveč v izbranih trtnih sadikah. Nino Oražem velja v teh krajih za naprednega vinogradnika ln sadjarja. Vina ne prodaja. Višek pridelka vsteklenlči in z njim pogosti svoje znance in prijatelje, ki radi obiskujejo njegov gostoljubni dom. Ob slovesu me je povabil oče Nino na Martinovanje in me prosil za botra letošnjemu vinskemu novorojencu. Menda zato, ker ve, da sem — abstinent. Jaža KULTURA PROSVETA i? KOITUSA PROSVETA ^ KULTURA PROSVITA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PR S PLENARNE SEJE OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PD Zakaj naše ljudskoprosvetno za perspektivo tudi 10 let — življenje nazaduje — Ne gre samo za trenutno zagato, ampak Program dela je načrtovan po potrebah — Podrobna analiza dela društev v komuni /S3&1 ©c Člani okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev ter predstavniki občinskih svetov so se .brali pretekli teden na plenarni ' ji v Kopru, da bi načrtovali program dela za prihodnje leto, Kratek pregled pretekle sezone, po izvajanju predsednika okrajnega sveta Ivana Mavsarja, ne kaže nekih vidnih vzponov in dosežkov razen na glasbenem področju. Z vidnimi uspehi in z množičnostjo se lahko pohvalimo le pri mladinskem zborovskem petju in s proslavo 20. obletnice revolucije v okrajnem merilu na ' koprskem glavnem trgu, O nekaterih dosežkih lahko še govorimo pri godbah na pihala in v udej-stvovanju ansamblov zabavne glasbe, "težko pa bi rekli, da smo zadovoljni z drugimi oblikami v našem ljudskoprosvetnem življenju, kot so to klubi, dramatika in izobraževalno-vzgojna dejavnost. Objektivna ocena dela v pretekli sezoni kaže, da na'še družbeno življenje stagnira in krivda za to ni samo v premajhni aktivnosti članov in vodstvenih orga-ov, ampak so vzrok tudi objek-'ivne težave, ki jih je povzročilo pomanjkanje finančnih sredstev. Lepi načrti so ostali tako večinoma le na papirju. Program za leto 1962 so letos načrtovali ljudskoprosvetni delavci po potrebah svojega kraja in razvoja. Zavedajo se, da socialistični delovni človek ne more biti samo številka v tovarni in da smo vsi odgovorni za njegovo izobrazbo, družbeno uveljavljanje in umetniško izživljanje. Za uresničenje teh potreb so poleg ljudskoprosvetnih delavcev odgovorni tudi vsi naši politični in oblastveni forumi. Tako govori program v prvi vrsti o vključevanju mladine v najrazličnejše stare in nove oblike družbenega življenja, kot tudi v vodstvene organe. Do zdaj je to uspelo samo na področju zborovskega petja, potrebno pa bi bilo tudi na drugih področjih. V okviru bodočega mrograma je že ¡bilo posvetovanje o dramski' dejavnosti, ¡potrebno pa ¡bi bilo še posvetovanje o klubih, ki jih bi ■morali organizirati na terenu v sodelovanju s sindikalnimi forumi in podružnicami, s Socialistično zvezo in z mladinsko organizacijo. Posvetovanje predvidevajo še z glasbenimi strokovnjaki in z vodji pevskih zborov odraslih, z odbeniki in s člani filmskih ko- misij, Zrcalo praktičnega dela društev naj bi se izkristaliziralo na okrajni reviji dramskih družin, pevskih zborov, .otroških in mladinskih pevskih zborov, godb na pihala, zabavnih ansamblov in v republiški reviji zabavnih ansamblov. Vse te revije naj bi bile večdnevne, popestrene ljudsko-prosvetne manifestacije, na katere bodo vezana tudi posvetovanja. Okrajni svet ima v načrtu tudi nekaj seminarjev, občinski sveti pa naj bi že sedaj izbirali kandidate za poletne seminarje v Kopru. Z vključevanjem mladine v ljudskoprosvetno delo nastaja še vprašanje kulturno - umetniških društev na naših srednjih šolah. Posebno v Kopru, kjer imamo že vrsto srednjih šol, bi lahko imeli nekaj takih močnih društev. V tem okvirnem delu je predvideno podrobnejše in konkretno Izvajanje nekaterih nalog, ki sodijo v kompetenco občinskih svetov, kakor tudi dela na občinskih skupščinah. Iz poročila komisije bo črpal problematiko tudi okrajni svet in jo predložil v razpravo Svetu za kulturo in prosveto .pri OLO Koper. V zvezi s tem programom dela je vsklajen tudi ororačun v višini okrog 10 milijonov dinarjev. V razpravi so člani sveta poudarjali potrebo po pestrejših oblikah ljudskoprosvetne dejavnosti, ki je zadnje čase žal v zastoju. Za izvedbo tega mini- (Nadaljevanje na 8. strani) GOSTOVANJE SG IZ TRSTA NA KOPRSKEM „pi^^v^ ž- V -y-*' ; i . ' V . . 4 .I...;,............ ....... Pretekli teden je Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo v Kopru, Izoli, Hrpeljah in Postojni z dramo Jožka Lukeša »Prgišče zemlje«. Delo govori o problemih tržaške okolice in o odnosu slovenskega človeka do zemlje. Številno občinstvo je nagradilo slovenske umetnike iz Trsta s prisrčnimi aplavzi. Režiser drame je avtor. O delu smo podrobneje pisali ob krstni uprizoritvi v Trstu ob koncu pretekle gledališke sezone. V Postojni so gostovali tržaški gledališčniki v Kulturnem domu, ki ga vidimo na sliki. MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V BEOGRADU Ob navzočnosti, številnih vidnih predstavnikov našega političnega in kulturnega življenja tet- zastopnikov domačih in tujih založb so slovesno oclprli v Beogradu VI. mednarodni knjižni sejem v največji dvorani beograjskega sejmišča. Letos razstavlja 74 domačih in SI tujih založnikov, ki zastopajo dva tisoč založniških podjetij, na galerijah dvorane pa je razporejenih 23 tisoč knjig. Največ razstavnega prostora je pripadlo založništvu iz ZDA in SZ, med domačimi udeleženci knjižnega sejma pa so svoje razstavne .prostore okusno uredile tudi slovenska založbe. VECEšl SLOVENSKE POEZIJE V ITALIJANŠČINI Društvo književnikov in prevajalcev Slovenije je priredilo v ljubljanskih križankah večer slovenske poezije v italijanščini. S tem je počastilo spemin Luigija Salvinija, ki je posredoval slovensko književnost. italijanskim bralcem. Uvodno besedo o Salviniju je povedal Božidar Borko, slovenski tekst sta recitirala Milena Ukmarjeva in Ivan J t rman, italijamke prevede pa dr. Fran j o Smerdu in Silvester fikerlj. Prireditev je bila cb deseti obletnici izida Salvinijevc antologije slovenske poezije »Sempreverde e rosmarino«. KNJIGA O ŽIVLJENJU IN DELU TOVARIŠA TITA Zagrebško časopisno založniško podjetje NI.P pripravlja za 70. rojstni dan predsednika republike reprezentativno knjigo, posvečeno življenju in delu tovariša Tita cd leta 1802 do danes. S kronološko dokumentarno metodo bosta obdelana oziroma ilustrirana življenjepisna pot predsednika republike in njegov bc.,1 za ustanovitev nove Jugoslavije. osnova tekstne vsebine knjige so besede tovariša Tita, Razen tega so reduktorji zbrali 800 fotografij velikega formata. Umetniško lotomo-nografijo »Tito« tiskajo sedaj v Grafičnem zavodu v Zagrebu, izide pa prihodnje leto v marcu .najprej v srbohrvatskem, pozneje pa tudi v tujih jezikih, Zaključni del knjige bo posvečen zgodovinski konferenci neblcikovskih dežel v Beogradu. OKTOBRSKI DNEVI V BEOGRADU V okviru tako .imenovanih oktobrskih dni od 20. do 31. 10. ie 'bilo v Beogradu 11 kulturnih prireditev, na katerih so nastopili številni pomembni reproduktivni umetniki in ansambli iz vse države. Od slovenskih ansamblov .je nastopili radijski orkester iz Ljubljane, med solisti pa naša znana mlada umetnika violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. SLAVNOSTI OB PICASSOJEVI 80-LETNICI Ob 80-letnici slavnega slikarja Pabla Picassa so .priredili ivelike slavnosti in r8.iV.-avo v mi. .Mi Vnllaurisu. Na stotine oseb z vseh strani svc.ta je zastrlo mojatra z danili in čestitkami, samo poštni urad v Cannesu je sprejel 25 kg brzojavk. Razstava slik je trajala 10 dni. stra-žilo pa ijih je noč in dan 10 policajev z brzostrelkami, kajti slike so cenjene tudi na dve milijardi frankov. Pravijo, da še nikoli noben umetnik pred tem časom ni prejel toliko dokazov naklonjenosti in navdušenja. RAZSTAVA SOVJETSKE KNJIGE V LJUBLJANI Na Gospodarskem raizstavlšču v Ljubljani so priredili za zamenjavo za razstavo jugoslovanske knjige, ki ie bila letos poleti prirejena v Moskvi, Leningradu in Kijevu, razstavo sovjetske knjige. Razstavljenih je približno 3 tisoč knjig iz najrazličnejših področij, med njimi tudi prevodi del jugoslovanskih avtorjev, ki so jih tiskali v 15 jezikih narodov SZ, FILMI ZA DAN REPUBLIKE V ateljejih Film-servisa v Ljubljani so posneli zadnje faze filma »Za sledjo zmaja«, ki- ga za Jadran film režira Janez Kaivčič, glavna igralca pa sta Ivica Pajer in Jelena Bijeličič. Za isto podjetje režira še v Zagrebu Faibil Hadžič film »Abeceda strahu«. Predvidevajo, da bo premiera obeh filmov za Dan irepubliike, 29. november. PRED GOSTOVANJEM PULJČANOV NA KOPRSKEM Mladinska organizacija in sek-aija SZDL za kulturo in prosveto v Dolanah sta dali pobudo za -nabiralno akcijo, s čigar izkupičkom naj bi opremili dolanski vaški klub s televizijskim sprejemnikom. Mladina namreč po dogovoru s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo pridno obira sadje pri zasebnih pridelovalcih, zadruga pa bo namenila del iztržka dolanskemu klubu. Podobno akcijo so sprožili tudi pionirji osnovne šole v P-restran-ku, ki v prostem času izdelujejo zaboje za embaliranje tržnih viškov zadružnega sadja. Z izkupičkom bodo opremili oddelek za hnično vzgojo na osnovni šoli v 'restratiku. (ma) nega sveta Svobod, v bodoče pa tega ni več mogoče zagovarjati, ker je to izrazito komunalna kul-(tuma ustanova. Tako se je zaostrilo vprašanje obstoja te šole. Okrajni svet je nredlagal zato koprskemu občinskemu ljudskemu odboru, naj prouči to vprašanje in se do 20. novembra odloči glede finansiranja baletne šole, okrajni svet Svobod pa je pripravljen prispevati za njeno vzdrževanje še dve leti po 500.000 dinarjev. Začetek hrvaškega gledališkega življenja v Istri je bil v partizanski kul-turno-umetnišk-i skupini »Otokar Ker-šovani«, ki je delovala med osvobodilno borbo na osvobojenem področju. Tu se je rodila zamisel o stalnem gledališču v Pulju. Gledališka stavba, ki je bila ob odhodu okupatorskih vojsk doceia de-molirana in je bilo potrebno minogo napora za njeno ureditev, je obstajala že od leta 1895. Četudi je bilo za Avstro-Ogrske v Pulju bogato kulturno življenje hrvaškega življa, vendar se z gledališkega odra nikoli ni slišala hrvaška beseda. Za italijanske okupacije in nasilnega odnarodova-n.ia pa je bil — kakor je znano — zabranjen celo hrvaški jezik. Na tem odru so mogle v preteklosti nastopati sr-mo nemške in italijanske gledališke skupine od drugod — stalnega puljskega ansambla sploh ni bilo —, a kadar je 1911. leta prvič v Pulju gostovalo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba, ni smelo dati svojih predstav v gledališki stavbi in je nastopilo le v puljskem Narodnem domu. Prva hrvaška ipredstava v puljskem gledališču je bila 22, januarja 1949, leta. Tedaj se je z Držieevim Dundcm Marojem osnovalo Istrsko narodno gledališče (Istarsko narodno kazali-šte). Od tedaj pa do 1. novembra .letošnjega leta je to gledališče — z ansamblom od 15 do 18 igralcev — na-študiralo 13G premier, kjer je uprizorilo 78 domačih in 58 tujih gledaliških del. V tem obdobju — dvanajstih let — je bilo 1770 predstav, ki jih je gledalo več kot 700.000 obiskovalcev. V vsem tem 'času je -bilo na eni predstavi približno in povprečno 400 gledalcev. Razen v Pulju daje to gledališče svoje stalne predstave tudi v vseh ostalih istrskih mestih in sploh v večjih istrskih krajih, kjer imajo prav ilepe gledališke dvorane in dokaj primerne odre. Nekajkrat je narodno gledališče krenilo tudi na gostovanja po Hrvaškem Primorju in Dalmaciji (Reka, Zadar, Sibenik, Split), po I-Irvaškem (Ka-rlovac, Zagreb, Varaždin, Slavonska Požega tid.) in po Sloveniji lanske jeseni (Mairibor, Ptuj, Ljubljana in Kranj). Povsod so ta gostovanja doživela zelo lepe uspehe in priznanje kritike a posebno lepo so Istrsko gledališče sprejeli v Mariboru in Ljubljani. Pied tremi leti je to gledališče do-«a Drugem festivalu Jadranskih gledališč s predstavo Tennessee wi-lliamsa -Orfejev odhod prvo nagrado m razen lega še osem nagrad za režisersko in igralske ustvaritve. Na tem festivalu, ki je tii v Zadru, so sodelovala gledališča iz Reke, Splita, Zadra, Sibenika, Karlovca in Dubrovnika. Poseben pomen gledališča je v tem ker daje polovico svojih predstav prav povsod širom po Istri, kjer so vsaj najmanjši pogoji za uprizoritev gledaliških predstav. S tem opravlja zete utrudljivo in nadvse pomembno kulturno in umetniško nalogo v »rr. delu naše domo- ,ne, ki je bil tako dolgo odtrgan od naše narodne kulture, S .tem svojim delom je postalo last vsega istrskega ljudstva. Iš. GRE ZA KOPRSKO BALETNO ŠOLO Načrti okrog Baletne šole v Kopru., ki .piše že 14. leto svojega življenja, da bi jo vzdrževale vse tri občine, niso uspeli. Zdaj je šola že 4 leta na proračunu okraj- Najuglednejše mesto med novimi knjigami, ki so izšle pred kratkim za mladino, sodi vsekakor pi-vl slovenski otroški leksikon MLADI VE-DEŽ (izšel pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani). Leksikon je namenjen otrokom od 8. do 15. leta starosti, zaradi prikupnih ilustracij najboljših slovenskih ilustratorjev mladinskih knjig pa bo posegel po njem tudi odrasli bralec, Format leksikona je večji, .papir odličen, prav tako llto-grafski tisk, kar so zunanje odlike značilnosti te pomembne publikacije. Teksti so pisani .pregledno in zanimivo, knjiga, ki bi je bil vesel mai-siikak narod, bo za učence osnovnih šol nepogrešljiv priročnik, Prizor iz znane Nušičeve komedije AVTOBIOGRAFIJA, s katero bodo gostovali pri nas v teh dneh gledališčni umetniki iz sosednjega Pulja Upravni odbor Zavoda Primorske prireditve je imel pretekli teden razširjeno sejo, na kateri so razpravljali v glavnem o bodočem folklornem festivalu. Sprejeli so sklep, da bo -prihodnjo sezono III. festival jugoslovanske folklore, in sicer od 30. julija do 4. avgusta. Okvirni .program festivala je enak, kakor je bil letos, to je izvirna folklora, nastop najboljših amaterskih in treh poklicnih folkornih ansamblov. Novost III. festivala pa bo sejem afriške ljudske uporabne umetnosti iz Gane ter gostovanje enega afriških in sovjetskih folklornih ansamblov. Stalni festivalski odbor bo takoj začel s pripravami za III. festival in se bo v ta namen sestal že 20. t m. v Skopju. 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO SN VZGOJA ^ OTROK m DRUŽINA ★ ŽEE^A M DOM ir ZDRAVSTVO SN VZGOJA * OTROK M DU V POSTOJNI ŽE PRIPRAVLJAJO PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV Delovni kolektiv »Oskrbe« bo prispeval sredstva za obdaritev šolske mladine v Planini, Šmihclu in Velikem Ubeljskem Z željo, da bi dali novoletnemu praznovanju otrok Privlačnejšo in kvalitetnejšo podobo kot prejšnja leta, so se v postojnski občini prejšnji teden že lotili priprav za CEPLJENJE V LETU 1961 V času od 20. februarja do 12. junija je bilo v občini I-Irpelje cepljenje .proti otroški ohromelosti pri 1555 otrocih (95 odstotkov, čeprav cepljenje ni bilo obvezno; proti kozam (šolski otroci) 147 otrok ali 100 odstotkov; davici, oslovskemu kaši ju in te-tanusu (predšolski otroci) 307 ali 98,9 odstotka, ter cepljenje proti davici in tetanusu (za prvi razred osnovnih šol) 155 otrok ali 95 odstotkov. Pravkar pa se je končalo cepljenje proti kozam za otroke, rojene v letu 1961. Udeležba pri cepljenju je bila zelo dobra, čeprav imajo starši iz nekaterih vasi uro in več hoda do cepišča (Gradišica — Skadarisči-cal. V letih 1959, 1960 in 1961 ni bilo pri otrocih, ki so bili popolno cepljeni proti omenjenim boleznim, nobenega primera le-teh. Tudi umrljivost otrok se je v teh letih znižala, čeprav ne moremo trditi, da ima prav cepljenje levji delež pri tem uspehu. re NAŠA ŽENA, št, 10 Iz vsebine: Meta Sever: Vso pozornost varstveno vzgojnim ustanovam za otroke, M K.: Obisk urednic, G. G.: Notranjepolitični pregled, M. S.: Višja go-spodiniska šola v Grobljah, -ar: Laična nega bolnikov, A. H. Jager: Iio-munardka Loise Michel. Zene po svetu S V.: Mednarodni politični pregled. A. Gerlovič; O .republiški razstavi otroških risb, Obujevalec lepote, Ali pravilno .dihajte? Idr. Joža Zitko; Cesarski rez nekoč in danes, P A Tur; Inem, Mira Vogelnik: Otroci in glasba, S filmskega platna, Med knjigami in revijami. Zaupni pomenki, Pearl Buck: Vzhod m zahod. Zanimivosti, Kozmetika. 17, dispanzerja za žene, zdravniški -odgovori, Kuhinja, Gospodinjstvo, Vrtnar, Moda. 31 10. in 2. 11. 19G1 so se v transfuzijski postaji v Izoli prijavili kot krvodajalci: DOM ONEMOGLIH IZOLA: Božena KMET. KOM. KOPER — PODRUŽNICA IZOLA: Marjan Babič, Franc Dolinšek. Jožefa Grubelnik, Anton Pribac, Marjan Svab MEIIANOTEHNIKA: .Justina Amro-žič, Aldo Antonac, Dušan Basa, Nilo Candido, Lidija I-Ierkov, Ludvik Klemenč-ič, Ivan Pivac, Vida Vojvoda OSNOV. SOLA »Pinko Tomazič«: Marija Sosič; OSNOV. SOLA ŠMARJE: Emilija Gla-vina PRALNICA KOPER: Lidija Baruca, Anica Llpovšek, Nerina Marancina, Rafael Rožnik, Lidija Stare, Palmi- ra Umer ..... PRIMORSKI TISK: Drago Radisic VINO KOPER: Liliijana Cupin, Cele-tstin Klaj, Vukica Koren, Jože iPav-lič, Marjan Rikobon, Silvester 2i-gon. organizacijo letošnjih novoletnih prireditev. V ta namen so imenovali pri Obč. odboru SZDL Postojna posebc-n iniciativni odbor, ki ga vodi Tomaž Tušar. Odbor pripravlja v sodelovanju s postojnsko Svobodo in dragimi organizacijami podroben program, no katerem naj bi dobila Titov trg in notranjost Kulturnega doma v Gregorčičevem drevo- redu za novoletne dni novo, pravljično podobo. Po trenutni zamisli naj bi se tamkaj odigrale osrednje novoletne m-ireditve, do-čim naj bi Dedek mraz s spremstvom kot vsako leto doslej obiskal vse šolske 'kolektive v občini in jih primerno obdaril, Letos se je Iniciativni odbor v Postojni zavzel tudi za novi način finansiranja novoletnih prireditev. po katerem naj bi delovni kolektivi čimbolj omejili interna obdarovanja otrok zaposlenih in sredstva raje namenili v osrednji občinski fond. Z uresničitvijo tega predloga bi bilo mogoče dosedanja novoletna praznovanja na Postojnskem občutno izboljšati, posebno še. ker so se lotili ori-prav pravočasno. Pozivu iniciativnega odbora za združitev sredstev v ta namen se je doslej že odzval delovni kolektiv trg. podjetja »Oskrba«, ki je obljuibil podporo za obdaritev približno 160 otrok v Planini pri Rakeku, v Šmihelu pod Nanosom in v Velikem Ubelj.skem. Po načrtih iniciativnega odbora naj bi delovni kolektivi letos poskrbeli tudi za prevoz otrok iz okoliških naseflij v Postojno, kjer naj bi si v Kulturnem domu oale-dali vsaj enkrat izbrani program in za novo leto posebej urejene prostore. (ma) KAKŠNA BO PRIHODNOST NAŠE KONFEKCIJE W 1 Karirasta dvodelna obleka, h kateri nosimo v mrzlih dneh še šal iz .istega blaga Po številnih ugovorih in predlogih potrošnikov so konfekcijska podjetja v naši državi v zadnjem času povečala izbiro svojih proizvodov. Končno so tudi začeli proizvajati več otroške in ženske težlke kenfeke je, ki je je malo. Danes proizvajajo konfekcijska podjetja .okrog 30 različnih velikosti, ki ustrezajo skoraj vsem potrošnikom. Vendar ugotavljajo, da bi morala izvesti konfekcijska podjetja čimprej antropološka merjenja, da bi ugotovili dejan- ske potrebe. Pravijo pa, da za to nimajo dovolj denarnih sredstev. Vse to je še premalo, da bi danes lahko govorili o najbolj kakovostnih konfekcijskih proizvodih, o paltoonfekcijskih izdelkih, na katere se domača industrija šele pripravlja in podobno. Zavedati pa se moramo, da se bo po predlogu perspektivnega načrta povečala konfekcijska proizvodnja do leta 1970 za več kot petkrat v primerjavi z letom 1960. Po mnenju strokovnjakov bo ta- IZ PRAKSE NAŠIH TRGOVIN O V n o že nekaj lot ugotavljamo: dosedanji, klasični način prodaje v trgovinah z najbolj mešanim blagom ne ustreza več. In sicer ne ustreza več naglemu naraščanju obsega proizvodnje in razvoju blagovnega pn-ometa na eni strani ter čedalje večjim zahtevani in potrebam tržišča na drugi strani. Povedano preprosto — ne ustreza ne proizvaialcu in ne potrošniku. Vendar pa tisti vmesni člen, ki ga imenujemo trgovina, ni vedno dovolj dovzeten in elastičen, da bi te potrebe in želie tudi uresničil. Današnji sodobni razvoj terja specializirane trgovine, kjer najde potrošnik na enem mestu zbran čim popolnejši asortiment izc'clkov naše V sodobno urejeni konfekcijski trgovini mora Imeti kupec prost pristop in seveda čim večjo izbiro. Da dobri modeli vselej najdejo kupca, se je izkazalo tudi v te i poslovalnici trgovskega podjetja »Soča« Koper, posebno odkar je v trgovini še šivilja, ki po .potreM popravi kupljeno konfekcijsko oblačilo industrije ali obrti in si tako lahko izbere tisto, kar mu je najbolj všeč ali po ceni najprimernejše. Obenem pa so le take trgovine lahko tudi barometer za ugotavljanje potreb, zahtev in želja tržišča ter iz neposrednega stika s potrošniki posredujejo te želje proizvajalcem. Seveda so možne specializirane trgovine le v večjih središčih in pri trgovskih podjetjih, ki imajo več poslovalnic. Popolnoma zgrešeno bi bilo namreč, če bi poskušali izvesti specializacijo tako, da bi bila posamezna trgovska podjetja specializirana po strokah, tako da bi imelo 11. pr. eno podjetje tekstil. drugo konfekcijo, tretje elektro-material itd. S tem bi onemogočili konkurenco podjetij in napravili slabo uslugo potrošniku. V Kopru, kjer se potrošniki veliko prejezimo na račun naših trgovin, domala dnevno ugotavljamo pretirano navijanje cen in neodgovoren odnos do kupca, lahko tokrat zabelez'imo lep in pozitiven rezultat. Gre za trgovsko podjetje »Soča« Koper, ki .je izvedlo interno specializacij svojih trgovin. Pobuda za to realizacijo je vzniknila 'v samem kolektivu in sami, brez investicij in brez poklicnih obrtnih uslug, so zamisel tudi uresničili s prostovoljnim delom. In da ne bi promet trpel, so delali ob nedeljah, tako da so se znašli kupci pred prijetnim dejstvom. Naloga ni bila lahka: rešiti je bilo treba kopico težkih in zahtevnih načelnih, organizacijskih, tehničnih, finančnih in .drugih vprašanj. Tudi prepričevanje tistih, ki so še navajeni na zastarel način trgovanja, prav gotovo ne sodi na zadje mesto. Podrobnejša razprava o posameznih, na videz sicer zelo preprostih vprašanjih, ie odkrila množico drobnih problemč-lcov. Recimo: kako doseči to, da se ho kupec pri izbiranju in odločanju počutil čimbolj sproščenega? Iz več možnih rešitev, iz domačih In tujih izkušenj in predlogov, je bilo treba izbrati najboljšo in najustreznejšo. Tako je zamisel dozorevala in iz starega je nastalo novo. Za sedaj gre za ureditev .poslovalnic »Soče« v Čevljarski ulici v Kopru, pozneje pa pride na vrsto tudi poslovalnica na Prešernovem trgu. Zdaj ima podjetje že urejeno specializirano trgovino z ugovor, da je v trgovini elektromate-lom, manufakturo in posebno trgovino s konfekcijo. Ce bi bil umesten ugovor, da je v .trgovini elektromate-riala še nekaj drobnarij, ¡ki ne sodijo tja, da je v manufakturi popolnoma odveč trikotaža, pletenine, najrazličnejše srajce in druge drobnarije bi bilo treba Izreči vso pohvalo konfekciji. Nič posebnega sicer ni izbor in asortiment, ker to v sodobni trgovini zahtevamo kupci z vso pravico, posebnost in novost pa je, da je v trgovini šivilja, ki brezplačno popravi kupljeno konfekcijsko oblačilo. če je predolgo, prekratka, preširoko in podobno. Podjetje pa ima še v načrtu prodajo pol izgotovljene konfekcije, ki bo lahko -zadovoljila še tako zahtevne kupce. Na račun pa bodo prišli tudi tisti, ki kljub dobri volji ne najdejo svoje mere med tridesetimi številkami, ki jih izdelujejo naša konfekcijska podjetja. Prav zanimivo ije še dejstvo, ki ga ugotavlja kolektiv, odkar jc iz nekoč skupne trgovine usnja in konfekcije napravil dve specializirani prodajalni: celo z manjšimi obratnimi sredstvi bi lahko imeli boljšo izbiro in večjo zalogo. V prodaji pa zaznamujeta obe ekonomski enoti večji uspeh. Kolektiv podjetja »Soče« je opogumljen po prvih uspehih in zdaj so premagani zadnji ugovori, tako da bodo šli z večjim zaupanjem k uresničenju drugih načrtov. To je še posebna trgovina za trikotažo in pletenine, za perilo, za otroško perilo 111 otroško konfekcijo. V neki anketi, ki so jo izvedli v prodajalnah konfekcije, so ugotovili, da danes, — čeprav so podjetja znatno povečala Izbiro, — še vedno odhaja okrog 70 % potrošnikov iz trgovin, ne da bi kaj kupili. Upajmo, da bo ta odstotek v Kopru vedno manjši. Z. L. krat znašala potrošnja tekstila na prebivalca 7 kg ,'kar pomeni, da bo za 51 odstotkov večja, kot je bila lani. Računajo še, da se bo v prihodnjih letih spremenila tudi struktura proizvodnje. Po podatkih Centra za sodobno oblačenje LRS se bo do leta 1965 povečala na prebivalca predvsem proizvodnja perila in raznih oblačil. Razumljivo pa je, da tolikšnega povečanja proizvodnje ne bo mogoče doseči brez tesnejšega sodelovanja tekstilne industrije in konfekcijskih podjetij. Na Centru za sodobno oblačenje še vedo povedati, da se naša konfekcijska industrija še vedno oklepa starih proizvodov in modelov pri dežnih plaščih, hlačah, zimskih plaščih, nekaterih ženskih in moških oblekah, srajcah itd, Danes manjka na trgu predvsem raznih ženskih in otroških oblek ter oblačilnih predmetov za dom. Naše žene zaman iščejo nag. trgu nekatere obleke, bluze, žeiflB ske hlače in kostume, sodobnejši?"' predpasnike itd. Razumljivo je, da je na trgu največje pomanjkanje prav otroških oblačil, saj proizvajamo danes od skupne proizvodnje le 12 odstotkov otroške konfekcije, čeprav je otrok v primerjavi z ostalim prebivalstvom okrog 30 odstotkov. Predstavniki konfekcijskih podjetij pa pri svojih načrtih sodijo, da bi bila rentabilna v prihodnje le izgradnja takih .podjetij, 'ki bi štela vsaj 200 d,o 1200 delavcev. Ob tem bi bilo treba seveda zamenjati sedanje strojne naprave in čimbolj ter čimprej specializii-cz Gftalpod eu a;e.iqo aiiisfpnejuoip rati proizvodnjo. Po študijah, ki so jih izdelali, bi kazalo razdeliti izdelavo perila, lahkih otroških oblačil, .podjetja za izdelavo težkih otroških .predmetov in na podjetja za izdelavo športnih oblačil. Glede na vrsto izdelave in kakovost pa bi se podjetja de lila po izdelavi poltežke in težka moške konfekcije, poltežke in težke ženske konfekcije ter podjetja za izdelavo lahkih ženskih oblačil. Proizvajalci se še zagovarjajo, da zato ne izdelujejo potrebnih količin nekaterih proizvodov, ker je trgovska mreža razdrobljena, sama pa nimajo dovolj obratnih sredstev in je zato njihova proizvodnja le specializirana. Promet v koprski luki se pospešeno razvija. V mesecu oktobru je priplulo oziroma izplulo 500 ladij različnih velikosti in tipov. Skupno so imele 112.631 BRT. Na linijski promet je odpadlo 324 prihodov in odhodov ter 92.047 brt, kar dokazuje stalnost in so-lidnost.prometa naše luke. Domače ladje so bile tudi v preteklem mesecu v veliki večini; 324, tujih pa je bilo 176. V minulem mesecu je bila v Kopru prvič najhitrejša in najsodobnejša jugoslovanska linijska tovorna ladja »Jesenice«, last podjetja za pomorske prevoze »Jugoslovanska linijska plovidba« z Reke. Motorna ladja »Jesenice« (poleg enakih »Primorje« in »Tre- SUPER TANKERJI TUDI NA VZHODU V veliki ladjedelnici v Leningradu so začeli graditi dva super tankerja za sovjetsko trgovsko mornarico. Imela bosta vsak po 60.000 ton nosilnosti. Drugi podatki še niso znani. Vsekakor bosta največja v SZ in med največjimi na svetu. Doslej največji tanker v SZ je »Peking«, ki ima 45.000 ton nosilnosti in 51 članov posadke. Vsak bo imel kabino z eno posteljo. Ladij tega tipa gradijo celo serijo dn bodo nosile imena glavnih mest držav vzhodnega ita-bora. Dolžina 230 m, širina 31, parne turbine 20.000 KM, hitrost 17,5 vozla. 1 DVIGALA V UMAGU Ob novi tovarni cementa v Uma-gu so zgradili nosebno operativno obalo za tovorne ladje. Pred nedavnim so to obalo opremili s sodobnimi žerjavi za nakladanje cementnih izdelkov. Na ta način lahko ladjo vkrcavajo direktno iz cementarne. AKTUALNO Zakaj Koper nima vlačilca? Vse luke v svetu imajo enega ali več vlačilcev. Seveda mislim tu na tiste luke, v katerih pristajajo čez-«ceanske in druge velike ladje. Naloge vlačilcev so velike. Skrbijo za Iiitrejše in varnejše pristajanje velikih ladij, ki so pri manevriranju skrajno neokretne. Pa tudi cenejše je pristajanje velike ladje, če ji pri tem pomaga vlačilec. Koper s svojo luko, ki se tako lepo in hitro razvija kljub težavam in zaprekam. pa nima vlačilca. To je vsekakor velik minus za razvijajočo se luko! V teh prvih letih razvoja smo nekajkrat videli, kako hitro nastanejo težave pri pristajanju in izplov-Ijenju velikih ladij, če ni vlačilca. Mnoge ladje so se bolj ali manj poškodovale pri manevriranju, porabile pa so mnogo več -časa za to. Vse dobre luke imajo vlačilce In kapitani velikih ladij jih znajo ceniti tudi po tem! V Trstu na primer imajo večje število vlačilcev, v glavnem š pogonom na paro in premog, le trije so opremljeni z motorji. Reka ima tudi pame vlačilce, razen enega itd. Brodospas pošilja »Velega Jožeta« z vlačilcem-premogarjem, ki je bil pred loti pri nas na novo zgrajen. Seveda bi bilo nemogoče sedaj zahtevati, da bi »Pristanišče Koper« nabavilo nov vlačilec, saj hi stal 200 in več milijonov dinarjev. Morda pa bi se našla začasna rešitev. V luki Piran je privezan brez dela J,c drugo leto vlačilec »Urh«. To je tisti vlačilec, lci je pred svojo rekonstrukcijo rešil čezoeeanko »Gorico«, ko je nasedla v novi luki Koper na dan otvoritve. Pozneje je bil za razmeroma mal denar popolnoma rekonstruiran in opremljen, Ima nove kotle in prvovrsten parni stroj. Ni nov vlačilec, toda uporaben. Za začetek bi nedvomno koristil in bi bil — rentabilen, ker je promet v novi koprski luki že tako velik, da bi imel vlačilec dovolj dela, lahko pa bi tudi pomagal pri nadaljnji gradnji luke. Za nekaj let bi zadostoval, potem pa bi prepustil svoje mesto sodobnejšemu, morda celo v Piranu zgrajenemu vlačilcu. Mislim, da bi se splačalo malo razmišljati tudi o tem. Z malo dobre volje bi dosegli, da bi se manevriranje v novi luki izboljšalo in olajšalo. To pa tudi ni malo. Ladjar Vrmek binje«) plove v redni ¡Linijski progi Jadran—New York in bo v bodoče pristajala tudi v Kopru. Pripeljala je večjo količino strojev, Imenovana ladja ima 10.000 ton nosilnosti in razvija pocl polno obtežbo do 19 vozlov hitrosti. Hitrejša od nje je samo »Exporter Agent«, ki smo jo prvič videli v Kopru septembra in prav tako plove v tej progi. Od tujih ladij sta bili oktobra v Kopru prvič dve madžarski, To sta motorni ladji za prevoz tovora v veliki obalni plovbi »Budapest« in »T.isza«. Čezoceank je bilo pretekli mesec v Kopru šest, ladij velike obalne plovbe 18 in 226 ladij male obalne plovbe. Od piranske »Splošne plovbe« so bile čezoce-anke »Bled« in »Bohinj«, ki pio-veta v redni progi Koper—New York, ter »Korotan«, ki plove na poskusni progi okrog sveta. Od imenovanega podjetja je bila še ena ladja velike obalne plovbe »Labor« ter več ladij male obalne plovbe, Naše ladje so pripeljale 2387 ton tovora iz uvoza, tuje 520 ton, za •izvoz pa so naše ladje prepeljale 2177 in tuje 3450 ton. Skupno razmerje je ugodno za našo zastavo: 4564 ton proti 3970, V potniškem prometu skozi koprsko luko imajo prav tako levji delež jugoslovanske ladje pred tujimi, konkretno tržaškimi, ki edine poleg naših vzdržujejo pomorski potniški promet z našimi lukami. Naših potniških in potniško-to-vornih ladij je bilo oktobra 99, italijanskih pa 81. V rednih progah Koper—-Trst, Koper—Izola— Piran—Umag, Koper—Pulj—Reka, Koper—Zadar, Koper—Split—■ Ulcinj, Koper—Pirej in Koper— Kreta so bile naše motorne ladje »Trogir«, »Orebič« in »Opatija« ter parniki »Sinj«, »Komat«, »La-stovo« in »Pelješac«. Italijanske pa so bile motorna ladja »Gra-do« ter parnika »Vettor Pisani« in »Monfalcone«. Naše ladje so prepeljale skupno 11.575 potnikov, od tega v notranjem prometu 4907 in v Trst 6668 potnikov, italijanske pa 4288 potnikov (proga Koper—Milje—Trst). Kakor vidimo, prepeljejo naše ladje več potnikov tudi na progi Koper—Trst, čeprav plovni red ni ugoden. Vendar so naše ladje na tej progi sodobnejše in hitrejše. v.-.,. :•-. •;.•••;.iv.v iiSt . : .c. ill ^.'Xv'-.'-.-^V.'- ' \ -v, "-./..«i aiwjif. i*, i...... ü i Norveška 'leteča ladja, dvojčica našega »Vihorja« z Reke. Obe ladji je zgradila ladjedelnica Rodriquez iz Messine na Siciliji v Italiji NOVE LADJE ZADNJE DNI a 1 Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju je minulo nedeljo splavila čezoceansko potniško ladjo, ki je z načrti vred delo njenega sposobnega delovnega kolektiva BELA KRAJINA je 9. novembra od-plula iz New Orleansa prot.i Evropi BIHAC je 7. novembra prispel iz Rot- terdama 'v Barletto BLED je 2. novembra odplul iz Kopra proti New Yorku, kamor bo prispel 17. novembra BOHINJ je na poti iz Soluna proti Benetkam in Kopru BOVEC je 8. novembra odplul iz New Yorka proti Sredozemlju DUBROVNIK je 6. novembra priplul iz Emdena v Leningrad GOKANKA je 4. novembra odplula proti Pločam in Aleksandriji GORENJSKA je 2. novembra odplula iz Jurjeva proti Larnaci in Aleksandriji KOROTAN natovarja blago v japonskih pristaniščih LJUBLJANA je 7. novembra odplula iz Ploč proti Splitu MARTIN KRPAN je na poti iz Pire- ja proti Acjabi PIRAN je na poti proti Rotterdamu, kamor bo prispel 12. novembra POHORJE je oclplul 3. novembra iz Benetk proti Eleusisu ROG je 7. novembra odplul iz Man-galore proti Jadranskemu morju TRBOVLJE je na poti iz San Diega proti Sredozemlju ZELENGORA je na poti proti Japonski V minultem tednu je domače ladjedelništvo doseglo spet velik delovni uspeh: 4 nove ladje, od katerih je ena potniška čezoce-anka! Kolektiv ladjedelnice »Uljanik« v Pulju se bo lahko vedno pohvalil, da je prva potniška čez-oceanka, zgrajena v Jugoslaviji, delo njegovih rok in prizadevanj. Tudi načrti so bili izdelani v Pulju. Nova potniška motorna ladja, ki je bila splavljena v nedeljo dopoldne, se imenuje »Anna Ne-•ry« in ima 9500 BRT. Gradnjo je (naročila brazilska družba »Com-panhia Nacional de Navegaceio costeira« Iz Ria de Janeira. Ladja je dolga 150, široka 20 metrov in ima dva motorja s skupno močjo 8100 KM, predvidena hitrost v redni progi pa je 17,5 vozla. Za potnike so predvideli 204 postelje v I. in 274 postelj v turističnem razredu. Na ladji bodo še restavracija, kavarna, bari, kino dvorana, igralnica, dva bazena za kopanje itd. Oprema bo najsodobnejša. Enako ladjo za istega naročnika gradi tudi kolektiv ladjedelnice »Split.« v Splitu. Splavili jo bodo v kratkem. Brž ko je »Anna Nery« srečno prvič zaplula, so postavili gredelj za novo ladjo — tramper. Gradijo ga po naročilu »Jugcoceanije« - iz Kotora in bo imel 13.000 ton nosilnosti. ■ Velik uspeh je pred dnevi dosegel tudi kolektiv ladjedelnice v Piranu, fci je spustil v morje .prvi večji železni objekt — tovorno-potniško ladjio velike obalne plovbe za Indonezijo. Ladjedelničarji iz Pirana so dokazali, da so kos tudi večjim nalogam. Ladjedelnica »Titovo brodogra-dolište« v Kraljeviči pa je izročila naročniku — »Jugoliniji« z Reke — novo motorno ladjo »Ivan Mažuranič«, drugo enoto istega , tipa (prva je bila »Frano Suipi-ilo«), ki ima 3000 ton nosilnosti. Namenjena je za brzo linijsko progo Jadran—Sredozemlje—severna Evropa. Tretja ladja tega tipa, »Matko Laginja«, je v imenovani ladjedelnici tik pred dograditvijo. Četrto ladjo so izročili mokremu elementu — morju — v ladjedelnici »Split« na račun argentinske pomorske transportne družbe »Flota Argentina de Navegación Ultramar«. Nova enota se imenuje »Lago Lacar«, dolga je 157 metrov, ima nosilnost 10.500 ton in bo razvijala hitrost 17 vozlov. Druga taka ladja za imenovano podjetje je v splitski ladjedelnici v gradnji. Transportno podjetje ,Kvarner' v Umagu je imelo doslej samo 2 motorni ladji za prevoze tovora .v veliki obalni plovbi: »Savudri-jo« in »Mirno« po 350 ton nosilnosti vsaka. Prejšnji teden so prevzeli tretjo enoto, znatno večjo .»Umag«. Slednja je bila zgrajena v ladjedelnici »Crvena zvezda« v Pulju in ima nosilnost .700 ton. Nadaljnja takšna ladja pa je v gradnji. Tako se je navedeno nodjetje glede nosilnosti povečalo za 100 odstotkov. Kakor smo izvedeli, ne mislijo ostati samo pri tem. Pri temeljitem proučevanju potreb v pomorskem prometu pri nas so ugotovili, da bi najbolj ustrezale posebne plovne enote, to je ladje hladilniki. Zato so izdelali investicijski elaborat za gradnjo takšnih ladij in se prijavili na zadnji natečaj iz zveznih sredstev. Če bo zahtevani kredit odobren, bodo zgradili tri ali štiri ladje hladilnike po približno 1600 ton nosilnosti. Takšne ladje so za naše in tuje potrebe zelo iskane. Naši urbanisti so nam izdelali enoten načrt za urbanistično izgradnjo in ureditev slovenske moTSke obale. Ne moremo reči, da se vsi v vsem strinjamo z njim in to ali ono bo gotovo treba spremeniti ali izboljšati, kakor bo razvoj sam terjal. Poleg za-zidave pa je zelo važna tudi horti-kulturna ureditev posameznih delov in celote. Pred meseci so ustanovili s sedežem v Piranu—Portorožu enotno hortikulturno društvo, ki pričenja sedaj ustanavljati svoje sekcije tudi v Izoli in v Kopru. In kakor je že matično društvo tesno povezano s pi-ransko-portoroškim turističnim društvom, talco bodo tudi krajevne sekcijo s tamkajšnjimi turističnimi organizacijami, saj so delovanje obeh samo dopolnjuje. Društvo in sekcije morejo seveda obstajati samo če imajo članstvo in oporo v javnosti, zato Leteča ladja »Vihor« bo v krat-Kkem odplula v Messino v temeljito ' ponravilo. Zamenjali bodo krmena nosilna krila, osi in krmila. Na ta način bodo odstranili napako oziroma novost, ki ni dala pričakovanih prednosti, Prav zaradi tega je bil »Vihor« letos večji del v popravilu, V dnevih, ko je redno obratoval na progah Reka—MaiM Lošinj in Reka—Rab, je dosegel izreden uspeh, saj so večkrat morali odklanjati potnike. Marsikaterikrat je izplul z večjim številom potnikov, kot im_a sedežev. Vožnja iz Reke do Loši-nja je trajala z »Vihorjem« eno uro 50 minut (z brzo ladjo 5 ur in 30 minut), do Raba pa 1 .uro 15 minut (z brzo ladjo 3 ure in '20 minut). S tremi vožnjami na dan je ¡nadomestoval tri ladje tipa »Trogir«, vendar pa mnogo učin-Oioviteje, Namesto 57 pomorščakov, kolikor bi jih bilo potrebno na navedenih ladjah, jih je zadostovalo samo 5! je potrebno, da naša javnost sploh ve, kaj je liortikultura in kakšen je namen kortikulturnih organizacij. Tuji izraz liortikultura pomeni dobesedno vrtna kultura, a ga je težko nadomestili z našim izrazom, lcl bi mu povsem ustrezal, ker ne gre za vrtnarstvo v navadnem smislu besede. Morda bi bil še najprimernejši slovenski izraz vrtništvo. Pod izrazom hortikultura razumemo namreč lepo dn strokovno urejanje parkov, drevoredov in vseh vrst nasadov, kar služi olepšavi človeških naselij, zadovoljstvu domačega prebivalstva in privlačnosti za tujce, v prvi vrsti turiste. To pa je prav za naše obmorsko turistično ozemlje velike pomembnosti. Za turizem niso važna samo prometna sredstva, gostišča, kopališča itd., marveč tudi prirodne lepote, bodisi take, ki so nastale same po sebi, bodisi umetne, ustvarjene po človeški roki. Iz razgovorov s turisti, posebno iz evropskega zaledja vemo, da jih privlačijo naši obmorski kraji v veliki meri prav zaradi svojega sredozemskega rastlinstva: drevja, grmovja, cvetja. Skratka tistega, česar ne vidijo v svojih krajih. Zato smo že pre-cej grešili — in bi z nadaljevanjem še bolj — ko tega nismo dovolj upoštevali in smo posadili vse preveč topol, vrb žalujk, akacij, pa tudi platan in drugih dreves in grmov brez zimzelenega listja. Tudi z izdelovalci obalnega urbanističnega načrta se ne moremo povsem strinjati, ko določajo na posameznih odsekih premalo mediteranskega in oksotičnega rastlinstva. Celo tudi borovcev ne bi smelo biti na naši obali preveč, ker ti so bolj tipični za obale kraškega značaja. Naloga hortikulturnlh organizacij je zato, da se povežejo z urbanisti in s pritegnitvijo resničnih liortdkulturnih strokovnjakov z višjo kvalifikacijo skupno določijo, kaj in kako naj bi sadili dn kje in kako uredili posamezne parke, nasade in zaščitne gozdove. Da, tudi gozdove, pri čemer pa morajo sodelovati končno tudi gozdarski strokovnjaki. Zaščitne igozdove proti vetrovom, posebno proti burji, potrebujejo ne samo vsa naša letovišča. marveč tudi obalna mesta in selišča. Napačno bi bilo, če bi pri tem upoštevali samo borovce, ko uspevajo pri nas odlično tudi cedre, črilika (zimzeleni hrast), velikocvetne magnolije, cvkalipti, raznih vrst cipreso itd. Naloga hortikulturnih organizacij je zato, dajati iniciativo za prvenstveno upoštevanje takega drevja v zaščitnih pasovih, takega in še drugega v parkih in primernega grmovja ter cvetlic v .parkih in vrtovih, tako javnih kot zasebnih. Vendar no samo 7. iniciativo, marveč tudi neposredno z lastnim delovanjem. Obžalovanja vredno je že dejstvo, da razen v Piranu sploh nimamo niti srednje in še manj visoko kvalificiranih hortikulturistov. V koprski občini opravljajo vsa dela priučeni vrtnarji in vrtnarski delavci, zato zagrešimo tudi vrsto nepotrebnih napak, katerih ni lahko popravljati. Treba bo torej dobiti strokovnjake dn poleg njih še svetovalce iz drugih krajev, posebno jadranskih. Treba bo poskrbeti za ureditev drevesnic za vzgajanje mediteranskega in eksotičnega drevja in grmovja, ki naj postopoma okrasi našo obalo.. . Zaradi vsega tega je potrebno pri-tcgnitii v liortikulturne organizacije vse tiste naše ljudi, ki si žele lepo urejeno slovensko obalo. Zato jih vabimo, da se vpišejo pri naših turističnih društvih, kjer dobe še druga potrebna pojasnila. R. GOL JAK LADJE ZA STARO ŽELEZO v zadnjem času so v ZDA prodali za staro železo 350 ladij tipa »Liberty«. Nadaljnjih 600 takšnih ladij bo kmalu sledilo. V začetku letošnjega leta je štela ameriška rezervna trgovinska mornarica 1870 ladij z nad 1000 itonami. Ob istem času pa je štel aktivni del ameriškega trgovskega brodovja v zasebni lasti blizu 1000 ladij nad 1000 ton z blizu 14 milijonov ton nosilnosti. Od toga je odpadla skoraj .polovica na tankerje. ŠVEDSKA SE OBOllOZUJE NA MOKJU Švedska vojna mornarica jo zadnja leta dobila 4 najsodobnejše podmornice tipa »Draikon«. Pred kratkim so splavili peto .takšno enoto, pred koncem leta pa bodo še šesto, S tem 'bo ta serija zaključena. Podmornico navedenega tipa imajo po 835 ton iztisnine na površini ter veliko hitrost: pod vodo 16, na površini pa 20 vozlov! LADJEDELSTVO SEVERNE KOREJE V Severni Koreji dosled niso imeli lastne ladjedolniške industrije. Šele pred nedavnim so zgradili povsem novo ladjedelnici, katere naloga je, graditi ladje za domače potrebe in tuje naročnike. Program izgradnje je zelo obsežen. Prvo ladjo so splavili prejšnji mesec. Je sicer manjša (3000 tort), kakor 'trdijo, pa najmodernejšega ti.pa. V kratkem, bodo splaviti še eno takšno ladjo, nato bodo začeld graditi večje. o V icni c (Nadaljevanje s 5. strani) malnega programa bi bila potrebna finančna sredstva, kot jih je predvidel okrajni svet, izkazalo pa se je celo, da bi bilo treba nekatere postavite —• n. pr. za knjižničarstvo — tudi zvišati, V razpravo ie posegel tudi predstavnik republiške zveze Svobod Vinko Trinkaus in poudaril politične argumente, ki govore za ljudskoprosvetno udejstvovanje, Naša socialistična družba se ne more odločiti samo za mehanizacijo in zato vlagati sredstva le v izgradnjo industrijskih .objektov, ampak je njena naloga tudi hu-manizacija socialističnega človeka, torej so potrebni ustrezni fondi tudi za šolstvo in za kulturo. Pri merodajnih forumih bo treba MESTO IN VLOGA STROKOVNJAKOV V KOMUNI (Nadaljevanje s 1. strani) tii temeljito obravnavali po vseh občinskih društvih, ki naj bi se čimprej sestala. Dogovorili so se tudi za čim tesnejše sodelovanje z okrajnim in občinskimi odbori SZDL, občinskimi ljudskimi odbori. Ljudsko tehniko in drugimi organizacijami, da bi s skupnimi močmi dobili za DIT tudi primerne prostore in vsaj majhno gmotno podporo. Angel Bertok Opomba uredništva: O gmotni podpori prav gotovo ne bi bilo treba niti govoriti, če bi bilo društvo aktivno in bi v skladu s svojim delovnim programom sodelovalo pri razvijanju gospodarstva v občinah, pni izdelavi raznih programov in načrtov in se tudi sicer kot forum in s posameznimi člani udeleževalo vseh priprav za izvedbo aktualnih gospodarskih nalog v komunah. Svet Vzgojnega zavoda »ELVIRE VATOVEC« v Strunjanu razpisuje delovno mesto EKONOMA OZIROMA SKRBNIKA ZAVODA Pogoj: kvalificiran vodovodni instalater in ključavničar. Nastop službe s 1. decembrom ali po dogovoru. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih oragnov (Uradni list FLRJ št. 52/57) mesto poslovodje obrtne delavnice »ELEGANT« Koper Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: visokokvalificiran delavec krojaške stroke s 5-Ietno prakso na vodilnih mestih stroke te vrste. Pravilno kolltovane prošnje s 50 din državne takse, z življenjepisom '"n opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh od dneva objave na Občinski ljudski odbor Koper. Zahvala zato kulturno-prosvetnemu delu izboriti politično pravico obstoja. Plenum okrajnega sveta je še sklenil, naj bi bili občni zbori društev v januarju, občinske konference v aprilu in okrajna skupščina v septembru. 1962. Z. L. v naši državi imajo tujci še vedno prednost Tovariš urednik, v vseh trgovinah v Piranu ne ravnajo z nami domačini tako kot v piranski ribarnici. Tam lahko tudi po eno uro čakamo, da postreže gospa Frančiška z najboljšimi ribami Tržačanom in domači pridemo na vrsto šele takrat, ko prodaja samo ostanke. Mnenja sem, da vsi lahko počakamo lepo v vrsti in da so Tržačani prav tako kupci kot mi. Ko smo nekega dne spet čakali na milost, je stopila k prodajalki sodelavka in jo opomnila, naj streže kupcem po vrsti. Toda gospa Frančiška jo je zavrnila, češ, ribe s svoje prodajne mize prodajam tistim, ki so meni všeč. Tovarišici, ki je prodajalko opomnila glede nepravilnega odnosa do kupcev, je bilo nerodno zaradi nas vseh, ki smo tam čakali, mi jia smo odšli brez rib. Zdelo se mi je potrebno, da opomnim na ta odnos do domačih kupcev, kajti primer, ki sem ga opisal, ni bil prvi. Albiii Mahnič Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre, none in tašče MARIJE ZLOBEC se iskreno zahvaljujemo dr. Milanu Staretu za prizadevno zdravljenje. Zahvaljujemo se družini Milič in Perič, dr. Maziju in dr. Možini za njihovo pomoč, kolektivu podjetja »Ruda« in Zdravstvenega doma v Izoli, predstavnikom kolektiva »Mototehna« in »Istra-Benz« v Kopru ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in po-kojnico v tako velikem številu spremila na njeni zadnji .poti. Žalujoči mož, hčerka, sinovi' z družinami, sestra in sorodstvo. Opčine, Koper, Izola, Orlek, Sežana. PRODAJA MESA V PIRANU Tovariš urednik, rad bi vas opozoril, kako prodajajo meso v poslovalnici na živilskem trgu. Moji ženi se je zgodilo preteklo soboto, 4. novembra, da v mesariji ni dobila tistega kosa, ki ga je želela in ki ga je mesar tudi imel, vendar skritega pod pidtom. Celo blagajničarka je zaman šepetaje opozarjala mesarja, naj da moji ženi meso, ki ga želi. Kot veste, je taka vrsta diskriminacije prepovedana in jo zakon strogo kaznuje. O tem pišem zato, ker to ni prvi primer, da so državljani odvisni od dobre volje in naklonjenosti mesarja, ki jih razvršča v razne kategorije mesojedcev. Menim, da tak način delitve ljudi v kaste ni pravilen in da nas ponižuje, ljudje, ki tako ravnajo pa ne sodijo v socialistično trgovino. Ennio Agostini Vodstvo hotela »Adria« v Ankaranu se je to jesen lotilo načrtnega urejanja okolja okrog letoviških hišic, obenem pa zasajajo ves prostor po načrtu z okrasnim grmičevjem in drevesi. Kratek sprehod vsakogar lahko prepriča» tla taka dejavnost neverjetno spremeni podobo kraja in da bo odslej letoviščarjem bivanje mnogo bolj prijetno kot doslej. — Potrebe po takem urejanju okolja bi se morali zavedati vsi, ki že imajo ali grade ob slovenski obali počitniška naselja. V ponazoritev prinašamo dve sliki: na gornji je že lepo zaraščeno počitniško naselje »Eles« v Portorožu, na. spodnji pa pusto okolie počitniškega naselja nad cesto v Ankaranu. Sliki sta kaj zgovorni in ne potrebujeta komentarja. Pred štirimi leti je bilo področje »Eles« enako golo, danes pa predstavlja bujen park, ki se ga ne vesele samo letoviščarji tega doma, ampak je prijetna paša za oči vseh, ki prihajajo v Portorož kot turisti verjeti, da je mogla uprava odrediti tak postopek, ko je vendar potrošnja goriva enaka, če vozi avtobus do konca prazen ali poln. Semedelčani.. Prosvetni delavci v piranski občini so sVoj zadnji občni zbor posvetili skoraj izključno novemu načinu plačevanja, Po uvodnem predavanju, lci ga je imel predsednik društva Avgust Gojkovič, je sledila razprava. Društvo prosvetnih delavcev v Piranu je že pred občnim zborom izdelalo osnutek novega pravilnika o plačah in ga je razposlalo svojim skupinam v presojo. Nekatere šole so osnutek dopolnile s tehtnimi in izvirnimi predlogi, najdlje in najbolj temeljito so o pravilniku razpravljali na Pomorski srednji šoli. Najbolj so se kresala mnenja ob tako imenovanem dodatku za stalnost, ki naj bi omejeval fluktuacijo v prosveti ter bi lahko dosegel tudi 15 odstotkov plače. Četrtina plače bi bila gibljiva in učitelju bi ta gibljivi del merila vsak mesec sproti posebna komisija glede na učiteljevo prizadevnost, na njegov uspeh v šoli ter na njegovo delo za uspeh in ugled šole. V razpravi so sodelovali tudi zastopnik republiškega Združenja prosvetnih delavcev. sekretar ZK, oodoredsed-nik občine, predsednik občinskega sindikalnega sveta in zastopnik Društva prosvetnih delavcev iz Izole, Višino plače prosvetnega delavca bi določili skladno z dohodki delavca z isto izobrazbo, zaposlenega v industriji v isti komuni. Vse doslej so urejali olače pr.o-svetarjev administrativno >'n učiteljeva plača je vedno canliala za cenami in za naraščajočimi stroški. a jih nikoli ni mogla doseči. Z izenačenjem dohodkov prosvetnega delavca z ostalimi dohodki v komuni bi .postavili učitelja na mesto, ki mu v novi družbi gre. Otrok, ki zaDustl šolo. ustvarja materialne dobrine šele čez nekaj let, finančni učinek šole torej ni neposredno otipljiv in ni ta- ¡ v prosveti koj viden. S tem pa še ni rečeno, da bi morala prosveta večno živeti iz druge roke. Razprava na občnem zboru prosvetnih delavcev v Piranu je pokazala, da bo potrebno še precej prepričevanja, utemeljevanja in dokazovanja, preden bo tudi učitelju zagotovljen tisti delež finančnih sredstev, ki ga bo postavil v finančno enakopraven položaj v občini. Vsekakor pa so piranski prosve-tarji s svojimi prizadevanji za novi način nagrajevanja naredili lep korak naprej, J. B, IZGUBIL se je psiček, mlad nemški ovčar, star 4 mesece, črne barve s svetlo progo na prsih in nogah. Ime mu je »ŽOL1«. Poštenega najditelja prosimo, da psička odda proti nagradi na naslov: SAŠKA BESEDNJAK, Srebrničeva 3, KOPER — Semedela. PRODAM »FIAT« 750, prevoženih 14.000 km, siv, originalni italijanski. Ponudbe na upravo lista pod »Brezhiben«, SOBO ODDAM dvema tovarišema v Kopru. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM trisobno stanovanje v centru Splita za ustrezno v Kopru ali Ljubljani, Informacije pri poslovalnici Jadro-lindje v Kopru. JEKLENE ŽIČNE VLOŽKE (šla _ rafija) za kavče, postelje, stole' in fotelje vam po ugodni ceni ■nudi JUSTIN RABIČ, žično pletilstvo, Bled. UGODNO PRODAM spalnico, samsko sobo, kuhinjsko pohištvo — tudi posamezne kose. Koper, Kmečka 3, CALA (Odlomek iz knjige OKLOPNIKI. V knjižnici Komet izdala založba Mladinska knjiga v prevodu Gitice Jakopin in v opremi Nadje Furlan) VSE, KAR JE PRAV! Povsem smo razumeli, ko je podjetje »Slavnik« zvišalo vozni-no na avtobusu Koper—Semedela od 10 na 20 dinarjev v času obratovanja čez Škocjan. Ko je dobilo izjemno dovoljenje za uporabljanje obalne ceste in je progo tako spet skrajšalo za 2 km, se nam ohranitev cene 20 din ni zdela pravična, vendar smo potrpežljivo molčali ali le sami pri sebi godrnjali. Prav tako smo molčali, ko je zaradi popravljanja ceste avtobus vozil dva meseca samo do nrve postaje in je tako za isto voznino nudil četrtino poti manj. Nikakor pa ne moremo več molčati ob najnovejšem ukrepu, opustitvi dosedanje končne postaje in odreditvi le ene same, ki ni prikladna ne za tiste, ki so doslej izstopali na vrvi, in ne za tiste. ki so izstopali na drugi. Vsi Semedelčani moramo namreč sedaj vstonati in izstopati na sredi med obema. Višek vsega pa je to, da moramo sicer vsi izstopiti na tej vsem nam nroti volji vsiljeni postaii. avtobus >r>i nadaljuje nato pot prazen do bivše zadnje posta i e. ker drugje sploh ne more obrniti. Nikakor nam ni mogoče Razveselite svojce naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« Stala je na bregu reke in ga klicala. Na sebi je imela rumeni pulover in nagubano krilo, in veter ji je sukljal lase na obraz. Smehljaja se je, toda njen glas je prihajal do njega jasen, zahteven, vztrajen. Preko reke si je prizadeval, da bi prišel do nje, toda zdelo se je, da se ne premakne z mesta, vse okoli njega je bila voda, gosta, neprehodna, lepljiva voda. Megla je plula po reki nizdol in se mu vrtinčila okrog obraza, tako da je ni mogel videti, toda njen glas je znova prišel do njega: »David« in potem še enkrat: »David«, zaskrbljen, proseč, skoraj obupan. Še bolj odločno se je zagrizpl v blatno vodo, toda reka ga je Uklepa-la tesneje in tesneje. Komaj se je še premikal, blato mu je stiskalo roke in noge. Zdaj ise mu je še obraz pogreznil vanj, in komaj je še dihal. In potem jo je spet uzrl pred seboj, to .pot j'e sedela v postelji, lase je imela za noč spete v mreži, njene oči so bile prestrašene. »David, kje si bil?« Še bolj .si je prizadeval, da bi se pretolkel do nje, skušal ji je odgovoriti, ji povedati, da prihaja, pa ni bilo besed. Ni mogel dihati, in blato ga je čedalje bolj težilo. Ko se mu je zadnjikrat prikazala, je stala pri oddajniku in se smehljala. Rick je rekel: »Zbudi se, Oča-lar, Zbudi se. Moj bog, zadušil se boš.« Rick ga je obrnil na hrbet .in tedaj se je Očalar zavedal, da tiči v spalni vreči, in glavo je imel čisto zakopano v pulover, ki mu je rabil za blazino. Ko se je odmotal in zajel sape, je rekel: »Že prav, Rick, že prav.« In je obležal z glavo na laktu. Rick je rekel: »Fant! Lepa mora te je tlačila,« toda Očalar je v duhu begal za svojimi sanjami, da bi še enkrat vided njo. Ne smejo se mu razbliniti. Tako jasna je ¡stala pred njim, tako .resnična. Nič več ni razločil, kaj je >resničnost in kaj ne. Nskoč je bila resničnost, da si živel, da si hodil v šolo in na ples, da si igral košarko, da si njo spremljal domov. Resničnost je bila, da se je poročil z njo in da je šla z njim v Kildare, in tista sobica, ki sta jo ¡imela, dokler je bil on v vojaškem taborišču. Zdaj pa je začel izgubljati sled. Vse skupaj je bila mora — bolj moreča kot vse more, kar jih je bil prestal, ko je še živel. Trajala je naprej in naprej, toda zbudil se nisi iz nje. Stvari so se dogajale, vendar niso imele nobenega pomena. Celo Tosky se mu ni več zdel docela resničen. Vse, kar s:- zdaj ¡dogaja, je dvodimenzionalno. KadaT je spal, je fcaterikrat sanjal o njej, ne zelo pogosto. Toda njen glas je velikokrat razločno slišal pred seboj, celo kadar je bedel. Večinoma je izrekla Samo njegovo LAWRENCE H. KAHN ime. Tako je na primer stal na straži in mislil na karkoli ali pa sploh ni nič mislil :in na vsem lepem ga je 'zaslišal. »David.« Tako jasno, kakor da stoji pred njim. Vselej ga je poklicala na isti način, z rahlo dvignjenim drugim zlogom. Tako ga je klicala zjutraj, kadar ga je bila že enkrat poklicala in je moral pri priči vstati. Njen glas je bil do pike tak, izražal je nujnost, rahlo nejevoljo in prisrčnost. Vse zaman. Sanj si ne moreš pričarati nazaj, niti njene podobe, niti njenega glasu. Rekla je bila: »Kje si bil?«, toda zdaj tega ni več slišal. Ni je več videl pred seboj. Spet ga je uklepala mora. Kaj bi še ležal. Samo ¡mislil bi in mislil. Obrnil se je in sedel. Drugi so vsi razen Toskyja sedeli okrog peči. Golt je govoril o eni svojih žena tam v Toledu; »— pridem iz kantine, pa je že stala pri po- stelji, že do golega slečena, in je rekla —« Mor,a ¡se je še kar naprej vlekla. Rick se je zaskrbljen o ozrl nanj, in ko je Videl, da Očalar sedi, je nalil skodelo kave in mu jo nesel. »Uh, Očalar, grozno se ti je moralo sanjati. Ječal si in nekam grozansko tolkel okoli sebe, in ko sem stopil k tebi, da bi te zbudil, si imel glavo čisto zakopano v pulover, okoli in okoli se ti je ovil. Neverjetno, da se nisi zadušil. Si si zdaj opomogel?« Očalar je vzel kavo in .prižgal cigareto. Ja, res so bile grozr||^k sanje. Blato, in ko se ni irmgW£r ne premakniti in ne dihati — toda ona je .bila pred njim. »Jasno, čisto v redu sem. Hvala za čorbo.« Rick je bil taka duša, da se nisi mogel razjeziti nanj. Sedel je, na pol še v vreči, popil kavo in pokadil cigareto. Čutil se je še bolj utrujenega kot poprej, preden je legel. Medlo se je vprašal, kako neki ti je, če nisi utrujen. Že tako davno je bilo to. Vstopil je Tosky. »Dajmo, fantje, pospravimo. V pol ure odrinemo.« Tosky jim ni vedeti veliko povedati. Bil je .pri poročniku, ko je .poklical kapitan in rekel, da morajo takoj k 801. bataljonu, da ga podprejo v nekem napadu. Samo nekaj milj so od tukaj, toda za predor je to prekleto težka pot. »Se pravi, da gremo takoj na pot?« je vprašal Rick. Tosky ga je na kratko odpri vil. »Ne vem nič določenega. Tja moramo, da poizvemo.« Zmetali so si zadnjo kramo vkup, vtem ko je Tapa vžgal motor in nato potegnil do porooni>-ka. Hammov oklopnik je prispel zadnji, in brž ko je prigrmel, so se v bojni formaciji spustili k 801. bataljonu. Poročnik jih je gnal. Nekaj hudega se je moralo ples t.i. £ l e s 6m a vzgoja -fr spokt it šah it t i l e s m a vzgoja it § p o s t it šah iz telesna vzgoja it ¿ ? ODBOJKA Tekmovanja v vseh ligah so končana. V preteklem tednu je bila odigrana le še tekma med Kanalom in Hočaimi v Kanalu. Zamagali so domačini s 3:1, a se s tem 'vrstni red na. lestvici ni menjal. Lestvica prve republiške lige je bila objavljena v prejšnji številki Slovenskega Jadrana. Od 3. do 5. novembra sta bila a sporedu kvalifikacijska turnir-a za vstop v zvezno ligo. Na Ce-tinju so se pomerile ekipe članov, kjer je zasedla prvo mesto ekipa Ljubljane in se tako ponovno vrnila v zvezno ligo. Slabše pa so NOGOMET O sporni tekmi NK Delamaris : NIC Sidro so v zadnjem času krožile protislovne govorice. Zato je tekmovalna komisija Okrajne komisije za nogomet na svoji, seji dne 7. novembra ponovno razpravljala o tem ter sklenila, naj moštvi odigrata vso tekmo še enkrat. Tekma bo dne 19. novembra 1961 ob 14. uri v Izoli. AVTO-MOTO DRUŠTVO V KOPRU PRIPRAVLJA We V nedeljo, 19. novembra, bodo na Trgu republike v Kopru go-cart dirke na 300 metrov dolgi progi. Razen Koprčanov se bodo udeležili dirk tudi gostje iz Po-istojne, Ljubljane-Most in Trsta. NOVA DRUŽINA NA BELEM KRIŽU Letošnjo pomlad so ustanovili na Belem križu pri Piranu strelsko sekcijo. Vodila sta jo Slavko iPimat in narodni heroj Martin ¡Luzman. Njuna prizadevnost in trajnost sta rodiili obilen sad. ekcija je kmalu narasla na sedemdeset članov in tako sta začela razmišljati, ali ne bi kazalo ustanoviti samostojne strelske družine. Prejšnji teden sta zato ¡sklicala ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki strelskega odbora iz Pirana. Izvolili so 5-članski odbor in dali novi strelski družini ime po pesniku Srečku Kosovelu. Sklenili so. da bodo s prostovoljnim delom dokončali strelišče za zračno puško. Predstavniki občinskega strelskega odbora so poklonili novi družini štiri zračne puške in 10 tisoč svinčeni?. Strelski družini »Srečka Kosovela« Beli križ želimo pri delu mnogo uspehov. Dopoldne bodo trening vožnje, tekmovanje pa bo popoldne ob 14. uri. Tekmovala bodo vozila v kategoriji 50, 100, 125 (z menjalniki) in 200 ccm, vseh skupaj bo več kot 40 vozil. Namen tekmovanja je vzgojen, in sicer naj bi mladina spoznala osnove mOtordzacije. V vzgojne namene je pripravilo koprsko Avtio-moto društvo 'tudi prostor za poligon, kjer bodo poučevali pionirje v vožnji go-carta. Demonstrativno go-cart vožnjo pa- bo priredilo Avto-moto društvo tudi v Izoli in Piranu. se odrezale Sežančanke 'na 'turnirju v Sarajevu. Rezultata srečanj nam še niso znani, vemo le, da sta se kvalificirali v zvezno ligo ekipi Bosna iz Sarajeva, ki je osvojila 8 točk, in Sindjelič iz Beograda, ki je osvojila 6 točk. Ker nam niso znani rezultati vseh srečanj, bomo o turnirju v Sarajevu poročali v prihodnji številki. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev se obeh turnirjev nista udeležili moška in ženska ekipa iz Novega mesta, kar je verjetno tudi neugodno vplivalo na drugega slovenskega predstavnika. V soboto in nedeljo, 11. in 12. t. m., bo v Sežani finalni turnir za prvenstvo Slovenije za kup Jugoslavije za članice. Turnirja se bodo udeležile ekipe: »Branik« in »Maribor« i,z Maribora. Sežana, Novo mesto, ZOK Ljubljana, TVD Partizan Anhovo in prvakinje kranjskega okraja. Istega dne bo turnir članov v Rušah pri Mariboru, ki 'bi se ga mOral udeležiti tudi naš okrajni finalist Jelšaine, ki pa je udeležbo odpovedal zaradi velikih stroškov. Tekmovanja za kup Jugoslavije so naj-množičnejša tekmovanja v državi. kjer nii dan ooudarek na kvaliteti. Zaradi tega je odpoved udeležbe Jelšan nepravilna, še posebno zato, ker ie nrepozna. da bi se lahko turnirja udeležila drugoplasirana eldpa. Ni liilo laliko delo, ko se je Kmetijska zadruga iz Ilirske Bistrice pred dvema letoma lotila v Smrjah v kooperaciji s 'kmeti urejevanja sodobnega plantažnega sadovnjaka na površini 32 ha. Danes so te težave že pozabljene in sadovnjak uspeva, da je vesolje. Medtem ko je bilo konec oktobra sadno drevje drugih naokrog že vse golo, so bila drevesca v plantažnem sadovnjaku še vsa zelena. To je posledica sodobne obdelave oziroma nege sadovnjaka, tako dolgotrajno zelenje pa pospešuje rast korenin, dozorevanje iin debeljenje ¡lesa ter tvorbo cvetnih brstov. Ze letos, po komaj dveh letih, je to in ono drevo dalo kak sad. čez dve leti pa bo sadovnjak že kar lepo obrodil. In nato vse bolj vsako leto POSVETOVANJE SODNIŠKE IN TRENERSKE ORGANIZACIJE V soboto in nedeljo, 4. in 5. 11. tega leta, je bilo v Domu Zveze za telesno vzgojo Slovenije v Seči pri Portorožu posvetovanje odbojkarskih sodnikov in trenerjev, ki so se ga udeležili predstavniki vseh okrajev. Namen nosvetova-nja je bil, da se ponovno predelajo pravila in da jih vsi sodniki v bodoče enako razlagajo, ker se je iz dosedanjih .protestov na tekmah pokazalo, da vsi sodniki in vaditelji ne poznajo novejših sprememb pravil. Zaradi kršitve materialnih določil pravil so se morale tekme večkrat ponoviti, kar pa je zopet povezano s finančnimi izdatki. Po daljših razpravah so blili sprejeti naslednji sklepi: Do februarja 1962 morajo vsi sodniki in vaditelji narediti kolokvij iz predpisov. Sodnikom, ki ne bodo imeli potrjenega kolokvija, se ne bo podaljšala registraci- ja in ne bodo idelegirani za sojenje tekem. Sodniki bodo morali v prihodnji sezoni soditi v .dresu, ki je za sodnike predpisan, Zaradi predelave pravil naj se organizirajo seminarji po okrajih. Na posvetovanju sta opravila izpit iz teorije za republiškega sodnika Edvard Velkavrh iz Sežane in Hugon Debevec iz Postojne. Oba sta teoretični del odlično opravila in lahko pričakujemo, da ne bosta zatajila na praktičnem delu, ki ga bosta opravljala na turnirju v Sežani 11. 11. 1961. db NOGOMET NEDELJA, 12. XI. 1001: 0,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko juUo — 9,00 Naša reportaža: »Med domom in tovarno« — Zabavni zvoki. — 9,45 Poje Tihomir Petrovič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba ipo željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojo Harijski bratje, * ženski kvartet, Gorenjski olctet in mladinski zbor celjske gimnazije. PONEDELJEK, 13. XI. 1961: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 1^,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 14. XI. 1901: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Šola in življenje: »Predstavljamo vam umetnike našega kraja« — 14,50 S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju 19G1 — mladinski mešani zbor DPD Svoboda na gimnaziji v Celju — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se in poskočimo v riitmu valčka in polke. SREDA, 15. XI. 1901: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo orkestri Franck Chacksfield, Stanley Black in Geoff Love — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Pojo zbori Tovarne pohištva v Ndvi Gorici. ČETRTEK, IG. XI. 1901: 7,15 Glasba za dobro, jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Stare melodije s Kurt Edelhagnom — 14,00 30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. PETEK, 17. XI. 1901: 7,15 Glasba za dobro ijutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Poje Akademski ipevski zbor »Tone Tomšič« pod vodstvom Janeza Boleta — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Odlomki iz operete »Melodije srca« Janka Gregorea — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena med-igra. SOBOTA, 18. XI. 1961: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zapojmo in zaigrajmo. NK Gorica : NK Triglav (Kranj) 3:1 (2:1) V tekmovanju za sJiovensko consko ligo sta se v nedeljo pomerili na igrišču v Novi Gorici enajstorici Gorice in Triglava iz Kranja. Svojega nasprotnika so Goričani prav gladko odpravili. Gostje so že takoj v začetku izvedli nekaj nevarnih akcij in dali vratarju Lebanu obilo priložnosti, .da je pokazal svoje znanje. Šele V okviru tekmovanj občinskih strelskih odborov Slovenije jo spomladi organiziral tekmovanje tudi Občinski strelski odbor v Postojni. Pokrovitelj, Zavod Postojnske jame, je namenil pokal, ki ga 'vidite na sliki, najboljši strelski družini PARTIZAN POSTOJNA V ŠOŠTANJU Član prve republiške košarkarske lige Partizan iz Šoštanja pripravlja za 29. november veliki košarkarski turnir, kamor so povabili vrsto slovenskih košarkarskih klubov, med njimi tudi nova člana republiške lige Partizan iz Postojne in Domžal. Postojnčani se bodo vabilu odzvali, ker pričakujejo, da jim bodo težke tekme v tako močni konkurenci koristna izkušnja za prihodnjo tekmovalno sezono. Komisija za košarko OZTV Koper je na sobotnem sestanku v Postojni pregledala rezultate zad-jc košarkarske sezone v našem kraju in med drugim sklenila, Ha morata moštvi Partizana iz Ilirske Bistrice B in Pirana odigrati zaostalo tekmo okrajne košarkarske lige najkasneje do nedelje, 12, t. m- Komisija je nadalje sklenila, da bo letošnje (primorsko .prvenstvo za mladince v nedeljo, 19. novembra, v Sežani. Na enodnevnem turnirju v telovadnici bodo lahko nastopili igralci, rojeni leta 1943 in mlajši. Teden dni kasneje bo v Piranu prvi pokalni turnir članskih moštev v čast Dneva renublike. Če bo slabo vreme, bo turnir, Idi bo postal tradicionalen v telovadnici v Sežani. Zmagovalca obeh omenjenih turnirjev bosta prejela pokala v trajno last. Komisija za košarko OZTV bo nadalje ob tradicionalnem zimskem turnirju v Sežani, iki bo verjetno februarja, ponovno organizirala izpite za nove košarkarske sodnike-pripravnike. Mi smo mladi bataljoni... je v večer odjeknila pesem petintrideset mladih brigadirjev (predsednikov in tajnikov tovarniških komitejev občine LjubLjana-Beži-grad), ki gradijo počitniški center te občine. XXI. LMDB Ane Zihehl dela že od 15. oktobra. Vsak dan je videti brigadirje na dOlovišču že Ob sedmi uri, kjer kopljejo kanale za vodovod, trasirajo in podobno. Če se jim kdaj zatakne, s.i brž pomagajo s pesmijo in spet je vse v najlepšem redu. Mladi in polni, poleta si prizadevajo, da bi čimveč naredili. Brigada je organizacijsko samoupravna in ima svoje organe z upravnim svetom na čelu. Tako brigadirji sami odločajo in razpolagajo s poverjeno jim imovino. Brigada izkorišča svoj prosti čas za razna predavanja, ki so, vsak dan na sporedu. Prav tako ŠAHTSTI, POZOR! Šahovsko društvo Koroer obvešča vse prijatelje in siminatizerje šaha,-da bo otvoritev letošnje sezone v .petek. 10. t. .m, ob 19. uri v kavarni Loža z odigranjem brzoturnirja. Vablieni vsi ipolnoštevilno! Šahovsko društvo Koper so se že povezali s terenom. Priredili so športna srečanja v nogometu, košarki in namiznem tenisu, z uspehom so priredili' tudi dva večera — »Povej, če veš« in seveda družabni večer. Prav posebno so zadovoljni, s hrano in s toplo morsko Mimo. Brigada ostane v Portorožu še do 25. novembra, ko bodo v glavnem končali vsa zemeljska dela. Ipo dvajsetih minutah igre so se igralci Gorice znašli in začeli izvajati svoje prve protinapade. V 28. minuti je Kuzmin iz razdalje kakih 16 metrov silovito in neubranljivo streljal v levi zgornji kot. Ta uspeh je domače zdramil in spodbudil, da so jeli napadati bolj silovito, vendar je uspelo gostom v 35. minuti rezultat izenačiti. Dve minuti pozneje je bila Gorica spet v napadu in po>-(višala rezultat na 2:1. Začetek drugega polčasa je pripadal go-istom, na srečo pa svoje terenske premoči niso znali izrabiti. Konični rezultat je v 55. minuti dosegel Uršič, Zmaga Gorice je bila zaslužena. Njihov uspeh pa bi bil lahko še večji, če bi manj kombinirali in več streljali na nasprotnikova Vrata. Komisijo za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri ¡trgovskem podjetju na veliko »NANOS« Postojna takoj zaposli za za Pogoji: visoka ali višja strokovna kvalifikacija v tekstilni in galanterijski stroki z večletno prakso na vodilnem položaju. Plača in drugo po dogovoru. Nastop službe takoj aji po dogovoru. Prednost, imajo prosilci z lastnim avtomobilom. Pismene ali ustne ponudbe sprejema podjetje do 20. novembra 1961. VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Zasledovalec se je lahko prepričal, da Dementjov polkovnika ni nalagal. Šel je naravnost v svoje stanovanje. Zasledovalec je o tem telefoniral Krammerhofu, lc-ta pa mu je ukazal, naj mu bo neprestano za petami. Gospodrnja se je na moč začudila, ko je ugledala De mentjova. »Kako, ste še vedno tukaj? Še niste odšli?« »Zakaj pa naj bi že odšel?« jo je vprašal Demcntjov., »Hčerka in jaz sva poslušali radio,« se je gospodinja zlobno nasmehnila. »Borijo se že v Berlinu.« »Mar ne veste, da je poslušanje in raznašanje moskovske propagande prepovedano? Za to mi streljamo!« Dementjov je odvihral v svojo sobo in vrata za seboj dvakrat zaklenil. Ko se je spomnil obraza svoje gospodinje, ki je za hip zardel, je vedel, od kod je zvedela to novico. Bitka za Berlin!... . Skoraj nehote se je spomnil strupeno mrzle decembrsko noči v letu 1941. Iz Moskve se je vračal na fronto in se prebijal k svoji enoti. Bila je novoletna noč. Ko je opravil svojo nalogo v Moskvi, je prišel Dementjov ponoči na Možajsko cesto. Tod je hotel ustavit: kakšen avtomobil. Prizibal se je razmajan tovornjak. V šoferjevi kabini je sedela neka zdravnica. Dementjov se je povzpel na vozilo. Mraz je rezal do kosti, veter je nosil suhe snežinke, pred katerimi se ni bilo moč skriti. Toda to ni bilo tako hudo, če si vedel, da boš že kmalu prišel na fronto, med svoje prijatelje in to ravno na Novo leto... Usoda pa je hotela drugače. Nekje blizu Galicije je motor mahoma zahropel in za vedno obmolknil. Šofer je neprevidno zavrl. Tovornjak je zaneslo s ceste, da je spol-- zel v globok jarek. Šofer je skočil s svojega sedeža, dvign"I pokrov in, radostno vzkliknil: »Čudovito! Vse je šlo rakom žvižgat! Takšna šklem fa... Ali vam nisem rekel?« ss je obrnil k zdravnici. »Na svetu je še nekaj jjravice! Zdaj bom vsaj dobil nov avto!« Vedno bolj se je mračilo. Zaledne enote so se umikale pred fronto in zaradi tega n'so videli nobenega avtomobila, ki bi vozil proti fronti. Hočeš nočeš bodo morali poiskati prenočišče. Kam naj se obrnejo? Vsenaokrog je bila pusta zasnežena pokrajina in čudna thota, ki jo je oddaljeni hrum fronte le še poudarjal. V zraku so začutili duh po dimu. Z nosom so mu sledili in prišli do koče, ki jo je sneg skoraj zasul. V njej sta bila dva vojaka. Bila sta sivolasa in :n sta imela dolge razkuzmane brada. V gozdu sta stra-žila bencin. Morda je bila ta straža povsem odveč, ker ju je bilo zaradi globokega snega težko najti. Toda povelje je bilo povelje in stara vojaka sta ga vestno izpolnjevala. Odkrito povedano, jima je bila usoda zelo mila, saj sta bila na them in nenevarnem kraju. Dementjov si ni mogel kaj, da ne bi začel zbijati šale na njun račun. Tedaj pa se je eden od njiju namrščil in mil odvrnil: Tovariš poročnik, tvoj oče le še ni imel v projektu, ko so name že streljal' Nemci. V tisti vojni bi moral biti, v tisti! In potem v državljanski. Name so vsi streljali. Kdo vse ni streljal name! Tile sodi bencina, ki se ti zdijo tako smešni, pa so nam potrebni. Rabili jih bomo, ko bomo šli nad Berlin.« Vojak je povedal to s takšnim prepričanjem, kakršen je značilen za vse stare kmete. O Berlinu, ki ga bo treba zavzeti, je rekel tako enostavno, kakor bi svojemu sosedu dejal, da bo jeseni posejal pšenico. Vso vojno se je Dementjov spominjal besed tega bradatega starca. Spomnil se jih je tudi sedaj. V Berlinu se že bore! Kdo ve, morda sedaj čuva tisti starec bencin nekje okoli Berlina. Dementjov si ni mogel kaj, da se ne bi nasmehni. Na vrata je potrkala gospodinja. Dementjov jih ji odprl. »Oprostite, gospod kapetan,« je rekla tiho in preplašeno pogledala Dementjova,« morda me niste pravilno razumeli?« »Dobro sem vas razumel. Zelo dobro...« je rekel Dementjov. »Lepo vas prosim, pustite me pri miru. Rad bi se odpočil.« Gospodinja je odšla. Dementjov je zaklenil vrata, vključil radijski oddajnik in poslal polkovniku Dovgalevu radiogram. »Govori 11-17 ... Danes ob polnoči prideta v pristanišče dve ladji. To sporočam, če ne bom imel možnosti, da bi vam sporočil točen čas njunega odhoda.« Če bi v tem trenutku nekdo vprašal Dementjova, zakaj je to napravil in zakaj se mu je v srcu pojavil »um, sam prav gotovo ne bi vedel odgovoriti. V njem se je vzbudil mračen sum in kaj more on za to? Če hočete, lahko rečete temu slutnja. Dementjov je zaprl kovček, ga porinil pod divan, legel in zaspal s trdnim spancem utrujenega človeka. XVI. Okrog enajstih zvečer se je Dementjov odpravil v pristanišče. Bil je topel pomladanski večer. Na temnosi-vem nebu se je sem in tja zasvetila kakšna zvezda. Zi morja je pihal topel in vlažen veter. Dementjov je vsem telesom čutil, da je pomlad že tukaj. Zasledovalec mu je sledil kakor senca. Hodil je kakih petnajst korakov za njim. Tudi tokrat ga Dementjov ni opazil. Mislil je na svoje dekle, na Tamaro. »Le kako živi v daljnem Podmoskovju? Mar ni žalostna, ker ni o njem ne duha ne sluha, ker ji ne piše niti ene same vrstice? Ne žalosti se, draga, čakaj, potrpežljivo čakaj.« V pristan;šče je prihajala dolga kolona vojakov. Gibali so se skoraj neslišno. Le sem in tja je bilo slišati, kako je zazvenčala čelada, ki je udarila ob cev puške, in kakšno psovko. i Združene države Severne Amerike gradijo že nekaj let podmornice na atomski pogon. LETEČI DEČEK Ronald Ester je Parižan. Star je šest let. Pred dnevi se je pregloboko nagnil prek okna in padel z devetega nadstropja na tla. Imel je srečo. Padel je na mehko zemljo in nič se mu ni zgodilo. Ronald se je dvignil in Skočil v naročje svoji materi, ki se je pravkar vračala s trga. Vendarle so malega padalca odpeljal' v bolnišnico in ga pregledali. Zdravniki so mr-ščili čela In se čudili — deček ni utrpel niti najmanjše poškodbe. DEKOLTE NOGAVIC Modni kreatorji so izumili dekolte tudi za ženske nogavice. Imenitna zadeva, takšen dekolte. Izumili so ga seveda v Ameriki, (pri družbi Kayser. Motil bi se, kdor bi mislil, da je takšenle dekolte čisto navadna luknja na peti. Kje pa! Na zgornjem robu nogavic so nežne čipke, ki se naj bi posvetile izpod krila pri vstopanju ali izstopanju iz avtomobila. Nogavice imajo de-kolteje raznih barv: rdeče, modre, zelene, rumene. Barvo dekolteja je moč prilagoditi barvi avtomobila. 10. novembra 1DC1 e ZADNJA STKAN « Leto X. — Stev. K Obetajo nam leteče podmornice Med skalnato Morizno in zelenim Stolom leži ob Sdti naš najboljši rudnik krede. Debele sloje krede lomijo delavci kar s sekirami, velike bloke naložijo na vagončke, ki jlb s strojnim vitlom privlečejo do sušilnic. Podjetje je bilo v letošnjem letu med najbolj donosnimi na Bovškem Kmetovalec Omodeo Zorini z juga Italije (na sliki) je pred dnevi prišel po opravkih v Mi-lano, kjer je prišel v roke kalinom, ki so spoznali njegovo nevednost in naivnost ter mu za pet milijonov lir v Čekih, kolikor je mož imel s seboj, prodali steklenico življenjskega eliksirja«. Na srečo pa je bila žena pametnejša od njega in ko je prišel domov, je pela metla in za zadevo je zvedela tudi policija, nakar so jo objavili tudi časopisi. To je goljufom vlilo strah v kosti In se čekov niso upali vnov-čltl. marveč so jih po pošti vrnili lastniku, — Gospod doktor, kaj mislite, koliko časa bo trajalo, da bom spet lahko preinlatil ženo? tufe, ki jih nato gospodar izkoplje izipod mahu in listnate odeje. Temnorjavi gomoljasti plodovi imajo sicer zelo neprijeten duh, itoda dobro pripravljeni so prava poslastica in izredno cenjeni posebno v Italiji, kamor izvažajo gozdarji večino -odkupljene »lovine«. Tartufl so znani šele kakšnih trideset let kot dobra jed, čeprav so jih kmetje že zdavnaj poprej poznali pod imenom »smrdljivi krompir«. Na njihovo izredno kvaliteto in hranilno vrednost so prebivalce opozorile šele divje svinje, ki za njimi iprerijejo cela področja. Danes so 'tartufl precejšen dohodek tako za »lovce«, ki se ukvarjajo z njihovim nabiranjem, kot tudi za vso buzetslco komuno, kjer jih je največ. Najspretnejši -tartufarji so v vaseh Livade, Sovlščipe in okoliških zaselkih. Od septembra pa vse do Novega leta traja njihovo delo. Buzetska izpostava Gozdnega gospodarstva v Livadah ima poseben oddelek, ki se ukvarja s prometom s temi gobami. Svojim organiziranim članom plačuje za odkupljene gomolje po kvaliteti (prve vrste po 3.200 din, druge vrste po 2.400 in tretje po 1.100 din kilogram). Razen tega daje še posebne nagrade za izredno lepe primerke, saj se dogodi, da tehta posamezni plod tudi do kilogram in več, čeprav so taki primerki zelo redki, V rodnih letih posamezni tartufarji zaslužijo tudi po -tri sto in več tisoč dinarjev v sezoni. Povpraševanje po tartuf i h je posebno v tujini (v Italiji in Franciji) vedno večje. Leta 1959, ko je bil rekorden pridelek,' je buzetsko Gozdno gospodarstvo izvozilo samo v Italijo nad tri tone tartuf o v. Letos pa bo letina precej slabša, ker je bila poleti suša. Doslej so odkupili v Livadah okrog 500 kg gomoljev. Kot pri lovu na divjad so seveda tudi pri nabiranju tar-tufov na delu »krivolovci«, ki skušajo obiti organizirane davkoplačevalce in neregistrirano prodajati svoj »plen« na črno naravnost v Trst. Seveda se to ne posreči vselej in vsem, ker njihovo dejavnost preganjajo vsi organizirani tartufarji in tudi organi ljudske oblasti. Vsekakor predstavlja nabiranje in trgovina s tartufl pomembno gospodarsko postavko za vse, ki se z »lovom« ukvarjajo, kot, tudi za skupnost, posebno za buzetsko komuno in gozdno gospodarsko podjetje v Buzetu. rb Na Goriškem Krasu se je še ohranila -stara domača obrt Izdelovanja bičevniikov iz kraškega koprivovca, Dckler se nista mot.o-rizacija in mehanizacija v kmetijstvu .talko Tazmahni ,, jim je obrt dobro cvetela, sn.j so bičevnlke celo izvažali. Povsem izumrla pa ta obut bržkone še ne bo, saj lio za gospodarske in športne namene še vedno ostalo nekaj iskrili konj. Naš pomcick kaže izdelovalce blčovnikov v delavnici knietijsko-vri.narske zadruge Šempeter v Opatijem selil na Krasu. Tod -izdelujejo navadne, pletene in opletene Klčevnike jeza je na sporedu V ponedeljek in TOREK Znanost se je začela pečati tudi s tem, kdaj so ljudje najbolj razdražljivi. S tem vprašanjem sta se dolgo let ukvarjala ameriška psihologa z oregonske univerze. Rezultate svojega raziskovanja -sta pred kratkim objavila: izbruhi besa nastopijo najčešče v ponedeljek in torek po kosilu. Nauk tega raziskovanja je — v ponedeljek in torek nikar ne kosite. Pred nekaj dnevi je umrl v Rimu Luigi Einaud.i, prvi predsednik italijanske republike po končani zadnji vojni. Na zadnji poti so ga spremile velike množice ljudi, pogreb pa je bil na državne stroške. Slika kaže pokojnika pred njegovim umikom v pokoj, ko pije čaj v italijanskem senatu v odmoru med dvema parlamentarnima debatama Posebno aktivnost razvija v zadnjem času upokojeni britanski feltlmaršal Montgomery, ki ga je angleška kraljica za njegove zasluge v zadnji vojni imenovala za viskonta E1 Alamein (po kraju v Afriki, lcier je kot. poveljnik britanske VIII. armade izbojeval odločilno zmago nad združenimi Nemci in Italijani). Te dni je bil stari maršal na obisku celo v Pekingu. Slika ga kaže ob vrnitvi pred nekaj dnevi v nekem londonskem gledališču, kjer -je prisostvoval proslavi preživetih udeležencev El Ala-meinske bitke. Zabava se z baletnimi plesalkami, ki so v gledališki hiši sodelovale v slavnostnem programu Rusi tudi. Slednji trdijo, da jih imajo več in da so hitrejše od ameriških. Kaj je res, je težko reči. Vsekakor tekmujejo med seboj. In sedaj so prišle na dan prve vesti o novih ameriških podmornicah — na podvodnih nosilnih krilih! Neka ameriška ladjedelnica namreč gradi prvo letečo podmornico. Prvo v Ameriki, ker ne vemo, če gradijo kaj podobnega tudi kje drugje. Podmornica novega tipa — plula bo lahko -nad vodo, na vodi in pod vodo, bo sicer manjša, saj bo imela samo 100 ton iz-tlsnlne. Toda odlikovala se bo po izredni hitrosti in to je pri realizaciji tega projekta najpomembnejše. Dva stroja po 3000 KM bosta razvijala hitrost okrog 50 vozlov! Oborožena bo z manjšimi vodenimi izstrelki. V sovjetski Ukrajini imajo velikansko farmo rac. Slika kaže samo del izmed 21-tlsočglave množice ptic na Golopristanslti ptičji farmi Kije, prosim? — porečete. Seveda ste prav prebrali: med tartufarji. Zdaj seveda želite najprej pojasnila, kaj ali kdo so tartuiarjd. Beseda pride od naziva neke vrste gob, ki rastejo v naši deželi bojda samo na ožjem področju Hrvaške Istre — med kraji Buzet, Roč, Pazin i>n Vižinada. V tem času že desetletja kri-žariijo po Motovunskem gozdu desetine gobarjev tartufarjev, Skupaj je okrog lit) registriranih, nekaj pa jih seveda tar-tufe išče »na črno«. Za .legalno nabiranje teh gob je namreč potrebno dovoljenje gozdne uprave oziroma Gozdnega gospodarstva v Buzetu, ki ima svojo področno izpostavo v Livadah, kjer je središče tartu-rarstva, Tartufarstvo je nekakšen lov, ki se od .pravega lova razlikuje samo po tem, da nosijo tartufarji namesto pušk posebne lopatice ali motike, skupen pa je enim in drugim — lovski pes -ptičar. Tako je te dni lahko videti, kako se na omenjenem gozdnatem področju Istre potikajo od hrasta do hrasta temne silhuete tartufarjev, pred njimi pa vneto iščejo lepi lovski psi. Kot divjačino, tako s smrčkom nakažejo tudi tar- V velefilmu Cleopatra, Iti ga te dni snemajo v rimskem filmskem mestu Cinecitti in v katerem nastopa v vlogi znamenite egipčanske kraljice Liz Taylor, so si producenti in režiser dovolili veliko svobode. Slika kaže del izmed številnih statistk, ki nastopajo v filmu. So vseh barv, oblečene pa samo v ovijajoče jih udave, ki pa so v resnici uspela gumijasta imitacija, čeprav vzbujajo zelo uspešen videz resničnih reptilov