Poštnina plačana a gotovini DD/^i iTTADf'! t/ ti t? H n P 7 IT r 7 n R II 7 1 T R* c; R 1 Posamezna številka 6 dinarjev DELAVSKA ENOTNOST V LETNIK XII. — ST. 11. GLASILO SINDIKATOV SLOVENITE LJUBLJANA, 13. marca 1953 Po kongresu Ljudske mladine Jugoslavije izoajajno m naraščaj ob biMolib rcvoliicioiierptii iiliinph čtiavshcga roda Te dni je nehal zasedati v Beogradu Peti kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Ne samo naša mladina, ampak tudi mi, starejši delavci, smo z Zanimanjem spremljali delo tega kongresa. Slišali smo, koliko so mladi ljudje napravili pri socialistični graditvi, slišali o napakah in slabostih pri vzgoji naše mladine in razveselili smo se ob nalogah, ki si jih je postavila jugoslovanska mladina za bodoče delo, ker nam te naloge kažejo, da se naš mladi rod zaveda svojega poslanstva. Zdi se toi prav, da ob tem kongresu tudi v delavskem časopisu napišemo nekaj misli o vzgoji našega naraščaja. Prav je, da delavci razpravljamo o vzgoji mladega rodu. Lahko bi dejal celo, da premalo skrbimo za to. Kdo je poklican, če ne prav mi — delavci — skrbeti za to, da bodo naši mladi ljudje Vredni dediči tistega duha, ki je rasel v nas obenem z našim revolucionarnim bojem. Kongres v Beogradu je sklenil, da je danes najvažnejša naloga — vzgoja mladine. Tudi mi pravimo tako. Vedeti je treba, da naša današnja mladina ni šla skozi trdo šolo revolucionarnih bojev in štrajkov, veliko šolo ljudske resolucije in osvobodilnega boja, ki je jeklenila in klesala značaje. Mladi ljudje, ki nas danes obdajajo, že dora-ščajo v povojnem obdobju. Zato jih boj z izkoriščevalci ni kalil in zato se osvobodilnega boja spominjajo le kot nekaj več ali manj nejasnih dogodkov iz rane mladosti Zmagovita revolucija pa je prinesla hašim otrokom mnogo tega, o čemer smo nekoč, ko smo bili še mi mladi, samo sanjali. In prav je tako. Zato smo se tudi bojevali. Toda zdi se mi, da smo ob vsem tem včasih kar pozabljali na to, da bi morali učiti naše otroke ceniti te pridobitve. Mislim, da ne bo prevet, če rečem, da smo nekatere mlade ljudi kar preveč razvadili. Mnogim vajencem se danes kar samo po sebi zdi bthevno, da dobivajo velike plače in nekateri šolarji kar nočejo vedeti, da jim pravzaprav mi, delavci vzdržujemo šole in jim plačujemo štipendije, ker želimo, da bi čimveč naših mladih ljudi bilo razgledanih, izobraženih, da bi luhko čimveč prispevali naši domovini. Slabo je tudi bilo, da smo ponekod Preveč prepuščali mladino samo sebi. Svojo organizacijo ima, pa naj se v tej organizaciji vzgaja — smo dejali. Vse, smo ponekod napravili, je bilo to, 5*a smo včasih pošiljali kakšnega odbornika na mladinske sestanke, ali pa ba smo zadolžili nekoga, naj »skrbi za Gladino«. Toda, kdo je še kdaj slišal, ba se mladi lahko sami vzgajajo? Vzgojil pa jih ne bo niti odbornik, pa tudi be zaupnik, ki je še vedno ponekod za 1° zadolžen. Vsa naša socialistična "tožba — matere in očetje, učitelji, ^ojstri in sploh vsi starejši ljudje, vse naše kulturne, prosvetne, športne in bruge družbene ustanove, vsi smo poklicani izvrševati to nalogo. Ce se tega našega poslanstva ne bomo zavedali, Potem bo rasla naša mladina sicer ob nas, toda brez nas, brez vseh tistih re- DELAVCI LITOSTROJA IN »GRADIS« LITOSTROJA SO izncmlricnl zaradi nezahonife preme-siitic inž. Pipana Takoj, ko so v »Litostroju« In pri ‘Gradisu« Litostroja zvedeli za nezakonito premestitev šef-inženirja gradbišča uzenica tovariša Pipana, je v obeh olektivih zavladalo precejšnje razbur-lenje. Delavci so se upravičeno spra-evali, ali je res mogoče, da nekoga, 1 svobodno razpravlja o delavskem Pravljanju zaradi tega premestijo in P.ri tem ne upoštevajo mnenja kolek-lva, kjer je ta zaposlen. T ■, *Van Kološa, delavec pri »Gradisu« itostroja, mi je dejal, da pozna inže-lria Pipana že od leta 1946, ko je bil aPoslen na Mariborskem otoku. Že ta-'rat so ga imeli vsi delavci radi, saj je slavce razumel in je vsakomur tudi °t šef-inženir pomagal. Tudi drugi j5ejivci pri »Gradisu« Litostroja so taktov mnenia- Čudijo se nepravilni od-Dctn upravnega odbora. Protestirajo j ° 1 temu, da je premeščena oseba, ki v ? za gradnjo hidrocentrale mnogo so° Zas*ug’ kakor ga jo imajo tisti, ki ga zaradi razprave o delavskem volucionarnih izkušenj, ki so se tako bogato izoblikovale v nas, in ki danes krasijo naše delavske značaje. Vsi naši mladi ljudje, vajenci in delavci po tovarnah, šolarji in mladi kmetje, vsi so otroci našega rodu. Njim bomo prepustili sadove našega truda. In vredni morajo biti teh sadov. Za njih srečo smo se bojevali; srečen pa bo naš naraščaj le, če bo znal varovati in nadalje razvijati to, kar mu bomo zapustili. Zato ni dovolj, da se naši otroci naučijo dobro ravnati s stroji in orati naša polja, ampak morajo razen tega ljubiti te stroje in ta polja, vso in hčere sami razdeljevali, kar bodo skupno zaslužili, tam, kjer so nekoč gospodovali župani in srezki načelniki, bodo naši nasledniki razpravljali in ukrepali o vsem javnem življenju. Zato morajo znati in občutiti ne samo to, kar znamo in občutimo mi, ampak več, mnogo več razredne zavesti in več znanja bodo morali imeti, ker bo življenje od njih več zahtevalo. Zelo vesel sem bil, ko sem prebral spomenico mladinskega kongresa, s katero so se odločili mladi svojo organizacijo včlaniti v Zvezo socialističnih ljudi, v ta čisti izvor delavskih političnih stremljenj. Te misli so se mi porodile ob kongresu naše mladine in vem da so mnogi delavci istih misli. Zakaj vse naše bogastvo, vsa naša moč je v naših otrocih. Nas ne bo več, toda živela in zmagovala bo naša ideja, naš delavski duh. In takrat bodo rekli ljudje: — Poglejte, živeli so in ni jih več. Toda za vse, kar imamo, kar znamo in kar občutimo, se moramo zahvaliti njim — našim prednikom. Jože Mally: Prvo cvetje v planinah DELAVSKO UPRAVLJANJE V LUČI SAMOVOLJE PRI »GRADISU« liutin iihrepoh SE BOMO VEDNO ZOPERSTAVILI Maršal Tito je odpotoval na prijateljski obisk v Veliko Britanijo. (Glej članek: »Po poteh miroljubnega sodelovanja« na drugi strani!) svojo domovino ljubiti tako, kakor zna samo delavski rod. Pošteni morajo biti, spoštovati drug drugega, pomagati si med seboj, znati morajo ceniti svoje delo in delo drugega, ceniti starše in starejše ljudi, varovati svojo moralno čistost, kratko rečeno, delavski duh mora prevevati vse njihove misli in dejanja. — Mlado pokoljenje naj ve, kako smo nekoč živeli, ve naj, kako smo trpeli in se zanje bojevali, da bodo znali ceniti nas in sami sebe. Tam, kjer so nekoč stale majhne delavnice, danes zidamo velike tovarne, tam, kjer smo nekoč štrajkali za nekaj par pri plači, bodo nekoč naši sinovi »Borba« je 2. marca objavila razgovor svojega dopisnika z inženirjem Borisom Pipanom, šefom gradišča Hidrocentrale Vuzenica (ki jo gradi »Gradis«), o delavskem samoupravljanju v gradbenih podjetjih. To je bil prispevek v okviru razprave, ki jo je o tej temi načela »Borba« z namenom, da javnost čuje čimveč mnenj in pogledov na delavsko upravljanje v gradbeništvu. Nekaj dni po objavi omenjenega Slanika pa je v javnost prišla vest, da je upravni odbor »Gradisa« sklenil razrešiti Borisa Pipana dolžnosti šefa gradišča Hidrocentrale Vuzenica in ga [ prestaviti drugam, menda v Zenico. Ta ' vest, ki se je v javnosti hitro razširila in so jo objavili tudi vsi vodilni časopisi, je vzbudila ogorčenje delovnih ljudi zoper postopke upravnega vodstva »Gradisa« z zaposlenim osebjem. Predvsem je proti taki razrešitvi odločno nastopil delovni kolektiv gradišča Vuzenica, ki je zahteval, da upravni odbor prekliče svojo odločitev. Tak postopek pa so javno, v tisku, obsodila tudi vsa sindikalna vodstva, tako Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Centralni odbor sindikata gradbenih delavcev kot Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev za Slovenijo, in objavila svoja stališča v dnevnem tisku. Tem obsodbam pa se pridružujejo sedaj še posamezni delavci. Zakaj torej gre? Jasno je namreč to, da je na zahtevo direktorja Mirka Eržena upravni odbor »Gradisa« sklenil razrešiti Borisa Pipana zato, ker je javno povedal svoje mnenje o nekaterih pojavih s področja delavskega upravljanja pri »Gradisu«, ki ni po volji odgovornim upravno-tehničnim voditeljem »Gradisa«. Seveda skušajo sedaj v vodstvu »Gradisa« zanikati dejstvo, da 're bil Pipan razrešen zato, ker je podal omenjeno izjavo in trdijo, da je bil zamenjan zaradi napak, ki jih je v podjetju delal. To je seveda kaj klavrno iz beg a vanje resnice. Sklep o premestivi je neposredno sledil objavi Pipanovega razgovora s sodelavcem »Borbe«. Direktor »Gradisa« Eržen je na seji UO (kot je to izjavil sodelavcu »Borbe« predsednik UO »Gradisa« Franc Triler) zahteval, da na seji prečitajo omenjeni članek, Pravljanju premestili. Postopek proti 5s?u P1»““ i» in nezakonit. Pipanu je nepravilen, biro- Anton Zrnec, Litostroj U imenu prolftorske solidarnosti »Pri nas ni nezaposlenih, iz našega podjetja ni bil nihče odpuščen.« Tako ozkosrčno in neproletarsko je nekaj vodstev (bolje rečeno nekaj posameznih odbornikov) sindikalnih podružnic skušalo pred kratkim zavrniti pobudo sindikatov za zbiranje prispevkov za pomoč trenutno nezaposlenih in odkloniti svojo pomoč. Seveda so to posamezni primeri. Toda že ti primeri ne dopuščajo, da bi šli molče mimo njih. Samo dejstvo, da se je tako stališče pojavilo, namreč dokazuje, da v nekaterih sindikalnih organizacijah na žalost le še domuje ozkosrčni birokratizem. To se od časa do časa pokaže tudi v tem, da nekatera vodstva sindikalnih podružnic dopuščajo upravnim organom v podjetjih zelo svojevoljno, nesocialno in z gospodarskega stališča kvarno urejati delovne odnose, vključno odpuščati nepotrebne delavce. Oba omenjena pojava sta med seboj tesno povezana. Pri obeh gre za pomanjkanje proletarske solidarnosti in čuta socialne pravičnosti. Pa se pogovorimo tokrat malo več o teh pojavih! Najprej, kako je z nezaposlenostjo pri nas? Državno administrativno gospodarjenje je bolehalo na togem planiranju delovne sile. Posledica tega je bila, da podjetja v večini primerov niso zaposlovala delovnih moči -po dejanskih potrebah, ampak po administrativnih pokazateljih. Ti pokazatelji pa so bili često drugačni, kot bi jih narekovala gospodarska struktura in gospodarski račun podjetja. V sled takega načina zaposlovanja, delavcev, in to še v pogojih, ko se je zelo širila gospodarska aktivnost in so se gradila številna nova gospodarska podjetja. se je razbohotila nek »glad« po delovni sili. Podjetja so si začela celo ustvarjati notranje rezerve delovne sile o podjetjih. V takih pogojih je seveda zelo upadla zahtevnost po strokovnosti in proizvodni izurjenosti posameznih delavcev. Poleg tega pa se je v obdobju administrativnega gospodarjenja razvil precej številen administrativni organizem, ki je zaposloval veliko ljudi. Tako stanje je bilo pri nas v glavnem vse do takrat, ko so podjetja začeli upravljati delavski organi. Z delavskim upravljanjem pa je stopilo v ospredje tudi pri zaposlovanju delovnih moči načelo gospodarske donosnosti in stvarne gospodarske strukture podjetja. Mnoga delovna mesta so v podjetju zaradi zmanjšanja administracije in odprave notranjih režem delovne sile ukinili. Tako so podjetja začela odpuščati odvečno delovno silo. S tem so se pojavili pri nas prvi primeri nezaposlenih ljudi. Ob tej gospodarsko utemeljeni in nujni spremembi pa sta se pojavili dve nezdravi težnji. Nekateri upravni organi so se postavili izključno na stališče rentabilnosti podjetij in se hoteli pod tem lažnim načelom »gospodarske koristnosti za narodno gospodarstvo« znebiti predvsem starejših delavcev, onemoglih, invalidov in žena (zaradi široke socialne zaščite, ki jo pri nas uživajo delavke). Tej težnji so se v večini primerov sindikati uspešno uprli. Seveda pa je niso povsem onemogočili. To dokazuje tudi današnje stanje. Sedaj je namreč pri posredovalnici za delo prijavljenih mnogo več delavk kot delavcev in precej takih, ki jim je otežkočeno zapustiti kraj svojega stalnega bivanja in Hi na delo drugam. Pri tem mislim predvsem na ljudi, ki zaradi družinskih vezi ali pa zaradi zdravstvenega stanja ne morejo v druge kraje na delo. Seveda ne mislim pa na tiste posameznike, ki odklanjajo vsako drugo delo, razen tistega, ki so ga do sedaj vršili in v glavnem odklanjajo tudi, da bi odšli v druge kraje. Teh je največ med administrativnimi uslužbenci in to še administrativnimi uslužbenci v nižjo izobrazbo. Drug pojav pa je v tem, da so v nekaterih primerih sindikalni odborniki, ki so »pristali« na odpust delavca, smatrali potem stvar za »urejeno«. Menili so, da se jih bodoča pot delavca, ki je bil poslan na posredovalnico za delo, ne tiče več. Če bi to držalo, bi se potem reklo, da so sindikati združenje zaposlenih delavcev, ne pa razredna organizacija delavskega razreda. Posledica takih pojmovanj pa se je pokazala tudi v stališču: »češ, pri nas nimamo nezaposlenih«. Proti takemu stališču pa je treba dvigniti glas protesta in ga obsoditi kot nedelavsko, nevredno delavske sindikalne organizacije. Trenutna nezaposlenost nekaterih delavcev in delavk je odraz notranjih reorganizacij v našem gospodarstvu. Ta pojav ne predstavlja resne nevarnosti za delavski razred, ker ne ogroža delavskega razreda. Kako to? Še vedno je veliko podjetij, ki iščejo delovne moči in je torej o glavnem obstoječa nezaposlenost z gospodarskega stališča le navidezna. Nadalje, gospodarska pobuda je pri nas o rokah delavcev. Oni imajo tudi znatna sredstva, s katerimi lahko razvijajo različno gospodarsko dejavnost in zaposle nezaposlene. To je nujno z gospodarskega stališča in stališča zaposlitve odvečne delovne sile. Trenutno nezaposleni pa so tudi zaščiteni, saj v času, nezaposlenosti prejemajo del svojih rednih prejemkov (le da so trenutno cenzusi še preveč togi). To pa seveda ne pomeni, da naj sindikati ne skrbe za usodo onih (v odstotku zelo maloštevilnih delavcev), (Nadaljevanje na 4. slrnnij ga potem sam prečital in sam predlagal, da zamenjajo Pipana. To so dejstva, ki so trmoglava. Kljub tem jasnim dejstvom pa skuša direktor Eržen sedaj, ko je sklep UO naletel na ogorčenje v javnosti, dokazovati, da je bil Pipan razrešen zaradi napak, ki jih je delal v svojem delu, ne pa zaradi sodelovanja v razpravi o delavskem upravljan ju. V tem smislu se je Eržen izjavil tudi sodelavcem »Borbe«, »Slovenskega poročevalca« in tudi sodelavcu »Delavske enotnosti«. Pri »Gradisu« sedaj vlečejo iz bližnje in daljne preteklosti na dan vse, kar je Pipan kdaj zagrešil. Direktor Eržen ;e celo izjavil sodelavcu »Delavske enotnosti«, da bo o Pipanovih napakah napisal članek. Na vprašanje sodelavca »Delavske enotnosti«, zakaj o stvari niso prej obvestili javnosti, če je Pipan zagrešil tako velike prestopke, da so povzročili sklep o premstivi, je Eržen dejal, da je treba »perilo najprej oprati doma«. Prav tak način, s kakršnim so se pri »Gradisu« hoteli znebiti človeka, ki je mislil o organizaciji delavskega upravljanja drugače, kot uslužbenci, v osrednji upravi, in način, s katerim skušajo skriti prave vzroke, ki so porodili misel d premestivi, je nezdružljiv z delavskim upravljanjem. Napak bi me razumel, kdor bi mislil, da vnaprej odklanjam misel, da Pipan ni napravil v delu nobene napake. Ne! To dopuščam. Toda smatram, da sta to dve stvari, ki ju je treba ločeno obravnavati. Ena je premestitev Pipana zaradi razpravljanja o načelih delavskega upravljanja, ki n j po godu odgovornim upravno-tehničnim voditeljem. Drugo pa so napake, ki jih je eventualno Pipan napravili v svojem strokovnem delu. V razpravi o delavskem upravljanju ni direktorjev in podrejenih, ampak so samo člani delovnega kolektiva z enako pravico presoje družbenih stališč in pojavov v delavskem upravljanju. Če se nekdo ne strinja s staliecm drugega, na j pove svoje mnenje, naj to mnenje utemelji, ne pa, da se posluži upravnih ukrepov zato, da bi zadušil razpravo, ki mu ni po godu. Take metode v sistemu delavskega upravljanja niso dopustne in se jim je treba vedno, kjer koli se pojavijo, odločno upreti. Še bolj grdo in delavskega upravljanja nedostojno pa je, če skuša nekdo potem zatajiti prave vzroke svojega ukrepa in stika za vsemi mogočimi »argumenti«, s katerimi bi dokazal potrebo po ukrepu. Tako pot so ubrali v vodstvu »Gradisa«. Za napake v strokovnem delu obstaja dovolj možnosti, da operativni voditelj pokliče prizadetega na odgovornost, da ga s pomočjo za to določenih organov disciplinsko in materialno kaznuje. To nedvomno vedo tudi upravno-tehnič-ni vodje »Gradisa«. Mimogrede pa bi vprašal, kako bo poskusil direktor Eržen pred delavsko javnostjo opravičiti, da je nameraval po kazni prestaviti strokovnjaka za hidrogradnje na objekt visokih gradenj? Taka premestitev bi namreč pomenila tudi veliko napako v odločitvah operativuo-tehnične-ga voditelja. (Nadaljevanje na 2 strani) BESEDA BRALCEV Prizadel je sebe in družino, ker se je vdal pijači Kam pelje pol pijančevanja? x Žalostna zgodba o nepremišljenem rudarju iz Zabukovce NEPRAVILEN UKREP ORGANOV LJUDSKEGA ODBORA MARIBOR OKOLICA ..llslnlftenec nima laflosine HvalH bLE KJE TIČIJO NASE HRANILNE KNJIŽICE« Sam je kriv Narodna banka nam je 23. julija lani vrnila hranilne knjižice. Prejšnji blagajnik Ciril Vončina je obvestil vse obrate, kjer so vlagatelji zaposleni, da lahko dvignejo hranilne knjižice. Tovariš Fajmut, ki je zadnjič vprašal, kje tičijo hranilne knjižice, se ni oglasil pri blagajni. Mogoče ga obrat ni obvestil, toda njegova dolžnost bi bila, da bi tudi sam povprašal, kako je s hranilno knjižico. 25. februarja smo zopet pismeno obvestili vse obrate, naj vlagatelji takoj dvignejo hranilne knjižice, šele po tem obvestilu je prišla žena tovariša Fajmuta in dvignila hranilno knjižico. Po sredi torej ni birokracija, pač pa malomarnost tovariša Fajmnta in sam sebi lahko pripiše, če hranilne knjižice tako dolgo ni dobil. Robert Lampreht J Z NOVIM PRAVILNIKOM O PLAČAH SMO NEKATERI ŽELEZNIČARJI PRIKRAJŠANI lili ZA DELO V BEBNEH IlfiNISD NOČNI DODATEK Z novim pravilnikom o plačah železniškega osebja, ki je lani stopil v veljavo in z ukinitvijo dodatkov za komercialno brzino ali dodatkov za nočno delo uslužbencem, ki smo zaposleni v rednem turnusu, smo nekateri železničarji prikrajšani. Komisija, ki je pripravljala pravilnik o plačah najbrž ni upoštevala odgovornosti in napornosti službe uslužbencev, zaposlenih v rednem turnusu. Komisija je spregledala, da opravljajo uslužbenci na nekaterih postajah po 18 ali 24 ur nepretrgano svoj posel. To je precej več kakor pa reden delovni čas ostalih delavcev, ki znaša 208 nr mesečno. Vlakovni. odpravniki morajo razen že tako napornega turnusa še opravljati službo za šefe postaj, če so na raznih konferencah itd. Spregle- dano je tudi to, da zahteva nočna služba več napora, da uslužbenec porabi več hrane, posebno tisti, ki opravlja službo vsako drugo noč. Nujno bi torej bilo, da priznamo uslužbencem v rednem turnusu nočni dodatek, prav tako, kakor tistim, ki niso v rednem turnusu. Uslužbencem, ki delajo v dolgem turnusu, bi bilo treba skrajšati delovni čas na 12 ur, priznati nočni dodatek, ponekod pa tudi dodatek zaradi slabih krajevnih razmer. O tem naj bi razpravljali uslužbenci, člani sindikalnih podružnic, člani delavskih svetov, predvsem pa Teritorialni odbor železničarjev v Ljubljani. Jože Cnajrokš, železniška postaja Branik SE O RAZMERAH V LESNOINDUSTRIJSKEM PODJETJU NAZARJE Pripombe k članku: JJOMČCH SO dVignlll" 60,dvignili, delav- j očita, da je nesposoben. Upravni odbor pod--- ^ "1 na to delovno mesto risec cianKa »jjodicgk so dvignili, aeiav- i očita, da je nesposob cl pa nimajo nič od tega«, ki je bil objav- ietja je obratovodjo ljen v eni izmed ^zadnjih številk »Delavske I nastavil že leta 1950. Res je, da naši obrato- vodje, kakor tudi ostali uslužbenci, nimajo V marsikaterem podjetju se poslu-žijo vsega, samo da bi se rešili človeka, ki ni priljubljen v podjetju. Obdolžijo ga, da je kradel, da je pijanec, da kvari delovno disciplino, da je pretepač in ogroža svojo okolico, da je sovražno razpoložen proti naši družbeni ureditvi, da je delomržnež in nešteto drugih vzrokov. Na ta način se povečuje število brezposelnih, na drugi strani pa se zaposleni delavci čutijo negotove v podjetju. V našem podjetju »Franc Leskošek« v Mariboru so se dogodile poneverbe, ki presegajo tudi več kot 80.000 dinarjev. Ti ljudje pa so še vedno v podjetju kljub temu, da je prišla njihova malopridnost na dan, niso pa bili še sodnij-sko obsojeni. Zgodilo pa se je, da so odpustili delavca iz podjetja, ker je odnesel liter bencina, ali pa ker je odnesel za 6000 dinarjev orodja, za kar je dobil 10 mesecev zapora ln še odpustili so ga. Čemu dvojna mera? To niti ni vzgojno, niti pravično. Bodimo dosledni in kaznujmo vsakogar, ki se pregreši zoper družbeno premoženje! Viktor Svagelj enotnosti« (Jože Penčič — opomba uredništva), najbrž ne pozna dovolj dobro vseh razmer v našem podjetju. Da bo stvar jasnejša, dodajam članku nekaj pripomb. Dne 24. januarja letos smo v Lesnoindustrijskem podjetju v Nazarjih razdelili del ustvarjenega presežka sklada plač. Razdeljenih je bilo 10 milijonov dinarjev. Vsak član kolektiva je prejel povprečno več dobička, kakor pa znaša njegova mesečna plača. Vsak je dobil delež, kakršnega je zaslužil. Res je, da so si pred leti hoteli uslužbenci ustvariti privilegiran položaj v podjetju. Hoteli so tudi ukazovati delovnemu kolektivu. Toda novi način gospodarjenja je e takšno prakso precej pometel. Resnica pa je, da se nekateri delavci svojih pravic še premalo zavedajo. Se besedo o našem obratovodji, ki je tudi predsednik delavskega sveta. Pisec mu potrebne strokovne izobrazbe. Toda kot praktiki so si nabrali toliko izkušenj, da uspešno vodijo obrate. S tem pa ni rečeno, da ni nujno, da svojo strokovno izobrazbo čimbolj izpopolnjujejo, da bodo obvladali ves delovni proces od nakupa do prodaje končnih izdelkov. Pisec očita obratovodji« da je pri njem zaposlena še administratorka. Na obratu je zaposlenih 87 delavcev če bi obratovodja sam sestavljal plačilne liste, vodil obratno kartoteko in opravljal druga administrativna dela, ne bi bil več obratovodja, marveč pisarniški uradnik. Delo v obrata in skladišču bi bilo brez potrebnega strokovnega vodstva. Obratovodja torej potrebuje pisarniško moč. Še to torej o razmerah v podjetj"u.« Jože Lukač DELAVSKO DOBAVLJANJE v inči samoifoSlc pri ..Gradisu" (Nadaljevanje s 1. strani) Končno pa še to! Direktor Eržen je sodelavcem časopisov vedno govoril, da se ne smatra poklicanega, dajati izjav glede premestitve Pipana in jim svetoval, naj se obrnejo na predsednika delavskega sveta ali upravnega odbora, češ da so o tej stvari poklicani izjavljati organi delavskega upravljanja. Zame' je tako zadržanje neiskreno. Direktor Eržen je zahteval, da se na seji UO prebere Pipanov razgovor z dopisnikom »Borbe«, on je omenjeni članek na seji bral in on je predlagal, da se Pipana premesti. — Kdo je potem največ vedel in razmišljal o stvari? Ali je potrebno odgovoriti? Zakaj se potem direktor Eržen skriva za organe delavskega upravljanja, ko je treba javnosti pojasniti stvar, o kateri je pač direktor največ vedc-l in jo tudi spravil na dnevni red ter sam predlagal odločitev. Tako ravnanje torej ni iskreno in pomeni, milo povedano, skrivanje za organi delavskega upravljanja. Vsa dejstva govore tako. Ob tem pojavu se je vredno zamisliti. Predvsem so se poklicani zamisliti delavski zastopniki, ki so jih kolektivi izvolili v organe upravljanja, ali res delajo vedno po treznem preudarku in presoji, ali včasih ne nasedejo nekaterim upravno-tekničnim organom, da pod njihovim vplivom in pod raznimi čudnimi izgovori in utemeljitvami izvajajo stvari, ki so v nasprotju z duhom delavskega upravljanja. Zamisliti pa se morajo tudi sindikalni odborniki, ki so poklicani varovati organe delavskega upravljanja pred birokratsko rjo, ali so vedno dovolj vztrajni v delu za to, da v koletktivu ne pade nobena pomembna odločitev, ne da bi se njenega pomena ko-lektiv zavedal in ne da bi pristal nanjo. Pred takimi pojavi, kot je samovoljni sklep o premestitvi Pipana (ki pa vsekakor ni osamljen v praksi delavskega upravljanja), so poklicani sindikati delovne kolektive braniti in jih pridobiti, da se takim sklepom složno uprejo in da pozovejo najodločneje ua odgovornost organe, ki nekaj takega sklenejo. Prepričan sem, da bo sindikat gradbenih delavcev pri »Gardisu« tokrat izpolnil svojo delavsko dolžnost. Andrej Trnooc IZ MEDNARODNE POLITIKE OB OBISKU MARŠALA TITA V VELIKI BRITANIJI Po poleti miroiiii0ii(S sodelovanja se moramo proti vsem oblikam rasne mržnj"6, sovraštvu med narodi in proti vojni propagandi. Ta načela so nas vodila in nas še vodijo v odnosu do zunanjega sveta in prav zato smo pozdravili vabilo angleškega zunanjega ministra, naj Tito obišče London. Prav gotovo bo ta obisk prispeval k zboljševanja odnosov med našim in angleškim narodom, k prijateljskemu sodelovanju in končno tudi k razvoju socializma, zakaj brez prijatelj-, stva in medsebojnega razumevanja med na- Združene ameriške države pa predstavlja- rodi tudi ni mogoč napredek socializma, jo danes največjo koncentracijo gospodarske Nazadnjake po vsem svetu pa je vest o moči, ki zahteva širši prostor za svoje delo- Titovem odhodu v London precej »razbu-vanje. Tej gospodarski moči je potreben rila«. Kominform in nazadnjaške skupine v enoten svet, brez meja, svet, ki naj bo tako zahodnih državah, predvsem pa Vatikan, politično urejen, da bi omogočil svobodno so začeli žolčno nastopati proti temu obiska prodiranje njihovega kapitala. Zaradi teh in se posluževali vseh mogočih in nemogo-teženj pa se Združene države spopadajo s čih umazanij, da bi ga preprečili, sovjetskimi osvajalnimi načrti, pa tudi s Zakaj se je predvsem Vatikan toliko pri- 4 --! -------• V ----i 1-• x „ i; • .nJn..nl 4:__________ • r. _ a i:4l »Nobei drug državnik ne bi mogel biti lepše sprejet na obalah Velike Britanije kot bo sprejet maršal Tito,« je dejal Sam \Vatson — delegat angleških laburistov na kongresu Socialistične zveze delovni ljudi. Pozneje je v razgovorih z delegati še večkrat ponovil te besede in omenil tudi, da tako mislijo mnogi angleški ljudje, ki »občudujejo junaški boj jugoslovanskih narodov v zadnjih Ha. „„ „„„„ v.. desetletjih«. težnjami mnogih narodov, ki si želijo go- zadeval preprečiti maršalov obisk v Angliji. Minuli ponedeljek je maršal Tito odpeto- spodarsko in politično neodvisnost. Vsak onemogočiti razvoj prijateljstva med jugo-val v London. Na ta obisk ga je povabil prodor sovjetskih osvajalcev v Evropo in slovanskimi narodi in Zahodnim svetom! v imami svois v 19.H a a,ii2rlG'Ski 7nTDnni m im- Azijo bi poni0GQil zožovadJo možnosti za. ineni-irvi o o »»i«»«o n i»-»-» #««.»,»»/» j ^~ t-> : —...« n a ameriške gospodarske račune, pa tudi v imenu svoje vlade angleški zunanji minister Eden, ko je lansko leto obiskal našo domovino. Naša vlada in naši narodi so to povabilo z veseljem sprejeli, zakaj v dosedanjem napetem mednarodnem položaju velja pozdraviti vsako dejanje, ki ima za cilj utrjevanje prijateljskih vezi med narodi. Mednarodni svetovni položaj v teh letih res ni zavidanja vreden. Boj za svetovno nadvlado med dvemi velikimi imperialističnimi silami se je prelevil v stalno hladno vojno, ki je resna nevarnost za nove svetovne spopade. V Sovjetski zvezi je despotski birokratski sistem dosegel v svojem razvoju tako stopnjo, da njegov obstoj predstavlja le oviro za napredek te dežele. Svoj obstoj pa mora ta sistem nekako opravičiti z gospodarskimi »uspehi« in z »utrjevanjem« svojega položaja v svetu. Ker je v sovjetskih deželah že zdavnaj izčrpal vse možnosti za napredek in predstavlja danes samo oviro za razvoj proizvajalnih sil, zato je usmeril svoje delovanje navzven, na surovi rop drugih dežel in narodov, na podrejanje teh narodov svoji nadvladi. Brez materialne osnove, ki si jo sovjetska birokratska kasta pridobiva z ropanjem drugih dežela, bi se sovjetski sistem že zdavnaj prav v svojih temeljih močno zamajal. Zato si ruski državniki podrejajo en narod za drugim. Zato so zasedli Vzhodno Evropo in jo spremenili v področje svojih roparskih pohodov. Zato izkoriščajo osvobodilne težnje azijskih in kolonialnih držav in končno, za tem tudi težijo, da bi pri tej razdelitvi nekaj pridobili. _ „ _ za njihove samostojne politične akcije. To je osrednji vzrok, da si danes stojita nasproti dve največji sili v svetu, da med njima stalno vladajo trenja, da obstoja hladna vojna, ki je ponekod (Koreja, Indokina itd.) že prešla v oborožen spopad, da ua svetu obstojajo žarišča nove vojne, ki nevarno ogrožajo svetovni mir. Kako odpraviti nevarnost nove vojne, ki grozi človeštvu, kako zagotoviti miren napredek vseh narodov — to so danes najvažnejša vprašanja, ki teže vse napredne in miroljubne sile sveta, predvsem pa socialistične sile v svetu. Razvoj socializma ni mogoč brez mirnega razvoja, brez prijateljskega sodelovanja in nesebične pomoči med narodi. Mir in socializem, to je danes eno in neločljivo povezano načelo. Zato se zavzema naša socialistična dežela v odnosih do zunanjega sveta predvsem za utrjevanje Visokim cerkvenim gospodom v Rimu ne gre v račun utrjevanje prijateljstva med Jugoslavijo in zahodnimi narodi zato, ker to nasprotuje njihovim načrtom v tem dela sveta. Jugofslavija mora biti osamljena, slaba, ne sme imeti prijateljev. Njene »nevarne ideje« namreč škodujejo vatikanskem« vplivu v svetu. Jezni so na nas, ker sm? .iin> prekrižali načrte o »veliki krščanski drž*»i v osrčju Evrope«, s katerimi hnčej" tišino opravičiti osvajalni pohlep italijanskih šovinistov po Balkanu. Hudujejo se n® Jugoslavijo, ker se ne pusti izkoriščati. P® če tudi še izkoriščevalec obleče v kuto, fr®® ali rusko srajco. Zaradi tega so tudi sklenili uporabiti »vse orožje« proti temu. da bi Tito obiska' Veliko Britanijo. Kakšno pa je to njihovo »orožje«? Načela miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi so v svetu že tak" močno prodrla, da se Vatikan ni upal p": miroljubnih sil, za odpravljanje vseh tistih krito nastopiti proti tem načelom Nastopit’ nasprotij v svetu, ki omogočajo novo vojno, danes proti prijateljstvu med narodi, iavo" Ge hočemo preprečiti grozote nove vojne zagovarjati osvajalne težnje italijanske?® in zagotoviti miren razvoj vseh narodov, imperializma, zagovarjati pritisk na narod® potem se moramo bojevati predvsem proti " vsem oblikam imperializma in nadvlade, proti vsem težnjam vsiljevanja volje enega naroda drugemu, za neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in držav, za demokratično prijateljsko sodelovanje med narodi in proti vsem oblikam gospodarskega izkoriščanja in vojno propagando kot sredstvo tega Pr,‘ tiska, bi pomenilo pokopati še tisto hit® malo vpliva, ki je Vatikanu ostal v sveta’ Zato so poskušali razpravo okrog Titovega obiska v Londonu usmeriti na povsem nenačelno stališče — na vprašanje odnosa _ _ jugoslovanske vlade do religije. Hoteli ®°J narodov. Prav tako pa se moramo zavzemati pravo vihro laži proti Jugoslaviji oma.1®1 za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam ugled, ki ga uživa naša dežela v svetilki bi postopoma odpravila protislovja med Značilno za vso to njihovo gonjo pa je. nerazvitimi in nerazvitimi državami, bojevati so v njej uporabili nam in vsemu svetu . OKROG LETNIH OBČNIH ZBOROV Prispevek k razpravi: »Organizacijska preobrazba sindikatov« SMO ZA USTANOVITEV SINDIKATA prosvetnih in kulturno umetniških delavcev Odborniki krajevnega odbora sin- I imeli svoje proslave, zabave, izlete, sankata uslužbencev državnih ustanov v | mi zase so urejali prejemke, skrbeli za Mariboru se pridružujemo tajniku Re- pravilno prevedbo učiteljev in profe-Publiškega sveta ZSS tovarišu Mavri- j sorjev itd. Šolski služitelji in drugi po-Cliu Borcu, ki meni, da bi kazalo ustanoviti sindikat prosvetnih in kulturno Umetniških delavcev. Ustanovitev sindikata prosvetnih in kulturno umetniških delavcev se nam zdi povsem Pfavilna, saj bo potem lahko v ta sindikat včlanjeno tudi pomožno in administrativno osebje, zaposleno v prosvetnih in kulturnih ustanovah. To zamisel potrjuje življenje samo. ■Doslej so bili namreč pomožni in administrativni uslužbenci prosvetnih in kulturnih ustanov kar precej ločeni od učiteljev in profesorjev, ki so bili prav mko zaposleni na neki prosvetni ustanovi. Učitelji oziroma profesorji so možni uslužbenci pa so bili prepuščeni I samim sebi. Sindikalne podružnice, kjer so bili včlanjeni, so v večini primerov le životarile. Pred vsemi jim je manjkalo vodstvenega sindikalnega kadra. Tako je bil kršen temeljni princip, da je v eni ustanovi tudi ena sindikalna podružnica. V Mariboru ima sindikalna podružnica pomožnih uslužbencev prosvetnih ustanov svoje članstvo raztreseno v 35 ustanovah. Težko je sklicati članski sestanek, težko pripraviti predavanje itd. Krajevni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov je sicer pomagal sindikalni podružnici pomožnih usluž- ®ho govorili o delavskem upravljanju. Lani nas nismo izvolili upravnega odbora podrtja. Krivdo za to nosijo člani starega Izvršnega odbora. Novoizvoljeni izvršni od-?°r sindikata je med drugim sklenil, da bo jakoj pripravil kandidatno listo članov no-V’esa upravnega odbora podjetja, ki ga bomo *toalu izvolili. Silvo Kolmanič Sindikalne organizacije se že pripravljajo na volitve delavskih svetov in upravnih odborov. Med delavci je za volitve veliko zanimanja. Mislimo, da bodo volitve delavskih svetov in upravnih odborov prav tako dobro potekle, kakor so bili dobro obiskani občni zbori sindikalnih organizacij. Murgelj BESEDA O DELU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V NOVOMEŠKEM OKRAJU Uspešno delovanje večerne delavske šole Volitve delavskih svetov pripravljamo Letos so bili občni zbori sindikalnih organizacij v novomeškem okraju prav dobro poiskani. Povsod živahno razpravljajo. Tudi število naročnikov našega delavskela lista n&rašča. Sindikalna podružnica mestnega Remontnega podjetja je sklenila, da bo dala -000 dinarjev za popravilo sindikalnega do-Članstvo pa bo s prostovoljnim delom Omagalo pri popravilu doma. , V Novem mestu smo prvi tečaj večerne Jelavske šole že zaključili. Sedaj pripravljale drug tečaj za ekonomsko vzgojo delavcev. Delavci iz posameznih podjetij se za l^eaj zelo zanimajo. Videti je, da imajo obiskovalci več razumevanja za šolanje, kakor Ra predavatelji. V prvem tečaju so predavanji včasih izostali. Vse mogoče izgovore so tašli. letos si bodo izvolil upravni odbor .člani sindikata poštno telegrafsko telefon-"kih uslužbencev v Ljutomeru smo imeli toed dnevi občni zbor sindikata. Med drugim bencev, vendar, kadar se je hotel postaviti za članstvo je pri prosvetnih vodstvih dostikrat naletel na premajhno razumevanje. Bogomir Kostanjevec OBČNI ZBOR KRAJEVNEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV V MARIBORU Za razširitev marioershe bolnice in za nabavo opreme naj podjetja prispevajo potrebna sredstva Na občni zbor krajevnega odbora sindikata kovinarjev v Mariboru so razen delegatov in člana republiškega odbora, mostnega sindikalnega sveta in krajevnih odborov, prišli tudi vsi predsedniki delavskih svetov podjetij kovinske industrije in elektrogospodarstva v Mariboru. Pred pričetkom občnega zbora je pevski moški zbor »Svobode« v Teznem zapel Internacionalo in 3 druge borbene pesmi. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je razvila živahna in plodna razprava. S POSVETOVANJA SINDIKALNIH ODBORNIKOV V RUŠAH Smo m ustanovitev ohtinshego sindikata Stopnja akumulacije v ruški tekstilni tovarni ni v skladu s proizvodnimi možnostmi podjetja nimi možnostmi podjetja. Gabriel Gornjak BESEDA O RAZMERAH V TOVARNI ZA IMPREGNIRANJE LESA V HOČAH Ali le taka delitev dobička pravična ? V Rušah je bilo pred dnevi širše posvetovanje sindikalnih odbornikov, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Na posvetovanje sta prišla tudi član tajništva Centralnega sveta ZSJ tovariš Veber in član predsedstva Republiškega, sveta ZS Slovenije tovariš Plevnik. Udeleženci posvetovanja so za ustanovitev občinskih sindikatov. V občinski sindikat naj bi bili vključeni člani krajevnih in zasebnih podjetij, zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, prosvetni in drugi delavci. Odborniki so zavrnili stališče Republiškega odbora sindikata gostincev in trgovcev, da člani sindikata krajevnih obrti v Rušah razpustijo svojo podružnico in ustanovijo podružnice po strokah. Grajali so tudi obstoj nekaterih okrajnih direkcij, ki zavirajo razvoj delavskega samoupravljanja. Med drugim so odborniki in člani delavskih svetov in upravnih odborov razpravljali o razmerah v ruški tekstilni tovarni. Ruška tekstilna tovarna ima stopnjo akumu- laclje0 ITto pM°e I tjubHan, Osrednja^niisel "ra™ je mi previsoka. Delavci ruške tekstilne tovar- bilo delavsko upravljanje. Vsi železničarji, ki so v razpravi sodelovali, so dejali, da je vendarle že čas, da tudi pri železnici čimprej volijo zakonite delavske svete. Sedanji delavski sveti ne prejemajo mesečno plačo v višini 3000 dinarjev. Ker pa ne dosežejo predpisanih finančnih uspehov, dobijo le 80% plače, čeprav je bilo že lani predlagano, da je treba stopnjo akumulacije znižati, ni bito kljub nroi7 vadi! ne v Okiajni zbor vrhu smo imeli občni zbor sindikalne mulacije podjetja znižati toliko, da do vb Podružnice. Izvolili, smo nov odbor. Upamo, šina akumulacije v sorazmerju s proizvod- Med drugim so na skupščini razpravljali o higiensko-telinični zaščiti dela. V tovarni »Franc Leskošek« nezgode naraščajo. Precejšen odstotek nezgod pa imajo tudi v drugih podjetjih. Delavci so pri delu premalo pozorni, včasih pa tudi ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev Delegati so predlagali. naj komisija razišče vsako obratno nezgodo in poda nepristransko poročilo. Po potrebi naj tudi sindikalne organizacije imenujejo posebne komisije, ki bodo raziskale, kdo je zakrivil obratno nezgodo. Tovariš Lipušček, član kolektiva Tovarne avtomobilov, je opozoril na težave kirurškega oddelka mariborske bolnišnice. Kirurški oddelek ima premalo prostorov, primanjkuje pa mu tudi potrebna oprema. Če bi se v Mariboru dogodila kakšna večja nezgoda, bolnišnica ne bi mogla vsem ponesrečencem nuditi potrebne pomoči. Predlagal je, naj bi podjetja pri razdeljevanju sredstev del denarja odstopila za razširitev bolnišnice in za nabavo potrebne opreme. Franjo Pivec Vsi so naročili delavski časopis in izvolili zaupnika Tudi pri obratu »Gradisa« na Otiškem da bo dobro delal. Na občnem zboru smo izvolili tudi zaupnika »Delavske enotnosti« in vsi člani smo si naročili naš delavski časopis. Rudolf Strgar LETNI OBČNI ZBOR LJUBLJANSKIH ŽELEZNIČARJEV Odlečno so povedali hal lemo Prejšnji teden je bil občni zbor krajevnega odbora sindikata železničarjev Lani v maju smo dobili delavci v našem podjetju izplačanih 1-e 80 odstotkov plač. Na množičnem sestanku smo se pogovorili, kaj je treba storiti. Nekaj delavcev je začelo delati ponoči, ko je bila manjša vročina in so lahko več naredili. Ti delavci iz »črne skupine in dovoza« so delali povprečno po 10 do 14 ur na dan brez posebnega dodatka ali nadurne plače. Tudi druge skupine so začele posnemati te delavce. Tako smo se prerinili iz gospodarskih težav in dosegli smo sto odstotne zaslužke. Pričakovati je bilo, da bodo pri de- -VTISI Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC KOMUNALCEV V LJUBLJANI KRIVICA SE UH GODI 4 V nekaterih sindikalnih organizacijah ugotavljajo, da so letošnji občni zbori bolje obi-*kovani, razprava je živahna, skratka, občni Ali naj zaradi slabega upravnika res zamre vse delo? Člani sindikata Mestnega gradbene-Podjetja v Kranju so že imeli občni .®or podružnice. V prvem polletju lani !. ‘me,la sindikalna organizacija precej litvi dobička upoštevani najboljši delavci, Toda glejte, kako je bil razdeljen dobiček v našem podjetju. Tisti, ki so imeli lažje delo, so dobili več dobička kakor pa delavci pri težkih delih. Ne samo to. Delavci, ki so tri mesece delali ponoči, so prav tako dobili manj dobička. Nekateri pravijo, da so bili le ti deležni manjših zneskov, ker so bili v tem času v bolniškem stanju. Toda poškodovali so se na delu. Za čas bolezenskega dopusta jim je bila namreč priznana samo četrtina dobička. Ali je to prav? Mislim, da sta delavski svet tivom, da bi tudi postaje dobile zakonite delavske svete s čim širšimi pooblastili. Nekaj odbornikov je razpravljalo tudi o nagrajevanju. Nekatera podjetja izven železnic so določila svojim članom zelo visoke zaslužke. Nikomur , . . „ v. ne odrekamo dober zaslužek, vendar s posvetovalnim glasom so ze preživeli mislimo, da je treba upoštevati nače-svojo dobo. Železničarji mislijo, da bi | ]0: za enako delo po teži in odgovor- bilo delo pni železnici mnogo bolje urejeno, če bi bilo upravljanje železnic prepuščeno železničarjem samim. Odpadla bi vrsta pomanjkljivosti, kakor neprimerno nagrajevanje za nekatera zvanja, boljša bi bila higiensko tehnična zaščita, boljša organizacija dela itd. Nekateri govorniki so dejali, da bi bilo pri osrednjem vodstvu železnic potrebno le nekakšno koordinacijsko telo, ki bi imelo povezavo z gospodarskim sekretariatom FLRJ in drugimi državami. Koordinacijsko telo bi urejalo vprašanje prometa in izdelavo enotne- podružnice. V prvem polletju lani ne,la sindikalna organizacija precej I *Peha v svojem delu. V drugem pol-j'iu pa je vse nekako zamrlo. Pravijo, l'?. zaradi upravnika, ki kolektivu ni t Povšeči. Tudi člani delavskega sveta JJJirn niso bili zadovoljni. Ko pa je zbori so uspešno zaključeni. V sindikatu komunalcev tega ne moremo trditi. Naše sindikalne podružnice so še precej nesamostojne. Poročila so bila slaba in tudi obisk občnih zborov ni bil najboljši. Vendar so razprave na marsikaj opozorile. Med drugim na tole: tehnično osebje, to je postrežnice, kuharice in snažilke, ki so zaposlene v raznih domovih in internatih, delajo najmanj od _ 10 do 14 ur dnevno. Redkokdaj izkoristijo prosti, dan v tednu. Tako je v domovih »Malči Beličeve«, »Anice Černejeve«, »Ivana Cankarja«, Gluhonemnici, Internatu tehnične srednje šole itd. Kaj takega pri nas ne bi smeli trpeti. Le kaj delajo v teh domovih sindikalne organizacije! V nekaterih upravah domov tudi čudno postopajo z uslužbenci. Nekatere upravnice si skušajo pridobiti odločilno besedo z grožnjami in protizakonitimi odpusti uslužbencev. Tako je bilo na Novem trgu in v Poljanah. Tudi s prevedbami uslužbenk ni vse sta in upravni odbor vse premalo razmiš- j ga voznega reda. Vse ostale posle pa Ijala o pravilni razdelitvi dobička. bi prevzele republiške železniške di- Se nekaj o otroških dodatkih. Neka- rekcije in delovni kolektivi sami. Želja teri delavci pri nas jih še niso prejeli, t kolektivov kurilnic, sekcij in ostalih Morda so temu krivi uslužbenci upra- delavnic je, da bi bilo treba izvoliti de-ve. Najbrž^ so v pisalnih mizah pre- lavske svete, ki bodo imeli odločujoč dolgo zadržali izpolnjena potrdila za glas v upravljanju. Za prometno trans-otroške dodatke. Nekaj pa so krivi tudi portno službo bi bilo treba čimprej delavci, ki potrdila vse prepočasi prinašajo. R izdelati osnutek delavskega samoupravljanja in ga poslati v razpravo ko-lek- V VIDMU SMO ZACELI S SOLO EKONOMSKE VZGOJE Se več tečajev bodo priredili itn . niso ‘MU zadovoljna. Ko pa je v redu. Kuharice z dolgoletno prakso so .pravnik odšel, je bilo v podjetju vse . močno prizadete. Kvalificirano delo oprav- _ t____________________ . _______ ^ ___v__ ____________ _____ ________ _______ 7'igače. Ali je res prav, da zaradi sla- nnc! rani h' delavcev”j Cm n'i0 pa plačo polkva' I zbrali 34 tisoč dinarjev prostovoljnih j predavatelje. Po vsakem predavanju je Kc! Ilminirnilrn nom rQ ITOZi rlnlr\ I .. .. . I nnlnniMrlm., ».n L ^1 ^ v. ____1 1 •_____ I TIIOI TltroVino P O 0170 Cnmr in ni nnr« ega upravnika zamre vse delo. —c V videmskem podjetju »Celuloza« smo priredili tečaj za politično ekonomsko izobrazbo delavcev. Na članskem sestanku sindikata smo sklenili, SINDIKALNA PODRUŽNICA »JAVOR« PIVKA 34 tisoč dinarjev za poplavljenee v Holandiji Člani naše podružnice sočustvujejo s ponesrečenci v Holandiji. Te dni smo da bomo priredili še več tečajev, tako da bodo vsi delavci prišli na vrsto. Prvi tečaj obiskujejo predvsem člani delavskega sveta, ki morajo biti za uspešno izpolnjevanje svojih gospodarskih dolžnosti, gospodarsko najbolj razgledani. Naš tečaj obiskujejo tudi člani kolektiva obrata DES. Njihov delovni kolektiv je premajhen, da bi osnoval svojo šolo. Prva predavanja so pokazala, da je okrajni sindikalni svet izbral dobre Viktor Kosovel 1 prispevkov za holandske poplavljenee. velga leta znane trditve o »preganjanju j-re". Pri nas, trditve, ki nikakor niso imele a“najo z resnico ničesar skupnega. gQ bi videli, kako je borna ta njihova nK-to Proti Jugoslaviji, bom navedel nekaj “Kmerov. Susla? pa« pisala, da »v Londonu nikakor ne bodo Britaniji in odklanja »protijugoslovanski Kmalu po obisku ministra Ed ena v Ju- V x '‘J* ju iški skui rctu na KIpčv vitezov Svete Kolumbije pozval an Hi*ii^0 v*ad°’ naj zahteva od Tita, »da pre kristjane«. Združenje mladih nim .nov Velike Britanije je pred nedav- m. U Zn h tn«.o i.. —r „i„j„___________i____ mogli preprečiti vernikom, da ne bi poka zali svojega nezadovoljstva zaradi prega njanja katoličanov v Jugoslaviji«. Človek se nehote vpraša, od kod ta preroški dar italijanskim časopisom. Prav verjetno iz vatikanske pisarne, ki je naročila angleški 1 Ji je mehevitski škof Petit na večerji duhovščini, naj organizira proteste. \7 1 t (Iv nki . - A t n U m K! In r»rt»MTQl Q Tl. D Tieol n trn II1 X t »Vi zi*izi..«i«4.. C* 4- .. — ? hrup rimskokatoliške duhovščine«. Predsed nik angleške liberalne stranke Philips Fo thergill pa je dejal, da bodo »maršala Tita v Angliji toplo pozdravili kot človeka, ki je premagal Kremelj«. Nenačelna in lažna vatikanska gonja proti obisku maršala Tita v Londonu pa je tudi živahna razprava. Snov je sicer zgoščena, vendar se predavatelji trudijo, da bi jo vsakomur podali na kar najbolj razumljiv način. Zato se mi ne zdi prav, da nekateri povabljenci, tisti, ki bi bili najbolj potrebni pouka, izostajajo. Tone Zalokar od go v n os ti enako plačilo. Pri železnici je tudi vse premalo skrbi za higiensko tehnično zaščito dela, posebno v kurilnicah, delavnicah in tudi pri progovdrže-valni službi. Železničarji so na občnem zboru odločno povedali, kaj želijo. Želijo, da bi dt‘'!>\ «ko samoupravljanje tudi v železniških kolektivih prišlo do polnega izraza. Miha Pirnat PISMO IZ KOPRA Opeha iz laporia V neposredni bližini izolskega mesta ob glavni cesti Koper—Portorož stoji opekarna, ki so jo delavci imenovali »Ruda«. Opekarna bo kmalu opremljena z najmodernejšimi stroji. Stroji za novo opekarno =u že prispeli in kmalu jih bodo začeli sestavljati. Posebnost opekarne pa je, da bodo opeko izdelovali iz laporja, ki ga je dovolj v neposredni bližini tovarne. V glini, ki je v bližini, je prevelik odstotek apnenca. Zato sta upravni odbor in delavskih svet podjetja poiskala druge možnosti za nadaljnje obratova-hje podjetja. Preizkušati so začeli lapor in izkazalo se je, da lahko iz njega izdelajo zelo dobro opeko. Izdelovanje opeke iz laporja bo tudi za polovico cenejše. Stojan Cink Delov A „Svol)odaši“ Sindikalna podružnica poštnih uslužbencev in delavcev v Novi Gorici je imela sredi februarja letni občni zbor. Čeprav je bilo slabo vreme, so prišli skoro vsi poštni uslužbenci z goriškega okraja v Novo Gorico na občni zbor; Člani sindikata niso delavni samo v sindikalni organizaciji, marveč so delavni tudi v drugih množičnih organizacijah. Delujejo predvsem v delavskih prosvetnih društvih »Svoboda« in v kulturno umetniških društvih. Proslava ob imenovanju Stepinca za kar- postavila tudi angleško delavsko gibanje dinala, ki so jo priredili ameriški duhovniki pred veliko moralno preizkušnjo. Toda an-v Chicagu, članek v zahodnonemškem na- gleški socialisti so to preizkušnjo dostojno cističnem listu »Revie«, v katerem hvalijo preživeli. Res je v laburističnem vodstvu ---------------------------- ki so jim tuja načela medna- in Tita,zah.teval°, naj vlada ne sprejme »ateista Stepinca kot »mučenika«, trditve pariškega nekaj ljudi, °bi«i*fti0sSP Poslancev Spodnjega doma je katoliškega lista »Croix«. da se je »Mihajlo- rodne proletarske solidarnosti, in so zato Tita f) E(lena in ga prosilo, naj spomni vič bojeval proti okupatorju« — vse to nam nasedli takim nazadnjakom kot je Irving Vr »MP nrorronlnnl« « T „ „,i r. 1 o 141 - dnl/07., io zlo Jo Vofil/on unornkil O_____ _________-J.*___«1. A ---1X1. „ C-. J__: 4° NPi.. *na preganjanje vere v Jugoslaviji«. x’ 1 K. L. Baillien je napisal & ste ko ek* v J® zaprtih v »Timesu« katerem pravi: »Tristo duhovni prtih . . . Prepovedali so verske liti fot;* ‘ Zahtevamo, da Tito preneha prega-Grah Vero’ če hoče dobiti pomoč.« Tudi neki Zvati Greene sc ja čutil poklicanega pogodi Angleže na križarsko vojno proti Ju-raciiJ,JiL £Podobno je zahtevala tudi Fede- dokazuje, da je Vatikan uporabil ves svoj propagandni aparat, pa tudi vso svojo zbirko laži, ki mimogrede povedano, ni — rac Ho V’ 1 imuuuu je zame vam mm r e-ue-nari5v /at°liških sindikatov, kentarberinski vosj Kof Pa se je celo zavzel za »uboge pra- __je avne«. ki jih Brown — predstavnik Ameriške federacije dela v Evropi. Ti verjamejo lažem, ki so jih skuhali v Parizu okrog Brovvnove pisarne, da sta vojna zločinca Mihailovič in Živko Topalovič socialista, ki sta »organizirala vstajo in vodila oborožen boj proti okupatorju«. Toda mnogo laburističnih voditeljev, predvsem tistih, ki se zbirajo okrog d i----- in velika večina e pozna Jugosla- majhna. Besnica o naši revoluciji in o naših poštenih namenih, da bi pomagali utrjevati mir, so nam prinesli tak ugled v svetu, da Vatikanu ni uspelo speljati svetovnega javnega mnenja na takšne limanice, če so v ________________ , r__________ Vatikanu računali da svet ne ve, kaj hoče Beva"nove‘ga levega krila. Jugoslavija, so se presneto zmotili. Morda članov laburistične strank ... . jim je uspelo prepričati nekaj lahkoverne- vijo in ve, kaj pomeni ta socialistična de- »prav tako kot katoličane žev, morda so imeli na svoji strani nekaj žela v svetu. Temu je pripisati da je pro-nazadnjakov, ki jim je vsaka gonja proti padel predlog treh nazadnjaških labiiristič-eocializmu dobrodošla, toda ves njihov ne- nih poslancev, ki so med razpravo o pre načelni hrup je še bolj utrdil demokratične ganjanju Židov v Sovjetski zvezi zahtevali, sile sveta v prepričanju o pravilnosti poti, naj parlament obsodi tudi »preganjanje ver-po kateri hodi Jugoslavija. Naj zopet na- nikov v Jugoslaviji«. Kako mislijo člani vedem nekaj dejstev, ki potrjujejo to trditev, laburistične stranke, nam najbolje pove tale Angleški naprednjak Hubert Buttler se dogodek: Na letni skupščini laburistov v v časopisu »New Staatesman and Nations« mestu Greanisteadu so nekateri laburisti začudeno vprašuje, zakaj še nekateri sumijo predlagali resolucijo, v kateri pozdravljajo v »intimno sodelovanje katoliške hierarhije maršala Tita. Predsednik stranko je takoj s Paveličem in v njihov skupen načrt za predlagal (verjetno po naročilu nekaterih uničenje Srbov na Hrvaškem«. V »Dai!y -višjih voditeljev), naj v resolucijo napišejo ulr O m f ii »1 t »1 n m ,, ». t.._1 * J-anja Titov brezbožni režim«. olsvoje« bivše člane, ki so morda trenutno nezaposleni, ampak gre za odnos sindikalne organizacije do delavcev, to se pravi za odnos organizacije kot celote do delavca, ki se trenutno znajde brez dela. V ta namen so sindikati določili, da se 20 odstotkov rednega članskega prispevka odvaja za pomoč trenutno nezaposlenim. Poleg tega pa so sindikalna vodstva določila še del razpoložljivih sredstev v iste' namene. Tako je na svoji zadnji seji Predsedstvo Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo določilo poldrugi milijon dinarjev za pomoč nezaposlenim. Temu vzgledu naj slede tudi drugi organi, ker je znano, da številne podružnice razpolagajo z znatnimi denarnimi sredstvi in jih uporabljajo marsikdaj v za delavce manj koristne svrlie, kot je pomoč trenutno nezaposlenim. Teh nekaj misli sem zapisal zato, ker smatram, da jih ne bi smel noben sindikalni odbornik pozabiti, saj so preizkusni kamen prave proletarske solidarnosti, ki je steber našega delavskega razreda. -ra DELAVSKI SVET TOVARNE USNJA KONUS« V SLOVENSKIH KONJICAH O NALOGAH PODJETJA Razpisali so volilne za nov fleiavshi svet 47 milijonov dinarjev so prihranili . Pred štirinajstimi dnevi je zasedal delnv-ski svet tovarne usnja »KONUS« v Slovenskih Konjicah. Člani sveta, so razpravljali o delu in uspehih podjetja v preteklem letu in o nalogah podjetja v letošnjem letu. Menijo, da je odobren plačilni fond previsok« Letos je namreč predvidena nižja proizvodnja kakor lani. Sklenili so, da bodo 10% sredstev, ki so na razpolago podjetju, prepustili okrajnemu ljudskemu odboru. Preostali denar pa bodo porabili za notranje ureditev tovarne, za popravilo nekaterih strojev in ureditev sanitarnih naprav. Delavski svet je razpisal volitve v nov delavski svet. Volitve bodo 17. marca. Člani sveta so izvolili komisije, ki bodo pripravile vse potrebno za volitve V oddelkih tovarne bo več sestaukov. Sindikalni odborniki bodo z delavci pogovorili o delu dosedanjega delavskega sveta in o kandidatih za nov delavski svet. Vinko Langerholc ZAKAJ PRESELJEVATI PLETILNICO IZ ČRNOMLJA V METLIKO Tchliii pomisleki delovnega kolektiva Čudna stališča odgovornih zastopnikov v okrajnem ljudskem odboru Črnomelj proti delovnemu kolektivu sestanku dejal naslednje: »Tovariši, prišel sem na kratek sestanek ne za to, da razpravljamo, kje se bo tovarna gradila, temveč zato, -da vara sporočim sklep gospodarskega sveta OLO, da se bo tovarna gradila v Metliki.« (Iz dopisa delovnega kolektiva »Beloikrajinke«, poslanega »Delavski enotnosti dne 2. marca t. i.). »Kdor noče v Metliko, naj ostane doma« Pretekli teden sem našel v »Slovenskem poročevalcu« (številka 54 z dne 5. marca) članek pod naslovom: »Metliki je potrebna industrija«. Pisec omenjenega članka je me misliti in prevdariti, a.li je stališče o-dgov | n ib zastopnikov OLO proti delovnemu k lektivu pravilno? Če je vse tako, kot je Lj, . pisal delovni kolektiv, potem bi se dalo r^r da nekateri odgovorni činitelji OLO Crn ^ melj še n;so doumeli bistva delavske* | upravljanja. Andrej Trnove«- KULTURNI ZAPISKI NEUTEMELJENA GRAJA K povišanju najemnine prostorov za kinopodjetje v domu sindikatov v Kranju Zadružna imonina >Narodne čitalnice> >Na-fco ■ o.en° poviševati najemnino. Kino-gledališče l0toržič< se je sicer, čeprav zaskrbljeno, strinja-n 2 oceno mestne komisije, ki je določila letno ^Jefnnino za kino-gledališče na 62.400 dinarjev odhnese^no ^00 dinarjev. Spomladi 1952. leta so n.0rniki Okrajnega sindikalnega sveta povišali tiseJnn'no ze na dinarjev mesečno ali 120 *)0n dinarjev letno. Razen tega so zahtevali še j. ® din mesečnega prispevka za čiščenje. Na-cJH^biska pogodba naj bi veljala le do 51. de-ernbra 1952. leta. Ip^redi januarja pa je Okrajni sindikalni svet l.- 2ahteoal 506.000 dinarjev letne najemnine za „ n° *Storžič<, oziroma 25.500 dinarjev mesečne Vgnnine. t? Pri takem periodičnem zviševanju najemnine od**m nehote vsiljuje vprašanje, do kod bodo Šli okrajnega sindikalnega sveta s svo-tQl zahtevami? Kakšno merilo je odločalo, da 6- °dborniki sindikalnega sveta zahtevali tako hin° naiemnino, ko so vendar vedeli, da mora bao-gledaliŠče »Storžič< razen najemnine plače-, 1 vzdrževalne stroške. Ti dodatni stroški p samo v 1951. letu 156.910 dinarjev, lani L-l 696 dinarjev. Kolektiv je imel torej o dvzh w m 250.000 dinarjev dodatnih stroškov. Kako obl- l 03 kolektiv kino-gledališča izpolni svojo pi llubo, da bo lepo uredil obrat, če bo zaradi Za\CiDania Pretirano visoke najemnine kaj lahko ff d finančne težave. 0j^e samo po takem >urejanju< medsebojnih lon°*9D* marveč tudi po ekonomski logiki je, da zarf • stroški nevzdržno breme, ki kaj lahko pobudo delovnega kolektiva. Tako navij a-najemnine lahko ocenimo kot nedopustno tiopriščanie na račun drugega delovnega kolek- *D ^jin°-8l^dališča ne poslujejo po >čistem< go- Močno je zaživelo in se razgibalo v jeseniški jPOdarskem računu. Ker so kino-gledališč a kul- t »Svobodi«. Sedaj ima jeseniška *Svoboda< ie de-Ds»l€ u$tanove, ne morejo delati dobičkov _ za | set marljivih sekcij. ^ Toda, det politiko cen je vidno v tem, da omogočamo obisk kinopredstav vsakomur. Dokaz za to so nizke cene vstopnicam. Če namreč računamo razmerje cen vstopnicam za kino pred vojno s sedanjimi, lahko ugotovimo, da plača obiskovalec za najboljši sedež v kranjskem kinu le štiri predvojne dinarje. Če kino-gledališče, ki ne more računati na podporo, danes upošteva kupno moč slehernega obiskovalca, potem je nerazumljivo, da OSS Kranj, ki menda ne opravlja v naši družbi neko ekonomsko-poslovno funkcijo, vsiljuje kino-gledališču take najemninske pogoje. Franjo Aleš Tovariš Franjo Aleš nam je povedal svojo zaskrbljenost nad zviševanjem najemnine za dvorano in ostale prostore, ki jih ima o kranjskem domu v najemu kinopodjetje »Storžič*.. Seveda se strinjamo z mnenjem tov. Aleša, da ne more iti tako poviševanje v nedogled, da morajo za to obstojati neke meje Ne zdi se nam pa prav, če se tovariš Aleš zgraža nad dosedanjim povišanjem. Vsem nam je namreč jasno, da najemnine za stanovanja, lokale, poslovne in tudi družbene prostore ne ustrezajo današnjemu nivoju cen. Na vseh ostalih nodročjih so se cene nekako uravnale po načelu ponudbe in povpraševanja, le najemnine so ostale v glavnem še take, kot so bile v času administrativne preskrbe prebivalstva. V tem je tudi glavni vzrok za to, da ne razpolagamo s fondi za gradnjo in popravila zgradb in da se za vse čaka le novih sredstev iz podjetij ali iz proračunov. To je danes že tako pereče, saj nam že razpadajo obstoječe stavbe, ker ne razpolagamo s sredstvi za obnovo. Prvi ukrepi, ki jih je sedaj potrebno napraviti, so, da najemnine uravnamo do tiste meje, da bodo vsaj dohodki predstavljali sklad za obnovo. Prav primer kranjskega doma, v katerem gostuje tudi kino-pod-jetje >Storžič<, ki je tako zapuščen in ga sindikati le s težavo preurejajo, nas opozarja, da moramo misliti na ureditev najemnin. Tovariš Aleš menda pozablja, da so kinopod-jetja v povojnem času pri nas nekajkrat podražila vstopnino. Zakaj? Zaradi sprememb v odnosih cen pri nas. Takrat ni protestiral, niti ni bil zaskrbljen? Najemnina pa je ostala skoraj neizpremenjena? Naj si tovariš Aleš ogleda razlike v cenah za kos opeke, vrečo bitumena, kvadratni meter stekla, kub. meter peska in ostalega gradbenega materiala v teh letih nazaj. Temu primerno je treba torej urediti tudi najemnine dvoran. Verjetno bo povišanje najemnine za dvorano opozorilo vodstva kinopodjetij, da malo spremene notranjo strukturo svojih stroškov, da pri drugih izdatkih malo bolj štedijo. Končno pa se nam zdi čudno, da se tovariš Aleš zgraža nad povišanjem najemnine za dvorano v Kranju, ko mu je vendar dobro znano, kakšne najemnine se plačuje v Ljubljani in drugje za dvorane ie sedaj. Enodnevna izposojeval-nina za Unionsko dvorano stane nekaj več kot celomesečna izposojevalnina za dvorano v Kranju. Tudi njegova primerjava s predvojnimi cenami vstopnic se nam zdi pomanjkljiva. Zakaj ni primerjal še današnje najemnine s predvojno? Kdo bi mislil na to, da je mogoče najeti dvorano z vsemi ustrezajočimi prostori pred vojno za 2550 dinarjev mesečno? Zaradi vseh teh stvari smatramo, da je zaskrbljenost tovariša Aleša neutemeljena, s stališča trezne presoje stvari pa celo odvečna. UREDNIŠTVO IZ DELA JESENIŠKE »SVOBODE« Pridobimo mladino v svoje vrste K° ceno. Naše prizadevanje za čim cov za set marljivih sekcij. Toda, nekaj pa *SoobodU boljšo 1 še ni uspelo. Velik del mladine na Jesenicah še Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA ..PANIK A“ j,. Francoski režiser Julien Duvioier, * Sa Slovenci poznamo po ^ filmih Korenina*: in »Veliki valček«, se je zopet predstavil v »Paniki* — n "Ut, ki ga te dni gledamo v naših ki-atografih. V tem filmu se je Duvi-poglobil v francosko predmestje, u\ uiu je nudilo obilo gradiva za pro-. ff‘Danje psihologije množice in za kri-c '"aZno zgodbo, ob kateri razpostavi j 0 galerijo malomeščanskih tipov. J'-narij za ta film je napisal Duvioier *upno z znanim scenaristom Spaakom j,0 romanu Georga Simeona. To je po-Js* o čudaškem samotarju Eireu, ki d imenom dr. Varge napoveduje Iju-”e"i usodo, v prostem času pa rad fo-ffiafira pretresljive prizore. Nekoč je jle‘ Hireii čislan mož. Toda zapustil je tep°’ ki ga je varala z edinim prija-ki ga je imel. Tega, zapuščene-Icj "t na pogled brezbrižnega človeka, pr Sa sovražijo prebivalci predmestja jina° zato, ker ni tak, kakor so oni, je brlenje še enkrat postavilo pred vesi? preizkušnjo. Zaljubil se je v lepo u!ce> ljubico tatu in morilca Alfreda. JTeu ve, da je Alfred ubil neko žen-a,°. in ji vzel denar. Za to ima dokaze. hu?e in Alfred pa se ga hočeta zne-in *• Podtakneta mu torbico ubite žene h nahujskata predmestno množico s [ji- Hireu se prav v trenutku, ko milje '^a ie končno le našel svojo žio-hi>, srečo, znajde pred podivjano Ufn°Zico’ ki ga dolži umora. V brez-PaJU zbeži na streho neke hiše in — We ? globino. Ljudje so za hip pre-M začudeno gledajo Hireuovo ofPl° — svojo žrtev, toda hitro se hokSeJ° mračnih misli. Cirkus oživi, 6> ni ropočejo in veselje ter sreča za-Ui, tam, kjer je pred nekaj trenutki mrtev človek fD,ri ubitem Hireu pa najde detektiv l°§rafijo, ki prikazuje Alfreda kot ubijalca. Tako nam Duvioier v navidezno kriminalni zgodbi, med ropotanjem cirkuških bobnov, vpitjem napo-povedovalcev in muziko vrtiljaka pokaže pokvarjenost francoskega predmestja, ljudi, ki so pripravljeni uničiti človeka zato, ker ta ne pije z njimi in ne opravlja in ker ga ni v seznamu redno lana po slepih ulicah. Aktivnim članom ie-lesnoozgojnin in iportnih društev in tudi članom .Svobode< Se ni uspelo pritegniti precejšnjega dela mladih ljudi in vzbuditi v njih zanimanje za društveno delovanje. Dokler bo o domu »Svobode., .Pri Jelenut, ob vsaki priliki še toliko mladih opitih ljudi, prav gotovo ne moremo govoriti, da je >Svoboda< povsem izpolnila svoje poslanstvo. Jeseniška >Sooboda< kot najmočnejša delavska prosvetna organizacija mora posredovati svoje ejs „ ____ ___________ soobodaši v Kropi, Lescah in Bohinju, Žirovnici in Javorniku. Le v Kranjski gori in Ratečah bi bilo še zaželeno, da zalivi. Že sedaj moramo misliti na Prvi maj. Ta delavski praznik je treba dostojno proslaviti. Jeseničani smo ga vedno lepo proslavljali. Vse ySoo-bode< jeseniškega kota se bodo za ta praznik pripravile. Sindikalna organizacija Železarne in mestni odbor Zveze borcev pa pripravljata kulturnopro-svetno turnejo svobodašev na Koroško. 2. maja bo odpotovalo nad tisoč plavžarjev, martinarjeo in valjal cev na Koroško. Člani >Soobod< bodo bratom v Svečini pod Karavankami na grobu narodnega heroja Martina Verdnika - Tomaža v Velikovcu in morda celo v Celovcu pokazali, kaj zmorejo. Ob zaključku turneje pa bodo obiskali Mežico, kjer bodo takrat slavili deseto obletnico osvoboditve Mežice. Kaj bi bilo treba še storiti za boljše delo >SvobodSvobode< na Jesenicah same med seboj oskladijo delo. Potrebni so skupni sestanki in debatni večeri oseh članov številnih sekcij. Pri vsem delu ne bi smeli zanemarjati skrbi za višjo kulturno raven vsega članstva in vseh ostalih prebivalcev. Treba bi bilo tudi vskladiti delo posameznih >Svobod< v jeseniškem kotu. Uroš Zupančič člani kulturno umetniškega društva »Vladimir Nazor« iz Zagreba so nas obiskali Prejšnji četrtek sta priredila sindikat Litostroja in terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva svečano akademijo, posvečeno prazniku žena. Prireditev je bila o veliki kinodvorani Litostroja. Predsednik >Svobode< iz Zgornje šiške tovariš Peter Hariš je pozdravil žene in ostale goste ter člane kulturnoumetniškega društva >Viadimir Na-zor< iz Zagreba. Pevski zbor je vodil predsednik društva skladatelj Jakov Gotovac. Na svečani akademiji je nastopila folklorna skupina in pevski zbor društva >Vladimir Nazort. Gostje so bili zelo zadovoljni z obiskom, gledalci pa so toplo pozdravili umetniško izveden program. Delavci Litostroja si še želimo tako lepe prireditve, nastopov in gostovanja, kakršno je bilo to zadnje. Anton Zrnec Prizor iz filma: »Panika« strank pri gostilniški prostitutki. Ob usodi nesrečnega Ilireua, globokega in dobrosrčnega človeka, ki ga je življenje tako obdelalo, da je postal sam vase zaprt čudak, spoznamo vso gnilobo, ki danes teži francosko družbo. V tem je tudi napredno poslanstvo tega filma. PRED SMUČARSKIM TEKMOVANJEM NA POPOVI SAPKI Kdo si bo pridobil Šarplaninski pokal Smučarska sezona se bliža koncu. Od večjih domačih smučarskih prireditev nam je ostalo le še tradicionalno tekmovanje za šarplaninski pokat, ki bo od 21. do 23. mar-ca na Popovi Šapki. Ljubitelji zimskega športa z zanimanjem pričakujejo tekmo naših najboljših alpskih smučarjev s predstavniki Avstrije, Švice, Grčije in Turčije. Posebno trd oreh bodo našim smučarjem nedvomno predstavljali švicarski in avstrijski tekmovalci, ki so letos izredno dobri in so že na mnogih mednarodnih tekmovanjih dosegli odlične uspehe. Sar Planina je zaradi svojih dobrih smučarskih terenov zibelka zimskega športa v Makedoniji. Na Popovi Šapki (enem izmed treh vrhov Sar Planine — 1865 metrov) so priredili prvo smučarsko tekmovanje 1934. leta. še isto leto so na Popovi šapki zgradili majhno planinsko kočo, ki so jo 1936. leta znatno povečali in razširili. Takrat so se začeli v zamejstvu zanimati za te smučarske terene. 1936. leta so obiskali Popovo . Šapko Francozi in do 1941. leta je prišlo še | mnogo tujcev, ki niso mogli prehvaliti lepot zimskega pejsaža na Popovi Šapki. Vojna 'je l skega društvTt »Ljuboten« iz Tetova zgradili Še lepši in večji smučarski dom. Turisti so spet pričeli prihajati. Od takrat je Popova Šapka stalno mesto velikih smučarskih tekmovanj. Makedonski smučarji prirejajo tam vsako leto republiško prvenstvo v alpskih disciplinah. Postopoma se je Širil sloves Popove Šapke. Začela so se tekmovanja za Šarplaninski pokal med najboljšimi alpski• mi smučarji iz mnogih evropskih držav. Leta 1948 je zasedel prvo mesto v tem tekmovanju Tine Mulej, 1949. leta pa član »Partizana« Vlado Veber. 1950. leta je Tine Mulej že drugič zmagal. 1951. leta je zmagal Janko Štefe, lansko leto pa že tretjič Tine Mulej. Letos imajo precej izgledov avstrijski in švicarski tekmovalci, vendar ni dvoma, da sta tudi naša predstavnika Tine Mulej in Janko Štefe kandidata za prvo mesto. Škoda le, da bo naša reprezentanca nastopila brez znanega alpskega smučarja Matevža Lukanca, ki si je ob nedavnem gostovanju v Franciji zlomil obe nogi. Razen jugoslovanskih smučarjev bodo tekmovale tudi ekipe iz Grčije, Turčije, Avstrije in Švice; pričakujejo pa tudi ekipi Pogled na eno izmed lepih smučišč Popove Sapke začasno prekinila razvoj smučarskega Spor- iz zahodne Nemčije in NorveSke. Vsaka od ta v Makedoniji. V planinskem domu so [ prijavljenih držav bo poslala na Popovo 1. aprila 1943. leta ustanovili prvi Tetovski šapko največ pet tekmovalcev, medtem ko partizanski odred. Balisti (Albanci. ki so j bo naša reprezentanca nekoliko številnejša. sodelovali z okupatorjem) so nekaj mesecev Tekmovalni program obsega vse alpske di-kasneje kočo izropali in zažgali. 1 scipline: smuk, slalom, veleslalom in kla- Takoj po končani vojni so člani planin- sično kombinacijo. Marjan Drobež KULTURNO ŽIVLJENJE V NOVI GORICI S prostori imamo velike težave Ko so v minulem letu začeli na Slovenskem ustanavljati delavska kulturna društva .Svoboda., smo se tudi v Novi Gorici ogreli za to misel. Obstoječe sindikalno kulturno društvo »Janko Premrl-Vojko. se je pridružilo novoustanovljenemu društvu »Svoboda.. Podjetja in sindikalne organizacije so društvo »Svoboda. denarno podprla. Kolektiv kurilnice je poklonil društvu 35.000 dinarjev, gradbenega podjetja »Primorje• 30.000 dinarjev, Tovarne pohištva »Edvard Kardelj. pa 10.000 dinarjev. S tem so bili potočeni prvi materialni temelji za nadaljnji razvoj in delo društva. Zopet je olivelo kulturno iivljenje, ki je v zadnjih mesecih obstoja sindikalnega kulturnega društva samo životarilo. Dramska skupina »Svobode. sedaj pogosto prireja delovnim ljudem Nove Gorice sodobne prireditve, ki so zelo dobro obiskane. Težave pa imamo s prostori. Če bi društvo imelo svoje prostore, bi prav gotovo mnogo boljše delovalo. Primanjkuje nam tudi igralske opreme, ker nimamo dovolj denarja, da bi kupili vse, kar potrebuje igralska skupina. Morda bi bilo prav, če bi naši igralci večkrat gostovali v vaseh okrog Nove Gorice. S tem bi se postavilo društvo, pa tudi kakšen dinar več bi bil v blagajni. Zelo dobro deluje glasbena sekcija, ki vzdržuje redno šolo. Razen omenjenih sekcij so zelo delovni tudi šahisti, ki imajo redne šahovske večere in se večkrat pomerijo s člani drugih društev. Prav v teh dneh ustanavljamo Se plesno šolo s folklorno skupino, ki bo z umetnimi in narodnimi plesi izboljšala pestrost kulturnih prireditev. Pevski zbor pa je žal šele v razvoju. V Novi Gorici nimamo dobrega pevovodje in to se nam zelo pozna. Nadarjenih pevcev pa imamo veliko. V »Svobodi. deluje tudi knjižnica, ki ima okrog 1500 knjig in 200 rednih iitateljev. Kakor vidite imamo malo knjig, čimprej jih bomo morali kupiti nekaj. V »Svobodic imamo tudi ljudsko univerzo, ki redno prireja predavanja in tudi obisk je zadovoljiv. Nova Gorica postaja vedno bolj kulturno središče našega okraja, toda predvsem nam je potreben kulturni dom, ki bi postal žarišče kulturnega udejstvovanja dela voljnih in duševnega razvedrila potrebnih delovnih ljudi. p. J. II Sindikalni sveti niso kioski j Pred nedavnim smo našli v prostorih okrajnega sindikalnega sveta v Ptuju celo gomilo »Tovariševe trojke«, ki so jo prejeli že lanske jeseni. Čeprav se niso dogovorili za toliko izvodov, so jim iz Ljubljane vendarle poslali kar 2000 izvodov, z željo, da jih prodajo. Precej so jih res prodali, toda še mnogo jih je ostalo. Okrajni sindikalni svet v Ptuju je 9. oktobra pismeno vprašal upravo »Tovariša«, kaj naj napravi z neprodanimi izvodi. Ker jim na pismo niso odgovorili, so 27. oktobra ponovno pisali v Ljubljano. Odgovor pa so prejeli šele 21. februarja, v katerem piše uprava »Tovariša«, naj takoj prodajo vse izvode, denar pa pošljejo v Ljubljano, najkasneje do 1. marca. Nekateri menda res ne vedo, da imajo sindikalni sveti precej svojih odgovornih nalog in da prav sedaj, ko izvajajo občne zbore, urejajo tečaje za gospodarsko vzgojo, pomagajo urejevati vprašanje brezposelnih, itd., res nimajo časa prodajati še vse vrste publikacij. Seveda pa je potrebno tudi vedeti, da sindikalni sveti niso podružnice, kakršne koli ustanove. Jč , »Slava usmiljenemu bogu!« je rekel Jeeter. f/:63 sem srečen, da si prišla, sestra Bessie, ker , 1 molitev še nikoli ni bila potrebna tako ka-n r zdaj. Danes sem hudo grešil. Upam, da bog bo zavrgel človeka, ki je zakrivil tatvino. Ne , hi, kaj me je napotilo, da sem to storil. Naj-12 je Prišel sam stari satan in me zapeljal.« q Vsi so pokleknili, razen Ellie May in Duda. ith*va sta sedela na stopnicah, jedla repo in ■'m gledala. tik j® rekla Bessie, »nekateri ljudje se spo-■j, ?i°,riad klečanjem in molitvami zunaj hiše. Ksni ljudje nočejo, da bi molila zanje v veži to aa dvorišču. Takšni ljudje pravijo: .Sestra h;-®sie' kaj ne bi mogli priti v hišo, saj se v od 1 pray tako dobro moli?1 In veste, kaj jim Srgov®riam? Pravim jim: .Bratje in sestre, ne žeum'U^em se’ da molim tudi tu, zunaj hiše, ker hoiT,’ ki mimoidoči vedeli, da je bog z me-moi' 6 sramujem se, da me ljudje gledajo, kako Samo stari satan hodi okrog in pri-se iar'*® ljudem, naj gredo v hišo!1 Glejte, tako jjj bor!m za boga. Znam poklekniti sredi ceste ka' rnobti tako glasno, ko da sem v šoli ali na tla d11 y.er5*em shodu Ne, ni me sram moliti p kvorum a]; v veži. Samo stari satan govori dr„ e.m’ na.i *redo v hiše in naj molijo, da jih ruSi ne vidijo.« »Slava ti, usmiljeni bog!« je rekel Jeeter. »Pripravimo se na molitev!« je rekla Bessie. Ada in Jeeter sta sklonila glavi in zatisnila oči. Mati Lester je pokleknila na prag, oči pa ni zatisnila. Buljila je naravnost predse, nekam tja čez polje, poraščeno s košeničico. »Ljubi bog, glej, spet sem tu, spet molim za ta grešni svet. Jeeter Lester in njegova družina žele, da bi spet molila zanje. Zadnja molitev jim je zelo pomagala in da Jeeter danes ni prišel hudiču v kremplje, bi mi ne bilo treba tako hitro spet moliti. Toda Jeeter je dovolil satanu, da ga je dobil v kremplje, šel je z njim in storil strašen greh. Lovu je ukradel vso repo in mu je ni hotel vrniti. Vso so pojedli, zdaj pa je prepozno, da bi jim jo vzeli in vrnili Lovu. Zato hočemo moliti za Jeetera. Ti ga odvrni od kraje. Se nikoli, vse svoje življenje, nisem videla večjega tatu. Kaže, da ima krajo za tako naravno, kakor kdo izmed nas kozarec vode. Toda Jeeter hoče krajo opustiti, čeprav vse kaže, da bo zakrivil novo tatvino, brž ko končam to molitev zanj. Ti ga moraš odvrniti od tega za vse večne čase. Nesmiselno bi bilo dovoliti človeku, da bi kar naprej počenjal takšne grešne reči. Ti mu moraš to preprečiti in mu nikoli več dovoliti krasti. Ne dovoli temu staremu satanu, da bi ti velel, kaj moraš delati. To ne bi bilo dostojno boga. Bog mora pregnati satana in ne sme mu dovoliti, da bi zapeljeval poštene ljudi.« »Sestra Ada,« je nadaljevala Bessie, »pa je spet nevarno bolna, spet ima vnetje rebrne mrene. Tokrat bi bilo res potrebno, da tudi zanjo nekaj storiš. Onkrat ji nisi nič kaj posebno pomagal. Gospodinjskih poslov ne more opravljati, ker ima tako nevarno vnetje reberne mrene. Če ji boš pomagal ozdraveti, bo za vedno obrnila satanu hrbet. Je-li, sestra Ada?« »Da, moj bog!« »Staro mater Lesterovo pa bole boki. Tudi ona se muči. Tokrat je še pokleknila, boki pa jo tako bole, da tega ne bo več mogla pogosto storiti.« »Blagoslovi tudi Ellie May. Ellie May ima razklano ustnico, kar strašno pači njen obraz. Če si hotel...« »Ne pozabi moliti tudi za Pearl, sestra Bessie,« je rekel Jeeter. »Pearl je potrebna molitev zaradi neke strašne stvari.« »Kaj pa je storila tako grešnega, brat Jeeter?« »Saj to je tisto, o čemer je hotel Lov danes govoriti z menoj. Rekel je, da Pearl noče govoriti z njim in da mu niti ne dovoljuje dotakniti se je. Brž ko se znoči, leže na slamnjačo in spi kar na tleh. Lov mora sam spati na postelji, in ne more je pripraviti do tega, da bi se količkaj zanimala zanj. To je za ženo huda stvar in bog bi moral posredovati, da bi svoje početje opustila. Lov zahteva svoje pravice. Ni stvar žene, da spi na slamnjači na tleh, ne, nikakor ne.« »Morda sama najbolje ve, kako in kaj, brat Jeeter,« je rekla Bessie. »Morda je Pearl zanosila, pa hoče to tako pokazati Lovu.« »Ne, to ne drži, sestra Bessie. Lov pravi, da še nikoli ni spal z njo. Rad bi, da bi spala z njim in da ne bi vsako noč legla na tisto prekleto slamnjačo na tleh, kakor zdaj. Pearl je potrebna molitev, da se odvadi spanja na tleh.« »Brat Jeeter, deklice, kakršna je Pearl, ne vedo, kako je treba v zakonu živeti, kakor vemo me, odrasle ženske. Morda se bo Pearl spremenila, če spregovorim z njo sama, namesto boga. Mislim, da vem bolje, kaj ji je treba reči, kakor bog, ker sem bila omožena do lani, ko mi je mož umrl. Upam, da vem vse, kar je potrebno. Bog ji tega ne bo znal povedati.« »To bi ji utegnilo pomagati, da, toda da sem jaz pridigar, bi govoril o tem z bogom, in morda bi bog kaj storil. Morda pa gleda na dekleta tako, kakor praviš ti, čeprav mislim, da glede spanja v postelji na vsem svetu ni tako vražjega dekleta, kakor je Pearl.« Dude je pobral žogo in jo jel metati na streho prizidka, loveč jo, ko se je pritrkljala nazaj. Žoga je udarjala po preperelih skodlah tako, da so koščki leteli po dvorišču. Ellie May je čakala, da bi Bessie in Jeeter končala pomenek o Pearl in začela nove molitve. »Morda ne bo nikomur škodovalo, če tudi jaz to omenim,« je rekla Bessie. »Prav praviš,« je odgovoril Jeeter. »Kar povej to bogu. Upam, da bosta lahko skupaj kaj storila.« »Zdaj, o moj bog, imam posebno prošnjo. K tvoji milosti se nikoli ne zatekam, razen v hudi stiski, in tako zdaj prosim milosti za Pearl. Molim te, odvrni jo od spanja na slamnjači na tleh, da bratu Lovu ne bo treba spati samemu v postelji. Gospod, naroči Pearl, naj spi v postelji in ostane tam, kjer je njeno mesto. Pearl nima pravice spati na slamnjači na tleh, saj je Lov kupil posteljo zanjo. Ne dovoli torej, da bi še tako ravnala, ko se znoči, jo položi na posteljo. Jaz sem bila svojemu ranjkemu možu dobra žena. Nikoli nisem spala na nobeni slamnjači na tleh. Glej, tudi sestra Ada tega nikoli ni storila. Ko pa se znova omožim z drugim moškim, tudi nikoli ne bom počela kaj takšnega. Zmeraj pojdem skupaj v posteljo z novim možem. Zato reci Pearl, naj to opusti. Me žene vemo, kaj je naša dolžnost, Pearl pa je še premlada, da bi to vedela. Reci ji, naj preneha s tem. Ko bi bila jaz...« »Kaj si rekla o novi možitvi, sestra Bessie?« je vprašal Jeeter. »Ali sem prav slišal, da se nameravaš znova omožiti? Koga pa misliš vzeti?« »Hm. . nisem se še odločila. Sicer pa o nekaterih že razmišljam. Toda za zdaj kaže, da se še ne morem odločiti. Rada bi našla moža, ki ima kaj pod palcem, zdi se pa mi, da tu nihče več ničesar nima. Vsi so revni.« »Hm, ko bi le Ade ne bilo,« je rekel Jeeter. »Brat Jeeter, drži jezik za zobmi,« se je za-krohotala Bessie. »Smešno je, ko tako govoriš. Od kod pa veš, da bi te vzela? V letih si že...« DELAVSKO GIBANJE PO SVETU Delavci ob Stalinovi smrti INFORMBIRO JE V CI IZDAJAJO FRANCOVI POLICIJI DELAVSKE VODITELJE ZAVEZNIŠTVO DIKTATORJEV Umrl te izdaiaiec mednarodnega delavskega šibama Josip VisarijonoviČ Stalin jo umrl. Navadno o pokojnikih ne govorimo slabo. Spominjamo se vsega, kar so dobrega naredili in pozabimo na slabo, kot, da je to neka nenapisana postava. S tem VisarijonoviČem pa je stvar drugačna. O tem pokojniku ne moremo misliti tako. Če hočemo resnico povedati, moramo reči, da se je človeštvo oddahni-lo, čeprav ve, da se položaj v Sovjetski zvezi ne bo prav veliko spremenil. Vsaj v dobro ne. Oddahnili pa smo se zato, ker je umrl človek, ki je nam in vsemu delavskemu gibanju po svetu toliko hudega storil. Stalin! Izdal je revolucijo in uničil njene pridobitve, izdal je tudi mednarodno delavsko gibanje in ga podredil interesom svoje birokracije, uničil je vso staro revolucionarno gardo, dal pobiti več milijonov sovjetskih državljanov, milijone je zaprl v koncentracijska taborišča . . . Sovjetski časopisi so še pred nedavnim pisali, da Stalin ne bo umrl. Tako daleč je že segala njegova nadčloveška slava. In res, ne, Stalin ne bo umrl. Strohnel bo kot človek, toda Stalin — trinog, izdajalec delavskega razreda, ta Stalin bo ostal v trpkem spominu delavcev še stoletja. In matere bodo z njegovim imenom strašile poredne otroke. Ob Stalinovi smrti pa smo vsi., kakor en glas vprašali: Kaj bo sedaj? Kdo bo prišel na njegov prestol, kakšen bo ta človek, bo še večji tiran od Stalina, mar bo Stalinova. smrt škodovala že tako slabim mednarodnim odnosom? Kolikor sedaj vemo, se v Sovjetski zvezi in tudi v svetu stvari še dalj časa ne bodo obrnile na bolje. Stalinov naslednik je postal Malenkov — dolgoletni S Stalinom je umrl največji sovražnik stvari delavskega razreda, kar jih pomni zgodovina delavskih gibanj. — Spori okrog nasledstva. — Malekov zasedel prestol. — Informbirojevci bodo brez Stalina laže spregledali svoje protidelavsko delovanje Protesti delavskih organizacij zaradi preganjanja socialističnih voditeljev * Španiji. — Španske socialistične sile so se združile in zadale Francu več resni*1 udarcev. — Veliki štrajki v lanskem letu. — Socialistični voditelji nočejo poslu* sati Moskve. — Informbirojevci izdajajo delavske voditelje, da bi se jih znebi*1 Stalinov osebni tajnik, ki se je od navadnega birokrata, čez trupla mnogih voditeljev, prikopal prav do prestola. In Beri j a, šef enkavedeja — drugi na lestvici novega vodstva, in Molotov, zopet zunanji minister — tretji na lestvici birokratov . . . Nekaj pa se lahko spremeni. Znano je, da je Stalin znal držati na močnih vajetih karieriste in birokratske uradnike, ki jih je zbral okrog sebe po velikih čistkah. Od teh ljudi pa si vsak želi zavzeti čim važnejši položaj. Vse kaže, da Malenkov ne bo imel toliko moči, da bi pomiril ta boj okrog nasledstva. Nasprotja med sovjetskimi vrhovi pa bodo lahko povzročila pospešeno gnitje sovjetskega birokratskega sistema, lahko pa tudi še večjo zaostritev mednarodnih odnosov, zakaj ni dvakrat reči, da si nekateri sovjetski državniki želi j ^ vojne, ker bi sd med njo lahko izboljšali svoj položaj. Pa tudi v mednarodnem delavskem gibanju se bo paznala Stalinova smrt. Glorija, ki so jo ustvarili okrog Stalina, je zasenčila vse njegove sodelavce, pa tudi Malenkova. Zato Malenkov danes za in-formbirojevce v svetu zelo malo predstavlja. Prav gotovo bodo informbirojevske stranke brez Stalina lažje spregledale svoje-mapake in se priključile resnično delavskim gibanjem. Stalina ni več. Ostal je le spomin na človeka, ki je izdal svetovno delavsko gibanje in uničil veliko rusko revolucijo. Španija je spet v središču pozornosti svobodoljubnega sveta. Fašistični policaji so pred nekaj dnevi ubili enega od najbolj poznanih španskih sindikalnih voditeljev in zaprli več socialističnih prvakov. Mnoge delavske organizacije so protestirale zaradi tega najnovejšega nasilja Francovega režima. Protestirala je tudi Socialistična in ter- AVSTRIJA ČAKA NA NOVO VLADO Z NACISTI SE BRATIJO da bi si zagotovili v vladi večii vpliv Avstrijski klerikalci hočejo izigrati socialiste, zato se pogajajo z nacisti. — Predlog Ljudske stranke, da bi v vladni koaliciji sodelovala tudi nacistična Stranka neodvisnih. — Odločne zahteve socialistov Čeprav je od avstrijskih parlamentarnih volitev minilo že dokaj dni, vendar Avstrija še nima nove vlade. Zakaj? Socialistična stranka je na volitvah dobila največje število glasov, Ljudska stranka pa največ mandatov. Pravilno bi torej bilo, da ostane na vladi koalicija teh dveh največjih strank. Ker so klerikalci dobili eno poslansko mesto več kot socialisti, je predsednik re- SPOPAD NA KITAJSKI OBALI Nevarna igra Enote Čangkajškove mornarice napadle kitajsko pristanišče Zvedeli smo, da so enote Čangkajškove mocrnarice v minulem tednu napadle kitajsko pristanišče Svata,u, zaplenile tamkajšnje ladje in hudo poškodovale pristanišče. To je bil prvi napad kuomintanških enot na kitajsko celino po objavi predsednika Združenih držav Eisenhowerja o denevtrali-zaciji Formoze. Pristanišče Svatau so napadli z otoka Kinmen. ki leži kakih 100 milj od pristanišča. Enote Mao Ce Tungo-ve armade so streljale na nacionalistične ladje s topovi, toda, kakor poročajo iz Formoze, ni bila nobena ladja poškodovana. publike Korner odločil, naj novega predsednika vlade imenuje Ljudska stranka. S tem so se strinjali tudi socialisti. Obenem pa so socialisti zahtevali, da dobijo v vladi več mest kot so jih imeli do sedaj. To svojo zahtevo so utemeljevali z velikim številom glasov, ki so jih dobili pri volitvah. Klerikalcem pa ni šlo v račun, da bi socialisti dobili v vladi večji vpliv. Zato so se začeli najprej pogajati z nacistično Stranko neodvisnih. Šele, ko so se z nacisti pogodili, so pristali na pogajanja s socialisti. Toda takoj v začetku pogajanj so zahtevali, da v koalicijsko vlado pridejo tudi nacisti, ki so pri zadnjih volitvah dobili 14 poslanskih mest. Po predlogu Ljudske stranke bi nacisti prevzeli ministrstvo za trgovino, mesto podsekretarja v vladi in položaj tretjega podpredsednika v parlamentu. Socialisti pa nočejo o sodelovanju nacistov v vladi ničesar slišati. Že sodelovanje s klerikalci močno škoduje njihovemu ugledu, koliko bolj bi še škodovalo sodelovanje z nacisti. Ker pa Ljudska stranka sama kljub pomoči nacistov ne more sestaviti vlade (opozicija bi bila preveč močna), zato je verjetno, da uporablja naciste le kot orodje za pritisk na socialiste. Če se bodo socialisti dobro držali in ne bodo popustili v svojih zahtevah, potem lahko pričakujemo, da bodo klerikalci pozabili na naciste in se zadovoljili v vladi s položajem, ki jim po številu dobljenih glasov na zadnjih volitvah 1-tudi pripada. Toda kdo ve, koliko časa bo v tem primeru Avstrija še čakala na novo vlado. Prvega dne marca je kar pet tisoč beguncev pribežalo iz sovjetskega področja Nemčije v Zahodni Berlin. Drugega dne pa celo šest tisoč. Na sliki vidimo množico beguncev, ki so zapustili svoje domove, ker niso mogli več prenašati nasilja sovjetskih okupacijskih oblasti in njihovih pomagačev General Nagib podpisuje sporamum o Sudanu, ki ga je egipčanska vlada sklenila z vlado Velike Britanije. Na levi britanski poslanik Stevenson. ZDRUŽENI NARODI IN KUOMINTANŠKE ENOTE V BURMI Nevarna igra ameriških generalov Burma predlaga naj o kuomintanških divizijah, ki so zavzele severni del Burme, razpravljajo Združeni narodi. — Velika ofenziva proti Cangkajškovim vojakom. — Ameriška vlada se boji razpravljati o tem vprašanju, ker sama pomaga Čangkajškovi vojski Minulo nedeljo Minulo nedeljo je ] de izjavil, da bo Bur narodi obravnavajo predstavnik burmanske vla-urina zahtevala, naj Združeni .o vprašanje kuomintanških enot, ki se zbirajo v severnem področju Burme in od časa do časa vpadajo v Kitajsko. Ob koncu preteklega meseca je burmanska aurmada začela veliko ofenzivo proti kuomintan-škim enotam v severni Burmi. Tam je Cang-kajškov general Li Mi iz ostankov Prve in Pete kuomintanške divizije in iz skupin, ki so Čez Siam prišle s Formoze ustanovil dve dobro opremljeni diviziji. Orožje in vojno opremo so jim poslali z letali s Formoze (ameriška pomoč) hrano pa so kradli burmanskim kmetom. Ti diviziji sta se začeli pomikati po Burmi in so vale upornimi vpadati v burmanske vasi prav v času, ko enote burmanske socialistične vlade boje-informbirojevskimi uporniki in nekaterimi ni plemeni. Zato burmanska vlada ni imela dovolj moči, da bi jih takoj razbila. Toda boji kuomintanških divizij v Burmi so zavzeli tak obseg, da je bila burmanska vlada prisiljena napasti te enote, čeprav še ni premagala upornikov. Kuomintanške divizije predstavljajo samo notranje vprašanje Burme. Nevarnost je, mer, kam privede taka politika, navajajo delo- . vanje kuomintanških divizij v Burmi. Ti glasovi. I ki smo jih doslej le slabo slišali, pa bodo vsekakor ohrabrili tiste, sile v Ameriki, ki nasprotujejo pomoči Čangkajšku — simbolu preživele fevdalne Azije. * nacionala, pa tudi jugoslovanski sindikati so poslati protestno pismo Organizaciji Združenih narodov. Po svetu pa mnogo govorijo, da ima Prl teh aretacijah svoje prste vmes tudi Moskvi Prav nič se ne bi čudili, če bi to držaju* Kremelj se je ustrašil enotnosti protifašističnih sil v Španiji, ki se brez informbiroj* in proti njemu bojujejo proti Francu. Če pogledamo dogodke v Španiji v zadnji*! 17 letih, dobimo vtis, da Moskvi nikdar u' bilo mnogo na tem, da bi v Španiji zmagaj0 socialistične sile V zadnjem času, ko se 10 socialistične sile krepijo in zadajajo Francu močne udarce, pa informbirojevci izdajaj0 Francu socialiste in komuniste zaradi tega-ker ti ne priznavajo moskovskih birokratov za svoje vrhovne poglavarje. Sovjetski državniki že vsa leta po koncp španske revolucije izdajajo Francu komunistične voditelje, ki se jih hočejo znebiti Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj je tako velik0 število španskih revolucionarjev, ki so P° vojni ilegalno prišli v Španijo, bilo že n* meji ujetih. Med njimi je največ tistih _ i'e' volucionarjev, ki niso hoteli zapustiti ŠPa' ni je 1939. leta, čeprav je to Moskva zapovedala in so se nadalje bojevali proti Cassa-dovemu uporu in frankističnim enotam. Take ljudi so pošiljali sovjetski državniki.. roke Francovi policiji, potem pa opevali n Ji' hovo herojstvo. Zanimivo je tudi, zakaj v Moskvi prepovedali delovanje ilegalni j1! skupinam v Španiji in odbili predlog, da °! tajno zbirali po Španiji orožje za boj prot* Francu. . , Lansko leto se je sestalo v Barceloni *” komunistov, da bi razpravljali o odnos]* Moskve do španskega revolucionarnega £*' banja. Ti ljudje so spregledali sovjetsk0 protirevolucionarno politiko, zato niso ve° hoteli sodelovati s sovjetskimi vrhovi. S0' stanka se je udeležil tudi informbirojeve° Gregorio Lopez Raimundo, ki je imel nalog0' da te komuniste pomiri. Naenkrat so v sob0 vdrli Francovi policaji in vso skupino ar^ tirali. Pozneje se je razvedelo, da je ^ skupino izdal nek informbirojevski voditelj iz Barcelone. Tako je Moskva žrtvovala tud* enega izmed svojih služabnikov (pozneje £a je opevala kot junaka), samo da bi se iz**e; bila 16 komunistov, ki ji niso hoteli biti ve° poslušni. Španski socialisti govorijo v teh dneh, so informbirojevci izdali tudi katalonskega sindikalnega in socialističnega voditelja KJJ' mona Porquarasa, ki so ga pred nedavni*0 fašisti odpeljali neznano kam. Vemo, da so v zadnjih letih uspeli v špa' ni ji združiti vse protifašistične sile v en°.1' no fronto. V tej fronti pa ne sodelujeJ" ■ informbirojevci. zato. ker tako zahteva s°' vjet-ska vlada Ta protifašistična in social.1' stična fronta delovnih ljudi Španije pa 3® da bi spričo pomoči, ki jo ia burir Aziji. S tem pa Formoze, nastalo na burmansko-kitajski me ivo žarišče vojn znatno poslabšali odnosi med Burmo in Kitajsko. enote dobivajo o-kitajs1'3 — Sče vojne v Aziji. č> tem pa bi »slabšali Še preden je burmanska vlada službeno izjavila da bo predlagala,^ naj Združeni narodi razpravljajo o tem vprašanju, so se iz Združenih držav slišali glasovi, ki obsojajo tako dejanje. Ameriški politiki pravijo, da bi razprava o kuomintanških tolpah v Burmi spravila Združene narode v »neprijeten položaj«, zakaj čangkajškov štab na Formozi, ki pošilja tem enotam orožje, uživa moralno in materialno podporo ameriške vlade. Nekateri ameriški časopisi celo trdijo, da je v celotno stvar zapletena tudi ameriška vohunska služba. Ameriška delegacija pri Združenih narodih pa pravi, da bi razprava o kuomintanških enotah v Burmi samo koristila Sovjetski zvezi. Razumljivo je, da je Združenim državam neprijetno poslušati obtožbe, ki razkrivajo njihove precej napadalne namene v Aziji, toda komu drugemu, kakor prav sovjetski politiki bi koristilo novo vojno žarišče na burmansko-kitajski meji. Nekateri ameriški časopisi grajajo pomoč ameriške vlade kuomintanški vojski in kot pri- I :i; I en posnetek z obal Severnega morja. Morje se je že umirilo, toda ljudje> ki se vračajo na svoje domove, najdejo le ruševine O BEGUNCIH IZ VZHODNE NEMČIJE Nočeio več živeti pod strahovlado V dveh dneh je pribežalo v zahodni Berlin 11 tisoč Nemcev iz Vzhodne Nemčije. — Med begunci tudi precej kmetov, mladincev in policajev. — Veliko beguncev je Židov Beg yl sovjetskega področja Nemčije je dosegel takšen obseg, da ne moremo več govoriti o beguncih, ampak o pravcatem preseljevanju prebivalstva iz Vzhodne Nemčije na Zahod. Samo v februarju je pribežalo v Zahodno Nemčijo im Berlin 40 tisoč ljudi. Prve dni marca pa kar 11 tisoč beguncev. Razen delavcev in izobražencev bežijo v zadnjem času predvsem kmetje. Zelo mnogo je tudi mladincev in policajev. Prav tako je med begunci tudi precej Židov, ki se bojijo, da bi jih zajela proti židovska gonja sovjetskih i okupacijskih oblasti. j Čeprav so sovjetske oblasti ustvarile med 1 vzhodnim in zahodnim področjem Berlina tako imenovano »mrtvo cono«, kamor ne smejo prebivalci, vendar se število beguncev ni prav nič zmanjšalo. Ljudje pravijo, da mnogo raje goli in bosi bežijo na Zahod, kot pa da bi živeli v neznosnih živi jenskih pogojih pod sovjetskim gospostvom. žela v zadnjih letih že več lepih uspeh0 Lanskoletni množični štrajki so bili taf0. uspešni, da so Francove oblasti morale sP.rv(J jeti nekatere delavske zahteve. Razumi J to je, da se Moskva na vse načine trudi biti tabo močno socialistično gibanje, ki ji noče pokoravati. Tako so si sovjetski birokrat je in Fra covi fašisti podali roke ... ____^ Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Gdf e vorni urednik Roman Albreht. Tisk tiska j, »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov u* v ništva in uprava: Miklošičeva cesta j- Ljubljani — Dom sindikatov. Telefon: uLjj! ništvo 22-538 in 23-031. uprava 20-046. P°s^e predal 284. Račun pri podružnici Naroa.j, banke v Ljubljani št. 604-T-133. List. izjO vsak petek. Rokopisov ne vračamo, Mese j naročnina 25 din, četrtletna 75 din, poli6 150 din in celoletna 300 din. Notranja potna dovoljenja v Rusiji ali NOVODOBNI TLAČANI Prav v nobeni deželi na svetu državna oblast ne nadzoruje življenja državljanov tako dosledno kot v Sovjetski zvezi. Sovjetski državljani se zato dobesedno krivijo pod težo brezštevilnih legitimacij in drugih osebnih dokumentov, ki jih morajo imeti vedno in povsod pri sebi. Razen vojaškega potnega dovoljenja in delovne knjižice je notranji potni list naj važnejši dokument vsakega državljana. Vsakdo, ki je dopolnil 16 let, se brez te knjižice ne more nikamor ganiti, ne da bi imel pri tem neprijetnega opravka z natančnimi organi notranjega ministrstva. Državljanski zakonik vsake republike sicer pravi, da se sme vsak državljan prosto gibati po njenem ozemlju in dovoljuje tudi nemoteno naselitev v mejah republike. Toda v praksi je drugače. Že leta 1932 so v Rusiji birokrati uvedli sistem notranjih potnih listov in ga uzakonili. Policijski organi, ki jim je bilo naročeno, da bodo nadzorovali izvajanje tega zakona, so bili neposredno podrejeni GPU- Moskovska birokracija si je hotela z uvedbo potnih listov zagotoviti dve stvari: preprečiti beg s podeželja v mesto in znebiti se iz industrijskih središč nezabeljenih elementov (da uporabimo pril juh ljeni uradni naziv), ki so iz kakršnega koli vzroka sumljive policiji, čeprav jim ni mo goče ničesar konkretnega očitati Leta 1940 so v Rusiji izdali nove predpise o notranjem potnem listu Po teh predpisih morajo imeti ta dokument vse, nad 16 let stare osebe, ki stanujejo v mestih, delavskih naseljih, rajonskih središčih ali krajih, v katerih je sedež strojno-traktorskih postaj. Isto »postano vi jen je« tudi določa, da morajo imeti potrebno potno dovoljenje tudi vse tiste osebe, ki prebivajo v občinah na področju Moskve, dalje prebivalci širše leningrajske in kijevske okolice in pa seveda prebivalci obmejnih pokrajin. Da bi bilo število tistih, ki se lahko gibljejo brez potnega lista čim bolj omejeno, so vključili v sistem kontro liranega gibanja tudi osebe, ki delajo na različnih gradbiščih in državnih posestvih ter železniško in pomorsko osebje. Po teh predpisih poznajo sedaj tri vrste notranjih potnih listov: notranji potni list za neomejeno dobo, ki ga dobe narodni he roji, rentniki, invalidi in osebe, ki so že dopolnile 55 let, pet let veljavni potni list, ki ga prejmejo državljani od 16 do 55 let starosti; začasni potni list pa izstavljajo ose bam, ki so svoje redno potno dovoljenje že enkrat izgubile in pa tam, kjer veljajo predpisi o notranjem potnem dovoljenju. Državljan, ki hoče dobiti potni list, si mora preskrbeti cel kup uradnih dokumen tov. Podatke, potrebne za te dokumente, pa mora dokazati še z brezštevilnimi drugimi listinami. Seveda to do skrajne meje otež-koča lastniku potnega lista vsako spremembo bivališča. Sleherni sovjetski državljan mora v tujem kraju takoj predložiti svoj potni list policiji ali krajevni oblasti in nihče ne sme brez potnega lista v pokrajine, kjer so veljavni predpisi o nadzorstvu gibanja. To prizadene v prvi vrsti 30 milijonov kolhoznikov, ki sploh nimajo pravice do notranjega potnega lista. Le ti smejo enkrat na leto obiskati glavno mesto svojega področja in še to le za 5 dni. Sicer pa so priklenjeni na ozek krog svojega bivališča in morajo za vsako potovanje posebej prositi pri policiji. Kdor se pregreši zoper predpise glede notranjih potnih listov, je kaznovan s prisilnim delom za dobo enega do treh let. Nadzorstvo nad gibanjem državljanov služi torej politični kontroli nad prebivalci, birokratskim planerjem pa kot sredstvo pri razporejanju delovne sile.. Notranji potni list onemogoča delavcem na oddaljenih gradbiščih, kjer so nevzdržne delovne in življenjske razmere, da bi od tam pobegnili in se vrnili v domači kraj. To birokrati tudi priznajo. V sovjetski gospodarski reviji jo zapisano sledeče: »Izdajanje in registracija notranjih potnih listov služi vladi za planiranje, nad zorovanje in reguliranje gibanja prebival stva po določenem sistemu, ki ga zahtevajo razredni interesi.« Vsak komentar »o teh raz rednih interesih« je pač odveč. Delodajalec namreč ne sme sprejeti v službo nikogar, ki nima urejenega potnega dovoljenja z vsemi potrebnimi podatki o njegovih prejšnjih službah in o spremembah bivališča. Sistem kontrole gibanja pa ima seveda še druge »prijetne« strani. Sovjetski oblast niki hočejo preprečiti prenaglo naraščanje revščine v mestih, v katera se zateka bedno podeželsko prebivalstvo v nadi, da bo našlo tam boljše življenjske pogoje. Da bi p rep r e čili dotok novega življa s podeželja, so v Rusiji določili zadnjo mejo, do katere se sme povečati število prebivalstva posamez n ih mest. S pomočjo potnih listov pa name ravajo preprečiti dotok v mesta. PROPADANJE STRANKE ki |e obrnil i hi M delavcem Iz Pariza javljajo, da bo v kratkem prenehal izhajati e dani večerni kom informo vsk i list »Ce soir«. Likvidacija tega lista je znak vse večjega upadanja moča in vpliva druge na j več j e kominf or mistične partije v Zahodni Evropi. Urednik lista Luis Ar a gon je sicer dejal da bo »Ce soir« ugasnil zaradi finančnih težkoč, ne pa zaradi pomanjkanja podpore v delavskih množicah, toda uradne številke te njegove izjave nikakor niso podkrepile. Naklada kominf o