KNJIZNIO. CfcUi&O Top Moto Celje || \\i _| Ulica XIV. divizije 14 A 1: k 1 ,\C ” : . : N/ i \ \ \ Tel7Fax:063/482-043 POOBLAŠČENI PRODAJALEC m 1 1 Letnik 2 Številka 31 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 5.6.1996 PREDSTAVLJAMO KS POLZELA cr4sp3io GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi - stropni sistemi 'JA3 FtAFlTNEH Pril -ZAKL JUČNIH DEUH SebA Gotovlje 76, 3310 Žalec tel.: 063/715-090, fax: 063/715-750 OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE Janez Kladnik z zobmi dvignil 116 kilogramov Stran 10 NOVA POT TRGOVINE - FfiRNŠIZING Stran 11-12 Šlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 ^MONROEF amortizerji / GRUČA d.o.o. TRGOVINA & ELEKTROSERVIS Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbauerjeva 2 3330 MOZIRJE r iratid trgovina Tnakita. # BUCK Sl DECKER bosch Iskra H RIDGJD Nudimo Vam: REZERVNI DELI ZA KOSILNICE BCS, SIP, IMP, GORENJE MUTA, BUCHAR delovni čas: ponedeljek - petek 9.00 - 16.00, sobota 9.00 - 12.00 PREPRIČAJTE SE O PRAVI POIVCDRI! IZPUŠNE CEVI VSEH TIPOV PO NAROČILU VVALKER MOTORNA OLJA ZA VSE TIPE VOZIL: CASTROL, INA, VALVOLINE KLINASTI JERMENI, ZRAČNICE, TESNILA (za avtomobile, traktorje...) ZAVORNI SISTEMI ZA TRAKTORJE se^RELAX AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO V MESECU JULIJU zmorovrrs si p%Amč&sm man mosron pod somcsm SICILIJA - CALABRIA 10 dni A/A že za 499 DEM ŠPANIJA 10 dni A/A že za 529 DEM BLATNO JEZERO 7xPOL 1/2 WC že za 259 DEM GRČIJA KRF z ladjo iz Benetk že za 399 DEM UMAG 7xPOL 1/2 TWC B že za 239 DEM NOVIGRAD 7xPOL 1/2 TWC B že za 219 DEM RAB 7xPOL 1/2 TWC že za 229 DEM ... in še in še... Zelo ugodno tudi HVAR, KORČULA, DUBROVNIK... Plačilo na 5 obrokov ali brezobrestni kredit R+0% ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec) 063/715-616 DUSET/ d.o.o. TRGOVINA. SERVIS Parižlje 8/a, 3314 Braslovče, tel. & fax:(063) 720-598 PRODAJA m SEKVISIKAIW MSM0C M MOTOKULUVATOKJEV S P1MLJ0GKI BCS GOLDONI <#>VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC (s košem ali na stranski izmet, s pogonom ali brez, različne širine noža) <|0> KOSILNICE NA LAKS (stranske ali nahrbtne) 4>MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE <$>MOTORNE ŽAGE JONSERED STIHL HUSOVARNA Na zalogi rezervni deli: MAG, ACM E, LOMBARDINI, BCS... Vsak pri nas kupljeni stroj sestavimo, ga preizkusimo in seznanimo kupca s pravilnim delovanjem in vzdrževanjem stroja. ODPRTO: delavnik od 7.00 - 18.00 sobota od 7.00 - 12.00 yni3ueni! HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINODPREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 Hmezad 2 DOSTAVO ...........1Q)2JW EET. TLAKOVEC ""HI1" .....09)8,00 a o a KI@W@ a KKQ)W@ a a mm nuM RnMIieiMI * UGODNE CENE * VELIKA IZBIRA KO BI VSI FANTJE Fant je bil še zelo zelen, pa zelo navaden: na njem ni bilo nič snobovskega, kar z nekakšno čuebio dekadentno avreolo obdaja (skoraj) vse, ki imajo karkoli profesionalnega opraviti s svetovno modo. Še najbolj je bil podoben skromnemu študentka. Tudi njegov razstaviščni prostorček v najvišjem in najamanj uglednem nadstropju razstavišča pret-a-porter na Versajskih vratih v Parizu je bil lani še neznansko skromen. Najetje takšnega razstaviščnega prostora za dokaj velik svetovni sejem mode je precej boleče finančno dejanje, tako da ga novi in še ne uveljavljeni stilisti vseh sort le stežka spravijo vkup. Za začetek je potemtakem odkupil majhen bel prostor. Nič ga ni lišpal, pustil ga je asketsko belega. Po zidovih je obesil le nekaj svojih izdelkov, s katerimi je želel opozoriti nase. Tako skromen je bil, da si baje prve dni še mize in stola ni postavil na razstavišče in je opravljal pisarniške posle, kolikor jih je sploh bilo, kar stoje ali čepe v kotu. Tak prostorček v tistem ali kakem drugem, bolj prestižnem nadstropju razstavišča na Versajskih vratih je po pričevanju znane slovenske stilistke lani postavil na novo še marsikdo: vsakdo, kdor se je z dovolj ambicijami, z velikim pogumom, s skrajno zagrizeno željo in z arzenalom ustvarjalne energije pognal na neusmiljeno svetovno tržišče z modo, z oblačenjem; tržišča, ki je obenem tudi bojišče, na katerem obleži nič koliko padlih, ki ne bodo nikoli več vstali. Bili so premalo ustvarjalni, premalo vztrajni, premalo brezobzirni, premalo zanimivi, pa jih je tržišče izločilo. In na njihovo mesto zdaj stopajo vsi novi borci z novim orožjem, z novim norim pogumom, idejami, ambicijami, željami po prestižu. Tudi naš fant iz tretjega nadstropja. Njegovi izdelki, s katerimi zdaj prvič stopa na to neusmiljeno bojišče, so na prvi pogled silno banalni: razstavil je le ducat poletnih tankih ročnih pletenin za mlade z vpletenim vzorcem ulic, hiš, dreves, avtomobilov, sonca, oblakov in druge naivne figuralike, ki so jo v svoje pletene izdelke že kdove kdaj vpletale tudi pletilje iz Sirogojna. Toda fant je vsemu temu dodal še eno malenkost, IDEJO: posebej iz volne in tekstila izdelal majhne človeške, le nekaj centimetrov velike, v živopisanih oblačilih, moške in ženske. Iti ti v resnici čisto navadni živopisani puloverji z našitimi človečki so tisti hip čudežno oživeli. Vse skupaj je bilo kar se da preprosto, a obenem prav tisto, kar ti ostro razmeji pot naprej: bodisi navzgor, bodisi navzdol. Fantu je navzgor. Minilo je leto dni in zopet je bil sejem. Njegovo razstavišče je bilo zdaj že ugledno, veliko, skrbno urejeno, imelo je bahavo pisalno mizo, prelepo mlado hosteso, pa šefinjo “štanta”, fant pa ni bil več preprost študentek, ampak se je medtem že prelevil v mladega, uspešnega poslovneža z vsemi mikavnimi in zoprnimi atributi, ki tak status opredeljujejo. Figuricam na pleteninah so se pridružile nove ideje, kajti nikoli ne smeš obstati na lovorikah pravkaršnje zmage, nasprotno, zadnja zmaga je vselej začetek novega boja, novega potrjevanja na tržišču. To fant prav dobro ve. O tem fantu sem zadnje čase precej razmišljala. Tako kot njegovi razvidni, do kraja plastični človečki na puloverjih, je bil tudi njegov ekonomski vzpon plastičen, malone šolski primer uspešnega plezanja po ledenih strminah poslovnega vzpona na razvitem tržišču. Opredeljevalo ga je predvsem dvoje. Po eni strani je bil fant iz pravega testa, rojen za uspeh, dovolj sposoben, dovolj ambiciozen, poln dobrih idej o pravem času in na pravem kraju. In drugič, pojavil se je v času in prostoru, ki sta žarčila nazaj v fanta, v prostoru svobodtiih, tako rekoč naizčrpanih tržnih možnosti, na tržišču, ki hlastno vpije vsako dobro idejo in jo, če so sojenice pravično razporejene, primerno nagradi z uspehom. In potem se misel kajpak sesuje v našo domačo jalovo, zaspano, neinventivno, nenehno nazadujočo ekonomsko stvarnost. V stvarnost, kjer takšni fantje z idejami morda celo še vedno obstajajo, čeprav jim je vse manj do tega, da bi se z njimi rinili naprej in navzgor. Ne samo zato, ker se bojijo, da bi bil boj predolg in prekrvav, nagrada pa jalova in nikakršna. Zmanjkalo jim je tudi gole ambicioznosti, ki nam je včasih pomagala, da smo se šli napredek, pa čeprav že tedaj brez pravega računa pod črto pri tistih, ki so ta napredek vlekli naprej. Vsaj moralno zadoščenje so imeli, in to jim je tedaj nekaj pomenilo. Danes večini moralno zadoščenje ne pomeni več kaj dosti. Denarnega pa tudi ni od nikoder. Pri nas torej skoraj ni več fantov in ni nikakršne prave klime, ki bi tem fantom dajala smisel, da bi se borili za svoje ideje. Ni fantov, ki bi žarčili v ekonomsko žejen prostor, in ni ekonomsko žejnega prostora, ki bi žarčil vanje, jih oplajal. In brez tega medsebojnega, nujno potrebnega součinkovanja, ki ga ni od nikoder, tudi ni napredka. O tem, zakaj te klime pri nas kljub oceanom načelnega priseganja še kar naprej ni in zakaj potemtakem katastrofalno zmanjkuje tudi fantov, je že prežvečena tema. Tako prežvečena, da jo je kar nerodno ponavljati. Za to na tem mestu le o tem tujem fantu, malo za nostalgijo in malo za opomin. MAJA ZAGORIČNIK Ce malo pogledamo okoli sebe, vidimo številne stvari. Nekatere se nam zdijo povsem navadne, druge v nas zbudijo zanimanje. Navajeni smo, da ljudje hodijo po pločnikih, se vozijo v avtomobilih, da kadijo. Da kadijo na pločnikih, v restavracijah, v službi, doma, v čakalnicah, nekateri celo v dvigalih in trgovinah. Skratka, kamor koli pogledamo, je skoraj gotovo, da bomo lahko videli koga s cigareto v rokah. Naše moraliziranje se ponavadi začne in konča pri kakšnih dvanajstletnikih, ki še vsi puhasti pod nosom na vse kriplje in pretege vlečejo tiste bele cuclje. Takrat si ponavadi v brado zamrmramo kaj podobnega: “Presneti mule, ali bi te po riti, če bi bil moj!” A naše ogorčenje se največkrat konča za naslednjim vogalom, ko zagledamo kakšen reklamni napis o akcijski prodaji in smo navdušeni nad možnostjo prihranka. Da je kajenje resen problem, včasih slišimo po televiziji, kdaj tudi naletimo na kakšno akcijo proti kajenju, se strinjamo, naredimo pa nič. Hvala bogu so te akcije zadnje čase vse odmevnejše, vse pogosteje trkajo na vrata naše vesti, vse več znanih osebnosti se odreka cigaretam. A vendar! Vrhunski športniki ne kadijo, pač pa njihovi sponzorji velikokrat izdelujejo tobačne izdelke ali alkoholne pijače. Tako pri nas tobačna industrija sponzorira kajakaštvo, : deskanje na snegu, odbojko na plaži, konjeništvo in avtomobilizem in še bi lahko naštevali. Upravniki slovenske države se ravno te dni odločajo o prepovedi tovrstnega izkoriščanja športnega prostora. Vendar, Če športu odvzamejo sponzorstvo finančno izredno močnega tobačnega in alkoholnega imperija, od kod bo potem prišel denar, ki ga športniki za vrhunske rezultate nevomno potrebujejo? Rešitve so zaenkrat samo še ideje, a upajmo, da bodo nekega dne uresničene. Predlog o ustanovitvi sklada za financiranje športnih dejavnosti zaenkrat namreč še ni našel poti v parlamentarne klopi. 31. maj je bil svetovni dan brez tobaka. Celjska javna tribuna in okrogla miza na temo Šport in umetnost brez tobaka sta nedvomno prispevali k osveščanju ljudi Kdo bo presekal gordijski vozel financiranja slovenskega športa in kulture, žal ostaja uganka. 15O-LETNICA PRIHODA PRVEGA VLAKA V CELJE Pred 150 leti je prva železniška proga povezala Celje s svetom, s tem pa se je pričel tudi gospodarski razvoj Celja. V obeležitev tega jubileja so Celjani pripravili vrsto kulturnih prireditev. Tako so otvorili razstave Bliža se železna cesta..., Motivi slovenskih muzejskih lokomotiv Jožeta Trpina na poštnih znamkah in Moduli društva ljubiteljev železnic. Priredili so koncert harmonikarskega in pihalnega orkestra Glasbene šole Celje ter mednarodni simpozij na temo 150 let železnic na Slovenskem. Največ pozornosti pa je na osrednji slovesnosti, ki so jo pripravili 1. junija, pritegnila parada muzejskih lokomotiv iz domovine in tujine. OPEL O AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.&fax: 063/855-975 UGODNI KREDITI do 5 let za nova in rabljena vozila LEASING na 3 leta MOŽNOST testnih voženj! ze za 32.878 DEM DOBAVA TAKOJ! Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avto alarm - kleparsko ličarska dela I Jano je imeti OPEL Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE Prodajalna gradbenega in tehnifnega blaga j TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter tel.:063 702-231 ^ betonska cvetlična korita ^ betonske plošče ^ betonske tlakovce ^ keramične ploščice 0©00000©@®EEE Možen nakup na obroke! s v ,, KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM PO 15-tih LETIH NOVO VODSTVO KS LIBOJE Pred bližajočimi volitvami v KS smo se pogovorili s kandidatom za predsednika KS Liboje, Štefanom Frecetom. nekoga nad sabo, ki te ovira. Dal sem tudi pogoj, da morajo biti v svetu ljudje, ki so se pripravljeni žrtvovati in nekaj narediti za našo KS. Zato lahko rečem, da sem v veliki meri tudi sam predlagal kandidate v svet KS. Moram pa poudariti, da so vsi ti imeli podporo tudi v anketi.” Lahko poveste, kdo so to? “Seveda. Anton Ožir (Bmica); Anton Kitek in Silvo Zorko (Kasaze); Marko Gabrovšek, Ivan Lukež in Jože Rehar ml. (Liboje); Vida Zorič (del Zabukovice)." Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava za notranje zadeve Celje je 23. maja na tiskovni konferenci prestavila rezultate zaključene preventivne akcije Kolesar in novo preventivno akcijo Hitrost ubija akcija kolesar Preventivna akcija Kolesar je po vsej Sloveniji potekala od 15. aprila do 10. maja. V tem času so policisti kolesarjem, pri katerih so ugotovili kakršno koli kršitev cestno-prometnih predpisov, razdelili zloženko Kolesar. Na takšen način je bilo na območju UNZ Celje pri postopkih na cesti razdeljenih 1300 zloženk. Policisti so opravili tudi 97 obiskov na osnovnih šolah, pri čemer so naleteli na zelo dober odziv otrok, staršev in učiteljev. Staršem kolesarjev do 14. leta starosti, pri katerih so policisti med akcijo ugotovili nepravilnosti v ravnanju v prometu ali tehnično pomankljivo opremo njihovih koles, so poslali 55 dobrohotnih obvestil. Akcijo Kolesar so razširili tudi na voznike koles z motorjem in motornih koles. Ugotovili so, da premalo kolesarjev in voznikov motornih koles uporablja čelado. Izjema so različne organizirane skupine rekreativnih kolesarjev. V dneh izvajanja akcije Kolesar so policisti v območju celjske regije obravnavali 439 prometnih nesreč, med njimi štiri prometne nesreče kolesarjev. Nobene od teh štirih nesreč niso povzročili kolesarji. Ismeni §9 Km/h ili rnunjl! AKCIJA HITROST UBIJA V lanskem letu se je na slovenskih cestah zgodilo 38.826 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 415 oseb. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, ki je kot vzrok za nastanek prometnih nesreč že vrsto let na prvem mestu. Zaradi neprilagojene hitrosti je lani na slovenskih cestah umrlo 166 ljudi oziroma 40 odstotkov vseh mrtvih v prometnih nesrečah. Na cestah celjske regije je v lanskem letu zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo 25 oseb. Zaradi tega so policisti poostrili preventivne in represivne ukrepe. Pri kontroli hitrosti z radarjem so ugotovili za 59 odstotkov več kršitev prekoračitve hitrosti kot v enakem obdobju lani. Od 25. maja do 25. junija bo tako potekala preventivna akcija Hitrost ubija. Aktivnosti te akcije bodo policisti izvajali pri redni kontroli prometa, med skupinskimi in poostrenimi nadzori, med radarskimi in laserskimi nadzori, izvajali pa bodo tudi kontrolo hitrosti s pomočjo pregledov tehnografskih vložkov. Vsem voznikom, pri katerih bo ugotovljena prekoračitev hitrosti, bodo razdelili zloženko Hitrost ubija. Zloženko bodo razdelili tudi vsem povzročiteljem prometnih nesreč (če ti v nesreči ne bodo sami poškodovani), katerih vzrok bo neprimerna hitrost. Prav tako bodo zloženko prejeli tisti vozniki, ki bodo prekoračili hitrost še v okvirih dovoljenega limita. Če voznik pri dovoljeni hitrosti do 100 km/uro preseže hitrost do 5 km/uro, ali če pri dovoljeni hitrosti nad 100 km/uro preseže hitrost do 10 km/uro, se mu izreče le opozorilo. Izjema so seveda območja, kjer so še posebej ogrožena življenja, kot na primer bližina vrtcev in šol. Za meritve prekoračitve hitrosti policisti med drugim od marca uporabljajo tudi radar Muha nova 6F, ki je novejši, bolj avtomatiziran, manj viden in zato zelo učinkovit. Težko ga je ločiti od drugih objektov ob cesti. Na tiskovni konferenci so načelnik Inšpektorata policije UNZ Celje Bojan Vrečič ter inšpektorja za promet Franci Klanjšek in Janko Kolar izrazili obžalovanje, ker mnogo predlogov sodnikom za prekrške zastara. Po njihovem mnenju je kazen učinkovita le, če je izrečena takoj. NATAŠA VERK Kako gledate kot kandidat za predsednika KS Liboje na, lahko bi rekel, prve demokratične lokalne volitve? “Saj veste, kako je z demokracijo. Povsod rabi veliko časa, da v resnici zaživi, pri nas v Libojah pa mogoče še malo več. Po tako dolgem času se ljudje navadijo pasivnosti in jim je praktično vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Mogoče še malo kritizirajo in se hudujejo na ulici, to pa je praktično vse. Dokaz za to je naša anketa, ki je bila edina oblika predlogov krajanov za kandidata v svet in predsednika KS (nihče drug ni niti poskušal sklicati zbora krajanov ali kako drugače vprašati krajane za mnenje). Od približno 800 vprašalnikov, ki jih je poštar raznosil po gospodinjstvih, smo jih prejeli nazaj samo okrog 12 . Tem ljudem bi se rad zahvalil, ker so vsaj malo pomagali, da smo lahko sestavili volilno listo.” Po tej anketi imate absolutno večino. Mislite, da bo tako tudi na volitvah? “V tem je bila tudi moja smola. Prej sem že namreč vse prepričal, da za to nimam časa in da sprejmem kandidaturo samo v svet KS. Ko pa smo pregledovali predloge, so mi prisotni iz komisije dali jasno vedeti, da bom moral ugrizniti v to jabolko.” Pa vendar, kaj je bilo odločilno, da ste sprejeli kandidaturo? “Po treh dneh pogajanj (pozno v noč) in obljubam, kako bodo vsi pomagali, so me prepričali, s tem, da bom delati tako in tako moral, bo pa tako celo lažje, kot če imaš Slišali smo, da so Liboje na zvit način dobile enega kandidata več kot Kasaze. “Če sem malo zloben, je bilo tako napisano v predlogu odloka, na katerega ni bilo pripomb s strani KS. No, na osnovi predlogov je razvidno, da želim to popraviti, odvisno je samo od volilcev. Poglejte, Jože Rehar ml., ki ima hišno številko Liboje, praktično stanuje na Bmici, Anton Ožir pa stanuje na naslovu Bmica 1, to pa bolj spada v Kasaze. Bolj pomembno pa je to, da so to ljudje, s katerimi sem prepričan, da lahko nekaj premaknemo.” Kaj pa če kandidati, ki jih vi predlagate, ne bodo izvoljeni? “Nič hudega, pa nam ne bo treba delati. Vseeno pa se mi zdi škoda kraja, ki upam si trditi, zaostaja na vseh področjih in brez svežih moči ne bo sprememb.” Vaši načrti, če boste predsednik? “Predsednik s prazno blagajno nima veliko možnosti, zato bo prva skrb priskrbeti čim več denarja za KS.” Na primer? “Predvidevam, da se Ingrad Gramatu slabo piše, če se v naši blagajni ne bo videlo, da imamo v Libojah kamnolom. V mislih imam še veliko podobnih stvari, kot je npr. zemlja, ki so jo rudarji plačali, najemnino pa pobira država itd. Ne bom več našteval, počakajmo do 16. junija, vem, da je ogromno zamujenega, mislim pa, da vse le še ni. S. J. DOGODKI Dr. JOŽE MENCINGER O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU Društvo ekonomistov Celje je pretekli teden pripravilo 12. tribuno tržnega gospodarstva, na kateri je s svojim referatom nastopil tudi dr. Jože Mencinger. Dr. Mencinger je izrazil prepričanje, da se mora Slovenija čim prej spopasti z upadanjem gospodarske aktivnosti, brezposelnostjo, inflacijo, zunanjetrgovinskim primankljajem, težavami v tekoči bilanci in z javnim dolgom. Naša vlada naj bi imela največ težav z zadrževanjem inflacijske rasti. Po povečanju cen v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ki so dosegle 4,4-odstotno rast, je razvidno, da bo treba korigirati letošnjo programirano inflacijo. Dr. Mencinger predlaga enoodstotno mesečno rast cen. Meni tudi, da postaja slovensko gospodarstvo s svojimi bruto plačami, državnimi izdatki in socialnimi transferji vse bolj nekonkurenčno. Skrb zbuja tudi zmanjševanje obsega posojil gospodarstvu in povečevanje posojil prebivalstvu, kar na eni strani povečuje potrošnjo, na drugi pa povzroča tehnološko zaostajanje. Poseben problem predstavljajo stavke v negospodarstvu, ki jih bo po mnenju dr. Mencingerja sprožila zdravniška stavka. Uspešnost stavk za višje plače v javnem sektorju namreč zmanjšuje uspešnost tako imenovanih stavk za delo. Podjetja, ki propadajo v teh časih, po besedah dr. Mencingerja propadajo zlasti zaradi vse manjše konkurenčnosti oziroma prehitre rasti realnih bruto plač in stroškov države. TUDI ŽABE PREČKAJO CESTO Ekološki forum Liberalne demokracije Slovenije vabi na slovesno otvoritev obnovljene ceste ob Slivniškem jezeru pri Šentjurju pri Celju, pod katero so prvič pri nas zgradili tudi podhode za dvoživke. V svetu se s tem problemom ukvarjajo že vrsto let, pri nas pa je to prva tovrstna akcija. Cesto ob jezeru bo v četrtek, 6. junija, ob 16-ih odprl minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. SPOMLADANSKI PIKNIK Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Žalec prireja 8. junija pri Lovski koči na Gozdniku že sedmi Spomladanski piknik. To priložnost bodo izkoristili za srečanje članic in članov, simpatizerk in simpatizerjev stranke, občanov in občank ter vseh ljudi dobre volje. Program bo pester. Pripravili bodo strelsko tekmovanje, nastop Godbe na pihala Zabukovi-ca, predstavitev Ženskega foruma, otroško delavnico in zabavni program. Navzoče bosta pozdravila Franc Tratar, predsednik OO ZLSD Žalec, in dr. Rado JBohinc, predsednik sveta ZLSD. BANKA CELJE PRENOVILA AGENCIJO PREBOLD Agencija Prebold posluje v Preboldu že od leta 1972 dalje. V prostore, kjer posluje danes, se je preselila leta 1984. Spremembe v bančnem poslovanju in želja banke, da zagotovi svojim varčevalcem več diskretnosti, je po 12 letih poslovanja zahtevala temeljito posodobitev enote. Že nekaj časa se namreč v banki trudijo, da vsakega komitenta obravnavajo kot posameznika pri vsaki storitvi, ki jo nudijo svojim strankam._ 87 NOVIH GASILCEV Gasilska zveza Žalec je tudi letos pripravila trimesečni tečaj za nižje gasilske častnike, ki ga je opravilo 87 gasilcev in gasilk iz 34 prostovoljnih gasilskih društev. V programu usposabljanja je bilo 50 ur teoretičnega dela in 35 ur praktičnih vaj. Ob koncu tečaja so novi gasilski nižji častniki obiskali poklicne gasilce v Gradcu in prostovoljno gasilsko društvo Lebering, prav tako v Avstriji._____ [CIZEJ... PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE RENTNO VARČEVANJE V BANKI CELJE Banka Celje je za svoje Vendar privarčevana sredstva varčevalce pripravila novo rentno ohranijo enako vrednost, kot če zavarovanje kot obliko dolgo- bi jih varčevali v markah. Zbrani ročnega varčevanja z valutno denar bo banka obrestovala ves klavzulo. Takšna oblika varčcvan- čas varčevanja in izplačevanja ja omogoča, da se polog in dvig rente, višina obrestne mere pa bo denarja opravita v tolarskem odvisna od pogodbenega zneska, znesku, s tem da se na dan Doba rentnega zavarovanja je vplačila preračuna tolarski depo- lahko različna, najnižje mesečno zit v markah, po izteku varčeval- vplačilo varčevalne premije pa nega obdobja pa se privarčevani znaša 50 mark v tolarski proti- denar spet preračuna v tolarjih. vrednosti. ŽALSKO GOSPODARSTVO NI STABILNO Lani je imelo povprečno po 87 podjetij v žalski občini vsak mesec blokiran žiro račun več kot pet dni za povprečen znesek 650.000 tolarjev. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 1214 delavcev, kar je 17 odstotkov vseh zaposlenih v žalski občini. V mesecu aprilu letos se je število blokiranih podjetij povzpelo na 102, povprečni blokirani znesek pa na 693.000 tolarjev. Likvidnostne težave se po mnenju Agencije za plačilni promet zaostrujejo predvsem zato, ker žalskim podjetjem primanjkuje kvalitetnih dolgoročnih virov sredstev. To ogroža tudi dolgo- ročno stabilnost žalskega gospodarstva. Lani je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 82.815 tolarjev. Najvišje plače so imeli zaposleni v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti, gradbeništvu in kmetijstvu, najnižje pa v prometu in zvezah ter financah. Plače zaostajajo tako za povprečjem območnega gospodarstva kot tudi za republiškim povprečjem. Zaposlenost se je zmanjšala zlasti v predelavi kovin, strojni industriji ter proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, povečala pa se je v gradbeništvu in financah. METRSKO BLAGOT POZAMENTERIJAt MODNI DODATI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K n - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - izbira blaga za birmanska K VI p oblačila P IR. - nova kolekcija blaga IR A t chanel vzorcev - velika izbira svile - mečkana viskoza - mikrojibre vseh vrst /t f K - enobarvne mikrojibre in viskoze K - vzorčaste mikrojibre in viskoze - svilene rute n P K, - hlačne nogavice Lift up P IR A N KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM GOSPODARSTVO 5. junij 1996, St. 31 IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki občine Žalec so se v četrtek, 30. maja, zbrali na izredni seji občinskega sveta. Pri obravnavanju predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986 - 2000 in spremembi srednjeročnega družbenega plana občine Žalec so svetniki predložili nekaj amandmajev. Ti so se med drugim nanašali na umirjanje ter sanacijo deponije v Ložnici in na ureditev novega bencinskega servisa. Teh amandmajev po županovem mnenju ne bi smeli sprejeti, saj bi morali prej iti skozi enak postopek kot ostalo gradivo odloka, vendar so se svetniki odločili za sprejetje amandmajev. Najbolj se je zapletlo pri obravnavanju gradnje novega bencinskega servisa, saj sta bili predlagani dve lokaciji na območju enega kilometra. Nihče od lastnikov teh dveh lokacij še nima pridobljenih vseh potrebnih soglasij, zato je župan dejal, da je do takrat bolje imeti dve železi v ognju in ne le enega. Svetniki so se odločili, da ni smiselno imeti dveh bencinskih servisov na tako majhnem območju, zato so izglasovali, da se zgradi samo eden od obeh. Svetniki so obravnavali tudi bazena Prebold in Vransko. Glede prvega so se strinjali, naj steče postopek denacionalizacije, s čimer bi rešili problem pravne neurejenosti glede lastništva tega območja. Glede vranskega bazena pa morajo strokovne službe pripraviti ustrezno gradivo do naslednje seje, ko naj bi svetniki razpravljali tudi o tem problemu. N.V. NOVA LJUBLJANSKA BANKA V CELJU 23. maja so na Mariborski 1 v Celju odprli podružnico Nove Ljubljanske banke. V njej bodo opravljali vse bančne storitve na enem mestu, posebno pozornost pa bodo namenili osebnemu pristopu pri urejanju bančnih poslov. Svojim komitentom bodo ponudili storitve Teledoma ter široko paleto plačilnih, kreditnih in poslovnih kartic. Preko Nove Ljubljanske banke se bo mogoče vključiti v omrežje Westem Union-a, ki omogoča pošiljanje in prejemanje denarja od kogar koli in kjer koli v 100 državah po vsem svetu. Na otvoritvi celjske podružnice Je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč v prisotnosti celjskega župana Jožeta Zimška ter drugih uglednih osebnosti Celja in okolice izročil direktorju Splošne bolnice Celje vrednostno pismo v višini milijon tolarjev. Ta sredstva so namenjena nakupu ultrazvočne naprave za neboleč pregled srca na pediatričnem oddelku. Marko Voljč je dejal, da se Nova Ljubljanska banka vrača na področje, na katero jo vežejo dobre poslovne vezi. Izrazil je mnenje, da bi bilo potrebno število bank v Sloveniji racionalizirati tako, da bi bile kar najbolj učinkovite. Menil je tudi, da v Celju in širši Savinjski dolini obstaja dober gospodarski potencial. Vizija Nove Ljubljanske banke je osredotočiti se na komitenta, zadržati vodilno vlogo v Sloveniji in postati srednjeevropska banka. Celjski župan Jože Zimšek je dejal, da bo njena podružnica gotovo dala dodaten zagon našemu gospodarskemu prostoru. N.V. ŽANA MARKET MANEL TP Žana Žalec je v petek, 24. 5. odprla skupaj s podjetjem Manel d.o.o. iz Laikove vasi že tretjo franšizno prodajalno v Laikovi vasi. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki gospodarstva in vaščani._________ BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Uradnem listu RS določila zgornjo mejo sredstev, do katere smejo družbe za upravljanje sprejemati vplačila sred-štev. Ta poteza, ki se je pozneje izkazala za zelo nespretno, je najbolj prizadela samo eno družbo, to pa je Proficia-Dadas, saj je bila edina, ki je že do takrat upravljala z bistveno višjimi sredstvi, kot jih je limitirala Agencija. Po mnenju omenjenega organa nadzora je ta višina v danih okoliščinah ustrezna do nivoja 3,5 milijard SIT. Verjetno se Agencija ni zavedala občutljivosti zadeve in posledic, ki jih takšen administrativni ukrep lahko povzroči. Zadeva se bo verjetno v teh dneh razpletla na Ustavnem sodišču, saj je Proficia-Dadas sprožila s pritožbo ustavni spor. V takih okoliščinah je potekala letošnja pomladan-ska, že 13. konferenca Ljubljanske borze, ki je vse udeležence seznanila s precej zanimivimi temami, ki so ali pa še bodo postale aktualne. Dogodek, ki bo vsekakor zaznamoval trgovanje z vrednostnimi papirji, je prenos natisnjenih prinosniških vrednostnih papirjev iz SKB Auruma, ki je do sedaj opravljala hrambo le-teh, na račune posameznih komitentov pri Klirinško depotni družbi, ki bo od sedaj naprej skrbela tudi za poravnavo poslov. Zaustavitev trgovanja zaradi prenosa je trajala dlje, kot se je predvidevalo. Marija Rančigaj BORZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd _________ŽALEC PONOVNO SPROŠČENO TRGOVANJE V obdobju od zadnjega pisanja v prejšnji številki smo bili priča pomembnim dogodkov v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi. Verjetno je zgolj naključje hotelo, da se je zasedanje skupščine delničarjev Ljubljanske borze, d.d., katere delničarji so vsi člani te institucije, vršilo ravno v najbolj kriznem času trgovanja z vrednostnimi papirji, če seveda le-tega ovrednotimo s slovenskim borznim indeksom (SBI), s katerim se spremlja nihanje tečajev pri trgovanju z najpomembnejšimi delnicami, ki so uvrščene v kotacijo A in B. Ob zaključku dneva 14. 5. je znašal samo 1000,06 točk in se je tekom dneva spustil celo pod ta nivo. Tisti, ki se s temi posli že ukvarjate, veste, da je edino, kar je v prid temu indeksu ob teh nivojih, zelo majhen promet in morda ponovna priložnost za nakupe. Ni pa naključje, da se je SBI spustil tako nizko, saj je od marca meseca vztrajno drsel navzdol, ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev omejila vplačilo točk investicijskih skladov s tem, ko je z objavo v SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC ŽALEC (063) 715-573 LJUBLJANA (061) 14-05-111 Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. • Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). » Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic. » SveUijemo in upravljamo s premoženjem strank Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! Pogovor z Miranom Farčnikom iz podjetja FAMIS, d.o.o. VISOKA KVALITETA ZA MANJ DENARJA Proizvodno - storitveno in trgovsko podjetje Famis d.o.o. iz Stopnika pri Vranskem je pri nas eno redkih podjetij, ki kmetovalcem poleg prodaje nove in stare kmetijske mehanizacije kmetovalcem nudi generalna popravila le teh. O prednostih take ponudbe smo se pogovorili z njenim direktorjem. “Avgusta 1993 smo pričeli servisirati traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Nato smo našo dejavnost razširili še na prodajo traktorjev in kmetijske mehanizacije,” je povedal Miran Farčnik. “Ker smo traktorje in kmetijsko mehanizacijo popravljali po vsej Sloveniji, smo videli, kaj ljudje potrebujejo. To smo jim sklenili ponuditi po kar najbolj ugodnih cenah.” Njihova ponudba artiklov in storitev je pestra in zanimiva. Obsega prodajo in popravila traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije ter odkup starih traktorjev in njihovo obnovo. “Naša prodaja novih traktorjev obsega traktorje tipov Same, Hurlimann, Zetor, ZTS, Univerza!, Agrozet, Fiat in Torpedo, po potrebi pa kupcem uredimo tudi kredit,” je dejal Miran Farčnik. “Ukvarjamo se tudi s komisijsko prodajo; hitro in ugodno prodamo vašo rabljeno mehanizacijo, v prodajo pa sprejemamo vse tipe traktorjev ter tudi ostalo rabljeno mehanizacijo. Nudimo tudi možnost kasnejšega odkupa.” V njihovo ponudbo sodi tudi montiranje hidravličnega volana in hidravličnih zavor. Oboje je za voznike traktorjev zelo funkcionalno in finančno ugodno. Na zalogi imajo tudi več rabljenih traktorjev Universal, IMT, ZETOR in DEUTZ. “Vsi rabljeni traktorji so v brezhibnem stanju, na zalogi pa je tudi ostala rabljena mehanizacija. V našem podjetju odkupujemo stare traktorje, jih popolnoma popravimo in nato prodamo po zelo ugodni ceni. Ljudje prepogosto stremijo za specialno opremljenimi traktorji, ki jih morda na svojih kmetijah niti ne potrebujejo, cena takih traktorjev pa je tudi zelo visoka, saj znaša od 30.000 do 40.000 DEM. Mi pa ponujamo mnogo cenejše rabljene, a popolnoma prenovljene traktorje.” FAMIS, d.o.o., pa seveda ponuja tudi nove kmetijske stroje. Na zalogi imajo samonakladalne prikolice SIP, prikolice MLAZ in Tehnostroj, sejalnice, trosilce hlevskega gnoja, kosilnice BCS, cisterne, odrivne deske, obračalnike, cisterne in še mnogo drugega- “Sklenili smo nove pogodbe s češkim proizvajalcem Agrostroj Prostejov za prodajo njihovih traktorjev v Sloveniji in na Hrvaškem. To so traktorji od 16 do 50 konskih sil za vinogradnike in manjše kmetije. Sklenjeno imamo tudi pogodbo za prodajo traktorjev ZTS UR IV, opravljamo pa tudi njihov kompleten servis. Ti traktorji imajo od 80 do 100 konjskih moči ter so cenejši od traktorjev, uvoženih iz Italije. Kot novost na slovenskem trgu uvažamo traktorje RENAULT, ki so prav gotovo razred zase v sedanji ponudbi traktorjev na našem trgu. V prodajnem programu so poljedeljski, hmeljarski ter vinogradniško-sadjarski traktorji. Kupiti jih je mogoče na leasnig ali na kredit. Kupcem ponujamo tudi traktorje DINO, ki so primerni predvsem za vrtičkarje. Z italijanskimi partnerji pa ne bomo več sodelovali, saj se ne držijo rokov, zaradi česar lahko nastanejo veliki problemi." V podjetju FAMIS je osem redno zaposlenih, iščejo pa še dva sposobna mehanika. Prizadevajo si, da bi lahko v 24-ih urah, ne glede na to, od kod bi lasnik poklical, traktor popravili. V svojih delavnicah opravljajo vsa popravila od manjših do generalnih. V prihodnje si želijo vsa popravila, opraviti na samem terenu. “Nakup traktorjev postaja vse težji, zato imajo kmetovalci vse bolj dotrajane traktorje,” je dejal Miran Farčnik. “V naših delavnicah traktorje povsem prenovimo, v ta namen pa smo uredili novo lakirnico. Pripravljamo tudi lastno mešalnico barv. Obnavljali bomo zavorne čeljusti in sklopne dele. Tako bo mogoče cel traktor obnoviti pri nas, na enem mestu. Za manj denarja ponujamo našim strankam visoko kvaliteto. Prilagajamo se trgu ter ponujamo poceni tisto, česar na trgu primanjkuje oziroma je predrago.” Prizadevajo si tudi urediti svojo okolico in modernizirati svoje prostore. Njihov največji problem predstavlja neurejena cesta, po kateri stranke težko pridejo do njih. TALIJA M. PO NAROČILU IZDELUJEMO VSE VRSTE Obiščete nas lahko vsak delovni dan med 8.00 -13.00 in 15.00 -18.00 uro. MIZARSTVO KOVAČ Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel.: 063/ 831 681 SLIKOPLE ŠKARJI, KI ZA SABO POČISTIJO Franc Romih je lastnik slikopleskarskega podjetja ERPLESK iz Polzele. Kot samostojni obrtnik dela že od leta 1991, v petih letih pa je s svojim podjetjem dosegel zavidljivo raven tako v kvaliteti slikopleskarskih storitev kot tudi v velikem povpraševanju strank po njih. Franc Romih "Zdaj, ko je sezona za sliko-pleskarska dela, smo zaposleni vsak dan in delamo tudi po dvanajst ur," je povedal Franc Romih. Pa tudi skozi vse leto je dela do-volj. Le pozimi si lahko privoščimo nekaj dni počitka." V Erplesku sta poleg lastnika redno zaposlena dva delavca. Dva sta zaposlena pogodbeno, en njihov delavec pa trenutno služi vojaški rok. Opravljajo sliko-pleskarska in pleskarska dela, fa-saderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela. Njihova posebnost je delo na vrveh, s pomočjo katerih lahko dosežejo tudi zelo nedostopna mesta. Opravljajo notranja in zunanja slikopleskarska dela in pleskarska dela na stavbnem pohištvu, vse to za indivudealne naročnike in za podjetja. Med njiho-vimi strankami so tako že bila podjetja Gradis, San-les in Elektro Šempeter. Konkurenca je zelo huda," pravi Franc Romih. "Zato se je treba boriti za dejo, ga zadržati ter ga opraviti kvalitetno in v dolo- čenem roku. Tudi sam delam, čeprav sem lastnik, saj tako še bolj stimuliram svoje delavce. Sprejmemo vsako naročilo, naj bo veliko ali majhno, za sabo pa vedno počistimo. Veliko mi pomenita zadovoljstvo in nasmeh stranke." Po svojem kvalitetnem delu so znani po vsej Sloveniji, delajo pa tudi preko meja. Franc Romih se zaveda, da obrtnik ne more na hitro obogateti, ampak morajo biti njegovi cilji dolgoročni ter usmeijeni v modernizacijo. Na srečo je pri nas mogoče dobiti zelo kvaliteten slikopleskarski material, težje pa je s primernim kadrom, ki ga ni dovolj. "V zadnjih dveh letih nismo bili nikdar brez dela," je povedal Franc Romih. "Delamo tudi reklamne napise po zidovih. Opažam, da so vedno bolj moderne raznobarvne fasade in starinski stil stavb, tapete pa zamenjuje bela barva." Dokaz uspešnosti podjetja Er-plesk z Brega 79/c na Poželi je tudi v tem, da je bila izbrano za slikopleskarska dela na osnovni šoli v Zrečah. NATAŠA VERK PRI TROJČKIH Na Polzeli je restavracija z imenom Pri trojčkih, njen lastnik pa je Ferdo Zabukovnik. Restavracija, ki stoji v lepem, mirnem okolju, je odprta od leta 1977 in bo prihodnje leto slavila že svojo dvajseto obletnico delovanja. Restavracija Pri trojčkih na Polzeli Odprta je vsak dan razen srede, vendar še na ta dan pripravljajo malice. 40 do 45 na dan jih pripravijo, v zadnjem času pa je po njih še večje povpraševanje, saj se v bližini gradi avtocesta. Poleg malic ponujajo tudi nedeljska kosila, sprejemajo zaključene družbe in pripravljajo poročna slavja. Za večja slavja sprejmejo do 60 gostov, saj vedo, da mora v restavraciji ostati tudi dovolj prostora za ples. V restavraciji Pri trojčkih delata zakonca Zabukovnik, še dva zaposlena, poleg teh pa zaradi velikega obiska ob sobotah in nedeljah zaposlijo tudi honorarne delavce. Ker je v restavraciji veliko dela, pomagata tudi sinova Ferda Zabukovnika. Zavedajo se, da mora biti hrana kvalitetno pripravljena, prisegajo pa na popolnoma domačo hrano. Obroki niso na hitro pripravljeni, pač pa si za pripravo jedi vzamejo čas.Tudi gostom se pozorno posvetijo in se potrudijo, da so ti z obiskom restavracije resnično zadovoljni. Zaradi tega se njihovi gosti mnogokrat vračajo in ima restavracija Pri trojčkih mnogo stalnih obiskovalcev. TALIJA M. Pripravljene mize pričakujejo mladoporočenca in svate Je Janez Kladnik z Ljubnega najmočnejši človek na svetu?____ Z ZOBMI JE DVIGNIL 116 KILOGRAMOV Gospodar na kmetiji Kozel v Planini na Ljubnem kot za šalo Z zobmi dviguje ljudi. Ni za verjeti, da je v 171 centimetrov visokem in kakšnih 74 kilogramov težkem Janezu, ki mu znanci praviji Ivan, toliko moči. Pa je vse čista resnica in še več. Obiskali smo ga in pred našim fotoaparatom je nekajkrat kot za šalo z zobmi dvignil svojega nečaka Božidarja Kumpreja, ki mu tehtnica pokaže osemdeset kilogramov. Pač ni bilo težjega pri roki. Z Ivanom smo spregovorili tudi o njegovem življenju, ki je bilo vse prej kot lahko. Je zato tako močan? Nikoli ga ne bolijo zobje »Začelo se je pred 25. leti, ko se je kmet iz Tera, Martin Visočnik, ki je bil pravi velikan, hvalil, da je z zobmi nesel dava škafa (mera!) ovsa vzdolž »hiše« in nazaj, ki je merila kakšnih sedem metrov. Izračunal sem, da ni bil oves niti tako težak - bilo ga je okrog 40 kilogramov. Dobil sem veselje in poskušal z zobmi dvigniti vrečo s petdesetimi kilogrami koruze. Treniral sem doma v prostem času, in ko sem vrečo prenašal brez problemov, sem se lotil ljudi. Bilo je ob veselih priložnostih, kot so kresovi, gavde in podobno,« je povedal Janez Kladnik. In res je Janez počel neverjetne reči. Nekoč so morali okrog neke ženske, ki je bila zelo debela in je tehtava 90 kilogramov, sestaviti dva pasova. Janez jo je dvignil in nesel kot peresce. nad tlemi. Ljudje v oštariji so bili vsi iz sebe, dogodek pa je posnela videokamera. Bilo je veliko takšnih in drugačnih dogodivščin. Nekoč je prišlo do prepira, ko je hrust nad 100 kilogrami zagotavljal, da bo pretepel Janeza in njegove prijatelje. Janez pa mu je zabrusil v obraz, da ga bo z zobmi vrgel iz gostilne. In res ga je prijel Akcija: Božidar je v Janezovih zobeh, Tanja nadzoruje nacističnem taborišču Namenjen je bil namreč za nem Ausvvitz kriva temu, da je umrl že po devetih letih zakona. Na kmetiji je ostala Antonija s sedmimi otroki - zadnji, Vinko, je umrl kot dojenček. Tudi Franc je že končal svoje kratko življenje, sicer pa poleg Janeza na domači kmetiji ________ Jožica in Janez ob Klemenovi četrti svečki Janez Kladnik In, kakšen je sistem dvigovanja? »Tehtanec« stoji, boljše pa je, če pasu sploh ni, ampak nosi »žrtev« jeans hlače. Janez je dosegel rekord na neki ženitvi v Belih vodah. Možakar je tehtal 116 kilogramov, pa je vendarle zabingljal kakšnih 25 centimetrov za pas in odnesel čez prag. Pri Požarniku oziroma v Rdeči Dvorani je dvignil krepko čez sto kilogramov težkega upokojenega miličnika Suhorepca, da bi slednji skoraj z glavo prebil strop. Kratki so, prav drobceni, manjkajo le štirje. Nikoli ga ne bolijo. V začetku tega nenavadnega športa so ga skela le vratna in hrbtna vretenca. Križna nikoli, mogoče zato, ker dviguje iz počepa... Bo Janez prišel v Guinessovo knjigo rekordov? Najverjetneje ne, saj ga ni bilo niti na kateri od slovenskih televizij. Vedno ga je spremljalo trdo delo Ko sta se jemala Janezova starša, se je pisalo leto 1952. Antonija se je rodila na kmetiji višje v Planini, Janez je bil naslednik. Bržčas je bila njegova Kalvarija v uničeval- živita še Alojz in Peter, streljaj daleč si je zgradila hišo Jožica, Marijo in Toneta bi srečali drugje. Si lahko predstavljate, kaj je morala Antonija prestati, da je vzdržala s težavno hribovsko kmetijo in kopico otrok? Ker so starejši odhajali, in ker je bilo veliko dela, je Janez opravil le sedem razredov osnovne šole. naslednika na posestvu, kar je leta 1981 tudi postal. Istega leta sta z Jožico, ki jo je spoznal po prihodu od vojakov, dobila Tanjo in Klemena. Izgledalo je, da se je življenje uredilo. Pa ni bilo tako. Jožica je nenadoma umrla in Janez je mislil, da se mu je porušil svet. K sreči je bila tu mama Antonija in njena velika ljubezen, s katero je vzgojila otroka v njunih najresnejših letih. Danes je na pokopališču na Rosuljah na Ljubnem tudi ona. Da bi bila mera pelina polna, je leto dni pozneje, ob katastrofalnih poplavah plaz močno poškodoval hlev in hišo. Potrebno je bilo začeti z gradnjo nove, ki ob našem obisku še ni bila povsem dokončana. Je pa zato simpatična Tanja prav dobro vedela, da pojde v septembru v gospodinjsko šolo v Velenje, v istem mestu bo tudi Klemen - na strojni tehnični. Janez se je trdno odločil spraviti ju do poklica. Kaj pa sam? Najbolj pogreša žensko roko. Sicer pa je dela ogromno. V hlevu je osem krav in konj za povrh. Boste končno porekli: “Potem pa res ni nič čudnega, da Janez z zobmi dviguje več kot sto kilogramov?” Franc Furland Nova pota slovenske trgovine__ FRANŠIZING Franšizing je oblika sodelovanja med poslovnimi partnerji, ki je Pri nas še premalo poznana, v svetu pa zelo razširjena, saj tam na ta način posluje kar 30 odstotkov maloprodaje. Med njimi naj omenimo le svetovno znana podjetja, kot so McDonald’s, Dairy Queen in Benetton, ki zelo uspešno poslujejo po načelu franšizinga. Vendar pa so se tudi nekatera slovenska podjetja zavedla pomembnosti takšne oblike poslovanja, v kateri vidijo Prihodnost tudi naši priznani marketinški strokovnjaki. Med Prvimi v Sloveniji se je za franšizing odločila tudi Žana Žalec. Franc Rezar, pomočnik direktorja TP ŽANA Žalec y Sloveniji si franšizing šele utira pot. O tem se sicer veliko govori, vendar se še premalo Poznajo pravila in ozadje franši-zinga,” je povedal Franc Rezar, pomočnik direktorja Žane Žalec. V Sloveniji je precej kvazi oblik franšiznega odnosa; pod imenom franšizing se pogosto skrivajo le kupoprodajne, komisijske ali celo konsignacijske pogodbe. Mi smo se temu izogibali, zato smo imeli več Priprav na to, da bi zadostili vsem kriterijem franšizinga in da bil franšizing praktično izved-jiv. v Žani Žalec smo se držali pravil Mednarodnega franšiznega združenja.” ^ Žani Žalec niso hiteli, ampak 50 svojo franšizno mrežo širili Premišljeno, razumno in postopo-ma- Prepričajo se, da njihovi poslovni partnerji ustrezajo krite-nJern, ki jih postavlja Mednarodno združenje franšizerjev, krati pa tudi pravilom, ki si jih je Žana Žalec postavila sama, ozirajoč se na tržne razmere v svojem okolju. Kaj pa sploh je franšizing? “V našem podjetju je franšizing osvojen kot strateška usmeritev in predstavlja sredstvo za širjenje maloprodaje s prenosom podjetniškega ter organizacijsko tehničnega znanja in izkušenj, naše tehnologije in osvojenih internih standardov na naše poslovne partnerje, ki so se temu voljni podrediti oziroma to znanje osvojiti,” je dejal Franc Rezar. “Gre za zelo čist odnos, kjer oba poslovna partnerja popolnoma obdržita svojo formalno-pravno subjektiviteto, se pa drug drugemu poslovno podrejata. Jemalec franšize sprejema določena pravila igre, ki jih opredeljuje franšizna pogodba. Bistvo franšizinga je spoštovanje teh pravil. Pravijo, da je to nekakšna oblika poroke. Poslovna partnerja, ki sta se za to obliko poslovanja zavzela in jo sprejela, sta se s tem odločila za dolgoročno sodelovanje, ki ne pozna velikih toleranc. Vse je treba urejati v strpnem medsebojnem sodelovanju, s ciljem obdržati ta odnos, od katerega imata koristi oba. Jemalec franšize ponuja svojo mikrolokacijo, svoja poslovna sredstva, predvsem lokal, opremo in kadre. Žana Žalec kot dajalec franšizing paketa ali tako imenovani franšizor, ponuja znanje, izkušnje, asortiman blaga, marketinške prijeme, poslovno informatiko, propagando ter dobro in na tržišču uveljavljeno ime. V tej kombinaciji skušamo dosegati optimalne koristi za oba partnerja. Pogodbeni odnos formalno ureja franšizna pogodba, ki v našem primeru vsebuje vse bistvene elemente in značilnosti, ki jih določa Mednarodno franšizno združenje. Predvsem gre za uporabo blagovne znamke dajalca franšizinga, v tem primeru torej Žane Žalec, za pravice opravljanja dogovorjenih poslov, pravice uporabe marketinškega programa in koriščenja pomoči dajalca ter nenazadnje za plačilo pristopnine. To je nekakšna vstopnica za vstop v franšizno prodajno mrežo. Tu gre za precejšnje vsote, ki jih morata oba partnerja, tako prejemnik kot tudi dajalec franšize, vložiti v skupni projekt. Na strani prejemnika so to vsa osnovna sredstva z lokacijo, objektom, opremo in kadri, na strani dajalca pa so to izkušnje, znanje, organizacija, postopki, marketinški splet aktivnosti, usposabljanje kadrov, sprotna spremljava poslovanja, dobavni tokovi blaga. Franšizna pogodba mora biti oblikovana tako, da ni le teoretično ustrezna, ampak jo je mogoče izvajati tudi v praksi. Za velik uspeh v Žani Žalec štejemo prav to, da nam je uspelo teoretično znanje, pridobljeno v letih iz tuje strokovne literature in na raznih seminarjih, preliti v praktično raven. Naš cilj namreč ni imeti enostransko pogodbo, ki bi zatirala partnerja, saj na ta način tudi sami ne bi ničesar pridobili oziroma bi bila takšna zveza samo kratkoročnega značaja.” S franšizingom so v Žani Žalec začeli v oktobru 1994. Takrat so odprli prvo franšizno prodajalno Žana Market Aldo na Ostrožnem v Celju. Pol leta za tem so odprli drugo prodajalno Žana Market Sel v Letušu, po enoletnem predahu pa so 24. maja letos odprli še prodajalno Žana Market Manel v Laikovi vasi. “Franšizni odnos ni za vsakogar,” je mnenje pomočnika direktorja Žane Žalec. “To je nadvse zahteven in dolgotrajen postopek. Je dolgoročno sodelo- vanje med partnerjema, ki temelji na izkušnjah in znanju dajalca ter pripravljenosti prevzemnika za zagotavljanje stalnih izvajanj obveznosti, ki jih je po franšizni pogodbi sprejel. To je čvrst partnerski odnos, katerega temeljna značilnost je spoštovanje pogodbenih obveznosti med partnerjema. Franšizing je repriza uspešnega poslovanja, ni pa čarobna palica za propadajoče podjetnike, ki niso pripravljeni tedensko delati 70 ur ali več. To je osnovna premisa podjetniške filozofije, in če kje, potem se to izraža ravno v franšiznem odnosu.” V letu in pol je že moč oceniti prve uspehe. V Žani Žalec jim ni žal, da so se na franšizing pripravljali strpno in premišljenoj saj je bila to prava pot do uspehov. “O naši franšizni mreži se lahko izrazim samo pohvalno,” je dejal Franci Rezar. “Imeli smo srečo ali pa se moramo zahvaliti našim premišljenim kriterijem in internim standardom, da smo se pogovarjali s korajžnimi ljudmi. Naši poslovni partnerji so bili pripravljeni sprejeti pravila igre in se odreči nekaterim svojim subjektivnim hotenjem ter svoje možnosti spojiti z našimi. Obseg poslovanja se nam na teh lokacijah zvišuje. Vendar nikdar nismo povsem zadovoljni, temveč od samih sebe zahtevamo vedno več in boljše uspehe, saj vidimo, da jih je mogoče doseči. Kriteriji, ki smo jih postavili, so strogi in dosežejo jih le poslovni partnerji, ki res vzdržijo tempo razvoja. Boljše je prej priti do osipa, kot da bi do problemov prišlo kasneje, ko se franšizing že izvaja. Nočem reči, da je prav vse idealno, saj pride povsod, kjer se dela, tudi do prej nepredvidljivih problemov. Zato pa je potrebno imeti tudi določeno mero tolerance, saj se vsega ne da zapisati v pogodbo. Nastale probleme je treba reševati med samim poslovanjem, da se ohranja trden odnos med poslovnima partnerjema.” Ker so zadovoljni z rezultati, si želijo v Žani Žalec svojo franšizing mrežo še razširiti. K temu so vabljeni vsi samostojni podjetniki in kapitalske družbe, ki izpolnjujejo zahteve franšizne pogodbe. Pomebni kriteriji so: primerna lokacija s trdnim tržnim zaledjem, primernost objekta in opremljenost objekta, kadrovska zasedba in ne nazadnje primernost direktorja tega podjetja oziroma nosilca samostojne podjetniške dejavnosti. Pomembno je, kako se ta vključuje v okolje in kakšen je njegov odnos do ljudi. Prav tako mora jemalec franšize imeti urejeno vso dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev. Mi- Minimalna doba franšizne zveze je pet let, saj manj ni mogoče zaradi velikih stroškov na obeh straneh. Žana Žalec skuša ponuditi kar najbolj širok franšizing paket. Če je potrebno, s strokovnim znanjem sodelujejo pri projektiranju objekta, svetujejo pri nakupu in načrtovanju opreme ter pri sprejemanju in usposabljanju kadrov. V Žani Žalec usposabljajo kadre od 14 dni do enega meseca. Učijo jih o urejanju prodajalne, o prevzemu blaga, prodaji, blagajniškem poslovanju, o celotnem procesu računalniškega spremljanja blagovnega toka, skratka o vsem, kar je potebno poznati v trgovini. Izkušnje kažejo, da se je izobraževanju treba pozorno posvetiti. Kot dajalec franšizinga tudi opremijo trgovino, poskrbijo za institucionalno in konkretno marketinško propagando ter se dogovorimo o protokolu otvoritve prodajalne. Nato z našimi kadri še nekaj tednov intenzivno spremljamo poslovanje prodajalne. Tudi naprej iz ozadja spremljamo poslovanje, da lahko še pravi čas ukrepamo, če je to potrebno. Predvsem pa smo aktivni na komercialnem področju, saj se na vseh franšiznih prodajnih mestih dogajajo iste stvari kot v Žani Žalec. Te prodajalne so redno oskrbovane, redno seznanjene in informirane o vseh prodajnih akcijah naših dobaviteljev, prav tako se tam odvijajo degustacije, nagradne igre, žrebanja in podobno. Tudi v pogledu cen in pogojev je sistem enoten. Tudi kartica Žana se uporablja na vseh teh prodajnih mestih. Blagovni tokovi tečejo preko njihovih nabavnih poti, dopuščajo pa direktne dobave svežega blaga, ki ne prenese dolge poti, kot so kruh, mleko, zelenjava. Ponujajo 100-odstotni pravi franšizing zaprtega tipa za področje živilske stroke, saj imajo v tem močno pozicijo in kom-plektno ponudbo. Zagotavljajo torej 100-odstotno oskrbo z blagom, propagando, vključevanje v vse prodajne aktivnosti, razkrivajo svoje poslovne informacije in skrivnosti, razkrivajo naše elemente kalkulacije. Franšizing zahteva zaprtost in medsebojno zaupanje, sicer je lahko sistem izigran in informacije zlorabljene. Zaradi uspehov svoje franšizing mreže v Žani Žalec, ki letos jeseni praznuje 20-letnico svojega obstoja, pripravljajo še otvoritev četrte franšizing prodajalne. Ob tem pa so v obeležje svojega visokega jubileja prenovili veleblagovnico v Žalcu, popestrili in razširili svojo ponudbo, pripravljajo pa tudi odprtje zimskega vrta. Sergio Benčič, direktor podjetja SEL, d.o.o. in vodja franšizing enote Žana Market Sel, Letuš: ŽANA market SEL “S franšizingom smo zelo zadovoljni. Ko smo pričeli s svojo dejavnostjo, je bilo to manjše družinsko podjetje brez večjih izkušenj. Žana Žalec nam je z marketingom, idejami in tudi sicer priskočila na pomoč. Tako smo odprli trgovino, ki zdaj dobro posluje. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali s sodelovanjem z Žano Žalec. Tudi drugim priporočam, naj se oglasijo pri Žani in se prepričajo, kako uspešno je mogoče poslovati kot jemalec franšizinga.” Janez Jager, direktor podjetja MANEL, d.o.o. in vodja franšizing enote Žana Market Manel, Latkova vas: “Naše poslovno sodelovanje v franšizingu z Žano Žalec teče šele nekaj dni, vendar ŽANA market MANEL se je že pokazalo, da je dosežen namen, ki smo ga imeli. S franšizno ponudbo prehrambenih izdelkov smo želeli privabiti čim več kupcev, ki bi vsak dan prihajali v našo prodajalno. Sodelovanje z Žano Žalec je dobro, na to pa smo se pripravljali dva meseca. Veliko smo se dogovarjali o tem poslovanju in Žana Žalec nam pri tem zelo pomaga. Lahko rečem, da se precej dobro usklajujemo.” Alenka Dobnik, direktorica družbe ALDO, d.o.o. in vodja franšizing enote Žana Market Aldo, Ostrožno: “Mislim, da je ta oblika poslovanja zelo primerna za male in srednje trgovce. Za- ZANA market ALDO gotavlja varno obliko poslovnega sodelovanja z izkušenim in prekaljenim partnerjem, ki zagotavlja široko ponudbo blaga in sprem- ljavo v poslovanju, tako da se mi v prodajalni lahko čim bolj posvečamo svojim kupcem, prodaji in urejanju prodajalne. S franšizingom smo zelo zadovoljni, priporočamo pa ga še drugim. Z njim smo pridobili na imenu, večjem asortimanu blaga in na redni ponudbi artiklov.” Za_ zaključek lahko rečemo, da je Žana Žalec je trgovsko podjetje, ki se v tržnem prostoru uspešno poslovno uveljavlja in z bogato ponudbo blaga živilske in neživilske stroke ter računalniško vodenim poslovnim procesom postaja zanimiv poslovni partner. Malim in srednje velikim trgovcem ponuja sodobno obliko pogodbenega sodelovanja po sistemu franšizinga. Ni odveč omeniti njihov slogan Strokovnost in izkušnje uresničujemo v praksi. Zavedajo se, da nihče ni slučajno dober in da do uspeha vodijo krajše ali daljše poti... Prepričani so, da v Žani poznajo krajšo pot do uspeha, zato vabijo vse, ki nameravajo začeti na novo in tiste, ki so ugotovili, da sami niso kos vse večji konkurenci, da razmislijo o njihovi ponudbi in se vključijo v Žanino franšizno prodajno mrežo. Nataša Verk mA mm u mA mi ŽANA f&mmmBMMžm Veleblagovnica ŽANA Žalec, PC LENA Levec, franšizne prodajalne na Ostrožnem, Letušu in novo odprta v Laikovi vasi pri Preboldu. OLJE SONČNI CVET U ^ u SIR GA UDA »f. oh* ^4» ms® iztemtn&jgli 'U PRALNI PRAŠEK \ .JUTRO MIKAL 2,4 kg OBIŠČITE NAS NAJCENEJŠI NAKUPI SO V POSLOVNIH ENOTAH ŽANE I SOL INVICTUS -SOL IUSTITIAE ^ Pokrajinskem muzeju v Celju bo do nadaljnjega odprta zanimiva razstava o zgodnjem krščanstvu na celinskem Hrvaškem, ki je bilo takrat del rimske province Panonije. Razstava je gostujoča in je Plod večdesetletnega sistema-tičnega dela Arheološkega muzeja iz Zagreba, njen namen pa je vzpodbuditi nadaljnjo raziska-vo na tem področju, kajti starokrščanska umetnost na celinskem Hrvaškem je bila v primerjavi z arheološko bogato dokumentirano Dalmacijo vselej odrinjena na stranski tir. Nosi naslov SOL INVICTUS - SOL IUSTITIAE, kar prevedeno v slovenščino pomeni Od Nepremagljivega Sonca do Sonca Pravičnosti. S tem naslovom je zaznamovano pomembno obdobje v utrjevanju krščanske vere, bo je odločilno vlogo pri njenem ukoreninjanju in s tem ukore-ninjanju Kristusa - Sonca Pravičnosti na področju takratne rimske države igral monotei-stični kult Boga Sola Nepremagljivega Sonca. Ker je bil med vsemi poganskimi verstvi krščanstvu najbližji, je s tem krščanstvo, ta nekoč krvavo Preganjana vera, samemu rimskemu imperiju postajalo vedno bolj dojemljivo. Z uvedbo So-lovega kulta se je namreč v Poplavi poznoantičnih verskih gibanj rodila vera v enega Boga, ki je kot taka utrla pot krščanstvu. Kult Boga Sola - Nepremagljivega Sonca je razglasil za vrhovno božanstvo cesar Avre-lijan (270-275), prvi "cesar kristjan" pa je že nekaj desetletij kasneje postal Konstantin, ki je bil predtem goreč Solov častilec. Zaradi idejnih sorodnosti sta se ti dve religiji na nek način tudi stapljali ter druga od druge Prevzemali teološke in simbolne Prvine. In ravno o tej prevzeti simboliki, na drugi strani pa o čisti" krščanski simboliki, govori Pričujoča razstava. V tem obdobju so namreč tjudje tudi vsak najmanjši uporabni predmet krasili z motivi, v katerih so prepoznavali simbole svoje vere. Gre za predmete izkopane v žarnih gro-btsčih na področju antičnih središč, kot so bila Mursa (Osijek), Siscia (Sisak), Cibalae (Vinkovci), Aqua Issae (Varaždinske Toplice) in kjer so bile ^ 4. st., ko je krščanstvo postalo državna religija, ustanovljene tudi prve krščanske škofije. Tako si lahko ogledamo novce, ki imajo na zadnji strani upodobljenega boga Sola z žarečo krono na glavi ali pa raznorazne obeske z vrisanim krogom, v katerem so križna to razporejeni žarki. To je motiv, ki je na eni strani simbol boga Sola - Sonca (žarki), po drugi strani pa so ga, ker so v njem videli več križev, prevzeli tudi kristjani. Ker je bilo krščanstvo sprva prepovedano, so bili tudi simboli temu primerni, torej prepoznavni samo kristjanom; mnogo je t.i. fibul (sponk za oblačila) v obliki križa ali pa ribe, ki je simbol vernika, nato zakovic z motivom palme, ki je atribut mučencev, posod in žar okrašenih s štirilistnimi rozetami, ki spominjajo na križ. Presenetljivi so drobni, natančno izdelani okrasni predmeti, kot so lasne igle, katerih glave so izdelane v obliki goloba, ki je simbol Sv. Duha, miru in duše ali pa pava, ki simbolizira večno življenje, sponke v obliki obrnjene črke S, ki spominjajo na sidro kot krščanski simbol rešitve, obenem pa sama črka S pomeni upanje (lat. Špes). Veliko predmetov nosi tudi misteriozni kristogram. Z njim so okrašene predvsem oljenke, ki so že same po sebi simbol večne božje luči. Kristogram je sestavljen iz dveh črk X in P (v latinici H in R), ki sta začetnici grške oblike Kristusovega imena: HRistus. Črkama X in P sta mnogokrat pridani še prva (alfa) in zadnja (omega) črka grške abecede, ki kot začetek in konec označujeta brezmejnost Kristusovega vladanja. Najpomembnejši pa so vsekakor ostanki prvih krščanskih bazilik, kjer ne gre le za temelje, temveč tudi fragmenta fresk in cerkvene opreme s krščansko simboliko. Morda najlepša je ravno kamnita posoda iz Daruvaija, ki je služila kot krstilnica, na njej pa so upodobljeni trije ptičji pari (golobi in dva pava), ki pijejo iz vodnjaka življenja ter zajčji par (plodnost) ob drevesu življenja. Simbolika vseh teh motivov je jasna; večno življenje v Kristusu. Maja Jerič JAKA JERŠIČ________________________ JAZ IN MOJE GLEDALIŠČE Naslov se mi zdi skoraj malce sebičen, če pomislim na številne igralce, scenografe, kostumografe, lučmane, glasbenike in druge sorodne duše, brez katerih ne bi bilo gledališča na Polzeli. Vem tudi, da ima gledališka dejavnost na Polzeli stoletno tradicijo. Ustanovni občni zbor Katoliškega bralnega društva je bil leta 1899. Moje, oziroma naše gledališče se je začelo leta 1968 z mladinsko igro Babilonski stolp. Stara zgodba o babilonskem stolpu ima tragičen konec -prepir zaradi neenotnosti. Zgodbe našega gledališča pa ne bo nikoli konec, ker nas združuje. Zelo smo bogati. Plačilo prihaja iz dvorane, ko nam gledalci navdušeno zaploskajo. Potrdilo za kvalitetno delo smo dobili po nastopu na republiški dramski reviji v Jesenicah s kriminalko MISO-LOVKA in v Velenju s komedijo KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE. Mislim, da je bilo zgodovine dovolj. Gledališče ima v svojem simbolu dva obraza - veselega in žalostnega. Smeh in solze sta nerazdružljiva elementa gledališča, ker je gledališče odraz življenja. Pravijo, da je zadnje čase pri delu z gledališčem več žalosti kot veselja in pri tem mislijo na denar. Ljubiteljsko gledališče ne potrebuje denarja, če je res ljubiteljsko. Želja po izpovedi in druženju ljudi z istimi nazori je tako močna, da premaga vse ovire - tudi slabe pogoje dela in revščino. Usmerjenost kulturnih delavcev po zaslužku ima za posledico izdelavo komercialnih predstav s vprašljivo kvaliteto. Zaradi pomanjkanja kadrov, zlasti režiserjev, so ljubitelji gledališča žrtve profesionalnih rutinerjev, kateri nimajo posluha do lastne in izvirne izpovedi skupine. Tudi gledališčnike na Polzeli muči veliko problemov. Toda, iz izkušenj vemo, težja je pot, tem večje je zmagoslavje na cilju. U. J. ŽELEZNICA NEKOČ IN DANES DANES V petek, 31. maja, so v avli Železniške postaje v Celju otvorili slikarsko razstavo Železnica nekoč in danes. Razstava obeležuje 150-letnico železnice na Slovenskem, na njej pa razstavlja 17 slikarjev in kipar.__________________________ IZ POLICIJSKE BELEŽKE nesreče pa sodniku za prekrške. RANJEN POLICIST. V četrtek, 30. maja, je ob 14.45 uri prišlo do lažje prometne nesreče na magistralni cesti v Zajesov-niku. Policisti so že zavarovali kraj nesreče in jo pričeli reševati, ko je iz smeri Ljubljane po klancu navzdol pripeljal voznik tovornega vozila s pripetim priklopnikom, 44-letni Igor L, drž. Hrvaške. Igor vozila ni uspel ustaviti za stoječo kolono vozil, zato je zavil levo. Oplazil je po avtobusu, ki ga je nasproti pripeljal 38-letni Branko G.. Po trku je tovorno vozilo zaneslo na desno, kjer je oplazil drugo stoječe tovorno vozilo, last 43-letnega Franca P., od tam pa je zapeljal v levo in trčil v stoječ službeni avtomobil policije ter ga zbil 19 m daleč na travnik. Del obroča kolesa od tovornega vozila je po trčenju v policijski avto odletel v osebni avtomobil, ki ga je iz smeri Vranskega pripeljal 35-letni Nikolaj G.. Voznik tovornjaka je vozilo uspel ustaviti na cesti, 170 m od kraja trčenja v policijski avto. Pri nesreči je lažje telesne poškodbe utrpel 25-letni policist Fredi M., ki je bil v času trčenja v službenem vozilu. Na udeleženih vozilih je po nestrokovni oceni nastalo za preko 2.500.000,00 SIT materialne škode. SMRTNO TRČENJE. 27. maja ob 15.10 uri je 44-letna Marjana D. iz Celja vozila osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Žalcu. Zunaj naselja Grajska vas je nenadoma zapeljala v levo ter silovito trčila v nasproti vozeči tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil 25-letni Tomislav M. iz Slovenj Gradca. Voznica je umrla na kraju nesreče, sopotnik, 16-letni Denis D. iz Celja, pa je bil lažje poškodovan. UKRADEL AVTO IN POVZROČIL NESREČO. 22. maja ob 17.15 uri je 18-letni Mario V. iz Velenja v kraju Rečica ob Paki iz dvorišča stanovanjske hiše odpeljal osebni avtomobil znamke Renault ^ 9 GTD, last Branka H. iz Šmartnega ob Paki. Vozilo je bilo odklenjeno, v njem pa kontaktni ključi, tako da tat ni imel težkega dela. Mario se je z avtom odpeljal proti cesti Letuš - Šmartno ob Paki. Med vožnjo je povzročil prometno nesrečo (z materialno škodo) in s kraja nesreče pobegnil. Vozilo je skril za stanovanjsko hišo Rečica ob Paki št. 61 ter se vrnil na kraj nezgode, kjer je prisotne spraševal, kaj se je zgodilo. Policisti so ga kmalu izsledili. Zaradi odvzema motornega vozila bo Mario ovaden državnemu tožilstvu. Zaradi povzročitve prometne Vozniki POZOR! Hitrost ubija! Preden do konca pohodite plin (kot voznik na sliki), vedite, da s tem ogrožate sebe in druge. VLOM V KLETNE PROSTORE. 25. maja, preko noči, je neznani storilec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka na Polzeli. Iz kleti je odtujil kolo z motorjem, znamke Tomos avtomatic A35 2A, last Davida V. in ga oškodoval za okoli 70.000,00 SIT. POREZAL SI JE ROKO. V sredo, 29. maja, ob 19.20 uri, se je v Lesnem obratu Gomilsko hudo telesno poškodoval delavec, 20-letni Igor B., iz Rako-velj. Poškodovani je na prečni krožni žagi obrezoval manjše deske. Z levo roko je segel v območje delovanja rezila, ki mu je močno poškodovalo palec. MDIO CELJE LETALSKA NEZGODA V kraju Rovt pod Menino planino, se je dne 01. 06. »6 „k„,l 14 IS,«a rjri-.tsŠTT a:,"' ‘icz —Mi Cc|.iu-_ ROJSTVA Metka PIKE KARO iz Vranskega - deklico Irena HUŠ iz Šempetra - deklico Dragica KOZELE iz Studencev - deklico Elica VODLAK iz Braslovč - fantka Marija SKUTNIK iz Ponikve - deklico Mevljude AZEMI iz Šempetra - deklico Suzana STEPIŠNIK iz Šempetra - deklico Mateja GLAVNIK iz Polzele - fantka Zlatka JAMBROVIČ iz Žalca - deklico POROKE Rajko MARČEN iz Zabukovi-ce in Alenka RIHTAR iz Vin Martin VINDER iz Črnove in Natalija LEŠNIK iz Ponikve Vladimir STROPNIK iz Male Pirešice in Karolina VENGUST iz Železnega Darko ČEPIN iz Žalca in Klavdija VIDETIČ iz Ložnice Aleš VASLE iz Ločice ob Savinji in Andreja VRTAČNIK iz Celja Ivan MEŠKO in Branka LENIČ oba iz Žalca Borut DOI-AR iz Drešinje vasi in Julija ŽVEPLAN iz Celja_________________ SMRTI Zorka VESULAK iz Levca, 85 let Ljudmila KOŠIR arija ZVIEELJ UFrancXmUFR Franc GROBELNIK ^a §lU)lWt& + Vrečttrjei/a 2, Tel.:063/7U,486,715-605 W mviUm omm5-7)7 Pogovarjali smo se predsednikom skupščine KS Polzela_ “ŽELIMO SI SAMOSTOJNO OBČINO” Stanko Novak, predsednik skupščine Krajevne skupnosti Polzela, je bil 25 let predsednik kulturnega oziroma delavsko-prosvetnega društva na Polzeli. Zaposlen je bil v tovarni nogavic kot vodja designerjev. “Leta 1988 je prišlo med krajani 'n prejšnjim vodstvom krajevne skupnosti do krize, mi pa smo bili ravno pred referendumom za vodovod Založe. Iz Založ pa je ludi moški pevski zbor, s katerim sem prepeval že 40 let. Zato, da ne bi na Založah ostali brez vodovoda, sem priskočil na pomoč. Krajevna skupnost je bila namreč brez vodstva, saj so vsi odstopili z vodilnih mest. Referendum je uspel, vodovod 2a Založe smo zgradili in nanj Priklopili tudi del Andraža. S tem se je začelo moje delo na krajevni skupnosti. Kulturno društvo je prevzel Marko Slokar, ki ga nspešno vodi. Sam sem se tudi npokojil, vendar funkcija predsednika skupščine Krajevne skupnosti Polzela zahteva od mene toliko časa, kot da bi bil še vedno zaposlen. V tem času se je pričelo govoriti 0 občinah, zato ni uspel drugi referendum za nadaljno gradnjo vodovoda. Nesrečno naključje je bilo, da je bil teden dni pred referendumom v žalski občini sprejet sklep, da mora za vodovode vsaka hiša plačati 16 tolarjev. To je zaustavilo naša prizadevanja za nadaljnjo gradnjo vodovoda.” “Kot nekdanji predsednik delavsko-prosvetnega društva nam boste gotovo vedeli marsikaj povedati o kulturnem dogajanju na Polzeli.” “Kulturno društvo na Polzeli je aktivno. Imamo moški pevski zbor, mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, vokalno skupino Adu-ramus in tamburaše. Ansambel Slovenija deluje že 25 let. Odprta le tudi knjižnjica. Pripravljamo se ta prireditev Polzelani Polzela-n°m, ki se odvija vsako leto konec junija. V poletnih mesecih je na kulturnem področju sicer malo zatišja, bolj živahno pa bo spet jeseni. Ima pa kultura na Polzeli finančne težave. Lansko leto smo opravili zunanjo obnovo doma, v tetošnji pomladi smo prebelili dvorano, radi pa bi še tapecirali stole, vendar za to zaenkrat še nimamo sredstev.” No Polzeli so zelo aktivni športniki, še zlasti v košarki in lokostrelstvu.” Res je šport na Polzeli zelo dobro razvit, vendar moramo tu videti tudi drugo plat medalje. S svojim uspehom - postali so pokalni prvaki Slovenije - so namreč polzelski košarkarji izgubili polzelsko športno dvorano, ker ni primerna za tekme evropskega pokala. V Savinjski dolini ni dovolj velike dvorane, pač pa je najbližja primerna dvorana šele v Velenju. Zdaj se na Polzeli intenzivno trudimo, da bi našo športno dvorano tako preuredili, da bo možno jeseni v njej igrati za evropski košarkaški pokal. Bilo bi namreč sramotno, če bi naši košarkarji morali hoditi na tekme v Velenje. To bi lahko bil začetek konca športa pri nas. Gradbeno dovoljenje za podaljšanje polzelske športne dvorane imamo že od lanskega leta, vendar nismo imeli sredstev za njeno dogradnjo. Zdaj smo jih zbrali nekaj iz občinskega proračuna, nekaj z republiške strani, nekaj pa od sponzorjev. Upam, da bodo do jeseni toliko usposobili dvorano, da bo možno jeseni v njej igrati. Mislim, da nimamo nobene druge izbire, kot da uredimo športno dvorano, sicer bo sčasoma šport na Polzeli zamrl. DUKATTI Popravilo kmetijskih strojev in avtomobilov Franc BAŠ Podvin 34, 3313 Polzela tel.: 063 720 625 Tudi lokostrelci so aktivni, vendar so trenutno v manjši krizi. Nekaj jih je prestopilo v mozirski klub, verjetno zaradi finančnih sredstev. Smo namreč majhna krajevna skupnost, in smo v lanskem letu dobili zelo malo sredstev od občine. Letos pa se glede občinskih sredstev obetajo boljši časi na vseh področjih. Med našimi lokostrelci je bil evropski prvak, ki pa ni mogel na Polzeli dobiti toliko finančne podpore, kot jo je imel možnost dobiti v Mozirju. Ni pa rečeno, da se ne bo kdaj vrnil na Polzelo, saj je Polzelan. Išče si pač najboljše možnosti.” “Dejali ste, da ste v lanskem letu dobili zelo malo sredstev od občine. Ali si tudi vi želite imeti svojo lastno, samostojno občino?” “Občina zdaj opravlja tisto, kar je prej opravljala krajevna skupnost: komunalne dejavnosti, torej odpadke, kanalizacijo, telefonijo, mostove in podobno. Poleg tega opravlja še tiste pristojnosti, ki jih dobi z republiške strani glede šolstva in podobnega. Vse ostalo je pa upravna enota. Vse to bi lahko opravljali tudi mi na Polzeli in to bolj^ natančno, kot pa lahko občina Žalec opravlja za 19 krajevnih skupnosti. Fizično nemogoče je, da bi lahko kdo obvladal probleme kar 19-ih krajevnih skupnosti. Prej je vsaka krajevna skupnost dobila na leto določeno višino odobrenega proračuna in se je v okviru teh sredstev naredilo, kolikor je bilo mogoče. Tako pa moramo čakati, da je občinski proračun sprejet in lahko šele tedaj pričnemo z delom. Mi že od leta 1994 vemo, kaj moramo delati, vendar za to nimamo dovolj sredstev. Tako iz leta v leto kar prepisujemo naš načrt dela. Zdaj ko smo v veliki občini, gre veliko denarja za državo, bolj malo pa pride nazaj. In tisto razdeli občina. Nič nimam proti temu, da manj razvita področja dobijo sredstva, vendar je to tudi polzelski denar, in bi jim ga rajši dali sami, kot pa da naša sredstva občina razdeli drugam. Še vedno rad povem, da smo pred 35 leti na Polzeli imeli prvi rentgen v celjski regiji. Ko pa smo prišli pod žalsko občino, so nam ga odmontirali in odpeljali v Žalec. Zakon o območjih občin in o ustanovitvi občine je zdaj v državnem zboru v drugem branju. Junija naj bi bil sprejet. Polzela ima skupaj z Andražem že od lanskega maja vloženo vlogo za lastno občino, ki bi obsegala ti dve krajevni skupnosti. Če bo vloga odobrena, bomo razpisali referendum in povabili župane sosednjih občin, Šmartnega ob Paki, Luč in podobnih manjših občin, da nam bodo povedali, kakšne so njihove izkušnje. Mislim, da se na manjšem območju da več doseči, saj je stik med ljudmi tako pristen. Polzelani se ne moremo sprijazniti s tem, da bi ves čas živeli pod žalsko občino, saj bi lahko sami veliko več naredili za razvoj Polzele, kakor pa je to možno doseči v okviru tako velike občine.” “Kakšni pa so vaši letošnji načrti za razvoj Polzele?” Kot že rečeno, imamo načrte izdelane že nekaj časa, vendar zanje ni bilo dovolj sredstev. Svoje je napravila tudi podaljšana zima, saj je veliko denarja od cest šlo za zimsko službo. Skupaj s krajevno skupnostjo Andraž delamo vodovod Dobrič - Podvinj. Do te skupne investicije je prišlo na predlog komunale, ki je izračunala, da je to najcenejša varianta. Drugo leto naj bi torej po hribovitih predelih, ki še nimajo vodovoda, res pritekla voda. Zaključujemo akcijo Čisto okolje. Ob tem lahko omenim, da imamo v naši krajevni skupnosti dve divji odlagališči na Bregu in v Malikovi jami. Za slednjega pripravljamo sanacijo. Radi bi to odlagališče zasuli z zemljo, ki bo ostala od gradnje avtoceste. Letos imamo tudi akcijo za opustitev hmeljišča tik ob šoli. Takrat ko kmetovalci škropijo hmelj, škropivo nese po šolskih oknih, tako blizu so ta hmeljišča. S tem seveda lahko pride do zastrupitve otrok. Radi bi, da bi se hmeljišče, ki je v čisto neposredni bližini šole, opustilo in bi tam nastala zelenica, ki bi otroke varovala pred škodljivimi vplivi škropljenja. Ta naj bi se raztezala kakšnih 20 metrov od šole. Imamo načrte tudi za obnovo cest in vodovoda, saj imamo še veliko cevi, ki so stare preko 30 let in ne zdržijo visokih pritiskov. Veliko interesentov imamo tudi za plinifikacijo, ki naj bi se pri nas pričela v prihodnjem letu. Urediti moramo signalizacijo na Polzeli, saj je skoraj nemogoče najti ulične številke, še sploh, če niste doma na Polzeli. Vendar moramo z občino urediti, da sprememba dokumentov ne bo predstavljala prevelikega stroška za krajane.” “Kako pa na Polzelo vpliva gradnja avtoceste?” “Omenil bi velik dosežek izpred enega leta. Dva predloga, kje naj bi potekala avtocesta, sta bila za nas nesprejemljiva, saj bi ena razkosala Polzelo, druga pa bi jo ločila od tovarne nogavic. Polze-lani in Občina Žalec skupaj smo dosegli, da bo avtocesta potekala ob robu krajevne skupnosti. Za to pa ima zasluge župan Milan Dobnik. Polzelani smo prosili, če je možno potek avtoceste prestaviti ob rob krajevne skupnosti, kar smo ob pomoči župana tudi dosegli in smatramo, da je ta dosežek pomemben za več naslednjih desetletij. Ker nam je napravil veliko uslugo, bomo župana Milana Dobnika, če bo kandidiral na državnozborskih volitvah, podprli.” “Kako pa se pripravljate na volitve v krajevne skupnosti?” “Zaključili smo zbore krajanov po vaseh za novo vodstvo krajevne skupnosti. Po vaseh, kakor so volilne enote, smo sklicali sestanke, ljudje pa so predlagali svoje kandidate za nov svet krajevne skupnosti in za predsednika krajevne skupnosti. Nismo se ozirali na strankarsko pripadnost kandidatov. Želimo, da so zastopane vasi, ne pa stranke. Vsak v vasi ve, kaj vas potrebuje, na primer, kje je treba popraviti cesto ali vodovod. V stranki pa tega ne vedo. Zato smo se odločili za takšne sestanke, s katerimi so bili krajani zadovoljni. Na ta način smo tudi dobili stik z ljudmi, ki so nam povedali, s čim so zadovoljni in s čim ne. Tako se lahko vse pogovorimo doma in se nam ni treba kregati preko časopisov. Pomembno je, da vsi krajani začutijo, da so del naše krajevne skupnosti in da lahko vplivajo na dogajanje v njej. Tudi zato bi morale biti manjše občine, da bi prišlo do boljšega stika med vodstvom in prebivalci.” “Kako pa je z gospodarstvom na Polzeli?” “Tovarna nogavic Polzela in Pohištvena industrija Garant še vedno poslujeta brez blokiranega računa. Ljudje imajo še vedno zaposlitev in plače.” “Kakšno je vaše mnenje o napovedani obnovi Novega kloštra s strani njegovega novega lastnika Andreja Savodnika?” “To lahko samo pohvalim. Na Polzeli imamo štiri objekte, ki so potrebni prenove, vendar sami za to nimamo dovolj sredstev. Malteško Komendo moramo statično utrditi, sicer se lahko po mnenju Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine podre. Za obnovitev Komende bi potrebovali 15 milijonov tolarjev. Ker sami toliko denarja ne moremo zbrati, se pogovarjamo z Malteškim viteškim redom, če bi jo bili pripravljeni prevzeti. Florjanovo kapelico pravkar obnavljamo, park Senek tudi, vendar nam manjka še približno 7 milijonov tolarjev, da bi ga primerno uredili. Novi klošter pa je poglavje zase. Veseli smo, da ga bo njegov novi lastnik obnovil s svojimi sredstvi. Občina mu je Novi klošter prodala, na Polzeli pa pričakujemo nekaj od tega denarja, da bomo lahko naprej obnavljali ostale tri objekte. V Novem kloštru smo že sami krajani opravili nekaj obnovitvenih del. Pred leti smo obnovili streho kapelice. Tudi zdaj bomo pomagali pri obnovi, kolikor bo v naši moči.” “Ali vidite obnovitev Novega kloštra kot vzpodbudo razvoju turizma na Polzeli?” “Seveda. Moram povedati, da je polzelska osnovna šola letos že desetič dobila priznanje, ker je deset let sodelovala pri akciji Turizmu pomaga lastna glava. Letos so dobili v Mariboru prvo nagrado. Ideje šolarjev bi morali razvijati naprej. Tudi dom upokojencev Senek je lahko nekakšna zvrst turizma, saj prihajajo sem družine obiskovat svoje ostarele svojce. Ko imajo košarkaši tekme na Polzeli, primanjkuje parkirnih prostorov, katere bi tudi morali urediti. Naš cilj je čim bolj urediti Polzelo, da se bo v njej lahko pričel razvijati turizem.” NATAŠA VERK OBNOVILI BODO NOVI KLOŠTER Žalski župan, prof. Milan Dobnik in lastnik podjetja BASE, d-o.o., inženiring in trgovina Andrej Savodnik sta na tiskovni konferenci predstavila pogodbo, po kateri bo podjetje BASE, d.o.o., do leta 2000 obnovilo polzelsko graščino Novi klošter. Na predstavitvi projekta o obnovitvi Novega kloštra Pogovori so potekali tri leta, sprva o sovlaganju Savodniko-Vega podjetja in žalske občine, kasneje pa o prodaji Novega kloštra podjetju BASE d.o.o. To je podjetje, ki ima svoj sedež v Nemčiji ter podružnico v Južni Ameriki, ukvarja pa se z obnovitvenimi deli in gradbeništvom. Andrej Savodnik je povedal, da je njegovo podjetje že dolgo iskalo prostore za svojo dejavnost, ker pa je Celjan, se je odločil za lokacijo v Savinjski dolini. Ta je po njegovem uinenju zelo primerna za poslovni turizem, saj leži med Mariborom in Ljubljano. V obnovo Novega kloštra bodo vlagala štiri tuja podjetja. Del objekta bodo spremenili v hotel, ki bo namenjen predvsem poslovnim partnerjem. Uredili bodo piano bar z vinsko kletjo, restavracijo odprtega tipa, pisar-ne in stanovanja za uslužbence, Prostore za rekreacijo in v zadnji fazi še bazen. Obnovljena cerkev bo služila kot galerija ler za cerkvene in koncertne dejavnosti. V Novem kloštru bodo uredili tudi muzej. Idejni projekt bo končan v letošnjem septembru, s sanacijo Novega kloštra pa bodo pričeli še letos. Objekt nameravajo dokončati do leta 2000, pod P°gojem, da ne bodo zaostala dela na avtocesti. V Novem kloštru namerava Andrej Savodnik urediti tudi svoje stanovanje. V Novem kloštru trenutno živijo trije stanovalci. Podjetje BASE, d.o.o., se je obvezalo zanje kupiti stanovanja. Pogovori za ureditev prostorov pod graščino, kjer so bili nekoč hlevi, še tečejo. Lastnik teh prostorov je Kmetijstvo Žalec, ki bo verjetno z Andrejem Savodnikom sklenilo pogodbo o prodaji, saj podjetje BASE, d.o.o., v teh prostorih ne namerava izvajati nobenih gospo-darstvenih ali okolju motečih dejavnostih, pač pa naj bi tu uredilo konjerejo. Krajani Polzele so s sklenitvijo pogodbe med občino Žalec in podjetjem BASE, d.o.o., zelo zadovoljni in so pripravljeni sodelovati pri obnovitvenih delih. Ta bodo potekala v sodelovanju z Zavodom za varovanje kulturne dediščine. Višina kupnine Novega kloštra je 371.000 DEM, BASE, d.o.o., pa jo bo odplačal v dveh obrokih do L novembra. Občina Žalec se je v pogodbi zavarovala za primer, da se dela ne bi pričela izvajati. V tem primeru pogodba ne bi več veljala, vendar je župan Milan Dobnik izrazil prepričanje, da bodo obnovitvena dela stekla ter vzpodbudila še druge k obnavljanju drugih objektov v občini Žalec. TALIJA M. JLEPOTA RO: V polzelski cvetličarni EMI, katere lastnica je cvetličarka Ema Rakun, se zdi, kot bi vstopili v pisan, dišeč vrt. Tu so rezano cvetje, šopki, lončnice, svileno in suho cvetje, poleg tega pa še okrasni lončki, keramika in drobna darila. “Cvetličarno sem odprla oktobra leta 1992,” je povedala Ema Rakun. “Kar kmalu sem si pridobila stalne stranke, saj se jim vselej prilagajam, jim svetujem in jim skušam vedno ustreči. ” Ema Rakun poleg različnih šopkov pripravlja tudi aranžmaje za žalne slovesnosti, oblikuje poročne šopke ter zavija darila. "S primernimi dodatki, ki se skladajo z darilom, je moč vsako darilo napraviti še lepše,”je dejala Ema Rakun. “Strankam tudi svetujem, kakšno cvetje je primerno za katere priložnosti. ” Njeno mnenje je, da je svileno cvetje, ki ga je po videzu že kar težko ločiti od pravega, zelo primemo za prostore brez sve- tlobe, za pisarne in kavarne ter povsod, kjer je veliko tobačnega dima. Svileno cvetje namreč ne zahteva veliko skrbi in je trajno. Tudi po naravno sušenem cvetju je v zadnjem času veliko povpraševanja. Sicer pa Ema Rakun priporoča veliko naravnega cvetja v stanovanjih, če so za to primerni pogoji. O NOVEM KLOŠTRU NJEGOVI PREBIVALCI Obiskali smo graščino Novi klošter na Polzeli in se sami prepričali, kako zelo je potrebna prenove. Začudeni smo se vprašali, kako je mogoče v takšnih razvalinah sploh živeti, pa vendar tu bivajo trije stanovalci. Eden od teh je bil na dan našega obiska odsoten, z drugima dvema, Ivanom Fajfarjem in Nado Koprek, pa smo se pogovorili, kako občutita napoved prenove Novega kloštra. zaupam, saj nas je prišel obiskat in se z nami pogovoril. Povedal nam je, da se nam ni treba izseliti. Po pravici povedano, sam ne bi rad šel stran, saj sem se v vseh teh letih navadil živeti tukaj. Skoraj vse življenje že živim tukaj. Vendar vse, kar bo novi lastnik tukaj naredil, bo boljše, kot je zdaj. Jaz pa mu bom pomagal po svojih močeh. Vesel sem, da se sploh začenja delati na Novem kloštru.” Najbolj zgovoren je bil Ivan Fajfar, ki v Novem kloštru živi že 36 let. “Graščina popolnoma propada,” je čisto na kratko orisal dejansko stanje Novega kloštra. “Komaj verjamem, da bi bilo vse to sploh mogoče obnoviti. Vendar novemu lastniku Druga stanovalka graščine je Nada Koprek, ki tu prebiva že 17 let. Do njene skromne sobice smo prišli po propadajočih hodnikih in spolzkih stopnicah. Dejala je, da bi še rada ostala tu, če bi se prostori vsaj malo uredili. “Vendar, če bi res kje dobila stanovanje, bi se pa rada preselila, saj sem tukaj tako sama. Rada bi bila bolj med ljudmi.”________________________ TRGOVINA Šlandrov trg 38 tel.: 714 252, 713-203 V/ Prednaročila za šolske učbenike in delovne zvezke ter ostale šolske potrebščine! Pikah ma več obrokov! Samo do konca junija! NA ZALOGI VES PISARNIŠKI MATERIAL 0 HONDA. BINGO 21.990 DEM /6 AC LEVEC »'-^V09 3% DODATNI POPUST za vozila MB iz zaloge! UŽIVAJMO V VOŽNJI Ko vročina pritisne in sonce zažari, marsikateremu vozniku za vožnjo v vroči pločevini več ni. Zato si marsikateri od nas želi vgraditi sončno streho v svojega jeklenega konjička. Sončne strehe nam v avto vnesejo več svetlobe, Življenjskega prostora. Sončne streha nam ne nudi samo več svetlobe in zraka, temveč tudi več udobja v vožnji. V notranjosti avtomobila se počutimo prijetno, obdaja pa nas občutek prostosti širnega neba. Sončna streha nam lahko vseh 365 dni v letu nudi veliko zadovoljstvo in popolnoma novo sproščeno počutje v avtomobilu ter omogoča pravilno prezračevanje notranjosti avtomobila skozi vse leto. Danes vam predstavljamo sončne strehe WEBASTO. Eden vodilnih svetovnih proizvajalcev sončnih streh Webasto vam ponuja več vrst sončnih streh, od klasičnih drsnih z ročnim ali električnim pomikom, do zložljivih, ki so zamenjava za kabrio strehe. JUNIOR TOP Je klasična dvižna streha z drsno ročico za nastavitev, ki omogoča več položajev stekla. Izdelana je iz kakovostnega varnostnega stekla z zaključnim okvirjem in možnostjo vgradnje sončnega roloja v sivi barvi. Velikost šipe je 748 x 378 mm. Največja možna višina odpiranja je 83 mm. STANDARD TOP Je prav tako dvižna streha z drsno ročico. Omogoča mehko nastavitev strehe v vseh položajih. Proizvajalec nam nudi dve izvedbi. Dimenzija M izvedbe je 748 x 378 mm, L izvedbe pa 802 x 390 mm. Maksimalna višina odpiranja je 70 mm. TOP SLIDER MEDIUM Je ročna ali električna pomična steklena streha s keramičnim okvirjem, ki je izoliran. Hkrati se dviguje in zdrsi nazaj. več zraka, lahko bi rekli več Je privlačnega zunanjega videza. Vetrni ščitnik je vgrajen v sam okvir strehe. Velikost strehe je 748 x 378 mm, višina odpiranja pa 38 mm. Top Slider Mediurn je ena najpriljubljenejših sončnih streh. Možno pa jo je vgraditi v vse tipe vozil. AERO TOP Aero top je zamenjava za kabrio, zložljiva streha, ki daje občutek svežine in modernega udobja. Ta izvedba nam nudi dve dimenzijski različici. Dimenzij 705 x 693 mm ali 598 x 544 mm z vgrajenim električnim pomikom za tekoče odpiranje in zapiranje. Zgornji del zložljive strehe je izdelan iz odpornih umetnih materialov. Sončne strehe nam vsekakor nudijo dodaten užitek pri vožnji. Vendar pozor, pravilna vgradnja, tekoče odpiranje in zapiranje, pravilen položaj strehe in vsi zahtevani varnostni testi, so najvažnejši kriterij, ki ga moramo upoštevati pred nakupom. Zato priporočamo nakup Webasto sončnih streh pri pooblaščenih prodajalcih in montažerjih, ki vam za opravljeno delo nudijo tudi garancijo. Za področje Savinjske doline se lahko obrnete na pooblaščenega prodajalca AVTOHIT iz Laikove vasi 34, telefon 063/ 701-749 in mobitel: 0609/638-841. A VTOMOBILIZEM 1996, 31 Stran 19 VIBRACIJE NOVE GENERACIJE Odločili smo se, da vam predstavimo avtomobil, ki se je že dodobra uveljavil na slovenskih cestah - Forda Fiesto oz. njeno najnovejšo pomladitev. Da ne bi predolgo iskali testni avto, smo za predstavitev uporabili popolnoma nov (lastniški) avto enega izmed članov našega uredništva. Kolega si je tako omislil Forda Fiesto Flair z 1,25 litrskim Zetec motorjem. Pa pojdimo k obliki. Avto je zunaj in znotraj popolnoma nov. V oči padeta predvsem nov zaobljen prednji del z masko in lučmi, ki sta razpotegnjeni v precej kiselkast nasmešek, (pri novi Mazdi 121, ki je nastala v sodelovanju s Fordom, in je Japonska različica Fieste, jim je uspel veselejši pogled v nove dni) in ravno tako zaobljen zadnji del. Tudi znotraj prevladujejo zaobljene linije in barvno usklajene prevleke sedežev, obloge vrat in barva armaturne plošče. Na njej so instrumenti in stikala razporejeni Po Fordovsko, kar pa nikakor ni slabo, saj je vse na dosegu rok. Fordovi inženirji so upravičeno ponosni na serijsko vgrajene elemente pasivne in aktivne varnosti. V vseh različicah najdemo samozatezne varnostne pasove, zategovalnike varnostnih pasov, zračno varnostno blazino pri vozniku, sedeži pa so oblikovani Protizdrsno, kar pomeni, da sedežni nagib v primeru trčenja Preprečuje zdrs potnika pod varnostnim pasom. Karoserija je ojačana pri motornem prostoru, okrepljeni so nosilni stebrički strehe in strešne prečke, prav tako pa najdemo bočne ojačitve tudi v vratih. Za doplačilo pa je na voljo še zračna vreča pri sovozniku in protiblokirni sistem. Kot smo uvodoma že omenili, smo preizkušali osnovno različico nove Fieste. Pod serijsko opremo v njej najdemo tudi temna stekla, deljivo zadnjo klop, vzglavnike PEUGEOT TOKU VELENJE tel.: 851 226 POOBLAŠČENI PRODAJALEC CELOTNEGA PROGRAMA Osebni in dostavni avtomobili ter skuterji! akcijska ponudba P - 306 profil 1,6 (2x AIR BAG, SERVO VOLAN in _ »OSTALA DODATNA OPREMA) TOREJ d.o.o., PAKA 40a, 3320 VELENJE spredaj in zadaj, digitalno uro in merilnik vrtljajev. Verjetno se strinjate, da je oprema za osnovni model že zelo bogata. Kaj pa vtisi iz vožnje? Enkratni! Vsa čast in pohvala gre popolnoma novemu motorju ZETEC SE l,25i 16 V z odličnimi 75 konjskimi močmi. Ta je izredno živahen in se rad vrti, tako da ponuja obilo užitkov tako v mestni gneči kot tudi na odprtih cestah. Na novo zasnovano podvozje je kos tudi večjim neravninam na naših cestah, krajše grbine pa povzročajo rahlo pozibava-nje, kar pa je za avto s sorazmerno majhno medosno razdaljo normalno. Avto je tudi sicer izjemno vodljiv, tako da z njim tudi pri hitreje voženih ovinkih ni težav. Fiesta je v Evropi zelo priljubljen mali (mestni, drugi) avto. Pri nas je žal tako, da si mnogi kakršnega koli drugega avtomobila ne moremo privoščiti; tako da bo takšna Fiesta postala kar družinski avto. Moramo pa priznati, da bo tudi to funkcijo izjemno dobro opravljala. Ill^rbavac 1 Rečica ob Paki 45 tel.: 063/885-218 ESCORT ESCORT FLASH+ 1,6i 16V KAT, Svrat 27.690 DEM SUPER UGODNO! ATLANTA 1.8i 16V KAT, 115 KM, SVRAT, ABS, KLIMATSKA NAPRAVA, AIRBAG, SERVO VOLAN, ELEKTRIČNI pomikstekel 36.980 DEM CENTRALNO ZAKLEPANJE. AIRBAG SERIJSKO! 17.990 DEM Z opremo Flair, Fun in Ghia, tudi z novim 16V motorjem. Karate klub Žalec se predstavlja: PETER MIKLAVC - ČRNI PAS, 1. DAN Rodil se je 10. februarja 1973. Na prvem slovenskem državnem prvenstvu mladincev je dosegel tretje mesto, lani pa je v ekipi Karate kluba Žalec dosegel prvo mesto v ekipnem državnem prvenstvu. Trenirati je začel pred osmimi leti, karate pa mu pomeni zelo veliko. Karate je postal del njegovega življenja. Poleg tekmovalnega dela je trener asistent in sodnik pripravnik. Ker študira v Mariboru, čez teden tam tudi trenira. BLAŽ SKOK - RJAVI PAS Rodil se je 24. februarja 1980. Trenirati je pričel pred šestimi leti. Leta 1993 je bil državni prvak v kategoriji mlajših dečkov. Na mednarodnem tekmovanju v Trbovljah je dosegel 3. mesto, veliko tretjih mest pa je osvojil tudi na ekipnih tekmovanjih. Na prvi pokalni tekmi v Žalcu je osvojil zlato. Karate mu pomeni način sprostitve. Njegova največja želja je, da opravi mojstrski izpit, za katerega se trenutno aktivno pripravlja in s klubskimi soborci osvojiti naslov ekipnega državnega prvaka. DP V JADRALNEM LETENJU V LEVCU V četrtek, 30. maja, so na letališču v Levcu slovesno odprli državno prvenstvo v jadralnem letenju. Začetek prvenstva je motilo precej vetrovno vreme, zaznamovala pa ga je tudi nesreča dveh jadralcev. PD POLZELA Ljudje s Polzele so že pred drugo svetovno vojno radi zahajali v hribe. In ravno ta ljubezen do gora je leta 1958 ob kozarčku v Cizejevi gostilni porodila idejo o ustanovitvi lastnega planinskega društva. Ker Savinjčani slovimo, da smo vztrajni in trmasti, je ideja obrodila sad. Štirje planinski zanesenjaki so še istega leta idejo uresničili. Kmalu se jim je pridružilo lepo število planincev iz okoliških krajev. Planinski dom na gori Oljki Foto: V. Vybihal Planinska društva so v tistih časih iskala v svoji okolici primerne gorske točke za svoje planinske postojanke. To je tudi polzelske planince vodilo k odločitvi, da na savinjski “Šmarni gori” - Gori Oljki postavijo lastni planinski dom. Ob finančni pomoči družbene skupnosti, Tovarne nogavic Polzela in prostovoljnim delom so dom pod cerkvijo tudi zgradili. Kljub temu, da je Gora Oljka postala priljubljeno zbirališče planincev iz cele Savinjske doline, z izborom upravljalcev doma niso imeli vedno sreče. Tako je dom z leti začel propadati in le pravim planinskim zanesenjakom se imamo zahvaliti, da so dom spet usposobili. Danes je ta dom spet ponos polzelskih planincev. Tako na Goro Oljko ponovno radi pridejo popotniki in planinci iz Slovenije, pa tudi tisti izven naših meja. Ob domu na Gori Oljki imajo polzelski planinci danes v oskrbi še postojanko na Vimperku, kar jim navrže nekaj finančnih sredstev za vzdrževanje postojank, organiziranje prireditev in pohodov. Radi se pohvalijo, da so njihovi člani stali na najvišjih vrhovih Evrope in Afrike, kljub dejstvu, da v svojem društvu nimajo alpinistične sekcije. S člani planinskega društva Polzela se bomo srečevali po planinah Slovenije še dolgo vrsto let. -nko Planinska koča na Vimperku 25. MAJ ŠPORTNI DAN S STARŠI - V soboto, 25. maja je OŠ Žalec skupaj z MS Žalec pripravila športni dan otrok skupaj z njihovimi starši. Na prireditvi je bilo veliko dobre volje in športnih bojev. 5. junij 1996, St. 31 REKREACIJA Stran 21 Z vetrom v laseh_ VSI NA KOLO Pomlad se je že globoko prevesila v poletje in številni ljubitelji kolesarstva so svoje jeklene ali a‘Uminijaste konjičke že preizkusi na cesti ali gozdnih poteh. . endar vas kljub temu opozarjamo na nekaj stvari, ki jih pri ukvarjanju s kolesarstvom ne gre Prezreti: 'uPorabljajte samo tehnično brezhibno kolo ‘uporabljajte odgovarjajočo kole-sarsko opremo 'Pravilno načrtujte trening in tekmovanja 'skrbite za pravilno prehrano pravilno nadomeščajte tekočine Razlogov za ukvarjanje s kolesar-stvom kot športom ali kolesarjen-Jem kot rekreativno rehabilitacijsko aktivnostjo je zagotovo ‘oliko, kolikor je ljudi, ki vozijo °lo. Nekateri od vas kolesarite zjradi dobre splošne kondicije, a si oddahnete od napornega leva, drugi s kolesom raje Potujete in spoznavate nove kraje, Judi in običaje, tretji spet zaradi športnih nastopov. Kolesarjenje aktivira celo telo, možnost nesreč je manjša kot pri mnogih drugih fizičnih aktivnostih; je aerobni šport, ki vam pomaga: •okrepiti srce •znižati krvni pritisk •povečati življenjsko energijo •izgorevati odvečne maščobe • ustvariti boljši mišični tonus: stegna, zadnjica, trebuh •zmanjšati strese in napetosti •doseči dober zunanji videz Vendar pozor! Preden se odpravite na pot, preglejte, če se vsi gibljivi deli kolesa brez zatikanja premikajo. Preglejte predvsem krmilo, vilice, pesta in pedala. Ker se vsi ti deli vrtijo preko lažajev, vsako njihovo nepravilno delovanje povzroča prekomerno izrabo kroglic in konusov, zato morajo biti ti deli podmazani z mastjo za ležaje, nikakor pa ne z oljem. Pravilno nastavite menjalnik, saj le njegovo pravilno delovanje omogoča prijetno vožnjo pri različnih obremenitvah. Največjo pozornost pa je potrebno posvetiti pregledu zavornih gumic. Pozorno preglejte njihovo obrabo in nastavitev. Prav tako preverite jeklene žice, če niso natrgane. Ko se enkrat spustite po klancu s hitrostjo navzdol, si ne privoščite napake. Posledice so lahko katastrofalne. Preverite še vaše pnevmatike, na glavo obvezno nataknite čelado, v žep pa priročno žepno baterijico, saj nikoli ne veste, kdaj boste prišli domov. Saj veste, varnost je na prvem mestu. Naslednjič: POMEMBNO JE PITI SPORTIdBMfl • gorska kolesa SCOTT • kolesarska oprema SCOTT (majice, hlače, rokavice, čevlji, bidoni...) BANDERA —^ (Altus, Gripshift) e: 063 442 335 Žalec: 063 715 184 A Cl CIMOS CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. O SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE Na zalogi vsa vozila: 852 AX, ZX, ZX Break, XANTIA, EVASION, XANTIA BREAK Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 V prodaji od 1.6.1996 dalje UGODNI KREDITNI POGOJI OD ENEGA DO PETIH LET, LEASING, NAKUP STARO ZA NOVO.. TRGOVINA DorV POLZELA Tel.: 063 / 720 - 548 AKCIJSKE CENE - rezanci ozki in široki - VRHNIŠKI 175,00 - olje bučno Petovar 1/1 483,00 - goveje kocke - KNORR (132g) 297,00 • sok multivitaminski - ROTTALER 1/1 138,00 - barcaffe (lOOg) 152,00 - rozine (400g) 119,00 - čokolada BALI (200g) 229,20 - detergent PRIL BF BALSAM (500ml) 234,00 - jedilni servis (31 delni) 4.664,40 mmm® vam Timi Z nakupom nad 5.000 SIT vas TRGOVINA DORV obdari s kavo barcaffe! PROSTOR ZA VSE OSMOŠOLCE Nekatere celjske srednje šole bodo v prihodnjem šolskem letu omejile vpis prvošolcev, vendar hkrati ponudile dodatne izobraževalne programe ter tako zagotovile možnost nadaljevanja šolanja vseh, ki končujejo osmi razred osnovnih šol. Vendar to še ne pomeni, da se bodo vsi osmošolci lahko vpisali na željeno srednjo šolo. Prvi vpis osmošolcev na celjske srednje šole kaže, da so največja razhajanja med interesi otrok in razpisanimi mesti na poklicnih šolah. Na Srednji trgovski šoli so povečali vpis za poklice prodajalcev, ekonomskih tehnikov in poslovnih tajnikov, vendar so zaradi prevelikega števila prijav vpis omejili. Na Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli so povečali število vpisnih mest za poklic pomožne šivilje in prometnega tehnika, hkrati pa za pomožne šiilje omejili vpis na dva oddelka in na tri oddelke za vpis za izobraževanje frizerjev. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem so povečali možnost vpisa za šolanje kuhaijev, hkrati pa omejili vpis za izobraževanje natakarjev in gostinskih tehnikov. Na Srednji vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli bodo letos prvič pričeli izobraževati tudi cvetličarje, vpisa pa niso omejili na nobenem od razpisanih programov. Na Srednji ekonomski šoli v Celju so povečali število vpisanih mest za šolanje ekonomsko-komercialnih tehnikov, v programu trgovska akademija pa vpis omejili. Na Šolskem centru v Celju bodo šolali več zidarjev, vpis pa omejili za šolanje gradbincev, elektrikarjev - energetikov in elektrotehnikov - elektronikov. Tudi na Gimnaziji center in na I. gimnaziji Celje so vpis omejili. Na Centru srednjih šol v Velenju so povečali število vseh vpisnih mest, omejili pa so vpis v gimnazijski program in program izobraževanja rudarskih tehnikov. Talija M. KMETOVALCI IN VRTIČKARJI POZOR! NOVO V NAŠI TRGOVINI - IN-SILIR - SILIRANI DODATEK ZA VSE VRSTE KRME, KI JO SILIRAMO, - VOLUHOLOVKE - PROIZVAJALEC JAMČ1100% ULOV, - NUDIMO VSE VRSTE KRMIL ZA ŽIVINO, - MLEKOVITZA TELIČKE ŽE ZA 5.625,00 SIT, - VSE VRSTE SEMEN, -ZEMLJO ZA LONČNICE IN VRTOVE, - BIO GNOJILA IN SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN - "UNICHEM" - RAZNO ORODJE (KOSE, SRPI...) . - LAK IN LEPILO ZA PARKET, - LAMALNI PARKET- BUKET, JASEN - BI OH IT PREMAZI Kmetijska trgovina Orova vas 1/b Polzela tel.: 063 721 008 VRTNE KOSILNICE, 4 TAKTNE, BRIGS MOTOR 3,5 KM, JŠIRINA 51 cm ŽE ZA 24.590,00 SIT SVOJIM KOPJEM SE ZAHVALJOJEMO ZA ZAUPALE. ŠE VAPOEJ VAS VABIMO NA OBOJNE NAKOPEli MOJA BABICA Ona je ena izmed mojih najboljših starejših prijateljic. Na žalost je že zlezla v stara leta, kajti jaz si želim, da bi bila vedno ob meni. Malo je podobna svoji mami (pokazala mi je njeno sliko). Malo manjša je od mene, podobna je vitki hruški. Ne, saj ni predebela - popolna je. Njen zadržani obraz, ki ni na gosto posejan z gubami, krasita dva kot z ogljem namazana biser - oči. Lasje so podobni ebenovini in so z majhnimi kodrčki posejani po njeni čudoviti okrogli otroški glavi. V sredini obraza se kljubovalno svetlika njen majhen in raven nos. Na njenem čelu so dolge gube, ki se skrčijo, ko napeto razmišlja, in se zjasnijo, ko se smeji. Usta ima tudi majhna (kot jaz) in ko se smeji, pokaže vrsto umazano belih majhnih zob. Pred slabim letom si je poškodovala nogo, zato ima eno bolj odebeljeno od druge. Po nogah in rokah se ji poznajo žile, pa ne močno. V ušesih nosi okrogle uhane. Včasih se ji na rokah pojavi tudi zlati prstan. Ob posebnih priložnostih se odišavi z zelo pretanjenim prfumom, ki ga lahko dobro vonjam, ko jo nežno objamem. Je sramežljiva, vendar sem jaz to spoznala šele pred kratkim.^ Čudno, ne? Prijazna tiha oseba je, ampak se lahko hitro razburi. Šele pred enim letom sva se zbližali in zdaj mi je ena najboljših prijateljic. Velikokrat, ko pridem, po učenju v dnevno sobo, sedi na sedežni - postrani in si z roko podpira glavo ter kritizira osebe na televiziji. Rada tudi komentira med gledanjem televizije, zato si velikokrat skočiva v lase. Njena shramba je vedno polna sladkarij. To je oseba, brez katere bi naša družina težko shajala. To je... Hana HABJAN, 7. a ■. _______ OS Vere Šlander, POLZELA ŽALSKO SOŽITJE V PORTOROŽU Šc polna vtisov sedim za mizo in ko stopiš vanjo, začutiš njeno toplo tiho razmišljam o teh prekratkih dušo. Prav lepo smo se počutili v dneh vikend seminarja v Porto- njej. Obiskali smo tudi staro rožu. Vem, da bomo vsi starši še romat nično mesti Piran in za Hr,!«r. J im., K „ __________ X ---- ------ L*.. i u t-tnorvr ZT.ivvctl Ij. JL JU v lastnih izkušenj. Tudi predavatelji, srca otrok vsedla tudi Portorožka pa čeprav predavajo nam življenj- Marina s prelepim ladjevjem. A ob sko vsakdanjost v teoriji, povedo večerih ni bilo utrujenosti. Oči so vedno kaj novega. Vsak nasvet, bile sicer rdeče, a le od kopanja v nam življenje dela lažje in tako bazenu z morsko vodo. Noge so vemo, da bomo zdržali dlje. bile na »poskok«. Ob veseli glasbi Najlepši pa je občutek sprejetosti, in umih prstov enega od očkov, ki občutek, da v našem življenju pol- so bežali po tipkah harmonike so nem vsponov in padcev, »pobira- nas zasrbeli podplati, nja« svoje osebnosti, nismo sami Zadnji dan, nas je obiskal še ko tlakujemo lastne poti, poti v predsednik zveze SOŽITJE iz svetu drugačnosti, imamo nekoga, Ljubljane, g. Škof in nam tudi sam ki nam stoji ob strani, nam zna izrekel nekaj spodbudnih besed. 552da .................. i"us cto ti*»o l o * Al TN HELLO IZ LONDONA! Kakor je zadnje dni mračno in hladno vreme v Londonu, takšen naj bo tudi začetek mojega pisma. Zase in za vas sem obiskala Londonske grajske ječe oziroma London Dungeons. Navkljub grozljivemu in hladnemu imenu, me je “pogrela” vstopnina, ki znaša kar 7 funtov in pol. Vendar sem morala kmalu priznati, da jo je bilo vredno plačati, saj je ogled grajskih ječ izredno zanimiv, še sploh za koga, ki ga zanima zgodovina. Otrokom je vstop seveda dovoljen le v spremstvu staršev. Kot ponavadi v vseh večjih muzejih, galerijah in podobnih zanimivih stavbah, imajo tudi v Londonskih grajskih ječah organizirane vodiče za turiste. Že pred vhodom v ječe med vstopajočimi hodi nekakšen menih z belo popudranim obrazom, ki resnično spominja na samo smrt. Čisto tiho hodi med ljudmi, si izbere kakšno žrtev in nato nepričakovano zatuli nanjo. Tudi jaz sem bila počaščena z njegovo Pozornostjo, ko mi je nadvse glasno priznal: “Nekoga, kot si ti, bi pa res rad pokončal!” No, v tem smislu se je nadaljeval moj ogled grajskih ječ, ki so urejene tako, da res pričarajo vzdušje preteklosti. Z voščenimi lutkami so prikazani različni načini mučenja in usmrtitve, najbolj zagreti pa se imajo tudi možnost fotografirati v eni izmed takih grozljivih poz na posebej za to pripravljenem in opremljenem mestu. Za vsakega obiskovalca Londona, ki nima ravno preobčutljivega želodca, je ogled Londonskih grajskih ječ po mojem mnenju obvezen. Prav tako slabo, kakor je občutljivejšim lahko v Londonskih grajskih ječah, pa jim je lahko tudi ob jutranjih televizijskih lalk-showih. V teh oddajah se ne ustavljajo pred nobeno temo in pred nobenimi, Z(t moje pojme še tako neprimernimi posnetki. Pogovarjajo se 'o vsem: o bolezenskih depresijah, o prekomerni teži, o težavah visokih žensk, o najlepših moških, o lepotnih operacijah, o raznih družinskih težavah in skratka o vsem, kar bi lahko zanimalo povprečnega gledalca ob angleškem zajtrku. Ob pogovoru o tem, kaj storili z ljudmi, ki fizično in umsko niso zmožni samostojnega življenja, pa mimo pokažejo detajle najrazličnejši operacij. Prav tako se pri Pogovoru o tetoviranju ne ustavljajo pred bližnjimi posnetki vnetij, ran, brazgotin in podobnim. Drugače pa moram še enkrat poudariti, da so Angleži zelo prijazni m zelo kulturen narod. Veliko hodijo v kino, čeprav je na voljo nešteto izposojevalnic z najnovejšimi videokasetami. Med temi so zelo popularne videokasete televizijskih nadaljevank in seveda humoristične nanizanke Mr. Dean. Angleži velikokrat jedo v restavracijah. Pri pripravljanju hrane so zelo natančni glede roka uporabe, sicer pa je poleg tega na vsaki embalaži pol-pripravljene hrane napisano, kako se hrana pripravi In koliko ima kalorij. Opazila sem, da je redko kateri Anglež zelo debel. Moderno je seveda biti vitek, vendar se tu nihče več ne Pogovarja o številu kilogramov, pač pa o številki konfekcije, ki jo nosi. Na ulicah sem opazila kar precej tako anoreksičnih žensk, da nekatere niso več mogle hoditi brez podpore spremljevalca. Sicer Pa so izložbene lutke ene najbolj nenaravno suhih, kar sem jih kdaj videla. Uživajte v poletju! DOMINIQUE & trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 0^* ZENSKE IN MOŠKE VISKOZNE BLUZE 0®* ŽENSKE POLETNE OBLEKE IS" MAJČKE MODNIH VZORCEV BS* OTROŠKI POLETNI KOMPLETI mmsimmm več mm Pred odhodom na počitnice: SOLARIJ Sončna svetloba na nas vpliva blagodejno in spodbuja določena dogajanja v organizmu (npr. sintezo vitamina D in imunski sistem). Nevidna UV (ultravijolična) svetloba je odgovorna za številne dobrodejne in pa škodljive vplive sonca. Če se ji predajamo zmerno našo kožo obarva rjavo in tako okrepi njeno lastno varovanje. Poleg tega se na koži ustvari roževinasta plast, zadebe-litev, in tudi ta varuje pred poškodbami zaradi ultravijolične svetlobe. Janina), ki se pokaže tako da koža porjavi. Pri prehitrem in pretiranem izpostavljanju soncu nezaščitena koža ne uspe pravočasno napraviti dovolj zaščitnega melanina in UV žarki prodrejo v globino. Posledice se kažejo kot opekline kože prve stopnje: koža je živo rdeča, vroča in rahlo nabrekla; ali opekline druge stopnje: na koži se napravijo še mehurji. Take nevšečnosti ponavadi nastanejo v poletnih mesecih, ko se nepripravljeni izpostavljamo močemu soncu. Napadalno reklamiranje sredstev za sončenje v zadnjih letih pri ljudeh vzbuja vtis, da lahko ob uporabi takšnih sredstev sonce preprosto izklopijo. Na ta način je kozmetična industrija vsa vprašanja, povezana z razmišljanjem o prednostih in škodljivosti sončnih žarkov, skrčila na en sam “faktor”. Ljudje pa se na račun ugodja žal vse preveč odpovemo lastnemu razmišljanju. S svetlobnimi filtri izključimo opozorilne signale (bolečino, pordelost, vnetje ipd.), vendar z njimi ne preprečujemo Ultravijoličnih žarkov je več vrst. Najpomembnejši in najmočnejši so UV žarki: A in B. Poleg koristnih učinkov imajo UV žarki tudi več nezaželenih. Na površini kože lahko povzročijo opekline in v globokih plasteh kože propadanje elastičnega tkiva, ki se kaže s pojavom gub in gubic, kar povzroča ostarel videz na koži. UV žarke krivimo tudi za nastanek rakastih bolezni na koži. Ko se izpostavljamo soncu, se telo brani proti prodiranju UV žarkov v globje plasti kože s tvorbo barvila (me- dolgotrajnih poškodb celic in i-munskega sistema. Na soncu namreč ostajamo veliko dlje, kot nam dovoljuje naš lastni varovalni čas. Takšne nevšečnosti ponavadi nastanejo v poletnih mesecih, ko se nepripravljeni izpostavljamo močnemu soncu. Najbolj naravno se jim izognemo tako, da začnemo z zmernim sončenjem že pred pričetkom nove poletne sezone v solariju, ki je s pomočjo merilca UV A žarkov in najnovejše tehnologije zagotovljen nadzorovan pravilen proces sončenja. DUO P RIM A VERA Ko življenje postane glasba DUO PRIMAVERA prihaja iz Polzele. Matjaž Jeršič (tonski tehnik Radia Celje) in Bojan Pustinek (komercialist) sta se že v rani mladosti odločila, da bo glasba njun moto v življenju. Kot glasbenika sta začela sodelovati že v šolskih klopeh, ko sta skupaj igrala v skupini EMBRIO. Kasneje sta se njuni poti ločili. Matjaž je med drugimi igral v ljubljanski skupini SPIN, Bojan pa pri celjski rock skupini GRBAVI BITEZ in v ŽALSKI PIHALNI GODBI. Skupne ideje so ju vodile na isto pot, in spomladi, pred 5-imi leti, je nastal DUO PRIMAVERA. V tem času sta imela že nad 500 nastopov. Spoznamo ju po plesni evergreen glasbi. Igrata večinoma po hotelih in restavracijah, sodelujeta pa tudi pri večjih projektih. Eden takih je tudi akcija KAJ-a in Radia Velenje POLETNIH 13, ki jo vodi Vinko Šimek. Glasbena karavana potuje v poletnih mesecih po Sloveniji in zbira glasove za veliki finale. Matjaž in Bojan sta posnela že šest skladb, pripravljata pa tudi CD-ploščo. Gre za dve priredbi in štiri lastne skladbe. Glasba je njun večni sopotnik. Matjaž je lastnik glasbene agencije - STUDIO JAKA, ki nudi ozvočenja in glasbeno opremo za prireditve in predstave. Je pa tudi glavni pobudnik RADIA POLZELA, ki bo izredno dobrodošel na našem območju. Skratka, le kvaliteta in resen pristop k delu odpirata steze uspeha. To pa DUO PRIMAVERA nedvomno ima. URŠKA ZGODILO SE JE V JUNIJU: m, - ,™ «***, /*» mu M The O** , A-«™, ,4™ kakšen Hnaii...” .. 1963 - Rolling Staneš izdajo predelavo Chuck lknyjcve pesmi Come On 1966 - žena Roya Orbisom umre v prometni nesreči 1968 - med snemanjem filma Rolling Slonesov One By One je prizorišče snemanja zajel požar. Ironično je, da je požar izbruhnil ravno med predvajanjem pesmi Syrnpathy For The Devih 1969 - John Lennon in Yoko Ono ter 40 njunih prijateljev v hotelu v Torontu posnamejo pesem Give Perice a Chance 1972 - Marc Bolan iz skupine T-Rcx izjavi, da ne bo več šel na nobeno turnejo 1973 ■ v Londonu premierno predvajajo Jilm .timi Hendrbt s posnetke njegovih nastopov in intervjujev 1974 - Rick Wakeman zapusti skupino Ves in prične s samostojno kariero 1974 - The IVho nastopijo na štirih koncertih v Madison Scjuare Gardenu v New Torku 1976 - Tom IVaits: “Nekoč sem delal v draguljarni. Ko sem odšel, psem vzel zlato uro. Mislil sem. da mi je sami ne bodo dali, saj san tam delal samo pol leta. ” 1977 - Aliču Cooperju umre njegova boa, ker jo je ugriznila zastrupljena podgana, katero naj bi pojedla 1977 - Stevie IVonder nastopi pred študenti kalifornijske univerze ^ G l j/ l 1978 - Bob Dylan prvič po devetih letih spet nastopi v Veliki Britaniji 1981 - Prince prodre na svetovne lestvice z albumom Dirly Mind. Mnenja o njem so deljena. TfAlTiNNkNNNNGT .. CODOGAST -SAVINJSKA SE PREBUJA CODOGAST je mlada skpina iz Pariželj, kar je še en dodaten dokaz, da provinca ne spi. Nastali so v začetku leta 1994 ,in sicer kot trio: vokalist in kitarist Igor Košek, kitarist in klvaiaturist Peter Steblovnik, bobnar Gregor Dolinšek. Konec februarja 1994 se jim je pridružil še Arnej Galjot na basu. To je njihova prva skupina, zato so fantje naleteli na precej ovir, ki jih z entuziazmom in s pomočjo g. Ivana in ge. Ide Steblovnik (MORANA, d.o.o., pogrebna služba), ki se jima ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo, neusmiljeno rušijo pred seboj. Začeli so preigravati skladbe tujih izvajalcev, kot so Metallica, Sepultu-ra..., kasneje pa so poleg teh začeli igrati tudi lastne skladbe. Imajo že kar obširen repertoar svojih skladb, katerih besedila so pisana v angleškem jeziku. Igrali so že na raznih koncertih kot predskupina skupini INTERCEPTOR. Največja nagrada za njihovo delo je bil nastop na 5. FUCK OFF COM-MERCIAL FESTIVALU, ki je največji metal festival pri nas. Poleg tega vsako leto organizirajo svoj samostojni koncert v domačem kraju. V preteklem letu so posneli nekaj svojih komadov v lastni produkciji (v živo) ter jih izdali na demo kaseti. Žvok ni pretirano kvaliteten, vendar so pri njih vidne originalne ideje. Za moj okus bi rekel, da je vokal premalo brutalen za to zvrst, ki jo igrajo, vendar v celoti to ni niti tako pomemben faktor. Največja želja v letošnjem letu jim je, da material posnamejo v studiu, ga izdajo na kaseti in ga koncertno čim bolj predstavijo. Ob nadaljevanju s trdim delom in zagnanostjo imajo fantje vse možnosti, da dozorijo v kvalitetno metal skupino, o kateri se bo v bodoče še dosti slišalo. ZLATI HARMONIKAR Z izdajo slovenskih koračnic v zvočnem zapisu se je harmonikar Domen Jevšenak vpisal med tiste glasbene ustvarjalce, ki aktivno posegajo v svet glasbe. Domen Jevšenak je že leta 1989 prvič nastopil v finalu tekmovanja harmonikarjev z diatonično harmoniko za Zlato harmoniko Ljubečne. Kljub mladosti je pokazal, da ima izreden posluh in željo po igranju na tem inštrumentu. Želja po učenju, ustvarjanju, iskanju in ohranjevanju starih ljudskih skladb je rodila sadove že leta 1990, ko je s soglasnim mnenjem komisije osvojil plaketo Avgusta Stanka za najbolje odigrano ljudsko skladbo na tekmovanju za Zlato harmoniko. Ta LEPI IN TREZNI Zasavsko-ljubljanska skupina The Drinkers deluje dobri dve leti; Pod njenim šotorom se je izmenjalo kar precej glasbenikov, dokončno pa so se utaborili: pevec Sandi Kolenc - Koli, znan kot Kralj požirka, in njegovi alko princi: kitarist Robert Likar (ex Niet), klaviaturist Primož Trebeč, basist Miro Mutvar (ex Turbo) in bobnar Damjan Brezovec (ex Yunk, Martin Krpan, Bombe). The Drinkers - neustavljiva alkoholizirana horda The Drinkers so se v dveh letih Precej preganjali po slovenskih odrih in publiko hranili s Preigravanjem skladb znanih izvajalcev, obenem pa so pridno ustvarjali glasbo za prvenec. V novomeškem studiu Metulj in kranjskem studiu Pan so posneli devet skladb, ki so izšle pri založbi Megaton na kaseti in laserski plošči z naslovom Lepi in trezni. Vse skladbe na prvencu Lepi in trezni so začinjene z dobro mero rock and rolla, med njimi je najbolj Poznana Simona, ki so jo fantje Posvetili pevki Simoni Weiss. Za Pesem so posneli tudi video, v katerem je vloga Simone odigral transvestit Salome, ttb skladbi Na stol se bom privezal človek nehote pomisli, da če bi že moral v živo srečati pevca Kolija, bi 8a še najraje privezanega na stolu, kepi slovenski evergreen Ko boš Prišla na Bled so Drinkersi priredili m mu dali povsem drugačne -Punk-rockerske razsežnosti. Zeleno sonce je vzšlo v glavi pevca Kolija, ko je z grozo spremljal nore odločitve francoskega predsednika Chiraca. Slovenec je priredba znamenite Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac legendarne skupine Bijelo dugme. The Drinkers so besedilo rahlo potriglavili, k sodelovanju pa so povabili tudi gosta, čigar vokalnih sposobnostih v skladbi ni moč zgrešiti. Slovenec je pesem, na katero fantje najbolj stavijo, saj so jo v živo že večkrat odigrali in vedno popolnoma obnoreli publiko. Skladba Ona nam nesramno pljune v obraz našo resnico, ob usodni Prepozno se ustrašimo, da imajo prav, ob pošastni Pošast nas spreletava srh, poslušanje prvenca skupine The Drinkers pa lahko zaključimo z grozljivo preroško balado To bo dan, ki je na kaseti in laserski plošči posneta kot zad-nja.Po Simoni prihaja torej SLOVENEC... The Drinkers so se potrudili, da bo v vaša ušesa vstopil lep in trezen! Maribor Lent L julij RAY CHARLES & THE RAELETTS Po zadnjih informacijah festival ROCK ME BABY odpade, nadomestil pa naj bi ga rock koncert SUMMER, OF 96' v Kopru, 7. julija. Če je verjeti organizatorjem, bodo nastopili: Bryan Adams, Shank Rock in Melissa Etheridge. Organizatorji: AFK ŠKUC, KOMPAS HOLIDAVS, GAMA INTERNACIONAL HOT LINE - 066/38-126 MOTDRHEflD 'MINI FESI" Ljubljana - HALA TIVOLI 15. JUNU PREDSKUPINE: INTERCEPTOR, BIG FOOT MAMA Utrinek z zakjučka projekta Upanje 2000 - igra Kremenčkovi Hodim v osmi razred in moj problem je v tem, da sem predebela. Zaradi tega imam zelo velik kompleks pred ostalimi. Sošolci me zafrkavajo, sošolke se mi posmehujejo. Nihče se noče družiti z menoj, ker sem tako močna. Vsi me zaničujejo. Nekatere moje sošolke že imajo fante, tudi jaz bi ga rada imela, a kako, če me nihče ne mara. Začela sem se zapirati vase in izogibati ljudem. Večkrat tudi ne grem v šolo, ker se čedalje bolj sramujem svoje postave. Poskusila sem že shujšati, a se ne morem upreti hrani. Ko jo vidim, jo zmečem vase. Prosim, pomagajte mi, ostala sem čisto sama. Suzana Okoli debelosti se z medicinske strani zastavlja nekoliko vprašanj. Ali je debelost dedna? Ali gre za ljudi z duševnimi težavami, ki se "tolažijo" z hrano? Ali gre preprosto za razvado? Ali... še več je ali-jev. Ob vsakem človeku eden čisto oseben. Neglede na vzroke, problem vseh je podoben: Kako doseči postavo, s katero bi bili zadovoljni? Vendar, tu se je potrebno ustaviti in se vprašati, kaj pravzaprav hočemo? Ali resnično želimo biti podobni zelo suhim manekenkam in zakaj? Ali me drugi imajo radi le zaradi moje postave? Ali samega sebe lahko cenim le, če sem suh? Iz tvojega pisma je očitno, da te obremenjuje razmišljanje o lastni postavi, še bolj pa občutek osamljenosti. Glede debelosti ti povem naslednje: "Vsak človek ima svojo biološko pogojeno "idealno postavo". To pomeni, da nekomu paše suha postava, za nekogar je pa ravno pravšnji kakšen kilogram več. In ne bi bilo smotrno, če bi se proti temu boril. Pri tvojih letih se še ne ve, kakšna je tvoja idealna teža. Hujšanje do določene meje lahko poskusiš kot trening v avto-disciplini." V zvezi z osamljenostjo bi ti rada rekla, da sploh ni povezana s tvojo postavo, vendar je le posledica tvoje napačne negativne predstave o tem, kaj si drugi mislijo o tebi. Svetujem ti, da narediš prvi korak sama. Namesto, da bi čakala, da se drugi tebi posvetijo, začni razmišljati o njih. Tvoj prijazen obraz, glas, nasmeh, vprašanje o počutju bodo imeli veliko večjo težo kot tvoji kilogrami. Lahko uporabiš domišljijo in predlagaš skupni sprehod, izlet, igro. Premisli o svojih skritih talentih in jih poskušaj izvleči na dan. Želim ti veliko uspeha v nadvse potrebnem iskanju same sebe! 10 LET KLICA V DUŠEVNI STISKI Klic v duševni stiski deluje v Celju že 10 let. Na telefonski številki 9781 klice ljudi vseh starosti in obeh spolov pričakujejo prostovoljci, ki so za takšno delo posebej usposobljeni in vselej pripravljeni prisluhniti ljudem v težavah. Ob svoji deseti obletnici delovanja bodo 8. junija v Narodnem domu v Celju pripravili kulturni program, razmišljanja svetovalcev o Klicu v duševni stiski, podelitev priznanj svetovalcem ter okroglo mizo na temo Moj pogled na kvaliteto življenja na celjskem. TALIJA M. POSLUŠATI Ko te prosim, da me poslušaš in mi začneš dajati nasvete, nisi naredil tega, za kar sem te prosil. Ko te prosim, da me poslušaš in me začneš spraševati, "ZAKAJ" ne moreš čutiti na moj način, pohodiš moje občutke. Ko te prosim, da me poslušaš in ti začutiš, da moraš narediti nekaj, da rešiš moj problem, si me razočaral, pa naj se sliši še tako nenavadno. Poslušaj! Vse, kar sem te prosil, je, da poslušaš. Ne govori ali delaj - samo prisluhni mi. Nasvet je poceni; za šeststotaka ga dobim v šasopisu. In jaz lahko delam zase: nisem nebogljen, morda sem brez poguma in neodločen, ne pa nebogljen. Ko boš naredil nekaj zame, kar lahko storim sam, in kar moram storiti zase, boš s tem povečal moj strah in šibkost. Toda, ko boš sprejel to preprosto dejstvo, da čutim, kar čutim, ne glede na to, kako nerazumno je, potem se bom odrekel poskusom, da bi te prepričal, kaj je za temi občutki. In ko je to jasno, so odgovori razumljivi in jaz ne bom potreboval nasveta. Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o. delovni cas: Pon--pet. 7.30 -16.00 tel.: 720-311 sob. 7.30 -12.00 KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA tel.: 721-687 Vam v novi obliki ponuja: - bela tehnika - akustika - telefonija - barve, laki, zidni in fasadni premazi - delovna zaščitna sredstva - instalacijski material - profesionalno in hobby orodje - orodje za kmetijstvo, vrt in vrtičkarstvo - hobby in gardena program - gradbeni material in žlebovi SE PRIPOROČAMO! 'ASTROLOG SVGTUJe" Vprašanje: Študiram jezike na pedagoški fakulteti. Pri študiju nimam večjih problemov. Problem je sošolec, ki me bega že od začetka. Kot bi me obsedel, tako da težko skrivam svoja čustva. Sprašujem se, če imava skupno prihodnost Včasih premišljujem, da bi se lahko odpovedala marsičemu zaradi njega. Po drugi strani pa si želim uspeti v bodočem poklicu. Zanima me, če me bo pot kdaj peljala v tujino na kakšno izpopolnjevanje. Sem namreč človek velildh nasprotij. Po eni strani si želim, tako kot veliko mladih, dokazati se tudi zunaj. Po drugi strani pa želim čim prej zapustiti šolske klopi in se zaposliti, >ti na svoje. Temu so vzrok številna domača nesoglasja. Se bodo kdaj končala? Vse bolj čutim, da v meni kliče nek glas, neko poslanstvo. Kot bi mi govoril, da naj pomagam za boljši svet Sem zelo duhoven človek, ne v strogo religioznem smislu. Lahko rečem, da imam razvit čut za soljudi. Želim jim pomagati, kjer koli se da. K meni prihajajo ljudje po besede vzpodbude in tolažbe. Očitno je medsebojna ljubezen ključ za marsikatere probleme. Kaj je to v meni, kar privablja ljudi, da mi zaupajo in kam me bo pripeljalo. Lep pozdrav! Odgovor: Hvala za izčrpno in iskreno pismo, ki je lahko Podlaga za odgovor. Mnogo stvari, ki jih vidi astrolog v horoskopu, si nakazala že sama in želiš le potrditve lastnih slutenj. Ce človek študira tuje jezike, je seveda usmerjen v svet in bo prej aH slej potoval tudi v tujino, saj Sre za isti princip dojemanja življenja: namreč, da si je treba širiti obzorja s tujo vednostjo in kulturo. Če pri tem astrolog vidi v deveti hiši Merkur, Sonce in Jupite, odgovor ni težak. Gre za Upične pokazatelje vedoželjnosti, nagnjenje k študiju tujih jezikov, veselje do potovanj - pa ne samo v geografskem smislu. Tak človek želi “potovati” tudi po deželi znanja, človekovih presežnih stanjih, zanima ga višji študij, poglobitev razumevanja odnosov. V svoji osnovni naravi je dobromisleč in širok, rad je obdan z ljudmi. V njem se skriva pedagoški čut, je učiteljski tip in znanje rad deli z drugimi. Govorim seveda o vas. Ker sta Sonce in Jupiter v konjunkciji nedaleč od vrha neba, imate seveda zdrave ambicije uspeti v poklicu in se uveljaviti. Zvezde vas lahko privedejo na javne funkcije. Včasih si boste pomagali s svojo prodornostjo (vrh neba v Ovnu, Sonce v Ovnu), včasih pa bodo pomagale srečne okoliščine, diplomacija, dober stric (Sonce in Jupiter v stiku) itd. Ker ste Oven, vam ne bom pretirano razlagal kariere, ker se boste sami zaleteli proti njej. Jupiter vam bo pomagal, da boste obdržali več dobre mere in stvari obračali v skupno zadovoljstvo. Vaš imperativ je, naj bo vse v redu, ne prepirajmo se. Če je treba, se znate tudi borbeno postaviti zase in za svoje ideje. Z leti boste našli pravo mero. Kaj je s partnerjem? Vsekakor vam ne “prerokujem” običajnega družinskega življenja - to je: mož v copatah bere Delo, vi kuhate kosilo, okoli vas kopica otrok... Nič takega. Vaša pot bo drugačna, ker morate v življenju razumeti drugačne procese. Partner, ki ga želite in privabljate z vašo psihološko (astrološko) strukturo, bo moral biti po svoje nenavaden, nekonvencionalen, pripravljen razumeti vašo muhavost, ekstreme, neobičajne želje, kariero, svobodo. Morda se ne boste poročili, morda ne boste imeli otrok ali pa boste dali prednost bolj poklicnemu uspehu in manj zakonu. Zakaj? Ker imate svojske ženske poteze, ste in želite biti neobičajna ženska, ki občasno močno zaniha. Očitali vam bodo hladnost, nepredanost, težaven partnerski odnos. Lahko ste pravzaprav tudi prav zapeljivi in lahkotni, a budno pazite, da se ne bi zapletli v resnejšo zvezo, ki se je pravzaprav bojite ali izogibate. Vaša nepredvidljivost in hitri obrati čudijo partnerja, ponujate mu igro in zabavo, včasih pa tudi izginete kot kafra. Ce je tudi sam iz takšnega testa, še gre, če pa je bolj “običajen”, ne bo zdržal ob vas. Menim, da življenje na vas še ni preigralo vseh registrov in da bo iz vas prišla še marsikatera sedaj skrita, nezavedna vsebina. Najbolj skriti del vas je pravzaprav bolj resnoben in zadržan. Težko sprostite svoja čustva, zadržujete jih v sebi in preverjate, če jih lahko izpoveste drugim. Zanimivo je, da je del vas izpostavljen javnosti, publiki, smehu, optimizmu, razcvetu in karieri, drugi del vas pa je osamljen, zadržan, skrit, resnejši, včasih celo depresiven, osamljen ali otožen. Skušate doseči svojo varnost s čustveno ohladitvijo oziroma treznostjo. V marsičem ste zelo disciplinirani in na ta način pridobivate občutek varnosti. Poskušate dogovoriti pravila čustvenega vedenja, da bi vam garantirala občutek sprejetja. V drugi varianti lahko pomagate drugim z tiho željo, da bi nekdo končno pomagal vam in vas zaščitil. Ko pa se ta nekdo približa s kakšno konkretno pomočjo, postanete previdni in ohlajeni oziroma zahtevate samo popoln odnos, vse ali nič. Zanimajo vas velike, s čustvi nabite teme. Ste čustveno intenzivna osebe, vsakdanje drobnarije vas ne zanimajo, ampak sile, ki vodijo naše življenje in nehanje. Vaša čustvena zavrtost ima tako soseda, ki želi predreti vse bariere in se predati v totalni sprejetosti. Ker pa v to niste dovolj gotovi, nihate med dvomom in nasiljem, med diplomacijo in ljubosumjem. Glede na vaše trditve, da ste svetovalec ljudem, in da se na vas obračajo v stiski ipd., bi priporočal zelo postopen razvoj in uvid v lastne mehanizme obrambe. Po eni strani lahko vlivate ljudem veliko optimizma - ampak to je tista stran vaše osebnosti, s katero se drugi najprej srečajo. Če pa boste imeli kakšnega bolj stalnega partnerja, boste preživeli tudi skrite plasti osebnosti, ki bodo za drugega precej težje in obremenilne. Iz vas bo prišla čustvena nasilnost, slepa ljubosumnost, doktrinamost, nepopustljivost, trdota, ekscentričnost, muhavost - kar bodo drugi dojeli vse prej kot vaš svetovalni in poduhovljeni delež. Jaz se na vašem mestu ne bi zaletel s prvo plastjo osebnosti, da ne bi druga udarila preveč moteče. Življenje vam bo tako ali tako prineslo vse lekcije, ki jih potrebujete. Kot sem že omenil, igra usoda na vse registre in vse tipke - samo ne naenkrat, ampak tako, da se sliši melodija. Včasih je v duru in včasih v molu. Vse so pa potrebne za naše dojemanje sveta in sebe. Napisal: trigon f* GRŠKA BOGINJA MIRU EMIRAT OB PERZ. ZALIVU UUDSTVO V NIGERIJI DEL ŽIVAL- SKEGA TELESA LtoJei£Wi‘"š >■ SUMERSKI BOG VETROV KOVINSKI TLAKOMER BREZ ŽIVEGA SREBRA KOLORA-TURA OB KONCU ARIJE Griži podobna OTRBOLEZ SODNIK V GR. PODZEM. LEV POLU-GAJEVSKI JAZ - ► RISBA: MIHA OTKO- ŽMAVC AVT. OZNAKA KOPRA SLOV.MI- NISTER (TONE) AKTINON DRUGI IN PRVI VOKAL GERMAN- SKI OREL NAJDALJŠA FRANC. REKA IME KORE OGRAFA OTRINA ŠKANDAL POMANJ- KANJE MALAVIJ- SKO JEZERO (PREJ.IME) NEKD. KAMBOŠK1 POLITIK NOL ...SMO MI PUŠKIN GLAS IZDELO- VALEC KOŠAR KRAJ OB REKI SEL-ŠČICI POD RATITOVCEM GLAVNA OSEBA JOBOVE KNJIGE IVAN CANKAR VRTNA UTICA V BA-ROČ.PARKIH PREBIVAL. LOKE ZDRAVIL. RASTLINA SREDIŠČE FRANC.DE-PARTMAJA D FUKSE VRES ČIR SISIEM ZA SLEPO PRISTAJANJE LETAL 3® -VjC - -. OBRT- NIŠTVO EVROP. SLADKOV RIBA (MN.) PRIPAD- NIK MAOROV UMETNIK V RENESANSI POSTAVA, ŽIVOT PRIP.OBO- DRITOV m NEMŠKI ASTRONOM (WILHELM, 1758- 1840) BLAGO JOSEPH OKRAJ- ŠANO OSEBNI ZAIMEK LUČAJ LUČKA,KI ODDAJA BRLEČO SVETLOBO POKLON DELAVEC. KI DELA NA AKORD KONICE ŽENSKO IME ŽIVAL S KRILI RUSKO ŽGANJE TULEC ZA PUŠČICE TTALFI-LOZOF IN EKONOM., GIANMAR1A GOROVJE V ALŽIRIJI NEODPUS- TUIVOST SOSED. ČRKI ...SAVINJ- SKE ITAL. IME ZA MESTO NAU-PAKTOS INDIJSKI PIS.fMULK RADŽ) CELICA, PREKAT f RAZLIČNA SAMOGL. GLAS ZA VAS ZAMAŠEK, KLINČEK MESTO JV OD BLATNEGA JEZ. SMOLA INDONEZ. DREVES ZAČETNIK ARAKIDOV NIZEK ŽENSKI GLAS MOŠKO IME SLOV. PEVEC (STOJAN) DRUŽINA ŽAB OGRINC VILJEM R1CCI STEPNO DEL ROKE MALAJ- SKA BLAZ- NOST RAZL. ČRKI ZORANA ZEMUA ŽELEZOV OKSID JAHAČEV PRIBOR, STREME FABRIKA NIKELJ AMER. IGRALKA (PRAVO IME LUCY JOHNSON) i NALEZ- LJIVA ČREV. BOLEZEN MALA KRAVICA \ST*TST'T'E C? Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV _J Lc±J LdJ~ v prodajalno Stran 29 ... ^ J* •mmM, '/;:■/ r/ VcHlp^ , Js|M •: v > i iTnTTTiTMTTiTTTiTl XLj lOf \ L' I • ft A ■ E-tj itIAS [L^§ vinjske IPoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587 V mesecu juniju Vam nudimo: ❖ vse vrste vrtnih kosilnic - 4 taktni BRIGGS motor kosilnice na nitko ^ semena in gnojila za vrtičkarje in kmetovalce %■ vse vrste vrtnih in zaščitnih mrež za ograje (BEKAERT sistem - pocinkano + plastificirano) ^ zaščitne mreže za sadjarje in vinogradnike (mreža proti pticam in mreža proti toči) ^ cevi in priključke za zalivanje in namakanje J visokotlačni čistilci za pranje (pritisk 120 bar-a) * ŠKROPILNICE NARAMNE IN NAHRBTNE ŽE OD 3.499 SIT DALJE AKCIJA icP, %■ VSEZA DOM, VRTIN GOSPODINJSTVO! 'N POLZELA art. 8200 15 'D‘£!*C Diana Hlačne nogavice Stniinpjliose Tights Collani Čarape sa gačicana PARIŠ • LONDON • NEW YORK Izredno tanfig zenske hlačne nogavice za pomCadne dnu ‘BrUjantno svetleče, T,9tmiO ‘D‘EL‘11 lUi 'DOLŽNI, dobro prilegajoče, Z Lgcra vlaJQiom ■j polzela\ tovarna nogavic, d.d. Izberite med dobrimi nogavicami le najboljše! Izberite POLZELA nogavice! CELJSKI** KINEMATOGRAFI * PROGRAM KINOPODJETJA CELJE GRUMP1ER OLD MEN, komedija Režija: Howard Deutch. Vloge: Walter Matthau, Jack Lemmon, Sophia Loren, Ann Margret (na programu od 16.5.) SABRINA, ljubezenska komedija Režija: Sydney Pollack. Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond, Greg Kinnear (na programu od 23.5.) MESEČINA IN VALENTINO (Moonlight and Valentino) Režija: David Anspaugh. Vloge: Elizabeth Perkins, Whoopi Goldberg, Kathleen Turner (na programu od 30.5.) Program Rock Pub BAKI LV’ 6.6. - SLEAZV SNAILS pro- mocija CD 13.6. - KLADIVO, KONJ & VODA promocija CD 14.6. - SIERRA MAESTRA (Cuba) - latino koncert 21.6. - LAČNI FRANZ - koncert 27.6. - ABADON - promocijski koncert Rešitev n Glas Savinjske, \ ■ Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva Guma i»\ obutev, d.o.o. rade Nagrajenec iz prejšnje številke: Sašo Jona, Dobrna 5a, 3204 Dobrna Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: Z™ «REU PO LJUDEH Avtohiša DREV - seznam rabljenih vozil: (tel.: 063 708-669) SEAT IBIZA 1.9D 1. 94, cena 17.450 DEM SEAT IBIZA 1.2 1. 93, cena 10.850 DEM RENAULT 5 1. 90, cena 8.100 DEM TAVRIA I. 93, cena 2.250 DEM ŠKODA FOR. 1. 93, cena 9.000 DEM ŠKODA FAVORIT 1. 92. cena 6.700 DEM CORSA 1. 91, cena 9.100 DEM Avtocenter MEH - seznam rabljenih vozil: (tel.: 063 852-955) VW Vento CL 1,8, 1. 93, klima, prvi lastnik, 70.000 km prodam za 22.000 DEM (kredit). VW Passat CL 1,6 TD, 1. 90, prvi lastnik, 80.000 km prodam za 19.000 DEM (kredit). Audi 80 1,6, 1. 92, prvi lastnik, 25.000 km prodam za 21.000 DEM (kredit). VW Vento CL 1,8, 1. 94, prvi lastnik, 50.000 km prodam za 23.000 DEM (kredit). R5, 1. 91, prvi lastnik, 45.000 km prodam za 8.000 DEM (kredit). R5, 1. 92, prvi lastik, 45.000 km prodam za 8.900 DEM (kredit). VW Passat CL 1,8, 1. 89, 99.000 km prodam za 15.000 DEM (kredit). Avtohiša JAKOPEC - seznam rabljenih vozil: (tel.: 063 855-975) DAIHATSU COURE 1. 91 RENAULT 5 Campus 1. 90 RENAULT 4 GTL 1. 90 CITROEN AX 1. 89 VECTRA 2.0 GL 1. 91 SEAT TOLEDO 1.6 CL 1. 92 C 15 D podaljšano tovorno vozilo 1.91 Možnost nakupa na kredit do 5 let. Prodajamo enoletne rjave kokoši ter polletne rjave kpkoši in peteline na farmi Roje pri Šemepetru, vsak dan od 9. do 19. ure, razen nedelje. Jože DOBRAVC, Zg. Roje 22, Šempeter, tel.: 063/701-453. Prodam sedežno garnituro staro eno leto (l-x trosed, 2-x fotelj, l-x klubska miza - masivna). Cena 70.000,00 SIT. Tel.: 063/777-102. Prodam Fiat 126 P, rdeč, 1. 87. Cena po dogovoru. Tel.: 941-386. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kuijave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovoefnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. BREZPLAČNI MALI OGLASI TEL.: 063 715 - 011 Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mimo dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034. OMOT pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: zakonska spalnica MAJA A> zakonska spalnica VEGA NOVA =£> zakonska spalnica LARA =£> zakonska spalnica NATALIE_________________ A> samska spalnica HALA_______________________ ={> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D________________________________ 3. D________________________________ =0 omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D 3. D 92.772.00 SIT 96.813.00 SIT 108.851.00 SIT 136.372.00 SIT 43.559.00 SIT 27.113.00 SIT 34.178.00 SIT 35.866.00 SIT 48.286.00 SIT GOTOVINSKE CENE za omare v beli barvi - višina 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 113 police - š. 140 cm_______25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police - š. 184 cm 29.420,00 SIT 6. D omara 113 police - f. 275 cm 44.898,00 SIT A> pisalne mize________________________________od 7.576,00 SIT A> omarice za čevlje_______________________________6.417,00 SIT =£> vzmetnice vseh dimenzij =D bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVO: SOTEH POMJBBAs ugodima ponudba KUHINJ v isrcdlM HMASTA. Cffiimai m mm trasEČnlh nm spffidmph elementov a delovni® ploščo že od ŽS.dMM),®® SIT msipinejj. mmšzm