Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XV • št. 1/2010 • april 2010 • Izhaja po potrebi S pogovorom do najboljše rešitve Jože Rantah ima svoj salon pohištva že pet let. Tisti, ki s(m)o se že soočili z opremo stanovanja ali hiše, smo se pri njem že vsaj oglasili. Pohištvo Raj Trebnje ponuja vse tisto, kar ljudje iščemo: natančnost pri opredeljevanju želja in možnosti, individualen pristop, posvečanje vsaki stranki, predvsem pa strokovno svetovanje in izmere na terenu... VGR/ 8 tr KO PR KRAJAN 2010 352.9(497.4 M|jjp'' HOi 23 D m uro Z2> U<‘ mr PF — jr* Na kratko bi lahko zapisali, da Jože Rantah poskrbi za uresničitev še tako zahtevnih želja in okusov, rešitve pa najde tudi za plitvejše žepe, kar je sploh v današnjih časih še posebej dobrodošlo. Ko se zima poslovi, je največ dela na področju stavbnega pohištva - povpraševanje je predvsem po notranjih in tudi vhodnih vratih (predvsem podjetja Lip Bled), aktualna pa so tudi lesena okna s pripadajočim okovjem. »Aktualne so predvsem zamenjave oziroma obnove, novogradenj je letos manj,« pojasnjuje in dodaja, da kupci pri njem iščejo tudi spalnice (Lip Bled, Alples, lies, Istradom, Novoles), posteljne sisteme (Optimo) ali vodne postelje (Stillwater), dnevne sobe, predsobe, otroške sobe, pisarniško in kopalniško pohištvo. Pravi, da so želje strank različne, da pa skozi pogovor poskuša najti rešitev, ki posamezniku prinese zadovoljstvo z izbranim pohištvom, predvsem pa v domu zagotavlja občutek udobja, prijetne domačnosti in barvne usklajenosti ter funkcionalnosti. Pri tem poudarja predvsem široko paleto izbire pri vgradnih omarah (Izi Compo), kjer je prednost popoln izkoristek prostora in prilagodljivost potrebam posameznika. Razmišljate o novi kuhinji? V petih letih je Pohištvo Raj Trebnje postalo sinonim za izmero, izris, naročilo, dostavo in montažo kuhinj. Široka paleta priznanih domačih proizvajalcev (Gorenje, Marles, Svea, Garant) je dopolnjena s ponudbo tujih (ArredoS), kar prinaša številne možnosti izbire in kombinacij. Kot poudarja Jože Rantah, je treba pri kuhinjah čim bolj upoštevati želje kupcev, »pri tem pa ne smemo pozabiti na funkcionalnost izgled, sledenje trendom tako na področju oblikovanja kot tehnologije, pomembna pa je tudi ergonomija, torej dostopnost, vgrajeni izvlečni mehanizmi in predali, izkoriščen prostor v kotnih elementih... Piko naipa naredi natančna montaža, kije bistvo celotnega procesa in zagotavlja zadovoljstvo pri uporabi.« Barvitost, visoki sijaj in čiste linije so danes »in«. »Pestra izbira barv omogoča individualne rešitve, uniformiranost je izginila, zdaj si vsak zase izbere tisto, kar si najbolj želi. Gladke fronte je tudi lažje vzdrževat, sicer pa se še vedno najdejo tisti, ki prisegajo na klasiko. Morda jih je v zadnjih letih manj, a še vedno so,« pojasnjuje Jože, potem ko odgovori na telefone. Tudi pulti so danes iz različnih materialov. Poleg klasičnih laminatnih so tudi iz kerrocka, kamna, najnovejši material pajeokite, Dodaja, da je namesto keramike na stenah že dolgo časa steklo, bela tehnika (ponuja priznane slovenske in tuje blagovne znamke Gorenje, Bosch, Electrolux, Blanco, Liebherr, Faber...) pa vsaj energetski razred A. Kupci so namreč vse bolj ekološko osveščeni in v zadnjem času posegajo predvsem poA+ oziroma A++aparatih, ki so energetsko varčni, okolju prijazni, delujejo tiho in imajo izpopolnjene programe, Tehnološkemu napredku sledi tudi dizajn - vse večje linij aparatov, ki sledijo linijam in modelom kuhinj, tako da so ponekod že ročaji bele tehnike identični ročajem na elementih (npr. linija Gorenjeve bele tehnike ora-to ali simplicityv kombinaciji z nekaterimi modeli kuhinj Marles ali Gorenje). »Poleg ročajev je pomembna tudi možnost izbire barv, saj so danes na trgu že tudi bele steklokeramične in indukcijske plošče, pečice..., tudi videz nap je vse bolj usklajen s kuhinjo,« je pojasnil. jeni. »Na primer, indukcijska plošča segreje dva litra vode iz20 na 95 stopinj Celzija v dobrih štirih minutah, klasična stekiokeramična za to potrebuje devet minut, plin paosem minut. Ker zjutraj šteje vsaka minuta, je posebej dobrodošla, ko želimo imeti kavo pripravljeno v manj kot petih minutah, saj se pol litra vode segreje v največ minuti. Pomembna pa je tudi hipna reakcija na nepredvidene situacije, na primer kipenje. Kipeče mleko se ne zažge, saj se plošča segreje le toliko, kolikor je toplo dno lonca in še to le na delu, kjer se površini stikata.« Pri nakupu beletehnike priporoča še pozorno pregledovanje tehničnih značilnosti: »Pri hladilniku recimo funkcija no frost, ki s posebnim kroženjem zraka preprečuje nabiranje sreža na živilih in stenah, tako da se znebimo drgnjenja ledu v hladilniku in zamrzovalniku. Pri pečicah pa je denimo pomembna prostornina, izvlečna vodila, ki so praktična za kontrolo priprave hrane, širokemu krogu dostopna novost pa je tudi samočistilna pečica, kjer se pri procesu pirolize pečica segreje na približno 500stopinj Celzija. Sledi razgradnja vseh maščob in drugih umazanij v prah in ko se pečica ohladi, z vlažno krpo preprosto obrišemo ostanke.« Strokovnost, razgledanost, neprestano izobraževanje na področju trendov, oblik in uporabe materialov ter pripravljenost poslušati. Vse to spremlja ustanovitelja in lastnika salona Pohištvo Raj Trebnje pri iskanju najboljših rešitev, pri usklajevanju želja strank z možnostmi njihove uresničitve. Jože Rantah pravi, da je njegovo vodilo: »Individualen pristop, strokovnost in natančnost.« Pravi naslov, da se o tem prepričate, pa je osebni obisk salona Pohištvo Raj Trebnje. P. K. (promocijsko besedilo) VRHUNSKI POMIVALNI STROJ ZA 1 €. ZA 1 € PONUJAMO POMIVALNI STROJ VREDEN 569,90 €*. Priložnost za tako ugoden nakup si zagotovite z nakupom kuhinje Gorenje ali Marles nad 2.000 evrov in še treh velikih gospodinjskih aparatov Gorenje. •priporočena maloprodajna cena pomivalnega stroja GV 62321 je 569,90€. Akcija traja od 15. 3. do 15. 4. 2010 Če se stranka odloča med indukcijo in steklokeramiko, Jože svetuje: »Vsekakor indukcija« in dodaja, da sta hitrost in varnosttukaj poudar- . kuhinje marles www.gorenje-no.si gorenje KUHINJE IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 1. redna seja Sveta KS Mirna je bila 11.01. 2010 DNEVNI RED: 1. Odprodaja zemljišča na Sokolski ulici 2. Vloga za podelitev stavbne pravice za izgradnjo smučarske skakalnice 3. Aktualno Predsednica Sveta KS je pozdravila prisotne, predstavila dnevni red in predlagala spremembo, da se vnese pregled zapisnika prejšnje seje takoj za pojasnili g, župana glede odprodaje zemljišč. Člani Sveta KS smo soglašali z dnevnim redom in njegovo spremembo. Ktč.l.: Župan A. Kastelic je pojasnil, da občina že tri leta poskuša pridobiti investitorja za večstanovanjsko gradnjo na Sokolski ulici - par. št. 25/ 153 k. o. Mirna, a za to ni zainteresiranih vlagateljev. To bi letos ponovno poskusili, da se vsaj preveri trenutni utrip na trgu nepremičnin, Za gradnjo doma starejših občanov seje že zanimal interesent iz Kranja. Ponujena mu je bila lokacija na Mirni na grajskih njivah. Župan se je tudi obvezal, da bo Svet KS Mirna o dogovorih v zvezi s prodajami sproti obveščal. Sklep: Svet KS soglaša z gradnjo doma za starejše občane na grajskih njivah, Strinja se tudi s prodajo nepremičnin na Sokolski u. - parcelo št. 25/153 k.o. Mirna za večstanovanjsko gradnjo na javni dražbi. Prihodke od prodajeteh nepremičnin pa mora župan vnesti v proračun za leto 2010 na odhodkovni strani za komunalno urejanje prodanih parcel. Prav tako se strinja s predlogom za pridobitev statusa grajenega javnega dobra kategoriziranejavne poti parcelna št. 257/125 k.o, Mirna. K tč. 2.: Člani Sveta so potrdili zapisnik 1. izredne seje zdne 12.11.09. K tč. 3.: Sklep: Svet KS Mirna prosi Občino Trebnje kot lastnico parcele št. 22/8 k. o. Mirna v izmeri 839 m2 za podelitev stavbne pravice za izgradnjo male smučarske skakalnice pri šoli. Dokument rabimo za pridobitev gradbenih in ostalih dovoljenj ter za možnost kandidiranja na državna sredstva, ki jih razpisuje Fundacije za šport. Soprijavitelj na razpisu jetudi Smučarsko društvo Zabrdje. K tč. 4.: D. Skerbiš je podal informacijo iz sestanka Centra za socialno delo Trebnje v zadevi Križman Tončka, Komisija za kulturo se bo sestala v ponedeljek, 18.01.2010, in pripravila osnutek prireditev za sestavo kulturnega koledarja. Zašportnicoleta2009vobčiniTrebnjepredla-gamo balinarko Nino Novak, Roje 3, Mirna. V zadevi postavitev hidrantov je T. Starič pojasnil, daje prostor za postavitev hidrantov določen že v prostorskem načrtu, Upravljavci vodovodov pa sojih dolžni postaviti. Ker je na Sevnici upravljavec vodovoda Komunala, se bomo glede postavitve najprej pozanimali pri njih. Občini bomo poslali dopis, naj posreduje na DRSC, da se mora urediti odvodnjavanje na državni cesti - odsek na Mirni pod Rojami - pred odcepom ceste na Roje 2. Ob deževju nastaja tam velika nevarna luža. Dnevni red: 1. Pregled realizacije sklepov 1. seje Sveta KS Mirna; 2. Obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 2009; 3. Informacija s seje OS; 4. Pobuda za izvedbo Projekta VIS; 5. Predlogi za posebno priznanje dr. Marku Marinu ob njegovi 80-letnici; 6. Aktualno; Ktč.l.: Pregledali smo zapisnik 1. redne seje Sveta KS in ugotovili, da so bili sprejeti sklepi v celoti realizirani. Zapisnik smo potrdili s 13 glasovi ZA. Ktč.2.: Predsednica Sveta KS je obrazložila finančno poročilo za leto 2009, Preteklo leto smo pozitivno poslovali, nekaj plačil za opravljena dela smo morali prenesti v leto 2010. Svet KSje soglasno potrdil finančno poročilo za leto 2009. K tč. 3.: Informacijo s seje OS je podal D. Skerbiš. OS Trebnje je sprejel proračun za leto 2010, kjer pa je za KS Mirno zagotovljeno le malo sredstev. Planirana so sredstva za pridobitev dokumentacije za vodovod Stara Gora - Praprotnica in nekaj denarja za cesto Cirnik, medtem ZAHVALA Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Selo pri Mirni se zahvaljujemo KS Mirna in vsem donatorjem za finančno pomoč pri nakupu novega gasilskega vozila GV-1. Pravtako hvala tudi vam krajanom za vaše prostovoljne denarne prispevke, ki ste jih darovali, ko so naši gasilci hodili od hiše do hiše po naši krajevni skupnosti, da bi tako zbrati potreben denar za nakup novega vozila. Še enkrat vsem iskrena hvala. Z gasilskim pozdravom na pomoč! Miran Križnik, predsednik PGD Selo pri Mirni ko za ostala vlaganja s tem proračunom ni zagotovljenih sredstev, K tč. 4. Predsednica Sveta je pojasnila, kaj pomeni za našo novo občino razvojni projekt VIS, ki bi ga naročili skupaj z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno.Ta projekt bo vseboval celotni razvojni program za vso Mirnsko dolino in je tudi osnova za pridobivanje državnih ali evropskih sredstev, Člani Sveta smo soglasno potrdili naročilo Projekta VIS. K tč. 5.: Ob 80-letnici dr. Marka Marina bo 10 aprila 2010 organizirana večja prireditevvšportni dvorani OŠ Mirna. Režijo zato prireditev je prevzel Stane Peček, Marko Kapus bo pripravil življenjepis, KS Mirna naj bi financirala ponatis 4. knjigeo mirnskem gradu. Predsedniku države Danilu Turku bomo poslali dopis s prošnjo, da se dr. Marinu podeli državno priznanje. Zaprosili bomo tudi OS Trebnje, da podpre naš predlog. Dopis za predsednika države bo sestavil Marko Kapus, Člani sveta podpiramo vsa ta prizadevanja in želimo, da bi dr. M. Marinu pripravili čim lepše praznovanje. Prošnjo PGD Ševnica bomo reševali skupaj s prošnjami ostalih društev glede na potrebe in razpoložljiva finančna sredstva za vsa PGD. Vlada o ustanavljanju občin v marcu kar dvakrat Predsednik državnega zbora Pavel Gantarje na vlado naslovil prošnjo za pojasnila razlogov, zakaj je prišlo do zamude pri vložitvi predloga zakona o ustanovitvi novih občin v zakonodajni postopek, saj ga je vlada v parlamentarno proceduro posredovala že po preteku roka za njegovo pravočasno objavo v uradnem listu. Zakon namreč kot skrajni rok določa tri mesece pred prvim rokom za razpis rednih lokalnih volitev, to pa je letos 9. junij. »Navedeni rok je instrukcijski in namenjen temu, da se na območjih novih občin opravijo vse priprave za izvedbo rednih lokalnih volitev,« pojasnjuje vlada in dodaja, da je dosedanja praksa že pokazala, da se priprave lahko opravijo tudi v krajšem roku. Tako je bilo v letu 2006 ustanovljenih pet novih občin po začetku poteka roka treh mesecev pred rokom za razpis lokalnih volitev. »To ni onemogočilo izvolitve organov novih občin, ki so začele normalno delovati in tako delujejo še danes,« so zapisali. Po mnenju vlade skrajšanje roka ne bo Imelo negativnih posledic. V postopku, ki se je začel pred enim letom, ko so štirje poslanci vladajoče koalicije na pobudo predstavnikov KS Mirna vložili predlog za ustanovitev nove občine, je DZ ugotovil, da dva predloga izpolnjujeta pogojeter o njiju razpisal referendum, kije bil 8. novembra lani. DZ je referendumske odločitve ssklepom razglasil 3. decembra lani. Na tej podlagi je služba vladeza lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravila predlog zakona, ki ga je vlada sprejela na seji 11. marca. O ustanovitvi novih občina pa je državni zbor razpravljal na izredni seji 30. marca 2010. P. K. 2. redna seja Sveta KS Mirna je bila 25. 02. 2010 IZ KS V OBČINO ■■■ Potem ko je državni zbor s sklepom 3. decembra tudi uradno razglasil rezultate referenduma, ki smo ga imeli v KS Mirna, smo Mirnčani in Mirnčanke upravičeno pričakovali skorajšnji zaključek postopkov ustanavljanja nove občine. A je vlada predlog zakona o ustanovitvi občine in določitvi njenih območij obravnavala šele 11. marca (po rokovniku, ki smo ga prejeli maja lani, pa bi morali biti postopki zaključeni že 8. marca, saj je 9. junij prvi datum za razpis lokalnih volitev). Ker so se začeli pojavljati namigi, da obstaja možnost, da bi državni zbor o ustanavljanju novih občin razpravljal šele 17. maja (zadnji rok za dokončanje postopkov pa je v rokovniku zapisan 20. maj) in ker so nekateri mediji objavili namigovanja, da bi se morda lahko zgodilo, da bomo imeli svoje prve lokalne volitve v novi občini šele leta 2014, smo poslancem in poslankam ter predstavnikom medijev 17. marca poslali naslednji dopis: Poslancem in poslankam v Državnem zboru Republike Slovenije, predsednikom in predsednici parlamentarnih strank SD, LDS, Zares, DeSUS, SNS, SDS in SLS, predstavnikoma manjšin, POVZETEK: Krajevna skupnost Mirna želi postati samostojna občina: 1) referendum 8. novembra 2009 je imel visoko volilno udeležbo (od 2156 volivcevsejih je referenduma udeležilo 1480 oziroma 68,65 %) in odločni ZA novo občino (od 1480 oddanih glasovjih je bilo veljavnih 1472, od tega pa je željo ZA samostojno občino izkazalo 1306 volivcev oziroma 88,24 %) 2) negotova prihodnost, razvoj in kakovostživlje-nja prebivalcev KS Mirna, če bi se po referendumski odločitvi ZA samostojno pot znašli v situaciji, ko bi lahko izvedli prve lokalne volitve šele leta 2014 3) povezovanje ssosednjima občinama Mokro-nog-Trebelno in Šentrupert pri oblikovanju vizije in strategije razvoja Mirnske doline 4) merjenje politične moči na Primorskem ne bi smelo vplivati na prihodnost KS Mirna in njen razvoj ter zvišanje kakovosti življenja v novi občini in vsej Mirnski dolini Spoštovani, pred pol leta smo v podobnem pismu predstavili željo Krajevne skupnosti Mirna, da postane samostojna občina, danes se na vas obračamo stemeljnima vprašanjema: - Kje seje zataknilo, da do 8. marca 2010, kot je predvideval rokovnik, postopek ustanovitve nove občine še ni bil dokončan? - Zakaj se zdi, da se volja tukajšnjih občanov ne spoštuje? Rokovnik za izvedbo postopka za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine, ki gaje Krajevna skupnost Mirna dobila maja 2009, je predvideval zaključek vseh postopkov za ustanovitev občine najkasneje do 8. marca 2010. Mirnčani in Mirnčanke smo potrpežljivo čakali... do zadnjih ugibanj v medijih, ki izhajajo iz uvoda v rokovnik, da bomo imeli volitve šele leta 2014, če postopki ne bodo končani do 8, marca 2010. Zdaj se sprašujemo: Kje seje zataknilo, če pa je bil referendum uspešno izpeljan celo pred rokom, ki gaje določal rokovnik? Po rokovniku je bil predlagan datum za referendum od 20. 12.2009do4.1.2010, a na volišča smo se odpravili že 8. novembra 2009. Takrat so prebivalci in prebivalke KS Mirna svojo željo - s katero ste bili seznanjeni tudi poslanci in poslanke - izrazili nedvoumno: ob visoki volilni udeležbi (68,65%) je bil izjemno prepričljivtudi rezultat (kar 88,24% vseh udeležencev referenduma seje izreklo ZA izločitev iz obstoječe Občine Trebnje in ZA ustanovitev nove Občine Mirna na območju sedanje KS Mirna). Glede na hiter razpis referenduma in odločen ZA krajanov in krajank KS Mirna smo upravičeno pričakovali in upali na hitro dokončanje preostalih postopkov, ki niso bili večvnaših rokah. Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna 11, marca 2010. Predlog je nato poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku: »Vlada predlaga skrajšani postopek, saj predlog zakona temelji na postopku za ustanovitev občin, kot ga določa Zakon o lokalni samoupravi in že izvedenem predhodnem postopku v državnem zboru ter po opravljenih referendumih, s katerimi je bila ugotovljena volja prebivalcev. Gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, poleg tega pa je sprejetje predlaganega zakona potrebno zaradi pravočasne izvedbe rednih lokalnih volitev v predlaganih občinah, ki bodo jeseni 2010« (Sporočilo za javnost o sklepih, kijih je Vlada RSsprejela na 72. seji, 11. marca 2010: poudarili spodaj podpisani). Predloga zakona ni niti na dnevnem redu jutrišnje niti na dnevnem redu redne marčevske seje DZ RS, ampak naj bi o njem DZ razpravljal 17. maja 2010, le tri dni pred iztekom skrajnega roka za dokončanje postopkov za ustanovitev občine. Z drugimi besedami: zdi se, kot da bi vodilni v naši državi radi prezrli voljo krajanov in krajank in s čim kasnejšo obravnavo predlaganega predloga zakona preprečili, da bi na območju sedanje KS Mirna (ki je enako območju bodoče Občine Mirna) še letošnjojesen izvedli lokalne volitve in izbrali svoje vodstvo, V KS Mirna vemo, da smo majhni, da se morda komu zdi 2604 prebivalcev malo, morda celo premalo, da bi nas upoštevali, a dejstvo je, da smo se na referendumu demokratično odločili ZA samostojno pot, da je rezultat potrdil tudi državni zbor in da je vlada vskladu stem določila predlog zakona o ustanovitvi naše občine, čepravje lansko poletje podala mnenje, da ustanavljanju novih občin nasprotuje. Veseli nas, daje Vlada RS prepoznala našo odločitev kot legitimno in jo sprejela. Čudi pa nas, da se pojavlja možnost, da bi predlagana Občina Mirna lahko izbirala svoje vodstvo šele leta 2014. Ne predstavljamo si, kaj bi za razvoj in kakovost življenja prebivalcev naše KS pomenila takšna odločitev, saj je že letos v proračunu Občine Trebnje odmerjen KS Mirna le nujni delež. Vsi projekti in naložbe so bili umaknjeni iz proračuna Občine Trebnje in preloženi na prihodnja leta, saj smo verjeli inševedno-glede na prepričljiv rezultat na referendumu - verjamemo, da bomo že od 1. januarja 2011 delovali kot samostojna občina s svojim vodstvom. V KS Mirna vemo, da sedanja koalicija ni naklonjena ustanavljanju novih občin. A ker ste nam poslanci in poslanke omogočili, da svojo željo izrazimo na referendumu, vas pozivamo, da naše VEČINSKE in ODLOČNE želje ne spregledate. V KS Mirna smo si zadali, da bo referendum uspešen, če nam uspe ABSOLUTNA VEČINA. 1306 od 2156 oziroma 60,575 % vseh volilnih upravičencev na Mirni je bilo ZA ustanovitev nove občine, če predvidevamo, da bi vsi, ki na referendum niso prišli, glasovali proti. Želja Mirnčanovin Mirnčankje tako več kot nedvoumna. Z neupravičenim zavlačevanjem postopkov se legitimno in demokratično izrečeno voljo ljudstva postavlja na stran, vospredje pa stopajo ozki politični interesi, vezani predvsem na Mestno občino Koper in predlagano občino Ankaran. Po pisanju nekaterih medijev se zdi, da je sporno predvsem dogajanje na Primorskem, posledice pa - ker se o njeni prihodnosti odloča v paketu - zato neupravičeno čuti tudi KS Mirna, kjer je bila odločitev krajanov in krajankZAsamostojno pot nedvoumna, jasna in odločna. KS Mirna se pripravlja na samostojno pot. Občina Trebnje je že pred tedni poslala usmeritve za prve lokalne volitve, ki naj bi bile na območju nove občine tako kot po vsej državi jeseni letos. Aktivno smo se tudi priključili oblikovanju strategije in vizije razvoja Mirnske doline, ki je sprva potekala le v občinah Šentrupert in Mokronog-Trebelno in naj bi prinesla smernice razvoja celotne doline, pomagala naj bi pri oblikovanju proračuna in potrjevanju investicij. Razmišljamo o oblikovanju skupne občinske uprave v dolini, predpogoj za vse pa je uspešno izpeljana osamosvojitev, rešena medsebojna razmerja z Občino Trebnje in jasen cilj za naprej: dvigniti kakovost življenja v bodoči Občini Mirna in vgeografsko zaokroženi in gospodarsko ter politično povezani Mirnski dolini. Mirnčani in Mirnčanke upamo, da se politična kopja ne bodo lomila na hrbtu legitimne odločitve večine prebivalcev KS Mirna ZA SAMOSTOJNO OBČINO. Zavedamo se, daje bil referendum posvetovalni, a naša skupna preteklOstv mladi državi nas uči, da so bile odločitve tovrstnih referendumov upoštevane. V KS Mirna ne vidimo razloga, da bi se v našem primeru zgodilo drugače. Zaupamo v pravno in demokratično državo (ki jo zadnje čase sicer pretresajo številni nepolitični dogodki, ki pozornost preusmerjajo nase) in verjamemo, da boste podprli VEČINSKO VOLJO prebivalcev naše KS. ČE SKLENEMO: V KS Mirna se zavedamo, daje prihodnost občin povezovanje. A za nove, združene občine so potrebni trdni temelji, ki pa jih ob ustreznem vodstvu lahko zgradijo manjše občine bistveno bolje in hitreje. Zato želi KS Mirna postati nova občina in že jeseni odločati o svojem županu in občinskih svetnikih. Prvi korakdoskupnih projektov je narejen-vizija in strategija razvoja Mirnske doline že nastaja, sklenjeni so tudi načelni dogovori o skupnih občinskih službah, gradili naj bi skupno čistilno napravo za vso dolino... V upanju, da boste o odločnem ZA večine prebivalcev KS Mirna kmalu odločali in nam dali možnost, da že jeseni izbiramo svoje prvo občinsko vodstvo in da nam ne bo treba iskati naše pravice drugje, vas lepo pozdravljamo... B. Kraljevski, A. Kotar, D, Skerbiš POZNAMO SOSEDA? Odločitev o tem, koga bi izbral za današnjega »soseda«, ni bila težka. 26. novembra 2009 je namreč slavil devetdeseti rojstni dan naš krajan Jože Lončar, ki ga nekoliko starejši Mirnčani poznamo kot dolgoletnega »krušnega očeta«, saj nam je kruh, žemljice in slaščice pekel debelih petnajst let. Jože Lončar Gospod Jože Lončar se je rodil na Žigar-skem vrhu pri Sevnici. Družino je sestavljalo deset otrok, starši in stari starši. Njegov stari oče je bil kovač, oče pa skromen kmet, ki je redil do pet glav živine. Vsi sorodniki so že pred leti pomrli, dočakali pa so visoke starosti, Otroci so se razšli po (takratni) širši domovini, Jožeje odšel v uk v Radovljico, Pomočniški izpit za peka je opravil daljnjega leta 1937, ko je bil star 18 let. Do vpoklica v vojsko je kot pekovski pomočnik delal v Radovljici. Vojsko je služil še za kralja Petra. »Ob začetku druge svetovne vojne je razpadla jugoslovanska armada, Trije prijatelji smo se peš odpravili iz Vojvodine proti domu. Hodili smo ves teden, ko smo prišli domov, ni bilo kruha. V Grazu sem služil težak kruh do leta 1944, ko so tudi mene našli in me poslali v nemško vojsko. Zadnji dan pred vpoklicem sem se oženil z dekletom, s katerim sva se že nekaj časa pozna la. Z ženo sva torej skupaj že 66 let! Decembra leta 1944 sem iz nemške vojske (spet) skupaj s še dvema tovarišema prebegnil k Amerikancem. Čeprav je bilo tiste dni peklensko mrzlo in je ležal sneg, smosi nekako oddahnili. Ameriška vojska nasje imela za ujetnike in nas kottake poslala v Marseille v Franciji. Od tam so nas 8, maja 1945 z ladjo prepeljali v Dalmacijo (Split), od tam pa sem zopet »celo večnost« potoval proti domu«, se težkih časov spominja Jože Lončar, Sam pravi, da je služil trem vladarjem: kralju Petru, Hitlerju in Titu. Ob tem se zagonetno nasmehne. V Sevnici je dobil delo pri pekovskem mojstru Kruleju, kmalu pa je odprl svojo privatno pekarno. Mojstrski izpit je opravil leta 1952. Pet letje pekel kruh in ostale dobrote kot privatnik, nakar se je kot večina pekov pridružil ljubljanskemu Žitu. »Leta 1969 sem od predhodnika Pirnata prevzel pekarijo na Mirni. Že dve leti kasneje so mi v odkup ponudili zemljo na Rojah lil, kjer sem začel z gradnjo nove pekarije. Po štirih letih gradnje smo se vselili in spet na svojem začeli peči. Med tem sem nekaj časa pekel tudi v KPD na Dobu, kjer so mi pekarijo dobrohotno ponudili v najem. Moja pekarna je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1984, ko sem se upokojil. Imam 46 let delovne dobe, pekovski poklic pa ni lahek. Dovolj mi je bilo.utrudil sem se. Upal sem, da bo moje delo nadaljeval sin, vendar ga pekarija ni privlačila. Raje se je preusmeril v kovinarstvo«, z rahlo nostalgijo niza svoja razmišljanja gospod Jože. »In ko je izgubil jugoslovanski trg, je šlo vse skupaj v franže«, je pristavila žena, ki se je mimogrede tudi pohvalila, da klub 86 letom ni še obiskala zdravnika. Le nogejotežko nosijo... »Prišla so leta, vendar vsak dan še skupaj z ženo marsikaj postoriva okrog hiše in na vrtu, Zaenkrat še sama skrbiva zase«, je svojo zanimivo pripoved zaključil gospod Jože Lončar. Pokazal mi je celo paleto značk in zanimivo stoletno slikojer dejal, da naj zapišem v Krajana, naj se interesenti - tovrstni zbiratelji - zglasijo pri njem. Rade volje bi jih komu odstopil... Ob prisrčni čestitki k visokemu jubileju ti želimo, spoštovani Jože, še veliko zdravih in srečnih let! Dušan Zakrajšek V SPOMIN NA DRAŽGOŠKO BITKO Vspomin na dražgoško bitkosmose 10. januarja člani Krajevne organizacije zveze združenj borcevza vrednote NOB Mirna udeležili spominske slovesnosti v Dražgošah. Biloje hladno jutro, snežinke so naletavale, a več kot5000 ljudi iz vseSlovenije to ni motilo, Slavnostna govornica ob 68, obletnici je bila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, kijev svojem govoru opozorila na trpljenje žensk med in povojni. S prireditvijo želijo ohraniti spomin na legendarno bitko Cankarjevega bataljona. Po večdnevni bitki so Nemcijanuarja 1942 požgali celo vas. Ubitihje bilo41 vaščanov in devet partizanov, A. Janežič OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA PROJEKT PASAVCEK Učenci 1. razreda so v letošnjem šolskem letu vključeni v mednarodni projekt Pasavček. Projekt poteka pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Direkciji RS za ceste. Glavni namen projekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedeževter varnostnih pasov med vožnjo. V tednu od 1.2. do 5.2.2010 so imeli učenci različne vsebine iz projekta Pasavček. Učenci so ob pomoči učiteljice in vzgojiteljice izdelali plakata o varnosti in nevarnosti v prometu ter kopitljačka Pasavčka, Obiskala sta jih je policist Janez Senica in JožeŠeničar. Na demonstracijskih sedežih sta predstavila pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in uporabo varnostnih pasov. Na koncu tedna so obiskali še učence 1. triletja v OŠPP. Skupaj so se igrali kviz o prometu, sestavljali sestavljanke Pasavčka in izdelali rokavičke. Iz vseh rokavičk so sestavili slogan projekta: RED JE VEDNO PAS PRIPET!. Vsem želimo, da se varno pripeljete do cilja in se pri tem ne pozabite pripeti z varnostnim pasom. Srečno! Več o projektu si lahko preberete na http://www.vozimo-pametno.si in na http://www.os.mirna.si. Darja Krivec, prof. DRSANJE Učenci prvega triletja, 4, in 5. razreda so se v prednovoletnim časom drsali na pokritem drsališču pred Mercatorje v Trebnjem. V čarobni svet drsanja so jih popeljali prijazni učitelji in učiteljice drsanja, Pod vodstvom učiteljev so učenci spoznali osnove drsanja. Bolj izurjeni učenci pa so svoja znanja nadgradili. Ob igri in plesu so preživeli prijetno dopoldne. Da so se naši učenci veselili na ledeni podlagi, se moramo zahvaliti Občini Trebnje, kije izpeljala projekt in omogočila brezplačno šolo drsanja v izvedbi Lucky Luka. Darja Krivec, prof. DRAGI DEDEK MRAZ! LETO SE JE IZTEKLO. KOMAJ SMO ZE ČAKALI, DA Sl BOŠ OBLEKEL TOPEL KOŽUH, Sl NADEL KOŠ Z DARILI IN ODŠEL S SANMI NA POT. V PONEDELJEK, 21. 12. 2009, Sl NAS OBISKAL V VRTCU DETELJICA. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO PRED TVOJIM PRIHODOM STROKOVNI DELAVCI PRIPRAVILI PRAVLJICO Z NASLOVOM (M. C. BUTLER) NEKE ZIMSKE NOČI. S PESMIJO SMO TE PRIKLICALI IN HVALA, KER Sl VSEM PRIDNIM IN TISTIM MALO MANJ PRIDNIM PRINESEL DARILA. V NOVEM LETU Tl ŽELIMO VELIKO SMEHA, ZDRAVJA IN OGROMNO SREČNIH TRENUTKOV. Erika Slak LIKOVNA RAZSTAVA UČENCEV OŠPP OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v prostorih pred knjižnico v OŠ Mirna pripravili razstavo likovnih del učencev oddelkov OŠPP. Predstavili so se trije likovno nadarjeni učenci: Beni Latinovič, Smiljan Zajc in Andrejka Hrovat. Razstavo popestri maketa istrske vasi, ki sojo oblikovali učenci 8. in 9. razreda OŠPP. Najprej nas pritegne Benijeva lepo uokvirjena oljna slika na platnu, ki z motivom lepo dopolnjuje hiške istrske vasi pred seboj. Razstavljeni sta še dve odlični, barviti sliki na platnu: Smiljanova Kapelica na mostu in Benijeva Mirnska cerkev, obe naslikani z akrilnimi barvami. Vsak ustvarjalec seje z risbami in slikami predstavil na svoj način. Beni nam je predstavil slike iz kmečkega življenja, kot so ga poznale naše babice, kurenti pa nas spominjajo na bližajoči pust. Andrejka je narisala nekaj pomembnih Slovencev iz 19, stoletja. Smiljan je razstavil portretez biografijami pomembnih slovenskih kulturnikovdanašnjega časa. Poleg njih je upodobil tudi Prešerna in njegove prijatelje. Rdeča nit razstave so upodobitve Prešerna, ki dobro odražajo različne likovne izraze avtorjev. Razstavaje presenetila in navdušila vse, ki so si jo ogledali. Pohvale in čestitke, ki sojih mladi likovniki prejeli, pa so jim v veliko spodbudo pri nadaljnjem delu. Suzana Brate, likovna pedagoginja ŠOLSKA SKUPNOST TUDI V TEM ŠOLSKEM LETU NE LENARI Šolska skupnost, ki povezuje učence OŠ Mirna in soustvarja utrip šole, je v tem šolskem polletju izvedla vse akcije in aktivnosti, ki jih je načrtovala do meseca marca. Na uvodnem sestanku v septembru smo izvolili vodstvo ŠS iz vrst učencev; predsednik je postal osmošolec Jure Smole, njegova namestnica pa petošolka Lana Kolenc. Naša prva dejavnost oktobra je bilatradicionalna in ekološko naravnana zbiralna akcija PAPIR ZA PAPIR, h kateri vedno povabimo tudi prebivalce KS Mirne. Pridružili pa smo se tudi ZBIRANJU ZAMAŠKOV za Anžeta, ki je prometni nesreči izgubil nogo; učiteljica Marjeta Cugelj in njen možsta vzbimi center v Novem mestu odpeljala štiri zvrhane 120-litrske plastične vreče. Zdaj pa zbiramo zamaške za Darka, ki se mu seseda hrbtenica, Mesec november je minil v izdelovanju izdelkov za MIKLAVŽEV BAZAR, ki smo ga učenci in mentorji osnovne šole. Vrtec Deteljica in Osnovna šola s prilagojenim programom izvedli 4, decembra, Tudi letos so nas razveselili številni obiskovalci in dobri kupci. V decembru smo PRVOŠOLCE, ki so že dodobra spoznali in se navadili na šolsko življenje, SPREJELI V ŠOLSKO SKUPNOST. Učenci 6. b so z mentorico dramskega krožka zanje pripravili igrico Cesarjeva nova oblačila, knjižničarka Magda Opara pa je poskrbela za knjižna darila. V predprazničnih dnevih smo se pridružili dobrodelni akciji ZBIRANJA IGRAČza socialno ogrožene otroke, kijoje organiziral Mladi forum. Učenci so bili zelo radodarni, avto svetovalne delavke Ane Nahtigal, ki je igrače odpeljala v Trebnje, je bil poln čistih, dobro ohranjenih igrač. Vmesecujanuarjuso štirje predstavniki OŠ Mirne sodelovali na OTROŠKEM PARLAMENTU na temo STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA v Trebnjem, kjer so se srečali učenci šol Občine Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Na področnem parlamentu pa bo4. marca našo šolo zastopala na občinskem parlamentu izvoljena devetošolka Tija Borštnar. In kaj smo na totema delali na OŠ Mirna? Knjižničarka Magda Opara je pripravila razstavo z leposlovnimi in poljudnimi knjigami, ki obravnavajo ali se dotikajo stereotipov, rasizma in demokracije, v večini oddelčnih skupnosti so razredniki izvedli uro (ali več) na temo drugačnosti in sprejemanja le-te, mentorica ŠS je izdelala in s pomočjo sodelavcev izvedla med učenci na predmetni stopnji anketo, ki odslikava našo strpnost in nestrpnost in je dobro izhodišče za nadaljnje delo učiteljev in razrednikov in za šolski parlament, ki ga bomo izvedli 3. marca. Že vseskozi pa poteka sodelovanje z OŠPP: skupno ustvarjanje z učenci razredne stopnje, Miklavžev bazar, Mavrični planet In kaj nas še čaka? V spomladanskih mesecih se bomo preko delavnic voddelčnih skupnosti in okrogle mize posvetili učnim navadam in kvalitetnemu učenju, v maju pa je na vrsti tradicionalna zbiralna akcija PAPIRZA PAPIR, h kateri, kot lani v Krajanu, vabimo vse prebivalce KS. Konec meseca maja pa se bomo prireditvam ob prazniku KS pridružili s svojim Mavričnim planetom. Šolska skupnost OŠ Mirna DROBNE Pomlad, ki je nastopila, je na žalost odkrila kopico poškodb na cestah, hkrati pa tudi številne smeti po naših najlepših koncih. Intenzivno sejim bomo posvetili vskupni vseslovenski očiščevalni akciji Očistimo Slovenijo, zato pričakujemo, da seje boste 17.4.2010 udeležili vsi, ki lahko pomagate. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel, kako bo delo potekalo, saj je v medijih in na internetu vedno znova kaj novega nato temo. Računamo na društva in posameznike. Ko pa smo že pri smeteh, povejmo, da nekateri posamezniki še vedno radi poiščejo prostor zanje v bližnjem gozdu, pa čepravje do deponije le nekaj 100 metrov. Tako so nas pred dnevi opozorili na zajeten kup ob robu gozda blizu Ševnice. Ko smo drugi dan prispeli na opisani kraj, so smeti že gorele, na prizorišču sta ostala le še kovinska predmeta za kuhinjske potrebe in telefonska številka na škatli z zdravili, ki jo hranimo v pisarni. Nataša 031...., sreča, da je bilo listje na tleh mokro in se požar ni razširil. Vožnjo v naselju ureja zakonodaja, na katero pa radi pozabljajo predvsem mlajši vozniki, Tako se stanovalci blokov pritožujejo, da so mnogi avtomobilisti veliko prehitro pripeljejo na dvorišča, Stem ogrožajo predvsem otroke, ki upravičeno pričakujejo, da se lahko varno igrajo vsaj na dvoriščih blizu doma. Otroci so naše bogastvo, naj bo njihova mladost, če se le da, brezskrbna, Kinologi predlagajo, da naj na najbolj ogroženih delih, kot je park pri spomeniku na Rojah ali zelenice pri šoli, k smetnjakom namestimo še vrečke - pasja stranišča, kar sicer ni ovira, a močno se bojimo, da sprehajalcem kosmatih ljubljenčkov ne bo mar zanje in je vsak strošek odveč, Kako vrečko in rokavico za enkratno uporabo menda premore vsak, ki se s svojim štirinožnim prijateljem odpravi v naravo. Ste kdaj pomislili, koliko časa traja, da se tak pasji nebodigatreba razgradi?Tudi doma jih verjetno ne pustite ležati na tleh. Pa spet najnovejša vest iz kontejnerja na pokopališču: motor, najverjetneje iz pralnega stroja, kartoni, vreče različnih odpadkov - blagor našim pokojnikom in najemnikom grobov, ko bomo začeli plačevati višje cene za odvoz mešanih smeti. ZANIMIVOSTI ilgji Pridruži se! www.ocistimo.si : GVp ' T Očistimo Sloweni|o VELIKA OČIŠČEVALNA AKCIJA 17. 04. 2010 VABIMO VSE KRAJANE, KI SE NISO PRIJAVILI PREK SPLETA, NA VSESLOVENSKO AKCIJO OČISTIMO SLOVENIJO, DA SKUPAJ POSKRBIMO ZA UREJENO OKOLJE. VREČE IN ROKAVICE BOSTE UDELEŽENCI PREVZELI PRED OŠ MIRNA, PO VASEH PA NA ZBIRNIH LOKACIJAH ZA ODPADKE, KI SO DOLOČENA ZA VSESLOVENSKO AKCIJO OČISTIMO SLOVENIJO: Selo pri Mirni - gasilski dom Mirna - parkirišče pri pokopališču Mirna - poleg kinološkega vadišča Sevnica - gasilski dom Zabrdje - ekološki otok NAPOLNJENE VREČE ODLAGAJTE NA VIDNA MESTA OB CESTAH IN NA ZBIRNE LOKACIJE ZA ODPADKE Giftige Natur gibt keine gute Spur* Takšen slogan je na natečaj Prima Klima, ki gaje razpisal Goethejev inštitut iz Ljubljane, poslal osmošolec Žan Laznik in zmagal. Za nagrado julija potuje v Nemčijo na tritedenski tečaj nemškega jezika - Žan želi čim bolj na sever. Poleg zmagovalnega so na mirnski osnovni šoli spisali še enajstsloganov, vožji izborza glasovanje nat. im. glasovalni zabavi pa so prišli še trije (Zu starke Hltzenwelle, wirfuhlen uns wie enie Mikrowelle - Jan van den Broek, Gespritze Pflanzen sindschlechte Lebenschancen - Vid Mikec, Gifte undKunsdungerim Gartensindein SpielmitSchlechten Karten - Luka Pungerčar). Na natečaju so sicer sodelovali osnovnošolci in srednješolci iz vseSlovenije. Iz27-ih različnih šol so poslali več kot sto sloganov, ki so bili lahko dolgi najmanj tri in največ devet besed, Posebna komisijaje izbrala 45 najboljših, med katerimi so sodelujoči na glasovalni zabavi v ljubljanskem KUD-u France Prešeren izbrali najboljšega. P. K. * Zastrupljena narava ne pušča dobrih sledi TOM poskrbel za odličja Badmintonisti mirnskega BK Tom so na Državnem članskem prvenstvu, ki gaje BK Tom gostil že tretjič zapored, zopet poskrbeli za odličja. S trikratnim naslovom državne prvakinje (posamezno, v mešanih dvojicah z Alešem Murnom (Tom) in vženskih dvojicah z M. Kersnik (Olimpija)) seje najbolje odrezala Špela Silvester. Srebro je za domačine v moških dvojicah priigrala naveza Aleš Murn/ Matevž Bajuk, bron pa v isti kategoriji brata Aljoša in Urban Turk. V ženskih dvojicah je do brona prišla še naveza Taja Borštnar (Tom)/ Nika Svaljek (BK Branik). Med osmerico sta se prebila še Aljoša Turk in Jerca Bajuk v mešanih dvojicah, vženskih dvojicah pa Jerca Bajuk in Sabina Magyar (BK Lendava) ter naveza Urša Arih in Nina Kotar (BK Bit). Tomovci letos odličnotekmujejotudi v Mednarodni badmintonski ligi. Po prvem delu tekmovanja oziroma treh tekmovalnih dneh zanesljivo držijo prvo mesto, tako da se jim letos prvič poleg naslova državnega klubskega prvaka obeta tudi naslov prvaka Mednarodne badmintonske lige, ki je v preteklih dveh sezonah pripadel BK Medvedgradu. O naslovu bosta odločala zadnja dva dvoboja - prvi konec marca, drugi v začetku maja. Za naslov prvaka naši trenutno bijejo boj z BK Medvode, katere so Tomovci v prvem dvoboju porazili z rezultatom 4:3. SPOMNILI SO SE GROZDETA Na novega leta dan župnija Mirna že nekaj let pripravlja procesijo in molitev vspomin na nasilno smrt Lojzeta Grozdeta. Letossmose zbrali v župnijski cerkvi ob jaslicah z Grozdetovo sliko. Domači župnik Robert Hladnikje s sodelovanjem Grozdetovega po-stulatorja, Igorja Luzarja in župnika Tržišča (Grozdetova krstna župnija) Slavka Kimovca vodil molitve. Prebral nam je misli Klavdija Peterce, župnika v Mokronogu, z naslovom »ZVONČKI NA NJEGOVEM GROBU«, ki med drugim govorijo, da popolnega veselja na Zemlji ni, da nam Jezus prinaša upanje in vero vzmago dobrega nad zlim, končujejo pa se vprošnji, »da bi bilo krepostno življenje in junaško mučeništvo Lojzeta Grozdeta čim prej priznano pred vesoljno Cerkvijo. Namvspodbudoin zgledzaposnemanje,«Toprošnjosmoprisotnigorečevložilivčaščenju Najsvetejšega, pesmi, molitvi Rožnega venca in litanijah ter sklepnem blagoslovu z Najsvetejšim. A. Mušič Papež Benedikt XVI. je v soboto, 27. marca 2010, podpisal dokument o priznanju mučeništva Lojzeta Grozdeta, s čimer je ta postal prvi blaženi mučenec vCerkvi na Slovenskem, je na spletnih straneh župnije Novo mesto -Šmihel zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Datum in kraj slovesne razglasitve bo določen kasneje (P. K.) DNEVI ODREŠENJA Spoštovani ljudje dobre volje, verni in neverujoči ali drugače verujoči! Na cvetno nedeljo bomo kristjani peli Jezusu, ki slovesno vstopa v mesto Jeruzalem -Slava ti, hvala in čast, o kralj naš, Kristus, rešitelj, ki ti mladostni je cvet klical hozana v pozdrav. Na veliki četrtek dopoldan bo v stolnici g. škof ob navzočnosti duhovnikov naše škofije posvetil in blagoslovil sveta olja, ki jih uporabljamo pri krstu, birmi, mašniškem posvečenju, bolniškem maziljenju ter posvetitvi oltarjev in cerkva ... Zvečer bomo po vseh župnijah obhajali zadnjo večerjo-To je moje telo, To je moja kri -to delajte v moj spomin! Molili bomo za duhovnike, ker je Jezus ob zadnji večerji postavil zakrament mašniškega posvečenja. Po maši gre Jezus v ječo, Petek - strogi post - Dan trpljenja in smrti! Križev pot; obredi. Poljub križa. Dopolnjeno je. Oče vtvoje roke izročam svojo dušo. Sobota. Jezus v božjem grobu. Molili bomo ob njem. Blagoslov kruha - spominja na sveto Rešnje telo (obhajilo); blagoslov mesa -velikonočno jagnje; pirhi - Jezusov grob in vstajenja ali kaplje krvi; hren - Jezusovo trpljenje. Zvečer: Kristusova luč-vzklik na začetku vigilije (bedenje) v temačni cerkvi. Napoved veselja. Sprehod po POHOD NA DEBENEC 26. decembra je KS Mirna organizirala pohod na Debenec. Udeležili smo se ga pohodniki DU Mirna in ostali krajani KS Mirna. Prvo postojanko smo imeli na Stanu, kjer so nam prijazni domačini postregli s kuhanim vinom, vročim čajem in žganjem, kar nam je po enourni hoji zelo prijalo in nam dalo novih moči, da smo lažje prišli do našega cilja, ki je bil pri koči na Debencu. Tu nas je toplo pozdravila predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski. Vsi pohodniki smo prisostvovali otvoritvi terase in nadstreška pri koči. Občinski svetnik Dušan Skerbiš nam je pojasnil, da sta denar -12 tisoč evrov - prispevali občina in KS. V prihodnjih letih pa bo potrebno urediti celoten kompleks, načrtujejo postavitev razglednega stolpa in kakšno igrišče, da bi Debenec postal športno in rekreacijsko središče s prenočišči. Ob zvokih harmonike, dobri hrani in pijači smo se družili še dolgo v noč in sklenili, da bo ta pohod postal tradicionalen. Anica Janežič Dvakrat smo se smejali Kulturno-umetniško društvo Klas Mirna je letos v goste povabilo dve gledališki skupini z Dolenjske. V bolj umirjenem poprazničnem januarju so na Mirni gostovali člani Teatra Otočec, ki so se predstavili z Rdečim kotičkom. Marca pa je na odru doma Partizan nastopil Vesel Teater iz Dolenjskih Toplic, kije nasmejal z vedno aktualno Gospo poslančevo. Ob tem velja iskrena hvala KS Mirna za gostoljubje, gostujočima skupinama za prihod na Mirno in obiskovalcem za obisk. Tistim pa, ki veni sapitarnate, da se na Mirni nič ne dogaja, podrugi strani pa priredrh/e minejo brez vas: Predlagajte kaj konkretnega, vključite se v organizacijo dogodkov, predvsem pa - spremljajte vabila in obvestila in pridite na prireditve, ki so zaradi vas in za vas. P. K. Božji besedi skozi zgodovino odrešenja. Vzklik radosti -Slava Bogu na višavah - spet zazvonijo zvonovi. Aleluja. Kristus je vstal. Aleluja! Zgodaj zjutraj v nedeljo-veselje pokažemo vsem-Jezus je vstal in živi, vstali bomo tudi mi. Aleluja.-procesija in velikonočna jutranja maša. Po maši velikonočni zajtrk za vso družino. Dragi bralec in bralka -to je prelet skozi največje skrivnosti krščanske vere. Naj nam pomagajo, da bo Kristusova luč, svetloba vstajenj-skega jutra, pregnala vso temo in vse slabo iz naše srede. Gradimo skupaj svet ljubezni in medsebojnega razumevanja. Vsem želim preprosto voščiti - veselo Alelujo, globoko notranje doživetje velike noči. vaš župnik Robert Hladnik Zgornje besedilo je nastalo v upanju, da bo Krajan v naše domove prišel pred veliko nočjo. Ker je misel - graditi skupaj svet ljubezni in medsebojnega razumevanja -tudi danes več kotaktualna, zapis objavljamo, Morda pomaga razumeti, kaj seje v predprazničnih dneh dogajalo, vsekakor pa je izhodišče za boljši jutri, ki ga moramo graditi skupaj. Uredništvo Taborniki novemu naproti Oktobra smotaborniki na Mirni gostili tabornike iz Ljubljane na kostanjevem pikniku, ki je bil v soboto, 17.10., na Škrjančah. Prišli so že v petek in izkusili njim nove stvari, peko hrenovk, nočno igro in nočni ogled Mirne in njenih znamenitosti, Naslednje jutro smo se mirnski in ljubljanski taborniki odpravili na Škrjanče, kjer so nas starejši taborniki pričakali s pečenim kostanjem in pravim taborniškim krompirjevim golažem. Na travniku pri Tomšičevih pa so potekale razne igre: lov na lisico, štafete... Ko je bil čas odhoda, smo še vsi skupaj zapeli taborniško himno Medvedki in čebelice, potem pa odšli vsak svojo pot -mi na Mirno, Ljubljančani pa vTrebnje na vlak, z mislimi na ponovitev dogodka spomladi. Novembra smo v prostorih OŠ Mirna pripravili predstavitev Jamboree 2011, ki bo na Švedskem. Vodil jo je novomeški tabornik in vodja slovenske odpraveJure Habjanič (pri slovenski odpravi sodeluje in pomaga tudi naša taborni- ca Nika S.). Mirnski taborniki so se predstavitve udeležili v lepem številu, saj nas je zanimalo velikostvari o največji skavtski akciji, ki je znana povsem svetu. Na vsake štiri leta se nataki akciji zbere približno 30-40.000 tabornikov, skavtov iz celega sveta in tokrat se imamo možnost priključiti tudi mirnski taborniki. Po predstavitvi pa se smo se še malo družili, izmenjali ideje in se razšli polni novih informacij v upanju, da gremo na izletskupaj. Izkazalo pa seje, da gre na Jamboree kar pet mirnskih tabornikov, kar je zelo spodbudno in lepo. Decembra je sledila čajanka s starši, kjer so pripravili nekaj programa, igric, podelili starostne rutice in, seveda, poskrbeli, da so bili vsi nasmejani in zadovoljni. Januarja smo imeli starejši člani posvet o akcijah, ki smo si jih zadali v začetku šolskega leta. V februarju sta nas med počitnicami pričakali dve delavnici za najmlajše, maja pa nas čaka območni mnogoboj, ki ga bomo letos organizirali mirnski taborniki za vso Dolenjsko. Obenem pa še vedno vabimo nove člane da se nam pridružijo ob petkih ob 16.30. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!! N.S. M NAŠIH DRUŠTEV Jurčku ni dolgčas! Na Društvu prijateljev mladine Jurček Trebnje, ki ima od novembra 2008 sedež v prostorih TVD Partizana na Mirni, seje od letovanja na Bledu (avgust 2009) že veliko dogajalo. V tednu otroka, ki je potekal od 5. - 11. oktobra 2009, smo kot vsako leto organizirali Jurčkov kostanjev piknikvtrebanjskem parku, Že tretje leto zapored smo na Turistični kmetiji Obolnar na Čatežu izpeljali Vikend letovanje »A si ti tut notr padu?", ki se ga je udeležilo devet mladostnikov iz Občine Trebnje, Trening socialnih veščin je potekal od 20. do 22, novembra lani, namenjen pa je bil devetošolcem in srednješolcem, »Trenirali« smo svoje socialne veščine, se pogovarjali o pomenu komunikacije, vrednotah, morali, odnosih v družini in med vrstniki, interkulturalnosti. Urili smo tudi veščine timskega dela. Udeleženci letovanja so bili z njegovo vsebino zadovoljni, predvsem pa so poudarili, da so imeli priložnost razmišljati in spregovoriti o temah, ki jih v šoli pogrešajo, Med krompirjevimi (26.-30, oktober 2009) in zimskimi (28. december - 2. januar 2010) počitnicami smo v prostorih Društva prijateljev mladine izvedli delavnice za osnovnošolce. Večinoma so bile dopoldne, med vsakimi počitnicami dvakrat. Rezljali smo buče za noč čarovnic, izdelovali novoletne voščilnice, gledali smo risanke in filme. Ure druženja so bile zabavne, zato smo se odločili, da bomo delavnice med počitnicami še ponovili, Zadnji pomembnejši dogodek pa je bil Občinski otroški parlament 27. januarja 2010 v sejni sobi Občine Trebnje, Tokratnega parlamenta so se udeležili osnovnošolci zadnje triade iz vseh osnovnih šol občin Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje, OŠ Mirno so predstavljali štirje devetošolci, med katerimi je bila ena učenka izvoljena tudi za nastop na regijskem parlamentu. Dvajset mladih parlamentarcevje razpravljalo o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji, Njihov pogovor in razpravo je povezovala naša prostovoljka. Učenci so dokazali, da so vešči konstruktivnega in kulturnega razpravljanja, predvsem pa jim tematika o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji, katero doživljajo tudi sami, ni tuja. Konec marca smo na društvu začeli z novim programom - »Jurček v koraku z mladimi«. To bo prvi program na sedežu društva, ki se bo odvijal redno vsak vikend - ob petkih ali ob sobotah. Zajemal bo sklope različnih pogovornih delavnic, iger, ogledov filmov, organizacijo različnih aktivnosti v lokalni skupnosti, izletov ipd. KOMU bo namenjen: srednješolcem, ki ne želijo le posedati za računalnikom; KJE: na sedežu društva - v TVD Partizanu; KDAJ: od marca do decembra (ob vikendih); PRIJAVE: na 040416 761. Vljudno vabljeni! Taja Borštnar, podpredsednica DPM Jurček Trebnje CT Q Srečanje v Dolenjskih Toplicah Vsako leto ob kulturnem prazniku 8. februarja se srečujemo pisci seniorji DU Dolenjske, Zasavja in Bele Krajine. Tudi letos smo se ga udeležile s svojimi prispevki Rozalija Pepel-nak, Pavlina Hrovat in Ivana Kovačič, ki je predstavila pesem Danjele Krištof, Za našo predstavitev nam je bilo izrečenih veliko pohval. Spremljal nas je predsednik za kulturno dejavnost pri DU Mirna Anton Kotar, ki naše delo zelo podpira, kar velja tudi za ostale člane odbora, P. H. Praznovanje 8. marca na Ševnici postaja tradicija, Tudi letos so najmlajši s prisrčnim programom povedali svojim mamam, babicam in vsem ženam, kako zelo jih imajo radi. DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA MIRNA Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna je svoje delo v letu 2009 zaključila s pripravljanjem priložnostnih novoletnih daril za krajane starejše od 74 let. Že drugo leto zapovrstjo smo prostovoljci to delo opravili kar v gostilni Kolenc, kjer so nam prijazno odstopili prostor, da smo to najprej lahko vse shranili in kasneje še zavili ter pripravili za raznašanje. Raznesli smo 196 daril in toliko tudi obiskali naših starejših krajanov. Darila Območnega združenja RK Trebnje so bila enotna. Letos se bo starostna meja obdarovancev dvignila na 75 let in bo tam vsaj nekaj časa »obmirovala«. Tako pričakujemo, da se bo naših tradicionalnih srečanj zadnjo soboto v maju udeležilo vsako leto več krajanov, ki bodo imeli za sabo 75 let. Obdarovanja in obiski ob koncu leta bodo še naprej v decembru, vmes bomo poskušali organizirati še kakšno zanimivo predavanje s področja zdravstva, v Tednu Rdečega križa pa bomo opravljali brezplačne meritve krvnega pritiska, sladkorja in holesterola. Skozi vse leto se bomo trudili pomagati našim krajanom, ki so ali se še bodo znašli v socialni stiski, Pomoč že sedaj nudimo kar precejšnjemu številu družin v obliki prehranskih paketov in higienskih pripomočkov. Tudi letos bomo pomagali družinam z nakupom šolskih potrebščin in letovanjem otrok na morju v času poletnih in drugih počitnic. Želimo si sicer, da bi obdobje recesije čim prej minilo in bi bilo čim manj družin socialno ogroženih, a želje so, žal, povsem drugačne od krute realnosti. Zato vse tiste, ki so v stiski in o njej težko spregovorijo z drugimi, pozivamo, da se brez zadržkov, obrnejo na nas (tel. 040 591 117) ali direktno na OZRK Trebnje, Gubčeva 16 in poskušali bomo pomagati po najboljših močeh. Prostovoljci mirnskih upokojencev ne mirujejo Enajst prostovoljk in en prostovoljec Društva upokojencev Mirna so bili v preteklem letu dokaj aktivni, Obiskali so 15 članov jubilantov, obiskovali so bolne člane in tiste, ki so nastanjeni v DSO Trebnje. Organizirali smo prednovoletno srečanje članov starejših od 80 let in obiske s skromnimi darili. Ob sredah od 8. do 9. ure smo kot vsako leto opravljali meritve krvnega pritiska. V letošnjem letu imamo kar 27 jubilantov, ki jih bomo obiskali. Načrtujemo dva krajša izleta (v Ljubljano in Stično)ter eno predavanje s področja zdravstva. Svoje delo na področju socialnih zadevsmo obogatili s projektom »Starejši za starejše«, ki ga bomo letos izvajali že tretje leto, Projekt je namenjen tudi drugim občanom, ki niso člani DU Mirna, so pa dopolnili 69 let. Tako tudi letos nadaljujemozanketiranjem tistih članov, ki so dopolnili 69 let in s ponovnim obiskovanjem tistih članov, ki so se odločili za sodelovanje v projektu in so izrazili željo po ponovnih srečanjih s prostovoljci. V preteklem letu smo opravili 432 obiskov, dvakratsmo posredovali za pomoč na domu in opravili skupni obisk s predstavniki CSD in DSO Trebnje; pri petih primerih smo posredovali za obisk patronažne službe, pri dveh smo posredovali pomoč RK. V enem primeru smo posredovali pri namestitvi v DSO Trebnje, vendar do realizacije ni prišlo, ker si je članica premislila. NOVOST: Skupina za samopomoč starejših ljudi »Sloga« Mirna je prešla pod okrilje DU Mirna. Od septembra 2009, ko se je CSD odpovedal vodenju te skupine, jo vodita dve članici, ki sta končali usposabljanje za tovrstno delo. V skupini je prostora še za 4-5 članov, zato so novi člani vljudno vabljeni.. Skupina se sestaja ob četrtkih od 9. do 10,30 ure v prostorih DU, Torej, v DU Mirna ni nikoli dolgčas! Tudi ko je treba pomagati drugim, znamo pristopiti in prisluhniti, Dobrodošli med nami! I.M. V letošnjem letu (vsaj v mesecu maju) se bomotisti prostovoljci, ki smo se za vsako krvodajalsko akcijo, organizirano vZP Mirna, potili in si razbijali glavo, kje dobiti zadostno število ustreznih miz, pošteno oddahnili. Območno združenje Trebnje se je namreč odločilo, da letošnje krvodajalske akcije organizira za vse tri občine (Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno) v gostišču »Galaksija« v Trebnjem. Prostor je tam ustreznejši, pričakujemo tudi, da bodo prišle okrepljene odvzemne ekipe in bo delo potekalo hitreje in udobneje za vse udeležence, Upamo, da bodo krvodajalci to novost sprejeli z razumevanjem in odobravanjem, saj bo poskrbljeno tudi za brezplačen avtobusni prevoz na relaciji Mo-kronog-Šentrupert-Mirna-Galaksija Trebnje in obratno. Natančne informacije o tem bodo še posredovane. Ob koncu pa bi vas rada obvestila, da bomo letos začeli pobirati članarino in prostovoljne prispevke v mesecu aprilu. Želimo si, da bi bili naši prostovoljci, ki bodo pobirali članarino, dobrodošli v vsakem gospodinjstvu, tudi pri tistih, ki ne želijo biti člani ali ne morejo darovati prostovoljnih prispevkov. Želimo si le prijazne besede in spoštovanja, ker prostovoljci žrtvujemo svoj prosti čas in dobro voljo za ljudi, ki so naše pomoči potrebni. Hvala vam za razumevanje našega poslanstva! I.M. Sneg prinesel veselje V Gorenjski Gori so si zimsko veselje polepšali celo z improvizirano vlečnico. Pa je obilni sneg vsaj komu tudi ustregel. Žabja svatba na ljubljanskih ulicah Ženski pevski zbor Zimzelen je skupaj z mokronoškimi lutkaricami ponesel predstavo Žabja svatba Staneta Pečka tudi na Prešernov trg v Ljubljano, kjer so se odvijali dogodki v organizaciji gibanja Zeitgaist, ki se zavzema za odpravo vojn, pomanjkanja in krivic v svetu. Žabe so bile gledalcem, ki so se zbrali v velikem številu, všeč. Nastopajoče in avtor pa so bili še bolj zadovoljni, ko so prestali ogled selektoric v Šentrupertu, kjer so gostovali pred dobrim tednom. n POMLADNI POZDRAV LJUBITELJEM PSOV Konec zime vas ponovno pozdravljamo tudi člani KDM. S prvimi sončnimi žarki smo se vrgli na delo in začeli s pomladanskimi tečaji. Sezono smo začeli s teorijo in zato organizirali več predavanj, Doktorici veterine in splošne medicine sta namssvojih področij predstavili uporabna znanja za lastnika psa, inšpektorica nas je seznanila s pomembnejšimi določili izzakonodaje o psih. Posebej pa smo ponosni na to, da nam je na Mirno uspelo pripeljati enega največjih kinologov v Sloveniji, dr. Vidica, čigar predavanje smo omogočili širši javnosti. Tako. Naši novi tečajniki že pridno trenirajo, kadarkoli pa se nam lahko pridružite tudi ostali. Predvsem, če s psi nimate dosti izkušenj ali če ste ravno dobili mladiča. Zelo pomembni so ravno prvi meseci, Mladičem ponavadi preveč dovolimo in delamo napake, ki jih zaznamujejo za vedno. Potem se pa čudimo napadalnemu ali obrabnemu vedenju. dominantnosti psa in podobnim težavam, ki lahko privedejo, kotste vzadnjem času videli, tudidotragedij. Še nekaj moramo omeniti, za kar naj ne bi potrebovali posebne izobrazbe ali obiskovanja tečaja, a očitno bi nekateri le morali priti na nekaj osnovnih lekcij. Pospravljanje pasjih iztrebkov je za nas nekaj samoumevnega, žai pa se s psi sprehajajo tudi ljudje, ki jim je kakec kot kaže zadnja skrb. Če že ne premorete kinološke kulture, bi pa vsaj čut za okolje, v katerem živite, lahko razvili. Morda pa bo čez poi ure ravno vaš otrok »racal« okoli mirnskega spomenika in okušal potič- E. fr,'-*®* ko vtravi, morda se bo vaša mati spočila na klopi, obdani zomamnim vonjem postanih kakcev, morda boste enega pohodili prav vi na poti vslužbo. Zato: najprej vrečko vžep, potem šele povodec v roko, O tekočih zadevah tudi na naši spletni strani www.kd-mirna.net. Radovednejše pa pokličite 031-270-557 (Meta) ali pišite kinološko,drustvo@gmail.com. ^Ol-OŠKO ij!(f 'Z V//H Ni X % 'Z MATI, KRUH, ROZE ... je bil pogovorno glasbeni večer posvečen vsemu ženskemu rodu. Vsebine so bile zajete iz naslova, menili smo, da je prav, da na najlepši način počastimo žensko materinski svet. Mati, beseda, ki zajema ljubezen, skrb in toplino, vse to je predstavila Ana Ilovar iz Žalca. Ima govorno in gibalno prizadeto hčerko Nuško, ki je izdala že štiri pesniške zbirke in roman v prozi Strah pred samoto. Nuškin čustveni in miselni svet izraža veliko toplino in željo po ljubezni. Mama Ana seje povsem podredila usodi hčerke, naredi vse, da je njena Nuška zadovoljna. Boji se časa, ko bo omagala, boji se dneva, ko bo morala Nuško predati v kakšno ustanovo, Povedala je, da je bilo spoznanje, da njena punčka ni zdrava, zelo boleče. Iz te bolečine pa se je rodila velika materinska ljubezen. Za invalide je v naši družbi le delno poskrbljeno, ugotavlja pa, da se stanje popravlja, Spomenka Hribar se je dotaknila položaja žensk in mater, ki ni zavidljiv. Celodnevni delovniki, zvečer še družina, Vse to je preveč, da bi se ženske kaj več ukvarjale še s politiko. Meni, da so delavke preveč izkoriščane, njihove pravice pa že močno načete. Ženske bi se morale bolj organizirati in zagovarjati svoje pravice. Če nekoč nekatere niso praznovale dan žena, ki ga sedanji čas izriva iz koledarja, bi sedaj morale zahtevati, da dan žena dobi nekdanjo veljavo, vlada pa naj bi vsako leto na ta dan dala poročilo, kaj je v preteklem letu naredila za ženske. Martin Kašič, živilski tehnolog in inšpektor za kakovost kruha, je svoje besede namenil vrstam in kakovosti kruha. Ko je imel obiskovalca iz Kanade, ki je lastnik večjega števila pekarn, mu je gost dejal: »Slovenski kruh je najboljši na svetu.« Martin pravi, da kruh premalo cenimo, kar izhaja iz časov, ko kruha ni bilo dovolj, bel je bil le za praznike, »mi pa smo pravzaradi tega našim otrokom ponudili vse, velikokrat preveč.« Njegovo sproščeno govorjenje nam je razkrilo spoznanje, da je dovolj kruha največja dobrina. Tamara Cvelbar se je v pripovedi o šopkih in barvah cvetlic sprehodila med cvetjem. Povedala nam je, katero cvetje in kakšnih barv pokloniti ženski, otroku ali moškemu ob različnih priložnostih, Poudarila je pomen in simbol pravega slovenskega šopka, ki vsebuje nagel, rožmarin in roženkravt in mora biti povezan strakom trobojnico. Med pogovori se je program polnil s pesmimi trnovskega okteta, s točko otroških ljudskih plesov učencevtretjega razreda pod mentorstvom Dragice Hazdovac. Pesmi literatk Vezi Ivane Kovačič in Danjele Krištof sta občuteno predstavila Zoran Remic in Nejka Guček Cvelbar. Zapel je tudi Moški PZ DU Mirna, ki ga je spremljal harmonikar Simon Ceglar. V vezno besedilo večera je Pavlina Hrovat iz vsake Nuškine knjige vpletla po eno pesem. Za po- deljene čestitke so se potrudile članice Vezi ob pomoči Mire Kovačič. Na svoj način so bili počaščeni tudi možje, ki so ta večer spremljali žene in matere, saj v zvezi obeh nastaja družina. Ob koncu smo na oder povabili Natašo Koprivc - domačinko, ki je mamica osmih otrok, ji čestitali in poklonili šopek z osmimi cvetovi. V imenu KS je prisotne pozdravil Niko Borštnar, Anton Kotar pa v imenu DU Mirna. Vsem prisotnim pa je dobrodošlico in dobro počutje zaželela Bariča Kraljevski, predsednica Sveta KS. Po končanem kulturnem delu se je večer nadaljeval v prijetnem druženju in pokušnji več vrst kruha in peciv. Že ob vstopu v avlo je pogled zajel lepo obloženo in okrašeno mizo, za kar so se potrudile članice aktiva kmečkih žena s Sela, ki ga vodi Slavka Habinc. Vsem, ki so poklonili dobrote za pogostitev, se prireditelji lepo zahvaljujemo, Pavlina Hrovat VABILO V petek, 16. aprila, DU prireja svojo tradicionalno že 16. prireditev ZA MIRNOZLJUBEZNIJO. Ob 11. obletnici njihovega mešanega PZ se jim bosta pridružili dve zelo zanimivi skupini: ŠAVRINKE iz Istre in KOLEDNIKI iz Bušeče vasi. Ob 19-ih v dvorani doma PARTIZANI Vabljeni!^ t( - o, Društvo vinogradnikov Mirna Strelska aktivnost lovcev in športnih strelcev pri lovski koči LD Mirna Člani DV Mirna smo 19. februarja organizirali ocenjevanje društvenih vin. Letos so vinogradniki prinesli kar 130 vzorcev, zato je ocenjevanje potekalo vdveh komisijah, ki sta jih vodila priznana enologa Samo Hudoklin in Andrej Bajuk. Bilasta kar presenečena nad letošnjo izredno kakovostjo vin članov DV Mirna. Ocenjevalci sozaznali le nekaj manjših napak v vzorcih vin, večjih praktično ni bilo. Letošnji društveni prvak cvička zoceno 16,23 je Jože Žukovec, vinska gorica Migoiska Gora, za njim sta bila z oceno 16,13 Stane Bukovec in Božo Sladič. Najvišje ocenjeno vino je bil chardonay izbor(18,30), ki gaje pridelal Branko Karlič. Ostali zmagovalci sort: Nejc Gracar-žametna črnina, Tomaž Višček - modra frankinja, Tomaž Mandel - dolenjsko rdeče, Tomo Bec - dolenjsko belo, Branko Karlič - laški rizling suho in laški rizling polsuho, Jože Žlembergar - beli pinot in chardonay. Iztok Štolfa - renski rizling polsladko, Darko Sladič - malvazija, Kristina Novak - sauvignon, Jože Žukovec -kerner polsladko, Franc Kramar- renski rizling ter Jože Jevnikar-sauvignon polsuho. Čestitke vsem vinogradnikom za odličen pridelek in dobro kletarjenje. Avgust Gregorčič, DV Mirna Interno vadišče, ki ga uporabljajo lovci LD Mirna, seje nekaj let občasno uporabljalo za nastre-litve orožja, ki ga imajo lovci, V zadnjem času pa so se jim pri tej zanimivi dejavnosti pridružili tudi športni strelci. Zemljišče nasproti lovske koče, ki je bilo zanemarjeno, onesnaženo z odpadki in poraslozgrmovjem, jeskupina strelskih zanesenjakov in lovcev primerno uredila. Nastala ješiroka, očiščena površina, ki je žez naravnimi danostmi primerna za izvajanje strelske dejavnosti. Prostor je ustrezno zavarovan s previsno steno, prav tako pa je dovolj oddaljen od stanovanjskih hiš, saj je hrup streljanja enak hrupu mimo vozečih avtomobilov. Strelska dejavnost se je na tem mestu izvajala že dolga leta. V zadnjih letih sicer nekoliko manj, saj so morali člani LD Mirna vadbo streljanja s šibrenico izvajati na Trebelnem. Z novo ureditvijo pa bodo tudi tu imeli možnost nastrelitve ali vadbe z malokalibrskim orožjem. Zanesenjakom seje pridružilo nekaj posameznikov, zelo uspešnih in priznanih športnih strelcevin sodnikov. Eden izmed njih jetudi Boštjan Pavlič, novi Mirnčan. Boštjan je podpredsednikSlovenske zveze za praktično streljanje in večkratni državni prvak v IPSC praktičnem streljanju s pištolo in šibrenico. Je dolgoletni član vseh treh slovenskih reprezentanc v IPSC praktičnem streljanju (pištola, šibrenica, puška). Zmagujetako na tekmovanjih doma kakortudi vtujini, zadnji večji uspeh pa je dosegel na evropskem prvenstvu v IPSC praktičnem streljanju s šibrenico na Češkem, septembra 2009. V posamezni kategoriji je osvojil peto mesto, v ekipni razvrstitvi pa tretje mesto, kar je eden največjih uspehov slovenskega praktičnega streljanja natovrstnih velikihtekmovanjih.Vekipije bil tudi Gregor Gabrijel iz Trnja pri Veliki Loki, kije pravtako septembra 2009 osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Mosquito Open 2009 v Komornem na Slovaškem. Zaradi Evropskega prvenstva v IPSC praktičnem streljanju na Češkem je bilo potrebno tudi večje število treningov na internem vadbišču pri koči LD Mirna. Ravno ta količina treninga je bila bistvenega pomena za odličen uspeh slovenskih IPSC praktičnih strelcev na tem velikem tekmovanju, Sicer je bilo zaradi teh treningov nekaj nejevoljnih krajanov, zlasti Zapuž, v bližini vadbišča, vendar sta se udeleženca evropskega prvenstva trudila, da treninge izvedeta v popoldanskem času med tednom, da bi bili ti čim manj moteči za okolico, vsekakor pa končani pred 19. uro. Uspehi na domačih in mednarodnih tekmovanjih pa pomenijo tudi pomemben prispevek k promociji naše lokalne skupnosti. Dolenjske in Slovenije, kar nam mora biti v interesu in moramo biti na take krajane vsi skupaj ponosni. Treba pa jetudi poudariti, da tako dejavnost lovskih kakortudi športnih strelcev poteka vskladu z Zakonom o orožju in Pravilnikom o lovskem strelstvu oziroma predpisi, ki opredeljujejo strelsko dejavnost. V bodoče pa bodo športni strelci in lovci s skupnimi močmi uredili nasip na strani, kjer se zvok širi proti Zapužam. Stem nasipom bo ta dejavnost še manj moteča, Zmanjšali pa so se tudi stroški, kijih imajo lovci LD Mirna s treningi na Trebelnem, stem pa lahko več sredstev namenijo svoji dejavnosti na območju Mirne, V bodoče se bodo uporabniki tega vadišča trudili, da se bo ta dejavnost izvajala le nekajkrat mesečno, predvsem pa popoldne, ko za okolico ni moteče. Še enkrat pa seje pokazalo, da je potrebne le malo dobre volje in sodelovanja, da se neko zanemarjeno zemljišče očisti in ustrezno uredi. Evropsko prvenstvo v IPSC praktičnem streljanju s šibrenico, septembra 2009 na Češkem, kjer je slovenska reprezentanca v kategoriji potezne šibrenice zasedla odlično 3. mesto za italijansko in nemško ekipo. Na sliki v ospredju Boštjan Pavlič in Gregor Gabrijel. Najboljši Cvetko Jakša Vsoboto20. marca je bil na Debencu šahovski turnir članov Društva upokojencev Mirna in Novo mesto. Med devetimi ša-histije zmagal član DU Mirna Cvetko Jakša pred Tonetom Škrljem iz Novega mesta. Turnirje vodil šahovski sodnik, član DU Mirna, Arif Begulič. Povratni turnir bo verjetno na Trški gori. Sicer pa šahisti DU Mirna pretežno prostovoljno vodijo šahovske krožke na osnovni šoli - že nekaj let na Mirni, vtem šolskem letu pa so se všahovske vode podali še v Mokronogu. Tudi mladi šahisti so po vzoru učiteljev na črno-belih poljih uspešni. (P. K.) Dejanje Dejanje storjeno ne vrne se nobeno. Kar storiš, za vedno ostane vtisnjeno v času in prostoru. Gorazd Gorenc DRUŠTVO <-< WWWfcKMW* W HrVJVHV ar V spomin MILANU BONU Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. Tone Pavček Minilo je leto. Spomin na klenega, pokončnega človeka pa ostaja. Vsi njegovi rfi Zakaj te ljubim Ker si lepa te ljubim. Zato te ljubim. Lepši je dan, ko te imam rad. Ko te srečam, te ljubim. Lepši je dan, ko te vidim in ko te ljubim. Gorazd Gorenc NASI RAJNI Hieronim Jerko Guček Franc Smole Ana Kramar Franc Bartolj EKOKOTICEK ZEMLJA BOLEHA Zemlja boleha in z njo vse pogosteje v bolezen zapademo tudi ljudje, Zakaj? Zaradi ljudske pogoltnosti in brezvestnosti, zaradi nespoštovanja MATERE ZEMLJE. Da bi bolje razumeli dejanja ljudi, ki se borijo za čisto okolje, ki jim ni vseeno, kaj počnemo na planetu Zemlja, sem za pogovor zaprosila mag, Štefana Velečiča, direktorja Komunale Trebnje. Mag, Velečičje povedal naslednje: »Odpadki so velik problem. Problem zato, kerjih je vedno več, ker ljudje ne upoštevajo navodil za ločeno zbiranje. Lahko bi imeli embalaže za večkratne uporabe. Z raznovrstno embalažo se povečuje količina odpadkov. Polivinilaste vrečke bi morale zamenjati škrobne, ostale izdelke bi morali nakupovati v hitro razgradljivi embalaži. Čeje embalaža ločeno zbrana, se da nekatere reciklirati, druge kompostirati. Važno je, da imamo čim manj težko razgradljivih odpadkov. Pri tem osveščanju imajo veliko vlogo ekošole, Občina Trebnje je lani sprejela odlok o načinu zbiranja odpadkov, ki je bil objavljen v uradnem listu UL RS 54, izdan 13.7.2009. Deponija 1. reda naj bi zadostovala za 90 000 ljudi, deponija 2. reda za 50 000 ljudi. Res pa je, da tudi vsa zakonodaja še ne ustreza popolnoma zbiranju in uničevanju odpadkov. Deponije se hitro polnijo, kar povzroča dodatne težave. Tudi delo inšpektorjev (teh je celo premalo) ni na najboljšem nivoju, Daljša ko je pot od kraja zbiranja do deponije, večji bodo računi, Pogrešamo tudi sežigalnice, kjer bi se dalo odpadne snovi spremeniti v energijo, V veliki meri je tu prisoten tudi odnos trgovine do kupca.« Po razgovoru z mag. Velečičem sem si vspremstvu tehnologa Marka Povšeta ogledala deponijo. Res nisem strokovnjak, sem pa ljubiteljica čistega, zdravju varnega in očesu prijaznega okolja, Na sami deponiji vlada red, boljši kot na marsikaterem dvorišču. Pripeljani predmeti so ločeni in razvrščeni po surovinskih sestavih, Les, električni predmeti, plastična ohišja, odpadna olja, drugestrupene tekočine, vsak odpadek ima določeno mesto hrambe, kontejner in cisterno. Cisterne, v katerih so odložene nevarne snovi, so varno zaklenjene v kovinskih kontejnerjih. Problem pri zbiranju je tudi ta, da na deponijo prihajajo kompletni odpadki in se mora demontaža in sortiranje opraviti na deponiji. Vsak material zase, Od lesa je potrebno ločiti kovine, steklo, s pohištva tekstil, ločiti je treba elektromotorje in kondenzatorje. Imeli so tudi akcijo zbiranja zdravil in jih nabrali 27 kilogramov. Grozljiva številka, preračunana v evre, najbrž da večmestno število. Če bi lahko izračunali še škodo, ki bi jo odvržena zdravila povzročila Zemlji, bi bil podatek zastrašujoč. Na deponijo prihajajo učenci višjih razredov za naravoslovni dan, da se seznanijo s koristnostjo ločenega zbiranja odpadkov in posledičnim čuvanjem narave, V času, ko sem se razgledovala po deponiji in poslušala razlago tehnologa Povšeta, je pripeljal kamion z odpadki in začel stresati naloženo vsebino. Iz avtomobila seje zakotalila avtomobilska guma, čeprav ta gotovo ni sodila med gospodinjske odpadke. Vsak kamion, ki pripelje odpadke, je stehtan. Količina odpadkov se vodi po občinah. Gume na deponiji so naložene v posebni pregradi, res pa je, da trenutno zbirajo samo gume gospodinjstevdo50 kg (zbiranje odpadnih gum ni urejenos strani republike, pravtako ni urejeno zbiranje ravnega stekla), V dolini pod deponijosta dva zbiralna bazena za vode. V prvem se zbira odtočna voda, ki se steka z deponije, in ko je bazen poln, ga izčrpajo in tekočino odpeljejo na čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda, V drugem bazenu se zbirajo meteorne vode, v njem so celo ribe, kijih delavci na deponiji tudi hranijo, Vsi strupeni odpadki so v zaklenjenih zabojnikih, kamor so prišteti tudi vsi laki, topila, škropiva, čistila, celo kozmetika. Vaprilu bo vsako gospodinjstvo dobilo knjižico z naslovom Ločujmo odpadke, varujmo okolje. Natančno jo preberimo in upoštevajmo navodila, ne samo zaradi nas, pač pa za prihodnje rodove. Želimo si naslednikom zapustiti čim bolj zdravo naravo, sestavljeno iz zelenih pokrajin in čistih voda, 17. aprila bo vseslovenska akcija čiščenja naše mame zemlje, zato smo povabljeni vsi. Pojdimo vakcijo čiščenja, naredimoSlovenijoza veliko, zeleno pokrajino. Nekateri se pritožujejo, da ne dobijo obvestil, kdaj se bo zbiral kosovni odpad. To pa ne drži. Na položnici, ki jo dobimo pred zbiranjem kosovnega odpada, je napisano obvestilo z datumom odvozov po občinah in KS. Vsi smo povabljeni, da tem napotkom sledimo, več kot nas bo, lepše in bolj urejeno bo naše okolje. Mag, Štefanu Velečiču in tehnologu Marku Povšetu se lepo zahvaljujem za vse povedano, Pavlina Hrovat SPORT Nik je državni prvak Potem kosovZabrdju pred leti pripravili zadnje skoke na tamkajšnji skakalnici, se zdaj morda obetajo boljši časi. Vsaj kar se mladih skakalcev tiče. Komaj sedem in pol letni Nik Bajc je s smučmi na mali skakalnici ob Osnovni šoli Mirna prvič skočil sredi januarja letos - ko je izbiral med smučanjem in skakalnim tečajem, gaje bolj vleklo v zrak, pravi njegova mamica Vanja Sladič, Konec januarja je nato zmagal na regijskem, sredi februarja pa še na šolskem državnem prvenstvu smučarjev skakalcev v kategoriji drugih razredov. Izvrstno seje odrezal tudi na tekmovanju na Hudejah. Mali Nik se na skakalnih smučeh počuti tako dobro, da želi tudi čisto zares trenirati. Skakalno društvo Zabrdje, iz katerega prihajajo obetavni in uspešni zimski športniki, je blizu, njegovo željo pa podpirajo tudi starši. In ko smo že pri skakanju: pri mirnski osnovni šoli bo zrasla čisto prava 10-metrska skakalnica - soglasje za toje že dal tudi trebanjski občinski svet. P. K. Špela na poti do olimpijskih iger Špela Silvester je Mirnčanka, ki seje badmintonu posvetila profesionalno. Tudi zato je vzačetku marca odpotovala na Dansko, pred velikonočnimi prazniki prišla nazaj v domovino, sicer pa si želi nastopiti na olimpijskih igrah - morda že v Londonu čez dve leti. Cilj je torej jasen. Z voljo in odločnostjo, ki ju mlado in nasmejano dekle premore, je tudi dosegljiv. (Glede na najina polna urnika gre zahvala za to, da pogovor lahko berete, sodobnim elektronskim medijem) Kakšen je tvoj vsakdan na Danskem? Čemu se na treningih najbolj posvečaš? Dan je povsem badmintonsko obarvan. Ob 7.45 začenjam z jutranjim treningom, ki običajno traja dobri dve uri. Okoli druge ure trikrat tedensko sledi trening z malimi danskimi upi, kjer nastopam kot pomočnica glavnega trenerja, v večernih urah pa običajno tri ure popoldanskega treninga. Vmesni čas izkoristim za počitek, da sem res lahko 100-odstotno pripravljena na vsak trening. Zanimivost Danske pa je ta, da me po vseh mojih poteh v mestu vodi kolo in ne avtomobil ali mestni prevoz, Koloje mnogokrat tvoj najboljši prijatelj © Je že kaj domotožja? Seveda mi manjkajo moji domači in prijatelji. Domotožje je vedno nekoliko prisotno, četudi živiš v domačem okolju in le potuješ po tekmovanjih. Vendar pa gre takšen način življenja z roko v roki z vrhunskim športom, tako da je za športnika najbolje, da se s tem čim prej sprijazni, se prilagodi in o tem čim manj razmišlja. Trenutke, ki jih ima na voljo z najbližjimi, pa seveda še toliko bolje izkoristi. Zdaj pa k badmintonskim uspehom. Letos si trikratna državna prvakinja. Od prvenstva je že minilo kar nekaj časa. Kakšni so vtisi danes? V katerem delu igre si bila na prvenstvu najmočnejša, kaj je bila šibka točka? Občutek je seveda še vedno prijeten -eden izmed ciljev letošnje sezone je izpolnjen in to je veliko zadovoljstvo. Zadovoljna sem predvsem, da sem uspela odigrati na dobrem nivoju kljub pritisku, saj so vsi od mene pričakovali osvojitev naslova. Vedno je najtežje nastopati v vlogi favorita, in če ti uspe ohraniti mirno kri in odigrati po pričakovanjih, pomeni, da si iz pravega testa, Mislim, da ni bilo veliko šibkih točk. Sem pa z mislimi že povsem drugje - pri novih načrtih, novih ciljih, Državno prvenstvo je za mano in o njem ne razmišljam več. Gremo naprej © Prvenstvo lani je bila vrnitev, letos pa lahko rečemo velika vrnitev po poškodbi. Ne predstavljam si, koliko volje, truda, želje je bilo treba, daje uspeh takšen... Ko se ozrem nazaj vidim leto, da sem sledila BADMINTONSKI KOTIČEK in da sledim temu, v kar res verjamem, temu, včemer res najbolj uživam. Za manoje veliko garanja, še več pa ga je pred mano...Rezerv je še ogromno, prava vrnitev šele prihaja. Sem nazaj »v igri« - pri čemer mislim pred- vsem na konkurenčnost na mednarodnem nivoju. Sedaj stremim proti svetovnemu vrhu -tako da zopettrdo delo, volja, želja © Po srcu Tomovka, na papirju članica francoskega kluba, treniraš na Danskem ... kako to usklajuješ? Trenutno bivam na Danskem in od tam enkrat mesečno za tri dni odpotujem v Francijo naligaškotekmo.ravnovtemčasupa se za petdni vračam tudi vSIovenijo, da se skupaj s Tomovci borim za obstanek na prestolu Mednarodne badmintonske lige, saj sta do konca sezone ostali le še dve tekmi, ki pa sta lahko ključnega pomena za ohranitev trenutnega prvega mesta na lestvici. Potovanja so del mojih obveznosti, je pa seveda pomembno, da se nepotrebnim potem čim bolj izogibam, da lahko večji dal časa posvečam kakovostnim treningom, Mladim badmintonistom si gotovo vzor... Ti je to že kdo neposredno povedal? Kako se kaj odzivajo na tvoje nasvete na treningih? Jih sploh daješ? Upam, da je tako. Z nasveti pa nikoli ne varčujem in menim, da jih mali badmintonisti z veseljem sprejmejo. Od njih prejmem tudi čestitke po doseženem uspehu, tako da znajo biti zelo prisrčni. Trenutno pa, kot sem že omenila, nastopam tudi v vlogi trenerke, tako da skušam svoje znanje neposredno prenašati na mlade upe. Seveda pa od dela z mladimi badmintonisti tudi sama odnesem veliko novega. Lahko rečeva, da se z badmintonom ukvarjaš profesionalno? Ja. Da bi bila profesionalka tudi uradno, manjka redni mesečni dohodek, ki bi ga prejela za svoje delo. V prihodnjih letih pričakujem, da bo prišlo tudi do tega, vendar pa so merila visoka, mest je malo. Situacija v vrhunskem športu je ljudem v zadnjem obdobju, ko jo je veliko izpostavljal Primož Kozmus, sicer malo bolj znana. Stroški pa zato niso nič manjši, »Vsakdanji kruh« si tako igralci služimo z igranjem za klube v tujini, Tekmovanja pa mi omogočata moj domači klub BK Tom v sodelovanju s podjetjem TEM Čatež, za kar sem jima iz vsega srca hvaležna. Ni veliko igralcev v Sloveniji, ki bi uživali takšno podporo svojega kluba. Svoj del pa seveda prispeva tudi Badmintonska zveza. Za ugodne razmere se moramo neprestano boriti, vendar nam zaenkrat to dobro uspeva. Ne samo, da si uspešna na športnem področju, tudi študirala si pridno. Si sena FDV-ju našla? Še vedno sem študentka Fakultete za družbene vede. Letos sem absolventka, do konca pa me loči še nekaj izpitov in diploma. Trenutno sem študij postavila malo na stran in se povsem posvetila badmintonu. Sicer pa nameravam tudi faks čim prej spraviti pod streho. Imaš kakšno misel, ki te spremlja, kakšen moto? Stvari vživljenju se moraš lotevati odločno, vendarz malimi koraki. Za konec je Špela zapisala še: Povsod je lepo, najlepše je na Mirni © P. Krnc, foto: osebni arhiv HMHI V sobota, ID. april 2DID, ob ID. uri, Športna dvorana Mirna