Dolenjske Novice izhajajo vsuk jietek; ako : : jo ta tiaii praznik, tiaii pojirej. : : Oetiii jim )0 za celo leto (od aprilii do aprilu) ;î li, za jiol leta l'ôO IÍ, Nitroirnina za Nemčijo, Bosno in druge evropsko državo znaša îi'îiO K, za Anioriko 4*50 K. Lisi; in om'iiisi se iiliiriijoj« iiajuvj. A's« ilopise, naročnino in ozininilii filproJeiiiJi tiskarna J. Krajcc nasi. Glavo po koncu. Mariiikoga vsaka malenkost, v sedanji vojski tako potare, da popolnonia obiipa in vse řriio gleda. Tudi i)ro(liranje Rusov v Galicijo je niai-sikoga spravilo iz I'aviio-težja; srbski upadi v Slavonijo pa so uiarsikonni pretresli kosti in mozeg, češ, sedaj bodo pa kmalu na Dolenjskem. Sedanji položaj nam pa priča jasno dovolj, da pri nas v Avstriji in pri našem izborncin vojaštvu nikakor niso na mestu řrnogledi. Tudi z umikanjem se velikokrat doseže večje uspehe kakor z nepripravljeno bitko. Naša taktika na sevmi in malo prej na jiif^u je stremela oČividno za tem, sovražnika kar najbolj oslabiti in utruditi. Preccj časa so se naši umikali iz Galicije; Husi so dobili tako korajžo, da so celo čez tri tedne oblegali našo trdnjavo Przemysl in na večili straneli vdrli na Ogrsko. Med tem Časom sc je naša vojska primerno prijjravila in Huse spi'a-vila v za nas ugodne pozicije, nato pa iidaiita po sovražniku. V Galiciji in tudi na Kuskem severno od ^isle se I'liske Čete so vedno umikajo. Avsti'ijskc in nemške Êetc so Rusom neprestano za petami. Na ozemlju med Jaroslavom in iz: livoin reke San v Vislo so vsi preliodi Čez San prišli v našo posest. Husi se umikajo na ozondje ob reki Tanew, kjer se bodo najbrže postavili v- boj. Na Rusko-Poljskem se nemške čete čez dalje bolj bližajo trdnjavama Vai-šávi in Tvan-gorociu. Rusi so napravili iz Varšave izpad, pa so jili nemške čete pognale nazaj v t]'dnjavsko ozemlje. Omenjamo še posebej, da so Nemci poslali doslej 4 armade proti Rusom, med tem ko skraja niso imeli toliko Čet na razpolago. Po tiitedenskem obleganju so morali konečno Rusi zapustiti okolieo Przeinysla, kjer so pustili nad 40.000 mrtvili. Na Ogcrskem se potika le še tu in tam kak mali oddelek Rusov. Na jugu naše Čete zavzete pozicije v Srbiji nepremagljivo držijo. Si-bi imajo doslej velikanske izgube, tako, da je ve-rcjetno najnovejše poročilo, da želi Srbija Iiremirje. Po nekterib poročilih so 8rbi in Črnogorci doslej izgubili Četrtino svoje vojske. Francozom gre dan na dan slabše. Padec Antwerpna jih jo zadel v živo. Velik del nemške armade, ki je oblegala Antwerpen je sedaj pi-ost. Na zahodnem nemškem krilu na Francoskem se že opažajo posledice Ant-\vcrpna. Pritisk nejuških čet, kateremu se Francozi že prej niso mogli uspešno ustavljati, je prisilil francosko vojno vodstvo, da di-ži skupaj kavalcrijo pil Arrasu. Jngozabodno od Lille sta se sovražni ka-valeriji že spopadli. Boj se pa ni poostril samo v to smer. Nemške čete so Že dosegle zaželjeni cilj — severno morsko obal, ko so ji 11. oktobra z zmago pri Harebrouku napravile ])rosto pot tja. Na Francoskem je jiač ujiati, da bo v kratkem padla odločitev nastran Nemčije. Torej ne obupati; položaj nikakor ni tako črn, kakor ga nekteri gledajo. Dosedanji dogodki nasprotno utrjujejo upravičeno zavest, da liiti Avstrija in Nemčija k zmagi. Naznanilo. Današnji list smo nekaterim ustavili, ker nam ne pošljejo naročnine. Nekaterim pa bodemo poslali račune in prosimo, da nam pošljejo takoj dotično svoto, sicer bodemo tudi list ustavili. Dolenjskim junakom v spomin. z zanimanjem smo Čitali v zadnji številki poročila o dveh dolenjskih junakih, ki. sta našla častno smrt na severnem bojišču. Onadva sta bila iz meščanskih slojev; naj Vam dodam tudi sliko kmečkega priprostoga mladeniča, s katerim sem nedavno govoril. Že med prvimi ranjenci smo Čitali ime Martin Režok, alpinist 27. brambov-skega ali planinskega polka iz Ljubljane. Ti planinci so se 15. avgu.'ita iz Goriškega odpeljali skozi Ljiibljano in Ogrsko v vzhodno (îalicijo blizo do Tarnopola. A pri svojem dohodu so po napornem tiiaršu že zadeli na sovražnika. Dne 24. avg, so se že začeli manjši boji, v katerih je bilo mnogo naših ranjenih. A dne 27, avgusta je bila linda bitka pri Prciiiislanvju, Oddelek, T katerem je bil Uežek, je dobil povelje, da zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci ao se vrgli nanjo kakor levi. Vnelo sc je mesarsko klanje s puškami, meči, rokami in puškinimi kopiti. Padali so na obeli straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem nieteŽu je Režek (Iveiiia Rusoma s kroglo i>omagal na oni svet, enega pa je z mečem zabodel, da se je kar sesedel. Med tem pa se proti Režeku zakadi močan Rus, jtravi Haramtaša, ter ga začne zgrabivši ga za vrat kar daviti. A naš alpinist ne zgubi samosvesti, mahoma parira itusu ter ga istotako zgrabi za vrat, z drugo roko še pusko držeč, in tako se rovata na Življenje in smrt. ReŽeku se posreči, da podere Rusa na tla. Hitro zgrabi za puško in s ko))itotu srečno premaga sovražnika, ki se več ne gane. A med tem nieteženi je eden izmed ruskih ]'anjencev ustrelil j)roii njemu. Zato Režek skoči tudi na tisto stran ter mu vrne to jirijaznost s kopitom, da ruski vojak ni veČ nikomur Škodoval. — Pa iKjzabil sem Še povedati, da mi je^ še prej izmed frčajočih krogelj ena tik ob seneu odstrelila iicresni šopek na Čepici, in kmalo nato je priletel Srapnel ki mi je telečnjak na hrbtu odrezal s takim pritiskom, da mi je bruhnila kri iz nosa in skozi usta. Ne vem, ali isti ali drug šrapnel je tovariša raztrgal na kosce, ki so se vsuli na nas. — A vse to me ni zadržalo, sam ne vem, kako — da sem se pri zgoraj opisanem naskoku obranil sovražnika, — A kaj je l.o? Zemlja okrog 'mene je suha — in vendar čutim v čevlju mokroto; nakar me tovariš ojiozoii da sem ]-anjen na levi nogi rekoč: ali ne vidiš, da je vsa hlačnica krvavaV Zdaj še-le se zavem, kaj se je tudi z menoj zgodilo. Ćutim se trudnega,'vsedem se in si za silo obvežem prestreljeni kraj s pripravo, ki jo vsak vojak dobi za največjo potrebo. Potem pa sem se onesvestil, ker nc vem, kaj se je z menoj godilo. 1'ozueje sem zvedel, da jo prišla naša saniteta, ki nas je jjobrala in nas odpravila v mesto Strvj v bolnico. A tudi tu nam ni bilo obstanka, kajti povelje se je glasilo: težko ranjeni zvečer na kolodvor, laliko i-anjeiiî jutri zjutraj. Ali še ne preteče ura, ko se nam zapove: vsi na kolodvor (kajti sovražnik se je približal mestu). Na postaji ' je bil tak metež prinešenih in samodošlih ranjencev ter nebrojnib beguncev, da je bil srečen, kdor je dobil kak prostorček. Vlak odhaja za vlakom. Slednjič tudi jaz dobim prostor in vlak nas odpelje na Ogrsko v mesto Ungvar, kjer se me loti povrh še griža. Ker ni bila hrana za moj želodec, prosil sem, da bi smel iti zdi'avit se domov, kar so me uslišali ter me čez Dunaj poslali na Kranjsko. Cast temu belokranjskemu rojaku, ki je dojna v liojanjivasi, občina Radovica pri Metliki. Za sjiomin je doma pustil naramno sponko ruskega vojaka, ki jo je odtrgal mrtvecu. Seboj pa je z bojišča vzel ]mško ter jo oddal še-le v Ljubljani, Kje je telečnjak, meČ, pelerina — Bog ve. Dne 9. oktobra se je dokaj ozdravljen vrnil v Ljubljano. Splošno razumljivo poučilo o koleri in kako se je ravnati za časa kolere. (Znitofi ïiiravitvoiiega okroija v Kranju ju izda! vod goicnjim naslovom okrožni»), krttoTega radi važooRti in pombnoKti 1u(ii za na.še krajo vfïlnvnem objavljamo z icljo, da BÍ ga uaii ceujeai bralci dobro jireřitajo in oliriinijo v Bjmminn.) 1. Kolera je nalezljiva bolezen, ki se očitno pokaže z močnim bljuvajijem in drisko eden do štiri dni potom, ko so v telo prišle kolerine kali. Iziiraznitev telesa se ponavlja čim dalje bolj pogosto, blato pa postaja kmalu brez barve, podobno redkemu močna-temu sokii ali vodi, ki se je odlila od kuhanega riŽa. Kolikor bolj pogostorna odhaja tekoče blato, tem bolj pojema odliajanje vode (scalnice) in nazadnje preneha popolnoma, Med vedno hujšo oslabelostjo se ponavljajo boleči krči v mesu, posebim v ]nečah. Oči in lica upadajo, koža je mrzla in se zgrbanči, konci prstov in ustnice po-stanoji) j)lave, glas iirijiav in zamolkel. Nazadnje postane bolnik ])opolnoma brezčuten za vse, kar se godi okrog njega, in v takem stanju umrje dostikrat že v malo urali. Razen te hitre kolere so tudi čisto lahki slučaji, ki nastopajo kot navadna slabost z drisko in so za razširjanje bolezni Se nevarnejši kot težki slučaji. Kajti taki malo oboleli (baeiloiiosci) oju'avljajo po navadi svoja opravila dalje in tako s svojimi odpadki daleč raznesejo bolezen, Tuili navidezno zdrave osebe morajo v svojih odjiadkih izločevati seme bolezni; tako je tudi v odpadkih ljudi, ki so kolero prestali, lahko še dolgo ča.sa jiotem kiižnina (senio bolezni). 2. Kužnina (seme) kolere se nahaja v odpailkih bolnikov, preide lahko v in na druge osebe hi najrazličnejše stvari in se z istimi raznese. Take stvari so na primer: perilo, obleka, jedila, voda, mleko in druge pijače. Ako je na njih še tako malo, .s prostim očesom niti vidnih trohic odpadkov, more se po njih bolezen dalje ráznosti. Bolezen se torej lahko zanese v druge kraje tmjprej po takih osebab, ki so za kolero že obolele ali ravnokar od kolere ozdravele in zapustile dosedanje iii- vališče, da bi moi'ebiti nšle nevarnosti tistega kraja. Pred tem se mora tem bolj svariti, ker imamo ob odhodu more!)iti bolezen že v sebi in se tudi na svojem domu s primernim življenjem in i-avnanjem po sledečih varnostni)! pravilih laliko bolje varujemo nego v tujem kraju in zlasti na potovanju. Za časa kolere nahajamo ljudi (bacilo-jiosce), ki so sprejeli vibrijone (Komabacile) váse, jih imajo v svojem črevesu in jih izločujejo s svojimi otrebki, ki pa le na-lahko ali sploh ne ohole. To so „bacilonosci", ljudje, ki imajo tako zdrava prebavila, da vibrijoni kolere ne morejo prodreti v epi-telije (v sluzno kožo) njih črevesa. Ti ljudje nam kažejo, kake važnosti je za časa kolere zmerno in trezno življenje, kajti vsak dijetni pi'ogrešek oslabi epitelije Črevesa in tako pospešuje okužbo s kolero. Hacilonosci so večinoma povsem zdravi, tako da nikdo ne more sumiti, da so se okužili in oni so vzrok, da je včasih tako težko zaslediti izvorkakeepitlemijeali kakega posameznega obolenja za kolero. Kajti vibrijoni, ki jih izločujejo bacilonosci, povzroče lahko pri drugih ljudoh z manj krc})kimi črevesnimi epiteliji težko obolenje za kolero. Će sc pa baeilonosca pravočasno izsledi, se ga lahko tako izolira, da jc izključeiua vsaka nevarnost. S tem, da so sproti i'azkiiži njegove otrebke, preneha čoz par dni izločevanje vibrijoiu)V, ker jili zdravi človeški organizem kmalu ])remaga in za okolico je odstranjena vsaka nevarnost. 4. V času kolere naj sc živi kolikor mogoče redno. Izkušnja je pokazala, da vsako motenje prebavljanja najbolj pospešuje obolenje za kolero. Varujmo se torej vsega, kar lahko povzroči nerodnost v probavljanju, kakor nezmernost v jedi in pijači, iiživanje težko prebavnih jedil. Tudi nemoralno življenje pospešuje zelo nevarnost za okužbo. Še posebno se jc varovati vsega, kar povzroči drisko ali pokvari želodec. Ako pa vendar dobiš drisko, potem pokliči zdravnika, kakor hitro je mogoče, ,'i. Ne uživaj j(;dil, ki prihajajo iz hiše, kjer imajo kolero. Ne jej in ne i)ij preveč. Taka jedila, s katei'inii se laliko prenese bolezen, n. pr.: sadje, zelenjava, nileko uživaj le kuhano, ako ne veŠ zanesljivo, da prihaja iz čisto varnega kraja. Enako naj se ravna z živežem, ki prihaja iz krajev, kjer je kolera. Posebno bodi posvarjen jired uživanjem sirovega mleka in sirovega masla. (i. Ogiblji se najstrožje vsake vode, ki bi vtegnila biti onesnažena po blatu, scalnici, kuhinjskimi odinetki ali drugo nesnago, SiKiiljiva je voda iz navadnih kajuiic, ki niso dovolj zavarovane pred onesnaženjem od zgoraj, nadalje iz mlak in močvirja, ribnikov, graj), rek, ako se ni i)rej dobro precedila in poleni prekuhala. Za jiosebno nevarno velja taka voda, ki se je kakorkoli onečistila z izmečki l)olnikov za kolero. V tem oziru jo najbolj paziti na to. da taka voihi, s katero se jc čistilo perilo in razna posoda (bolnikov za kolero), ne pride v vodnjake in vodo, in niti ne v njih bližino. 7. Ako ni gotovo, da je voda popolnoma nesumljiva, jiotem je potrebno, da se voda skuha in le prekuhana uživa in tudi le s prekuhano vodo umiva život in le s tako vodo umiva kuhinjska posoda in vse druge stvari. tHalje Hli;di.) Rumunski kralj Karol umrl. Dne U). t. II). »Ij pwlii 0. ui'i /.jiili'aj ji^ uiurl kralj I'liiiiiinski K'ai'iil na ki'oiiiiV iicm \'ii(:tjii srčnega živca. Kralj Kai'ol pripao-staja za Kuse Čezdalje bolj neugoden, ker morajo ali prepustiti ozemlje do Pi'zemysla ali pa piičeti bitko za hrbtom (rdnjave. Rusi požigali poljska mesta. Dunaj. Tiuski vojaki so požgali mesta Trawniki, Jožefov, Krasnystaw in Annopol kakor tudi veliko cvetečili naselbin na Ruskem Poljskem. (Navedejia mesta leže na Ruskem ob Visli.) Trdnjava Ossowiec padla? Kolin, lO.okt. Kakor poroča „Kolnische Zeitung", pravijo ruska poročila, da je car izdal povelje, da amraja ruske čete v treh dneh zo})ct osvojiti trdnjavo Ossowiec, Trdnjavo Ossowiec oblegajo nemške ćete. Če jc gornje ])oročilo pravo, jc Ossowiec že v nemSkiii rokah. Naše uradništvo se vrača v Galicijo. Dobili so vsi zahodnogališki tiradniki povelje, vrniti se na svoja mesta, ker prično prihodnje dtii zopet uradovati. Tudi uradništvo iz Lvova je ImIo avizirano, da se pripravi za nastop službe. Ta ukaz je v zvezi s požari v Lvovu, katere so naj-hj'žc iirovzročili liusi na beg« iz Galicije. Beg Kusov je zojiet v zvezi z zmagovalno našo bitko pri Pi'zemyslu, katera traja baje od 4. t. m. Rusi se od Przemysia umikajo. Naše čete povsod napredujejo. Dunaj, 9. okL (Koi', nr.) Uradno se j'azglaša: Naše prodiranje je prisililo Ruse, da so s svojimi brezuspešnimi napoi'i proti Przemyslu, ki so dosegli v noči na K. oktobra svoj višek in povzroiiili napadalcem ogromne izgube, pričeli popuščati. Včeraj do])o!dtie je bil artilerijski ogenj na trdnjavo slabši in sovražnik je pričel dele svojih sil pomikati nazaj. Pri Lancutu (vzhoiino od Rzeszowa) so je proti našim prodii'ajočim kolonam postavil močan sovražnik v boj, ki še traja. Iz Rozwadowa (jugovzhodno od Sandomira ob reki San) je sovražnik že pregnan. Tudi v Ivarpatiii stoji dobro. Utni-kanje sovražnika iz marmai'oškega ko-niitata se je izpremeiiilo v beg. Pri Bocsku je bil razkropljen nmčan koza.ški oddelek. V teh bojih se je odlikoval tudi ukrajinski prostovoljski zbor. Naše prodiranje čez prelaza Beskid in Verecke napreduje proti Slawsku in Tueliolki. (Čez prelaz Beskid vodi železniška proga iz MuukaČa v Stiy. Prelaz Verecke je zaliodno od lîeskida. Tucholka in Siawsk sta kraja, ki ležita na gališki strani omenjenih pi'elazov.) Čez uzsoški prelaz vrženega sovražnika potiskajo naše čete Čez Turko. — Namestnik načelnika generalnega štaba 1)1. Mofc]', generalni major. Rusi zopet na vzhodnem Pruskem. Berolin, 9. okt,. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča 8. t. m. zvečer: V vzhodnem bojišču je neka ruska kolona, ki je prišla od Lomže, dosegla Lyck, Nemci pri Čiii^tavu vrj^li Japonce in Angleže nazaj. Posebni poročevalec „BerliiicrZeitiing am Mittag'' i)0]'oča: Ob prvem na])adu na postojanke pehote v Člngtavn so bili zdi'u-Ženi Ja])otu;i in Angleži z izgubami áfiOO mož vrženi inizaj. Uničevalno so učinkovale nemške mine, topovi in strojne puške, itestu) kiilo zaveznikov sta uspešno ob-Kireljevali ovsti'o-oijrska križarka „Ivaiserin Klisabeth" in Jiemška topničarka „Jaguar". Nemške izgube so bile neznattu;. .lajionci jiričakujejo ojačenj z .laponskega. Obstreljevanje Rotorja. (ii'aški listi poi-očajo: Francosko vojno bi'odovje obstreljuje kotoj-ske uti'dbe naprej, ne da bi napravilo iiosebno Škodo. O tem poroča „t^orriere ďltalia" : o. t. m. so obstreljevale tri velike iVaneoske oklop-jiiee v družbi veČ križa]'k utrdbo Lustieo pri Koto]'ju. Ogenj iz top()v utrdbe je večkrat dve iiancoski križarki tako zadel, da sta morali zapustiti bojišče. Večji obeli križark so bili odbiti dimniki. Manjšo kri-žarko, ki so ji avstrijske kroglje poškodovale stroje, sta morali dve manjši križarki odpeljati v krfski kanal. Boj za Antwerpen. Nemci že obstreljujejo Antwerpen. Herolin. W'oltTov urad poroča iz glavnega stana z dne 7. oktobra ob desetih zvečer: Pri Antwei'pnu je fort lirochen v našili rokah. Najjad je ))rckoračil že sektoj' Netlie in se bliža žc notranjemu pasu fortov. Neka angleška brigada in jielgijci so bili med notranjim in zunanjim pasom utrdb nazaj vrženi v Antwerpen. Vjeli smo na pi'ostem polju : Štiri težke baterije, 52 jioljskib tojiov, več sti'ojnili pušk, med njimi tudi angleške. Nemci obstreljevanje naznanili. Fran-kobi'od ob Meni, oktobra. (Kor. urad.) „Frankfurter Ztg." poroča iz Amsterdama 7. t. m.: Ob pohi 8. uri zjutraj so Nemci naznanili, da bodo ob polu 10, uri pričeli obstreljevati mesto Antwerpen, Belgijska vlada se je preselila ob polu 12. uri v Ostende. Kralj je ostal v mestn. Številni begunci so vsled naznanitve obstreljevanja došli na nizozemsko mejo. Bombardiranje Laekna. Amsterdam, 7, oktobra. Nemci so pričeli obstreljevati Laeken (severno od Bruslja), Številni begunci in belgijski vojaki lu'ihajajo na Nizozemsko. Laeken je v ognju. Antwerpen padel. Posadka v Antwerpnu se prepelje na Francoska bojišča. Berolin, 9. oktobra. Po poročilih iz Štockholma je prišel Angleški minister za mornarico zato v Ant-werimn, da bi se posvetoval o ]noi'ebitnem begu belgijskega kralja Alberta na Angleško. Posadka mesta naj bi se pa prepeljala na parnikih Jia Angleško tn od tam na razna d]'uga bojišča. Razume se, da le toliko, kolikor jih ni vjetih in na Nizozemsko pobeglih. Belgijska trdnjava Antwerpen padla. Berolin, 10. oktobi'a. Veliki glavni stan poroča dne 9. t. m.: VeČ foi'tov noti'anje utrdbene črte Antwerpiia je padlo. Mesto Antwerpen sc od popoldneva dalje nahaja v nem.Škili rokah. Povetjiiik iti posadka sta zapustila ti'dnjavsko ozemlje. Samo nekaj foi'tov je-zasedenih še od sovražnika. To na našo posest Antwerpna niČ ne vpliva. Vsi nemški parniki v Antwerpnu uničeni. N(;mški listi poročajo: nemŠkili tj'govskih ladij, med njimi Llojdov paruik „Gneisenau" in veliko drugih parnikov, kakor tudi nad 20 porenskili ladij so v antwerpenskem ju-istaniščn na zahtevo Angležev razstrelili, ker Nizozemci niso dopustili, da bi bili smeli na teh parnikih prevažati beguncev na Angleško. Kralj Albert je hotel včeraj pred obstreljevanjem mesto izročiti Nemcem, a so predajo jire-prečili Angleži. Belgijski kralj in kraljica pobegnila v Selzaete. Iz Rotterdama se poroča, da sta pobegnila belgijski kralj in kraljica v avtomobilu iz Antwerpna. Peljala sta se čez Selieldo po vojaškem mostu in sta sc prepeljala v Selzaete, ki leži ]ned .\nt\verpnom in Ostendom, Posledice padca Antwerpna. Vojaški sotrudnik lista „Aftenposten", ki je častnik generalnega štaba, izvaja: S padcem Antwerpna, ne bodo le Nemci lahko v severni Franciji razpolagali še z 200.000 vojaki, íuarveč tudi velikim številom težkih topov, kar mçira vojsko dovesti do odločitve. Okoliščina, da so dobili zavezniki tudi iz Indije ojačenja, ni posebno telitno, ker njih število še ni veliko in je še vprašanje, če so Indijci enakovredni evroi>skini vo- jakom. Joffresovo armado slabi, ker jo sestavljaljo Francozi, Angleži, zamorci in Indijci, medtem ko nemško armado sestavljajo enakovredne sile. Če se sme reČi, da se nagiba tehtnica zmage na eno stran, se nagiba na nemško stran. Pred naskokom na Ostende. Kakor je razvidno iz angleških poročil, bodo arhiv belgijske vlade, ki se nahaja že nekaj dni v Ostende, prejieljalí na Angleško, ker pričakujejo enei'gičnih napadov nemških čet na Ostende. Na ju^u prodiramo. Čiščenje Bosne napreduje. Dunaj 8. oktobra. Uradno se razglaša: Čiščenje Bosne ^napreduje. K že javljenim uspeliom proti Crnogorcem se pridi užuje sedaj tudi odločilen udarec proti preko Višegrada brez boja vpadlim srbskim močem. Njiliova severna kolona je že od Srebrenice (iroti Bajini liasti vržena nazaj jtreko Drine; odvzeta sta ji tren in inunicijska kolona, Na Honianjo planino prodrlo glavno moč pod poveljstvom bivšega vojnega niinisfra generala Miloša BoŽanoviča so naše čete v dvadnevni bitki popolnoma porazile ter je sovražnik le s hitrim begom uŠel od nas namej'avanemu zajetju. En srbski bataljon n. polka drugega poziva je bií ujet ter več brzostrelnih to])ov zaplenjenih. Pot i or ek, fcm. Srbsko moštvo preteplo svoje častnike. Kako razpoloženje vlada v srbski armadi,, priča naslednji resničen prizor ; Ko so naši vjeli večji oddelek srbskih vojakov in razorožili srbske vojake in častnike, so srbski vojaki planili na svoje častnike in jih neusmiljeno pretepli. Nemiri v Novi Srbiji. •. Albanski vstaši vpadli v Novo Srbijo. Iz Carigrada sc jjoroča: Med albanskim prebivalstvom Nove Srbije jc izbrulinila revolucija. VstaSi so ustanovili tri divizijo, katerim poveljuje Iza Boljetinac. Nova armada šteje 18.000 mož. Pri Kočani je trčila ena divizija na srbsko armado, vstaši so osvojili mesto. Vjetih je bilo veliko Srbov in so jim vzeli Albanci tudi veliko topov. Albanska aiinada se je združila s Četami bolgarskega četaša Petkova Združene armade so korakale pred Bitolj. Issa Boljetinac pred SkoplJem. — Bolgarski četaši pred Bitoljem. Sofija. „Utro" poroča, da jc jirišel Issa Boljetinac s svojimi četami pred Skoplje. Boljetinac je poslal parlamenterja in zahteval od vojaškega mestnega poveljnika, naj mu izroči mesto. Bolgarski vodja četašev Petkov je ravno tako pred Bitoljem zahteval, da se mesto uda. Boj za okop mrtvih. „Tagespost" je objavila vojno poštno karto nekega v Gradcu dobro poznanega častnika oddelka strojne puške z južnega bojišča, oddano 24. septembra in se glasi : boju za okop mrtvih. Položaj: dolg gorski greben, zaseden od naših čet, v sredi vrh, ki veže drug pararelni (spodnji) greben, na njem okop, na drugem grebenu Srbi, razdalja (distanca) od obeh strani do vrlia po 500 metrov. Ta vrh zavzame vsak dan drugi. Srbi se kmalu umaknejo našemu Iiura, pa komaj smo gori na okopu, že sti'elja sovražna ai'tiljerija s Šrapneli, preluknja kritje in pobije ljudi v rovu. Po preteku ur hudega učinkovanja artiljerije Stí Avstrijci umaknejo iz okopov in zavzamejo jih Srbi. Zdaj pa strelja po o.scm artiljerijskih sti'ojnih pušk in artiljerija na okop in prizadeva Srbom velikanske izgube, dokler jtač zopet ne bodo od nas vrženi ven. To se ponavlja že veČ dni. Od Srbov je bila menda za okopi pri umikanju od našili strojnih pusk postreljena cela kolona. Ležijo in gnijejo. Ta vrh je pri nas ravnotako proslul kakor 203 metrov visok vrh pred Port Arturjoui pri Japoncih. Pojiofii ponavadi napad, pri čeincr šrapncli za liip grozno razsvetljujejo. Ves 0.as sedijo raznnf.ef,M nekateri čctaši na drevju blizu naše široko razredčene vrste in postrelijo, kar vidijo. Z oskrbo smo zelo zadovoljni, ker kuhinjsko zaboje donašajo do razredčene bojne vr^te. Izgube so pri nas veliko, pi'i Srbib pa še večje, iia težave prenašamo radevolje. Vsi avstrijski narodi trdno držijo skupaj, ťastuiki in moštvo so si kakor tovariši. Srfiiia hvala za pozdrave od doma, ki jih vsako uro dobivamo." DomaČe in -tuje novice. Podružnica Rdečega Križa in Gospejni krajevni odbor se iskreno zahvaljiijota po sklep» cvetličnega dneva 11. oktobra vsem darovalcem, dalje jia tudi vsem sodelnjočim, gospetn in gospodičnam, ki se niso hali nobenega ti'uda za dosego sijajnega uspeha, ki je pritie.scl svoto 935 K 40 vin., katera se bo porabila za napravo zimske obleke za armado v vojski. èe jedenkrát vsem prisrčna zalivala. Rudolfovo 13. oktobra 1914. Reehbaeh. Na cerkveni koncert vabita pomožna odbora občine Novoiiiesto in Šniihel-Stopiče za zaostale v vojsko poklicanih, ki se v]'ši v petek, dne 16. oktobra 1914 v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, s prijaznim sodelovanjem C. kr. dvornega opei'iiega pevea gosp. Julij-a Betetto. — — Vspored: 1. Jos. Callacrts: Slavnostna preiligra. — Orgije. 2. J. Blachak: Op. 5. otteri.oriiim. — Salve Jesu ])îe. — i'oje gosp. dvorni operni pevec Julij Betetto. 3. L. v. liee-tlioven: Andante cantabile, l.símť. -— Orkester. 4. P. Griesbacher: Kyrie in [ioiie-dictus. (Stella maris.) — Mešan zbor. 5. Boiuita, 2 stavek. — Solo na gosli. I. IL: Pozdi'av Mariji, poje gos. dv. oper. pevec Julij BetcLto. 7. W. Volkmar: Andante in Eiiiale, sonata op. 50. — Oi'glje. — — PriČetek točno ob polu 6 uri jtopoldne. Ob priČetku se zaklenejo cerkvena Trata, — Sedeži po 3 K, 2 K, I K; stojišča po 5U vin. — Predprodaja se vrši v četrtek, dne 15. t. m. od 8 do 12 in od 2 do 5 ure; v jietek, dne 16. t. m. od 8 do 12 ure dopoldne na rotovžu v Novem" mestu, v pritličju na ilesno. — Dohodek koncerta se porabi v namene pomožnih odborov^ in v podporo beguncev iz Dalmacije. Predplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor ne more koncertu prisostvovati, blagovoli uposlati svoj prispevek na mestno županstvo v Novem mestu pod znamko: „kapiteljski koncert." Novo mesto — Kandija, dne 14. oktobra 1914, Za zimsko obleko iia v vojsko poklicane vojake je nabrala novomeška Marijna kongregacija l34-2() K. Kupilo se je za Gi K 20 vin. volne, dalje G volnenih jojnc s poštnino 37 K, dve strjeni haubci O K in 30 K se je izročilo gostiej dr. Žitkovi za nakuj! voine. Iz kupljene volne so kon-greganistinje naredile 37 ])arov nogavic, 10 haubic in M parov zapestnic. Bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji. Za ranjene vojake so dai'ovali gospod župaii Zurc, Kandija, vsaki dan 4 litn: mleka. Gozdni urad kneza Anerspei-g v Soteski, 1 srno. Gosp. Drobnic, Soteska, svalčice in 1 steklenico malinovca. Č. gos. kaplan Kastelic, Šitiihel, 2 jerbasa kruha. Gospod dež. sodni svetnik Langer, tobak. Več neimenovanih gospodov v Rudolfovem, stnodke, svalčice in tobak za ])ipo. Neimenovane dame od Rdečega Križa 25 srajc. L. Rogelj, Kandija, Češplje. Za pi'iholjšek na dan godu iiašega jjresvitlega cesarja je poda-liio sL ravnateljstvo kmet. šole lui Grmu eden sodček vina, katero se je razdelilo opohidne. Za popolndne je pa preskrbela Ijlag. gospa Vodnik iz Novega mesta vojakom malo južiiio. Vsak vojak je dobil 2 kozarca (pol litra) pive, 1 klobaso in kos kruha. Pivo so podarili: gospa Vranšič, gos]). upravitelj Ijsavitz in gospod prof. dr. Tiller. Gospa Vodnik je podailla klobase, gdč. Ana àmalcin Marija Keglevčičpaki'uh. Nadalje so darovali; (íospa Rohi-ma-novii, (-rm, vsakemu vojaku malo jabolčno ))otieo. Gospa jiroi'. (iorjaiica, zimske luiče. C. g. župnik Oesen, svalčic,e. Iz nabiralnika tobačne tratike v Novem mestu: tobak, svalčice in smodke. Gospa dr. Zitkova, gospa dr. Topoj'iševa, gospa nadsvetnika Dolinska, Gospodični Reg. Preatoni in Mija Stiiola so razdelile vsakenni vojaku kruh, klobase in cigarete. Č. g. vikar Lobe je poslal kostanj. Župnija Semič je poslala 3 zaboje sadja. Posestniki v Smolenji vasi, jabolka. Knjigarna J. Krajec nasi, poslala je več knjig. Vsem blagoi'odnim dobi-otnikom in dobrotnicam, ki delajo za splošno korist in olajšanje ubogim ranjenim vojakom, naj Bog stotero po])lača! Umrl je v Žmihelu pri Novem mestu obČeznani tapef.iiik in posestnik gospod Janez Kuntara v 60. letu svoje stai'osti. Zadela ga je kap ter je ])0 tridnevnetn trpljenju, previden s sv. i)0slednjini oljem, v petek 9. oktobra, izdihnil svojo diišo. Pokojnik je bil jako spreten in marljiv ta-petnik, poštenjak skoz in skoz in prijazen z vsakim, Da je bil utiirli zares tapetiiik na svojem mestu spričuje, da je opremil v IŠlu stanovanje nadvojvodinji Valeriji iu da je sploh veliko delal v hišali najvišjih krogov. Kot [lomočnik je ])i'ehodÍl malo-daiie vso Evropo, zato si je jia tudi pridobil toliko vsestranske strokovne izobrazbe. — Naselil se je končno v (iradcn, kjer je imel lepo tapetno zalogo in ilobro obiskovano delavnico, ilesto t-iradec ga je imenovalo tndi svojim meščanom. — GosíxkI Kuntara je bil rojen v Šmartnem pi'i Litiji ter se je vedno dobro zavedel svoje narodnosti. Ljubezen do domovine ga je ]m-vedla do sklepa, da se je 1. I 906. preselil v Řmihel pri Novem tiiestu, kjer pa ni miroval, ampak je vedno i)ridno izvrševal tapetna dela v splošno zadovoljiiost naročnikov, ki ga tiodo sedaj i)ač zelo pogrešali in ga tudi ohranili v dobrem spominu. Njegovi gospej soprogi in sorodnikom Jiaše sožalje. Rlagi mož naj pa počiva v tnirn ! — Računski listki „RdečegaKriža" (180 komadov za 2 K) se dobivajo v Novem mestu ua c. kr. okrajnem glavarstvu soba štev. 1 pri gospodu Karolu Golia, c. kr. davčnem asistentu. Gostilničarji iji trgovci sezite po teh listkih in [lodpij'ajte Jia ta način velikopotezno akcijo „ lidečegaKriža" ! VI ne podpirate trgovca, če si kupite pri njenm cesarski madaljonči^k za 20 vin., ali pa cesarsko kokardo za 30 vin., ampak storite le svojo patrijotično dolžnost in podpirate s tem človekoljubno in požrtvovalno delovanje „Rdečega Ki'iža". Ves dobiček takšniii oticijelnih znnkov je iiami-ec namenjen oskrbi ranjenih in bolnih prijjad-nikov vojske ter vsled vojske obubožanili. — Ne zaostajajmo ravno mi za drugimi patrijoti na deželi, ker povsoil se je že teh znakov več prodalo, kakor pri'nas! Nakupinm si jih tudi mi in pokažimo, da se vsaj zdaj ne oziramo več na strankarstvo, ampak edino-le na vzvišeni namen „Rdečega Križa'' v pomoČ trpečemu vojaštvu ! Sin ubil očeta. Na Dovskem pri Sevnici je prišlo večkrat do [)repirov med posestnikom Jožefom Radič in njegovo rodbino. Radič je bil pijanec in je v t)ijiinem stanju veliliokrat z nožem v roki lu'egaiijal svojo di'užino. Te dni je bil pijan prijieljan domov in je ležal kar zunaj na vozu. Najstarejši sin Martin se je bal, da se ne bi oče prebudil in jih po stari tiavadi zopet podil z nožem, zato se je jionoči sphizil iz liiŠe, udaril s kamnom paikrat očeta ter mn razbil lobanjo, nato pa previ'tiil voz, Zjnti'aj so našli očeta v ndaki krvi in v zadnjili zdililjajili. Četrtina srbske armade za boj nesposobna. Iz Solije poročajo: Srbi imajo velikanske izgube. Moravska divizija je bila ])ri líogatiču skoro popolnoma uničena, šunnidska divizija je pa izgubila nad l)olovico moštva. Dosedaj je iiajnuinj četrtina srbske ai'inade za boj nesposobna, tiied temi je nad ]3.()()() mrtvih. IVctekli teden se je vršil v NiSu ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra. Sestavili so name]'avani mirovni predlog Avstriji. Nek ruski veliki knez je govoril pi'oti, tako, da ni prišlo do nobenega končnega sklepa. Prva poljska šola na Kranjskem. V Krškem so ustanovili poljsko šolo /a otroke galiških beguncev. Velik požar v Debrecinu. Debrecin, Elizabetin mlin z Žitom in zalogami vred je pogorel. Škoda znaša več sto tisoč ki'on. En gasilec se je smi'tiio ponesrečil. Kralj Peter odstopi. Sotijski „Dnevnik" poroča iz Niša: Demisija kralja Petra se smatra za gotovo dejsl.vo. Kralja ne obveščajo več o nobeni stvari in se tmli za nobeno reč več ne zanima. Vladar se je iz Ribarske Banje preselil v neko malo vas na Jaslijeviškem i)ogorju, kjer v samoti preživlja svoje dni. Oslabljena črnogorska moč. Glasom vesti, ki so v Solijo dospele iz Niša, je postal položaj Oi'uogorcev kritičen. Od 42.000 vojakov, s katerimi so razpolagali v začetku vojne, jih je le še 18.900 za boj sposobnih. Črnogorci so se obrnili v Sr))ijo za pomoč, a bili odbiti, ker se Srbija sama nahaja v obui)nih razmerah. Upor v grški Makedoniji, Sofija. „Dnevnik" poroča, da se sij-i upor v grški Makedoniji. Zbirajo se tui^šlie bande po 200 mož. lina teh je podrla tri železne mostove med (.Istrovo in Vladovo pri Vodeni. Neka bolgarska banda se je borila jiri Gevgeliju osem ur s srbskimi četami in se nato z orožjem umaknikt. Amerikanci za avstrijski in nemški Rdeči Križ. Berolin. V nekaj dneh pride v Bei'oliii ekspedicija amerikanskega „Rdečega Križa", obstoječa iz zdravnikov in sti'ežnic. En del gre k avstrijski, drugi del k nemški artnadi na bojišče. Japonci zasedli otok Jap. London. Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Japonci so zasedli otok Jai». (.lai) je eden izmed Karolinških otokov.) Japonci na IVIaršalskih otokih. Tokio, 8. oktobra. (Kor. nrad čez Berolin.) Uradno se poroča: Neki jaj)onskÍ mortiai'iški od-(kdek je zasedel brez od))ora Jaluid, sedež nemškili oblasti na Maršalskili otokih. Bulgarija utrjuje svoje meje. Bulgari utrjujejo zelo naglo svoje meje pri Demir-Hissarju. Potniki, ki prihajajo s teh krajev, ])ripovedujejo, da izvršuje na tisoče delavcev z ženijskimi četami skupaj strelne jarke, i;asipc in druga obrambna dela. Prepovedano je približati se tem delom pod jjřetnjo večmesečne ječe. Bulgarska vlada je lirepovedala na tem ozendju pi'chod vsem potnikom iz Soluna. VeČ sto Rusov se je nameravalo čez Bnlgarsko vrniti domov, a jih Bolgarija ni pustila čez mejo. Vedno novi Rusi prihajajo v Solun, da bi se vrnili v domovino. Srbski pešpolk se uprl. Sotija, 8. okt. „Turo" poroča iz Niša, da se je moštvo srbskega 17. peSpolka ninlo. Polkovnika Maloviča in brigadirja Budanoviča so vojaki ustrelili. Tndi mnogo častnikov tega polka je ustreljenih. Proti upornikom odposlano vojaštvo ni ničesar odpravilo. Preselitev srbske vlade v Skoplje. Sofijsko „lltro" poroča iz NiŠa: Srbska vlaiia, ki se je preselila iz lîelgrada v Niš, ko je izbj'uluiila vojska, sč namerava te dni preseliti v Skoplje, kamor so že jjremestili arhive. V Skoplju in okolici so zaprli iz varnostnih ozirov skoraj vse ugledtu? Makedonce. Rusi kupujejo na Japonskem orožje in municijo. Rnsi kupujejo v Tokiu velikanske množitie mutiicije in orožja. Belgijci razstrelili ladje sovražnih držav. Haag, 8. oktobra. Poroča se, da so Belgijci v AntNverpnu zadržanim nemškim in avstrijskim ladjam parne kotle z dinamitom razstrelili, ňtevilo avstrijskili ladij baje ni bilo veliko. Napetost med Nemčijo in Portugalsko. Bei'olin, 8. okt. Med Portugalsko in Nemčijo je luvstala resna na])etost. .Viigleška hoče pripraviti Portugalsko do tega, da 0])Hsti nevtraliteto in se udeleži bojev. Japonske Čete dohajajo Rusiji na pomoč. „Politiken" poroča iz Diinaburga, da dohajajo tja japonske čete. Skupno pričakujejo 150.000 .laponcev. Časovni prigodljaj. Nekje se je zgodilo, da je pobirala oseba za Rdeči Križ milodare. Pride tudi k nekemu uherniku ter ga lepo poprosi, A le-ta se pa brani, ji podariti le najmanjši dar in jo vpraša: „No pa mi povej saj, kje bodo ])a postavili rdeč križ?'' Kardinal Ferrate umrl. Rim, 10. oktobra. (Kor. ur,) „Agencija Stefani" poroča: Državni tajnik kardinal Ferrata je ob Četrt na 2. uro po-Itolilîie umrl. Kardinala do zadnjega dihljaja ni zapustila zavest in se je ginljivo poslovil od sorodnikov in prijateljev. Nemci potopili rusko oklopno križarko. Dne 11. oktobra so napadle nemške podmorske ladje ruski križarici „Bajan" in „Palado", ki sta bili v Vzhodnem nioi'ju ]ui predstraži. Kljub temu, da sta križarici takoj otvorili tnočan artiljerijski ogenj, se je vendar numški pomorski ladji posrečilo izpustiti toi'pede proti „Pakidi". Nato je nastala eksplozicija. Ruska kri-žarica z vso i>osadko vi'ed je izginila v globočini morja. Posadka je štela 568 mož. Pletenine za vojake. ženska podružnica družbe sv. Cii'ila in Aletoda združena z žensko Marijino kongregacijo v Novem mestu je odposlala na visoko vojno ministerstvo oz. A'ojni preskrbovalni \trad na Dunaju sledeče pletene gorke stvai'i : 6 toidili srajc, 3 toplih si)odnjíh hlač, 145 parov nogavic, 48 snežnih čepic, 29 parov zapestnic, 11 parov dokoleiiit^ 1 par koleuic, 4 pasove in 2 î)]'sni in hrbtni grejki. Pleile so pa sledeče cenj. gospe in gospodične: Gč. AŽman Angela, Olarici Mici, Dovjak AMki, Dekliška šola. Novo mesto, Dekliška šola de Noti'e Dame Smihel, Gerdešič, gospa in gospodična Jelene, Kiuiftdc Antonija, Kramberger, Kraut Nuška, Krištof Rozi, Lackner Kma in Linca, Luser, JMai'ijina družba, Majer Neti, Mogolič Tončka, ileršolj, MikoliČ Pepca, Tvica in Tinea Oblak, Preatoni Regina, Kavnikai- Pavla, Rozina Marija, Schwarz, Smola Kani, ga. Smola Lori in gdč. Smola Lori, Skale Slava, Sajevic Ela, Snštiik Angela, ňkrlj Ana, Toporiš Ema, Turk Adehi, Vencajz, Žmavec Marija, Znane Justina, Zicgler Ludvika, Micka Zupančič, starija Pogačnik. Za ta plemenita darila in dela se naj-topleje zahvaljuje v imenu odboia ženskt; Ciril-lMetodovc podružnice in Marijine kongregacije. Novo mesto, dne 14. vinotoka 191L Jakobina Žitkova, tačasna predsednica in Karolina Knoblehar, tačasna prednica. I m Prečina. Će prav vutn, ni bilo od uas nobenega oti-pcti. —■ Zii ranjene vojake je tudi naša župnija darovala veliko sadja. l'o-se))no so se odlikovale va^ii : Kal, Podgora, Dol. Straža, (îor. in 1 )ol, Kamnicc, Daljni vrli itd. Hvala vsetii darovalcem! Dekleta prav pridno delajo našiiti vojakom /Jmsko obleko, i'rosinio usmiljena srea, da radi darujejo še na dalje v ta namen. — V nedeljo 11. t. m. smo položili v Zalogu k zadnjemu jioČitku vneto ilanico llarijinc družbe, iMarîjo LavriČ iz Lok. Članice so jo sprejnile v ohilnciii številu na zadnji poti. Počivaj v mii'u! Še nimajo zadosti! Stoiiiški ponočni i'ogoviloži, ki so ravnokar prišli iz zapoi'ov že zopet ne mirujejo. Povsod jlli jc dosti; C(do v Koroško vas jim ni predaleč. Stopiškc ženske, ki so same z otroci dotiia, se pa jezo in piitožnjejo, da jim po noči razbijajo na vrata in okna ter tako strašijo in vznemirjajo speie oti'očiic. "Kaj jia, ko bi zdaj pi-istojna ohlast te nikdar ncugnanc IG in 17 letne jiobaline malo bolj trdo prijela? Bo vsaj tačas mii'. Stariši, Icje ste jta vi? Ali nimate res niČ več moči? Bre-zovko v 1'oke, ta je za otroke! Belokranjski - vestnik. - Iz Vinice. Vojska bi se tako veliko v našem kraju ne poznala, ker se je letina v splošnem zelo dobro obnesla — vsega l)i liilo za naše razmere dovolj, — ko bi se le Jie stavilo pi'etiianili cen pil stvareh, katcrib tu ni mogoče dobiti, kakor pri sladkoiju, kavi, jedilnem olju, petroleju itd. r ('ene vsak dan rastejo in fie bo Šlo tako " dalje, ne bo tega dolgo, bomo itiicH cene kakoi- ]ia Dunaju. Kaj nam mar uradni cenik za živila, to nas malo briga, če Iiočeš imeti, ])lačaj, da boš čj n — drugače ))a stisni svoj želodec, dajea plačujemo tu že sedaj |»o 7 do H vinai'jev komail, vkljnb temu, da se od tn izvažajo jajca na vse kraje, i'šonici so ceno nekateri trgovci l)reccj nagnali, pa vsejedno jim kmetje niso šli na lim — da bi vso jišenico Irgovec pokiii>iI, potem bi pa narekoval ceno on vsem — gotovo bi se marsikateri kraspal za nšcsi, kaj je storil. V skrajni sili si bomo ztiali pomagati — zakon je tu in po zakoiiitib (penalise mora prodajati. Nemirnim in nezadovoljnim srcem na Vinici iti v okolici ne dajo mii'u nedeljske uradne ure pri tukajšnem postnem nradn. Svojo jezo zlivajo ])o gostilnah, na po.šti in peštai'ja, čeprav se nobenemu ne godi krivica ne od jedne ne od (îruge strani. Menda je ])ovsod tako, da moi'a biti nekak red — tega se mora vsak držati ! — tako je tudi pri poStî. Ob določenib nrali opravi vsak lahko svoje stvari, to pa nikakor ne gre, da bi se poštni nrad od[d]'al takrat, kadar bi se ravno komu zdelo, — „i^daj grem jia na pošto". So pač i)i'i nas ljudje, kateri niso z tdčetunr zadovoljni, zdaj iidriliajopo našem veiezaslužencm gospodu žnpniku, zdaj zopet ijo občespoštovanem gospodu župann — in seveda nazadnje pride tudi naš poštar. — Našteli bi laliko še več in pi'išli bi vedno do zaključka, da so dotični zabavljači sami s seboj naj-nninj zadovoljni — nimajo miru ne pokoja, — zato bi pa tudi drngim radi mir skalili. Zabavljači mir! če ne bo druga zapela. Gospodarsivo. Naše poljedelstvo v vojnem času. Pridelovanje jjotrebnega živeža za ai'inado in za iirebi\alstvo [lo mestih in po deželi, to je sedaj najvažnejša naloga našega kmetijstva. Naše vojaštvo potrebuje veliko, jia tudi mestni in ktiietski prebivalci ne smejo stradati. 1'ri tem je jio-mniti, da je naša država glede oskrbe navezana sama nase in da je velik del naših ])okrajin opustošen zaradi vojne, da ninm letos kaj s|)raviti in da tiuli prihodnje leto ne bo itiiel nobenega }iridelka, ker je vsaka setev, vsako obdelovanje za časa vojne izključeno. In kakor ])oljski pridelki, tako trpi tudi vsa živinoreja po teh krajib. A'^se to, kar se bo po teh krajih letos manj pridelalo, vse to moramo nadomestiti iz drugih krajev, sicer je p o m a n j k a n j e neizogibno. Zaradi tega so taki kraji, ki niso vsled vojne tako težko prizadeti, poklicani, da skrbe za pridelovaiije zadostnega živeža. In k tem krajem spada tndi naša dežela. Bolj ko v navadnih časih moramo danes ski'beti, da ne znmnjka živil in da pridelujemo vsega več kakor druga leta. iSkrbcti je i)red vsem, da pridelamo dosti krušnega žita za prihodnje leto, pa tndi drugega živeža in da skrbimo kakor doslej tudi za napredek naše živinoreje. Važno viiraŠanje je sedaj, ali Je ireba pridelovanje kaj izpremeniti, da ustrežemo velikim jiotrebam sedanjega časa? — Marsikod bo treba, da se bo poljedelstvo nekoliko izpi'emenilo. To veija zlasti za dežele, kjer so večje kmetije, ki so se pečale dosedaj s pridelovanjem raznih ku])čijskib in iiulustrijskili rastlin. Kjer so razne kmetijske industrije ustavile svoje delo, tam- se bo moralo tuiii ondotno poljedelstvo prilagoditi jiotrebam sedanjega Časa in bo moralo pridelovati več živeža. Tudi na veleposestvih sjiloh bo treba za prihodnje leto pridelovati več živeža. Drugače pa je na našib malili kmetijah. Na te!i ne bo mogoče izpreminjati poljedelstva oziroma pridelovanja, ker imamo premalo prostora in ker že sedaj pridelujemo samo to, kar rabimo neobhodno za življenje in za potrebno krmo domaČih živali. Važno vprašanje, ki se sedaj razpravlja, je dalje to, ali naj se seje več pšenice ali ne; o tem se je po naših domačih listih že pisalo in ])okazala so se različna mnenja. Nekateri so pisali proti. Gotovo Jc prav, da se več })senice seje, če imamo potrebni prostor na raz])olago, kajti p.Šenica ima v naših iiizmerah vse večji pomen in večjo važnost kakor po drugih deželah. Pomisliti je, da pri pšenici ne prihaja v poštev samo pridelek zrnja, ampak tudi i)rîdclek slame, ki pomeni za naše kraje krmo, ki se, pomešana z deteljo, poklada živini. .Te pa še nekaj drugega pri njej, kar ji daje prednost po naših krajili in sicer to, da se da po pšenici pridelati še kak strniščni sadež, ajda, repa ali kaka hitro rastoča krmska rastlina. l-Cdor more, naj tedaj le seje veČ pšenice, zlasti tudi zaradi tega, ker se ni bati, da hi ji cena prenizko padla. Tudi čas za setev ni še zannijen. Za naše nniloposestniske razmere je v sedanjih časih silno važno, da skušamo naše pridelke jiovzdigniti Z intenzivnejšim poljedelstvom, namreč s tem, ďa Čisto nič ne odnehamo z gnojeiijem našili zemljišč, naših ti'av-nikov in njiv, am])ak nasprotno, da jih so bolj gnojimo in Še bolj skrbno obdelujemo kakor dosedaj. Težka je ta naloga, če pomislimo, da jo vse polno našili gospodarjev in ndajšili močij v vojski ali vzlic temu se da v tem ozii'u še mnogo dobrega in potrebnega storiti. Naše polje, naše njive in travnike moramo letos saj tako dol)ro kakor druga leta obdelati in zaradi tega je silno važno, da ne odnehamo z umetnim gnojenjem. Umetna gnojila so v zadnjih letih mnogo prijtoniogla k današnjim piddclkom. Njih ugodid učinek se pozna jiovsod, po travnikih in po njivah. Ce se je naŠa ži-viimi'eja zboljŠala, je ])rîpisati to v nemali meri umetinm gnojilom, in če so se pridelki njiv povzdignili, zgodilo se je to rnijbolj pri tistih gospodarjih, ki se ledno zatekajo k umetnim gnojilom. Zato pa ne smemo o])uščati gnojenja z umetnimi gnojili, zlasti pa v sedanjem času ne. tle gos3)odinja, ki je sama ostala na domu, ni vešča temu delu in si ne zna pomagati, naj ji pomaga bližnji sosed! Z dobi-o voljo se vse napravi. Kes, da je treba skrbno nabirati in uporabljati pred vsem vsa domača gnojila, ali ravno tako je treba, da se poslužujemo nmelnili gnojil, da na ta način podpi'enio naše poljedelstvo in si pomaganm do večjih pridelkov. Le tako bomo ustregli tudi velikim poti'ebam sedanjega časa. Uohrman. Prašičjareja V bližnji prihodnosti. Danes nimajo pri nas praseta nobene prave cene. Blaga jc veliko, kupcev pa malo. Vsak skuša prodali, kar je godnega za prodajo, ker se vsak boji, da ne bo shajal s iiridelano krmo. 8icer jc ])a kupčija s praseti sama na sebi taka, da mora v prodaj, kar je odsl.avljenega, Vsak se boji, da mu gre sicer preveč krme v zgubo. Ali razmere se bodo v tem oziru inpremenile in mlada praseta bodo imela Še visoko ceno. Pomisliti moramo, da v krajih, kjer se bije vojska, ni sedaj nobene jirave reje in da bo po teb la'ajib močno manjkalo praset in svinj, ko ponelia vojna. V Galiciji Je reja svinj močno razvita, ki je moj'ala jta sedaj po pi'izadetih krajili čisto prenehati. l'o vseh teh krajib bo treba z rejo na novo pričeti. Pa tuili po mestih se bo v teku vojne poti'cbovalo dosti svinjskega mesa. Vse to nas mora po naših krajih navdajati z najboljšimi nadami za bližnjo prihodnost in nas mora odvračati od tega, da bi prodajali praseta za slepo ceno. Kdor ima dosti krme, naj redi praseta napi'cj, ker jih bo pozneje, kakor je upati, lahko prodal za pošteno ccno. Pride čas, ko se bo po tiilailih in starejših prašičih močno povpraševalo, posebno po krajili, koder se je sedaj vsled vojske ustavilo vse gospodarsko življenje. R. Nevarnost živinske kuge. z vojsko se je približala nevarnost za kolero, pa tudi za živinsko kugo. Spodaj na jugu, v Jiulgariji jo že imajo. J'ritepe se k nam laliko od juga ali pa iz Ruskega čez Galicijo. Na Ogi'sketn so zaraditega Že izšle ])otrebno odredbe zaradi nevarne kuge. Pa tndi pri nas se bodo izdale. Da se prepreči razširjanje te strašno nevai'iie boleztd in da se v kali zatre, jc vsak sumljiv slučaj obolele živine takoj naznaniti županstvu, ker bi v nasprotnem slučaju lahko trpeli velikansko škodo pri naši živini in pri vsem našem gospodarstvu. Postava zaradi kužnih bolezni je stroga in bi vsak zamudtiik za- padel tudi strogi kazni, glede na to, da ne dobi nobene odškodnine, do kateri; ima sicer pi'avico. II. Loterijske številke, Gradec. M, oktobra (jo ,59 2S 80 11 Zalivala. Za vse doka/c odkrilega soful ja ob ItriJki izgubi Kvojuga Ijutiljciioga KOtirufja, gospoda Mm Kuntora tapetnika iti posestnika iKrekaiii globoko giiijciia vsfiiii florodiiikom, lirijatoijeiii in KUiiiictiii, iiadiiljc, vsoiii sjirnm-Ijevaii ciii rajncfTU k ziidtijumu jK)Ěitku, svojo iiajtoplojso iiithvalo. I^rav jiriKri'iio so ]>» Kabvnljiijem tilili vseiii vclecenjuiiiiii Daroinikoni za Ijlagohotno naklonjotiosl in zii vdiko KaupaTije, ki so ga imeli vedno do iiiojuirs dobrega jnoia, ter proeiiii. da bi ga obranili v iiajboljiciiispominu. Vsem, VBcm jilařaj ïiog stoterokratl Šmitiel pri Novem inestii, 15. okt. IBU. yi Avgusta Kuntara. Oprava 93 za spalno in jedilno sobo se proda v RtjprČvrhu s 00 odstotnim popustom na kupno ceno. Oprava je gospoda oskrbnika Grossa, ki je padel v vojski. St, 512,5. mi\î\m ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za nrarg-sko razpisuje za leto 1914: a) Osciinujst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 60 K in 10 po 20 K) za utjogc oaeniofrle olirtnike vojvodine Kranjske. b) Štirinajst cesarja Frana ,Toai]ia natanov (4 po .'iO K in 10 po 20 K) za ubo;?e oneinoi^lo obrtnike in trgovce vojvodino Kranjske. c) Pet ccsariee Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdovo kraiijskih obrtnikov, ter cl) Pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj so pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1914. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more voč delati in da je ubog oziroma, da jc pro-siteljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca, 9G 'u'àmxxoci se (akoj sprejnie v nuinufaktnini trgovini J. Ogoreutz v Novem mestu. ns-a-i Na prodaj ima v veliki množini knopery orehe, fin fižol, suhe češpije, kakor tudi ovčjo volno. Pismene ^ponudbe postno ležeče pod šitro A. U. p. Št. Jernej. 93 Popolnoma varno naložen denar. HRâtULHtCUfe PeSOJlLIifCâ /a Kaiidijo in okolico, reg. za