"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
IT. — NO. 1404.
""ÏTÎkS■".V1*:'	•• »W, -I me	••flee
nt < htoms*. Ilfc, umérw Ike Ar« ut «ornare.. «f Nareh SrST INTS.
CHICAGO, ILL., 8. AVGUSTA (August 8), 1934.
Published weekly al »na» w. sstii at.
LETO — VOL. XXIX.
ZLO DIVJANJA FAŠIZMA V EVROPSKIH DEŽELAH
NAJDRASTICNEJSA DIKTATURA NA SVETU.—VLADE ZOPET ZAPOSLENE S KOVANJEM NOVIH POGODD
Hitler zagotavlja, da Nemčija ne kani napasti nikogar. — Jugoslavija o vzrokih zmešnjav v Avstriji. — Vatikanske intrige. — Vloga Francije.
VELIKA politična kriza, ki je nastala v Evropi vsled umora avstrijskega kanclerja Dollfussa in smrti nemškega predsednika Hindenburga, je spet potlačena v "normalne" toke. Hitler je s svojimi "da-■ftožmi" v vladi nemudoma spremenil ustavo ia se oklical za vrhovnega poglavarja Nemčije. Vsa oblast je zdaj osredotočena v njegovih rokah. Edini diktator, ki ima slično vrhovno moč, je Kemal Paša, ampak Turčija je z ozirom na svoj pomen le pika v primeri s Nemčijo.
V pomirjenje svetovne javnosti je Hitler izjavil, da Nemčija ne bo napadla nikogar, pripravila pa se bo za obrambo. "Iz svetovat vojne smo se naučili, da prinaša vojna samo katastrofalne poeledice. Zato je naš cilj mir in živeti v prijateljstvu z vsemi, ki so za soorazumno delo z našo državo," je dejal Hitler.
Te besede so zelo miroljubne, toda izgovoril jih je diktator, ki lahko svoje misli vsak čas spremeni, kajti Hitlerjevim obljubam in zagotovilom v inozemstvu nihče ne verjame. Ako bi bila danes Nemčija dovolj jaka, bi Hitler z vpadom v Francijo ne pomišljal dosti. Tako pa so države, ki so za ohranitev sedanjih mej, močnejše. Vse kar Hitler zdaj zmore je, da jim preti in kaže na njihov militarizem. Očita jim po pravici, da so v Ver-saill.esu obljubili razorožitev vseh dežel, a danes so v posesti jačjih armad kakor pa so jih imele pred vojno kljub temu, da je bila Nemčija do nedavna le slabo oborožena in jim od nje ni pretila nevarnost.
Francija s svojimi spretnimi diplomati skuša dati političnemu in gospodarskemu položaju v Evropi kolikor mogoče stabilnosti, te pa ne bo, če bo nevarnost nove vojne neprestano v zraku. Zato predlaga Francija nov mirovni pakt, v katerem bi si Sovjetska Unija, Nemčija, Poljska in baltiške dežele zagotovile, da ne bodo v nobenem slučaju aapadle druga drugo. Ako bi bila katera izmed njih napadena, bi ji druge prišle na pomoč. Ta pakt bi še posebej garantirala Francija s svojo veliko oboroženo močjo, nadzorstvo nad njim na bi imelo društvo narodov. Sovjetska Unija se v ta namen s Francijo že dolgo pogaja, medtem ko Hitler takemu paktu ni naklonjen, ker je v bistvu naperjen proti Nemčiji.
Poljska se v tej krizi nagiba bolj k Nemčiji nego k Franciji, s katero je v zavezništvu. Poljska je med Nemčijo in Sov. Rusijo. Obe smatra za nevarnost svojemu obstoju.
V mirovna zagotovila ne verjame mnogo, dasi priznava, da imajo vsaj začasno vrednost. In v teh okolščinah se bo naslanjala zdaj na Nemčijo, zdaj na Sov. Rusijo. Francija skuša to preprečiti z omenjenim splošnim paktom.
Jugoslavija neuradno dolži Italijo krivde za zmešnjave v Avstriji. Italijanska propaganda odgovarja, da je Jugoslavija dala na-cijem zavetje in oporo. Res jih je nrišlo po neuspešnem puču precej preko meje, kjer so bili vzeti v zaščito, dasi morajo živeti večinoma v taborih. Jugoslavija, ki je protisocia-lrstična in ne! donušča socialistične stranke, ni odobravala razbitje avstrijske socialne demokracije. Privi, da se bi Dollfuas tistega dejanja nikakor ne upal storiti, ako bi ga v to ne urgiral Mussolini. In ko je na to dal še papež svoje odobren je, je Dollfuss s svojimi krvniki udaril. Posledice so znane. "Od tedaj," pravijo v Jugoslaviji, "ni v Avstriji nobene resr.e stranke, ki bi res varovala neodvisnost svoje države." Nacijskega puča bi po mnenju jugoslovanskih političnih krogov v Avstriji ne bilo, če bi socialdemokratična stranka še smela eksistirati, kajti proti tolikšni premoči (vladni in socialistični) bi si Hitlerjevci ne upali v boj.
Jačanje italijanskega vpliva v Avstriji pomeni ob enem jačanje italijanskega imperializma, ki ga Jugoslavija smatra za največjo nevarnost svojemu obstoju. Zato se je Jugoslavija resno bala, da re bodo razmere v Avstriji sukale tako, da postane italijanska intervencija neizogibna. Ako bi Italija Avstrijo okupirala v namenu, da varuje njeno "neodvisnost", bi se z njo zgodilo nekaj sličnc<ga Ikakor z Mandžurijo: Avstrija bi postala podložnica Italije in katoliška duhovščina v Avstriji bi služila Mussolinijevi-paper.evi politiki. Rajše kot to pa bi videla Jugoslavija Avstrijo v Hitlerjevi poaesti. Potem bi tudi laglje izigravala Nemčijo in Italijo drugo proti drugi v namenu varovanja svojih mej in trgovskih koristi.
Kljub navideznemu pomirjenju italijanskega in nemškega fašizma ter prizadevanja Francije za nove mirovne pakte je položaj v Evropi vse kaj drugega kot zadovoljiv. Možnosti za nove konflikte so vsepovsod. Drugače tudi biti ne mor.e, in ne bo drugače, dokler Evropa — oziroma njen proletariat — nc odstrani sedanjih razmer. Z drugimi besedami: Stabilnost v Evropi nr*de, ko bo kapitalizem nadomeščen s socializmom. Dotlej pa bo morala iz krize v krizo.
STAVKARJl SO "ZLOCINCI
»9
MOČ ČASOPISJA V LUČI REZULTATOV
Propaganda za pobijanje socialne zakonodaje. Kapitalisti ponosni na vpliv svojih listov
National Publishers' Association si lasti zaslugo za poraz ljudstvu koristnih predlog
Vsepovsod, kjer •• dogode večje stavk«, je mobilizirana proti štraj-kujočim delavcem najprvo policija, aji v pomoč šerifovi deputiji, nato še kompanijski posebni deputiji ji pravico ubijanja, in če ta sila stavke ne ugonobi, pride na pozorišče državna milica. Zgodovina stavkovnih bojev priča, da so bile vse borbe, v katere j« poseglo bodisi državno in potem se federalno vojaštvo, izgubljeno za stavkarja.
Na tej sliki sta dva prizora iz stavke delavcev Kohlerjeve tovarne v Sheboyganu. Dva delavca sta bila ubita in okrog 50 je bilo ranjenih. Stavka v takih okolščinah kajpada v vsakem slučaju izpade v prilog delodajalcem.

Z DELAVSKEGA SVETA
RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA
Papež v politiki.
Konferenca avstrijskih škofov pod predsedstvom kardinala Innitzerja koncem julija je med drugim razpravljala, kakšno stališče naj duhovščina zavzame z ozirom na imenovanje Franz von Papena za avstrijskega poslanika v Avstriji. Papen je katoličan in do tega imenovanja je bil pod-kancler v Hitlerjevi vladi. Konferenca avstrijskih škofov je bila važna zato, ker je danes cerkev v Avstriji edina organizirana politična sila. Svoje politično delovanje usmerja po navodilih iz Vatikana. 1
Bombne eksplozije v Jugoslaviji.
V Zagrebu so se v času jugoslovanskega vSesokolskega izleta dogodile do 5. avgusta tri verje bomW eksplozije. Kna v ju stični palači je napravila precej škode. Druga je rušila policijsko postajo. Ob-l**t dolži hrvatsko separatiste krivim za teroristična dejanj». Sokolskega izleta se je udeležilo okrog 40,000 oseb.
Jugoslovanski Sokol je že nekaj let državna telovadna or-gžtfiizacija pod kontrolo vlade.
Deficit Italije.
Deficit Italije v fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, znaša jHbližno $275,-310,000. Sploh so italijanske finance v kritičnem položaju in deficit stalno narašča. Njena izvozna trgovina je letos zelo nazadovala in je bila veliko manjša kakor uvoz.
25 delavcev na Japonskem ubitih.
Pri gradnji nasipr za elektrarno v llirosimi na Japonskem je bilo v eksploziji dinamita dne 4. avgusta 25 delavcev ubitih in 8 nevarno ranjenih.
Sovjetska Unija proti graftar-jem in tatovom.
V Kijevu sta bila obsojena na železničarskem sodišču dva moška, imenoma Sovčenko in Poluvalov v smrt zaradi tatvin v vlakih. Mnogi železniški delavci, ki so jima pomagali pri tatvinah, je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni.
V Moskvi je centralni odbor komunistične stranke izdal proglas, v katerem apelira na urednike sovjetskega časopisja, da naj dajo čimveč publicitete v pobijanju korupcije in nepoštenosti. Proglas dalje pravi, da je dobil centralni biro val obdcftžitev o ko-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Nepo vol jen uspeh-^stavke pristaniških delavcev.
v
Stavka pristaniških in par-niških delavcev v pacifičnih lukah, ki je trajala od 9. maja do 31. julija, ni dosegla kar so delavci na ladjah v prvi vrsti zahtevali. Vzlic temu so tudi oni odglasovali za poravnavo. .Zahteve stavkarjev so bile nato izročene v razsodbo posebni komisiji.
Cene življenskih potrebščin se višajo.
Meseca julija so bili življen-ski stroški delavcev 5.2 odstotkov višji kakor v istem mesecu lansko leto, in 20.09 odstotkov nižji kot 1.-1929, ko je bila ta dežela na višku špekula-cijske manije.
Mellonova komnanija odklonila načrt za premirje.
Aluminum Company of A-merica, ki jo kontrolira multi-milijonar Andrew Mellon v ¡Pittsburghu, bivši finančni tajnik v Hoovrovem kabinetu, je dne 3. av?u*ta zavrgla načrt za pogajanje in spravo s svojimi delavci. Med drugim zahtevajo priznanje unije. Pridruženi so A. F. of L. Okrog 20,000 delavcev je prizadetih.
Stavka v čikaških klavnicah poravnana.
Stavka 800 delavcev v čikaških klavnicah, ki so delali v živinskih stajah in krmili živino, je bila končana 5. avgusta
PREGANJANJE UNIJSKIH IN SOC. ORGANIZATORJEV
e
Medtem, ko si 'fi vzel predsednik te velike, bogate dežele večtedcnske počitnice, je bilo precej delavcev v stavkah ubitih in veliko ranjenih. v San Franciscu in drugje so bili vnrizorjeni vpadi v delavske urade.
v Huntsvillu v Alabamj so udrli v hotel, kjer je stanoval organizator tekstilnih delavcev John Dean, gangsterji in ga s samokresi prisilili v avto, nato ga odpeljali 35 milj iz mesta, ga pretepli in zapretili, da ga ubijejo, če se še kdaj povrne. Toda Dean se ni ustrašil. Po odhodu tolovajev je telefoniral v svoj urad in sporočil, kaj se je zgodilo. To je stavkarje raz-kačilo toliko, da so se oborožili in mu nrišli naproti v truckih. Blizu Kentona, v Ohiu je bil aretiran organizator socialistična stranke Kari Pauli, ker je "ščuval delavce".
Rooseveltov "pozabljeni človek" — mezdni'suženj — je torej is vedno pozabljen.
s poravnavo. 560 skebov, -kt jih
je kompanija najela, da zlomi stavko, je bilo odslovljenih.
O stavki v Minneapolisu.
V stavki voznikov v Minneapolisu se je dogodilo precej nezgod tudi ko je nad mestom zavladala milica. Dne 31. julija je truck vojakov zadel ob privaten avto. V tej nezgodi je bila ena oseba ubita in štirje ranjeni.
Dne 1. avgusta je milica u-drla v urad unije in potem še v Labor Temple, Mnogo pike-tov je milica aretirali» Unija je vsled tega izdam proglas proti governerju.
Dne 4. avgusta sta bila dva piketa ustreljena. Streljal je vanju skeb, ki je vozil truck v. spremstvu milice.
Dne 6. avgu«ta je ^overner Olson kompanijam prepovedal uporabljati trucke za tovorni promet, razen za najnujnejše potrebščine, toda vsaka kompanija mora dobiti za svoj truck, ki ga hoče operirati v prej omenjeni namen, posebno dovoljenje.^
Kompanije sopredlog vladnih posredovalcev za poravnavo odklonile, ker se jim gre v tem boju za princip, da morajo zmagati. Podpirajo jih vse kompanije, ki so združene v protiunijski zvezi.
Položaj v Sheboyganu.
V Sheboyganu in bližnjem Kohlerju ni bilo še nikoli toliko stavk kakor letos. Stav-karja, ki sta bila koncem pro-šlega meseca ubita pred Koh-lerjevo tovarno, sla imela zelo veličasten pogreb. Vršil se jo eden 30.'in drugi 31. julija. Slednjega se je udeležilo o-krog 10,000 ljudi. Se nikoli ni bilo v Sheboyganu toliko ljudi skupaj kakor ob tej priliki. Eden govornikov ob krsti ubitega tovariša je bil Henry Ohl, predsednik Wisconsinske de lavske federacije.
Tri sto mož infanterije, ki je bila poslana v Kohler, je odšlo iz mosta po omenjenem pogrebu, ostalo pa je 250 mož kavalerije za vzdrževanje reda. Unija Kohlerjevih delav-( Dalje na 5. strani.)
ČASOPISJE pomaga napovedovati vojne, osvajati dežele, hujskati narod zoper narod, proglašati umore za patriotizem, zasužnjevati ljudstva, vzdržavati vlade in utrjevati ter braniti sistem, kateremu služi.
Ogromna večina časopisja je v službi interesov, ki so ljudskim kvarni ali pa naravnost sovražni, vzlic temu se nešteto milijonov ljudi ne zaveda tega dejstva, kajti ta sovražnik v obliki časopisja ne prihaja mednje v vlcigi nasprotnika, ampak prijatelja, učitelja in zagovornika.
Ako bi bilo to nepoučeno, zaslepljeno ljudstvo v stanju zapopastr resnico o Časopisju, bi bilo kvarnega tiska mahoma konec. Tako pa bohoti vsekrižem, ker je deležno podpore ve-lebankirjev, velekapitalistov, vlad in neuke mase.
Kapitalistično časopisje v tej deželi brez skrivanja priznava, da je ubilo v kongresu osnutke zakonov, kakršni bi bili delavstvu resnično koristni. S sl&parskim zavijanjem, napačnim tolmačenjem in hujskanjem je prestrašilo poslance, da si niso upali sprejeti Wagnerjeve predloge, ne v originalni obliki, ne v spremenjeni formi. Senator Wagner je unijskim vodjem obljubil, da jo bo zagovarjal in ji dobil pristašev med senatorji, ko pa so mu privatni interesi skozi časopisje zapretili, da bi bila taka postava "neameriška", ker bi bila v prid enemu razredu na škodo drugemu, je je tudi on nehal braniti.
Na enak način je bila zadušena Tugwellova predloga. Prepovedovala je navajati v oglasih trditve, ki so neresnične, zavajalne in goljufive. Ker nimamo take postave, smejo tako-zvane medicinske družbe prodajati barvano vodo ali brezko-ristne pilule -za drag denar, ker jim v oglasih v časopisih in v cirkularjih pripisujejo čudežna svojstva. Tudi v oglašanju kos-metičnih sredstev, živil in drugega blaga se vrŠe velike goljufije.
---------Izdajatelji kapitalističnih časopisov ill revij. %&u£çjnLjL.
National Publishers' Association, soorganizirani v namenu, da protektirajo dobičke svojih publikacij in da s tiskano besedo stoje ob strani sistemu, v katerem si večajo bogastva. Omenjena zveza je poslala pridruženim izdajateljem publikacij zaupen cirkular, v katerem pravi med drugim, da je ponosna na svoje delo in uspehe. In nato navaja — uspehe! Predloge v kongresu, ki go bile poražene, razkrinkanje "socialističnih" tendenc v "new dealu" itd.
Edino sredstvo proti časopisju privatnih interesov je ljudsko časopisje, ki pa je v tej deželi izredno šibko. Kapitalistično časopisje je namreč poleg visokih direktnih podpor subven-cirano z velikim kapitalom in dragimi oglasi, katerih delavski časopisi niso deležni tudi ako izhajajo dnevno in z veliko naklado.
Kapitalistične dnevnike in revije dobite običajno Ceneje kot pa stane papir, na katerem so tiskani. Kljub temu delajo stotisoče dolarjev dobička s pomočjo prej označenih virov.
Delavskim časopisom je s tiskanimi kapitalističnimi velikani trgovsko nemogoče tekmovati, kajti razlika v obsegu in v kapitalu je prevelika. Apelirati mora vsled tega edino na razumnejši del publike, zato se le polagoma in s težavo širi. Socialistično časopisje, ki je bilo med vojno in prva le*a po vojni skoro do kraja zadušeno, se je začelo znova jačati šele pred par leti, največ ker je kriza ljudi primorala malo več misliti.
Z velikim razmahom unij je zelo narasla cirkulacija glasil strokovnih delavskih organizacij. Nekatera so zelo dobro urejevana in s pomočjo teh listov bodo med ljudstvo bolj in bolj prodirali listi, ki propagirajo boj kapitalizmu tudi na političnem polju, odpravo sedanje ekonomske uredbe in zgraditev socializma.
Zaveden delavec ne koristi svojemu razredu z ničemur bolj kot z agitacijo za delavska glasila.
Med delavskimi in delavskimi listi je seveda razlika, kajti mnogi so nezanesljivi. Delavci se morejo zanesti samo na tiste, ki jih lastujejo njihove razredno usmerjene unije in porebno še na socialistična glasila, ki so last socialistične stranke ali pa nji pridruženih postojank. Le ta vodijo boj proti kapitalizmu na vseh poljih brez prizanašanja in le ta odprto in neus'ri eno propagirajo nov ekonomski in politični red socialne pravičnosti, v katerem ne bo prostora za razrede.
EDEN NA VSAKIH PET OSEB ODVISEN OD JAVNE POMOČI
Triindvajset milijonov ljudi v Zed. državah je v tej krizi odvisnih za svoje preživljanje od javne pomoči, ali eden na vsakih pet prebivalcev.
Vlada je izdala za direkten "relief" že mnogi milijonov dolarjev, kar ,ie bilo sicer malo — komaj kaplja v morje — toda upoštevajoč okolščine Vendarle mnogo.
»Brezposelnih je na podlagi statistike, ki jo objavlja a. f.
of L., nad deiet milijonov. Za izboljšavanja pri zaposleva-nju to poletje ali prihodnjo jesen ni izgledov. Kri^a je toiej še tukaj z vso svojo mo*jo in posledicami. Vlada pa t)laži in tolaži ter dela nove dolgove, dasi v sistemu kakišcn je niti prejšnjih ne bo zmogla.
Velik deficit
Skupni deficit ameriških oblasti v prošlih 4. letih znaša nad 10 milijard dolarjev.
proletarec
Mud.t*.
Dr a iba.
Ckicafo, I H.
J»g—k« Inllirtll«« Z»tw.
NAROČNINA v Zedinjeaih driavah aa celo leto $8.00; M pol UU $176; m ««trt leU $1.00. Imsamstvo: u celo lato $8.50; u pol leta $8.00.
Vsi rokopisi in oglati morajo biti ▼ naAera uradu najpozneje do pondoljk» popoldne sa prioMltev t številki f kočafra tedna. ; _
proletarec
Publiahad every Wedneaday bjr the Jugoalav Work-
mea'« Publishinf C©., In«. »	|5»tabli»hed ltO«. -_
Frank Zaits
Editor.. Brni
naturni elementi pomagajo k "prosperiteti"
Manager .. Charle» Pogorele«
SUBSCRIPTION RATBB: MM State®, Om Toar $8.00; Six Month. $1.75; 9%rM Month« $1.00.—Foreign Countrtos, On« Year $8.10; Stet Monti» $«.00.
proletarec
MW W. X0tk St., CHICAGO, ILL.
M Roelrwell SM4.
Gonja proti tujerodcem
Tujerodno prebivalstvo v Zei. državah ima veliko neprijateljev. Razne fašistična skupine, KKK, Ameriška legija itd., so v svojih proglasih in v govorih svojih predstavnikov polne mržnje proti "tujcem". Kapitalistično časopisje jim pomaga na svoj način v tej propagandi.
Tudi načelnik NRA general Johnson je vrgel kamen mržnje proti "tujcem". To ni dobro znamenje zanje. Nedavno je med drugim dejal:
"Bilo je izjavljeno, da ako bi se odslovilo iz služb vse tujce in nedeklararite, ter se jih deportiralo, njihova dela pa se bi izroMlo državljanom, bi bil problem brezposelnosti v tej deželi do malega rešen. Ne vem, v koliko je ta trditev resnična, ker danes nimamo virov, s katerimi bi to mogli točno ugotoviti. Jaz sicer ne priporočam odslovltve in deportiranja tujcev. Sem pa mnenja, da boji in krvolitje nimajo prostora v tej deželi. Tolerirati jih ne smemo nič bolj kakor bi to-lerirali oboroženega sovražnika pod tujo zastavo."
General Johnson, ki je eden glavnih funkcionarjev v Rooseveltovi administraciji, je s tem namenoma ustvaril vtis, da so sedanjih bojev v stavkah krivi "tujci", in takih "tujcev" se ne sme tolerirati nič bolj kakor oboroženega sovražnika iz tuje dežele.
Kapitalistična propaganda vali odgovornost za stavke na tujerodne rdečkarje in kakor razvidno iz Johnson o ve izjave, se je temu lažnjivemu naziranju pridružila tudi vlada. To tudi pojasni, čemu se deportacije množe in čemu se v mnctgih krajih tujerodce zapostavlja.
V Zed. državah je okrog pet milijonov ne-deklarantov. General Johnson indirektno namiguje, da je to nelojalen element, ki se ga ne sme tolerirati. FLIS je zbral o tem nekaj podatkov. Na primer, zadnje ljudsko štetje izkazuje, da so tri petine teto nedeklaran^ov ženske in otroci pod 21. letom. Dokler človek te?a ne ve, je pod vtisom, da je tu pet milijonov zdravih moških, ki se niso vprasa'i za prvi papir iz razloga nelojalnih tendenc. Le malokdo izmed, teh treh petin nedekla-rantov ima delo. Tudi ako Vlada vse depor-tira, ne bo problem brezposelnosti nič prc-druigačen; bolj resnično je, da bo poslabšan, kajti tri petine teh petih milijonov ljudi j 3 armada konsumentov, ki bi vsled deportacije izginila in zato bi bilo treba odsloviti še več ljudi. Generalu Johnsonu je to dejstvi) znano, a kljub temu zavija resnico v meglo in priliva olje na ogenj sovraštva proti tujerodcem.
Prav tako napačna le trditev, da so industrials boji in spopadi v stavkah delo tujerodnih "rdečkarjev" in "importiranih komunistov".
Distriktni pravnik Brady v San Franciscu je izjavil:	-
"Komunisti se ne boje nobene stvari boli kakor deportacije. Zagrozite s to kaznijo vsakemu, ki bo zasačen pri kaljenju reda in miru, pa boste kmalu imeli drugačno situacijo."
Brezposelnost ni posledica "tujcev" in tujerodni "rdečkarji" niso vzrok »tavkam. Brezposelnost in razredni boj je posleiiea kapitalističnega sistema, česar kapitalistična propaganda, kateri pomaga tudi general Johnson, noče priznati.
Sloviti poveljniki
ftolike zgodovine vseh dežel *o polne pri-povesti o slavnih generalih, ki *o v >aili svoje armade za slavo domovine od zmage do zmage.
Vojakom so pripovedovali, knko sladko je pasti v vojni za ofetnjavo, «'mi pa so velno skrbeli, da lo bili čimdalj hven n »vnmosti. Zato umirajo na bojiščih ^anio vojaki, generali pa v pozni starosti na mehkih poveljih.
Praktična "politika"
Praktičen politik je človek, ki obljubi znižati davke, delati za ljudstvo in braniti konstitucijo proti rdečkarjem — v nagrado pa zahteva politično službo s priliko graf-tanja.
Na »'i'd je rekaj iiv.a-, ki Je pogini» v	p Hii-Hr* rmprk »udi ivino, js vel karV.a. Vlada je
Knnentu v Ud tui >. Srv*da priarr m poocln,	?t r j d-jr la nagn-d • »a un^evanje pridelke, v, s 'aj pa
kajti to }• 'e mal ko 'trk re«r»ine sl!k». Mirerija «n-*	f 'tir« farmerlrt», ker niso pridelali dotolj niti sa
am*rllkimt farmi rji,'ki jim jo tuša «n žila n- unn '	«rble laitno preiivljanjc.
IZ NAŠEGA GIBANJA
Bridgeport, O. — Snoj se je zopet oflasil, toda ne samo s pismom, ampak tudi s 42. naročninami. S sodelovanjem Snoia. Podbova, Vidricha, Johna in Frances Larirerholc, je bil ustanovljen socialistični Tclub v Morelvillu z dvanajstimi člani. Z Mclntyre je Snoy poslal dopisnico, na kateri pravi med drugim: "Vsi so se naročili." Vincent Yaksetieh mu je obljubil, :1a prevzame nalogo lokalnega zastopnika. V Vintondalu je James Wid-mar izjavil, da bo nadaljeval z agitacijskim delom, ki ga je započel Snoy, kateri je dobil v tem kraju lepo število novih naročnikov.
Aliquippa. Pa. — "Potoval sem 80 mili in dobil samo enega naročnika,", poroča Bartol Yerant. Ampak to ni edini stavek v njegovem pismu. Poslal je iz drugih naselbin 16 naročnin na Proletarca. Bil je v Imperialu, Oraftonu, Library-ju, Strabane in v drugih bližnjih krajih. Bartol je tudi delegat prihodnjega zbora JSZ, na katerem bo zastopal društvo št. 122 SNPJ in federacijo SNPJ.
Chicago. — Chas. Pogorslec se je po par tednih vrnil iz Colorada. Ob enem je poleg že izkazanih prinesel enajst naročnin.
Fr. Bizjak je dobil v Chica-gu spet tri naročnine. — Anton Garden je razdelil med člane in članice kluba -t. 1 no-
JSZ angleški odsek kluba > št. 114 JSZ.
minacijske peticije socialistične stranke, kateri zdaj nabirajo podpise. Treba jih je o-krog 2.5,000.
Cleveland. — V tej naselbini prirede v petek 31. avgusta — dan pred pri*rtkom X. rednega zbora JSZ — naši mladi sodrugi poj okriljem kluba št. 27 diskuzijo ali sirnpozium v kateri nastopijo izmed zunanjih članov in članic Frances I,an*erho!c, Johns'own, Stoyan Menton in Raymond Traunik, Detroit; Frank Dra-sler. Forest City, Pa.; Donald J. Lotrich, Chicago. Izmed Clevelandčanov bo*ta govorila Otto Tekautz in Louis Jartz. Predmet:1 "Mladina in njena naziranja o socializmu."
Problemi, ki se tičejo organizacijskega dela, bodo tudi na razpravi.
Priporočamo, da se naj tisti člani X. zbora, ki pridejo v Cleveland dan prej, udeleže tega simpoziuma.
Forest City, Pa. — Frank Drasler piše: "Priloženo $3.50, je nabrano v podporo Proletar-cu." Frank bo na prihodnjem zboru zastopal klub št. 10.
W i Hard, Wis.—Mike Krultz, ki se v Preleta rcu večkrat o-glasi, je poslal zopet par naročnin. Društvo št. 198 SNPJ je obnovilo včlanjenje v Prosvetni matici.
Detroit. — Frank česen je dobil novega naročnika Prole-tarcu. Stoyan Menton bo zastopal na prihodnjem zboru
KAKO DELUJE WORKMEN'S CIRCLE MED MLADINO
Arm«, Kans. — Anton 6u-lar, ki se z naročninami dostikrat oglasi, je poslal zopet dve. On bo na bodočem zboru referant o delu klubov in društev Prosvetne matice v slovenskih naselbinah.
Gvrard, O. — John Kosin poroča, da bo imel klub št. 222 v nedeljo 10. avgusta piknik v A von parku, Vabi občinslvo, daje ga udeleži. Dobra postrežba in zabava je zagotovljena.
Sygan, Pa. Klub št. 18 JSZ in društvo št. 6 SNPJ bosta zastopana na prihodnjem zboru, poroča Lovrenc Kavčič. V svrho pokritja stroškov delegata prirede v soboto 11. avgusta plesno zabavo.
West Allis, W;». — V nedeljo 12. avgusta se bo vršil v Gebay Grove na 92, in West Greenfield cesti piknik, ki ga priredi klub št* 180 s sodelovanjem svojega angleškega oddelka. Sodrug Baxter, župan West Allina, je nominiran na socialistični listi za kandidata v zvezni kongres v 4. di-striktu, in Frank Puncer pa v državno zakonodajo.	r
Chicago. — V soboto 18. avgusta se vr i v Keglovem vrtu v Willow Springsu "moonlight" piknik pevskega zbora "Sava". Železnikarjev truk odpelje izpred dvorane SN1PJ ob 7:30 in UdoviČev pa ob 5:30 zvečer.
a
Nekateri klubi še niso sporočili, kdo so njihovi delegati za bodoči zbor JSZ. Istotako ne nekatera kulturna društva. Rok za prijave jim je ekseku-tiva JSZ na prošli seji podaljšala do konca tega meseca. Tudi vsa društva Prosvetne matice so vabljena, da pošljejo zastopnike.
Piknik girardskega kluba
Gtrard, O. — V nedeliu 19. avgusta prireja klub Št. 222 JSZ piknik, ki se bo vršil v Ovon parku, Va* zavedno delavstvo tega kraja vabimo, da se nam pridruži na tem izletu. Postregli vam bomo dobro.
Socialistični kandidati v tem okraju so: Fred Wilson in D. » J. Jones sta nominiraha za državna poslanca aa okraj Trumbull, za okrajnega komisarja Vaughn Watts, av-ditoria J. D. Atkins, za aodnij-»k*«ra klerka fcophie Tancek (naša članica), za erifa H. C. Fuller, in za okrajnega rekorderja W. B. Lathou*e. Volitve «o v jeseni. — J. Koeln.
Bližan je Savinega večernega izleta
rh:c«rrn. — "Kako vragi «to co pn /,]T»eW? " datumu", nr* i o nahnipl m» dan oriia-telj. Tmnl «¿vda v mislih "zmešnjavo" rred prvim in drugim obvestilom o vzornem I«1 et li zbor« Save, ki se bo vršil trefio soboto, dne 18. avgusta na Keglovpm vrtu v Willow Spr'ngsu. Ko sem ta uveril, da "zme-njava" ni tako huda, ker bomo stvar že v odlašanju popravili, to je, da moonlight piknik ne bo 25. avgusta kot prvotno označeno, ne-go teden prej, se je tudi moj razkačeni prijatelj pomiril. "Zmešniava" je nastala, ker je "bil prostor za četrto soboto pomotoma oddan drugi stranki, nam pa odkazana tretja sobota.
Odbor ie uredil vse potrebno. da se bomo imeli fletno na tem izletu — kakor smo se imeli prejšnja leta. Za poskočne noge bo skrbel Kochevar-jev orkester. Tudi mesec je "zaodran" in bo razsvetljeval prijazno pokrajino v Willow Springsu skoraj do ranega jutra, ko bo nastopila zarja.
Poskrbljeno je tudi za trans-portacijo za tiste, ki nimajo svojih "kolovratov". Kdor hoče iti bolj zgodaj, naj pride k Franku Udovichu, 2623 So. Ridgeway, ob pol šestih popoldne, oziroma ob tem času se že odpelje. Kdor želi iti z 2e-leznikarjevim trukom ,naj bo pri njemu ob 7. ali pa pri SNPJ dvorani ob 7:30. Vozni-na v eno smer bo 15c in 25c v oba kraja. Tudi pri vstopnini ai lahko prihranite 10 centov, ¿e si jo nabavite v predproia-ji za en kvoder.
Vsekakor se pa pripravite, da preživite konec prihodnjega tednp na Savinem večernem iz'letu v Willow Springsu.
Savan.
Podp. organizacija "Workmen's Circle", v kateri so pretežno židje, stori več kot katerakoli drur*a delavska orga-n'zacija v tej deželi za vz.go-jevanje mladine v socialističnem duhu. Sploh je to edina noiporna organizacija v Zed. državah, ki je popolnoma so-cialistPni v no j i upravi in v F.vojem delu, ter edina, ki direktno sodeluje s socialistično stranko in unijami. Zas'opa-na je na vseh važnejših delavskih konferencah, v kampanjskih odborih in v pomožnih akcijah s svojimi reprezen-tanti. Njena društva v New Yorku in drugje i»o sc zavzela dobiti najmanj 500 naročnikov socialistic mu tedniku "New l/csder". V dvoranah, ki jih ima Workmen's Circle v rrznib mest;h. #o nastanjene r.jewc mladinske šole, ponekod pa ima zn čole separatna poslopja. V svojih dvoranah neguje predavateljske kurze in dru,?e učne tečaje.
Nični mladinski odseki delujejo pod imenom "Young Circle League". V vsakem o-krožju izdajajo mladinski od-fceki svoj list, ponavadi tiakan I na mimeografu in ilustriran.
Vsebina je vse kaj drugega kakor pa v angleških prilogah glasil 'jugoslovanskih podpornih organizacij. Ves list je u-rejen v delavskem duhu, brez praznega dolgoveznega besedičenja o plesnih zabavah, da-si s? mladina, organizirana v Workmen's Circle, prav tako rada zabava, kakor vsaka drivfa.
Pisec ima pred seboj junijsko izdajo glaiila mladinskih odsekom Workmen's Circla v Chicagu. Imenuje se "Circe-lite". Nn r>r>vi strani jc kartun: v srdi obzidje in na njemu fašistični dikta'orji. Obzid c predstavlja kapitalizem. Na eni ftrari j? mladina, ki potiska ta zid, da gn podre, in na drugi vzhajajoče sonce — označeno s "Socializem". Eden med mladino je označen z YCLA (Youivg Circle Leag'K of America), z lestvo v roki, da pride čimprej pieko kapi talističnega nasipa.
Vsebina jc agitacijska in zabavna, toda vso preveva ao-| cialistični duh. List je urejc-van samo za mladino in za o-glaT*anje njenih aktivnosti v vsakem posameznem okrožju. Pišejo in tiskajo ga sami na prej omenjeni način.
Frank Barbič, ki je bil na seji gl. odibora SNPJ v Chicagu poroča, da sodrugi in so-družice v Clevelandu marljivo delujejo na pripravah za prihodnji zbor JSZ. Vršil se bo v Slovenskem delavskem domu
v	gornji, torej v glavni dvorani, ki je ena izmed najlepših slovenskih dvoran v Ameriki. Za postrežbo članom rbh-ra pa bodo skrbeli v KuneKC-
vi	restavraciji.
* "
Frank Zaitz, urednik Ameriškega (družinskega koledarja, pripravlja za prihodnji letnik opis slovenskih naselbin v Minnesoti. Vsakdo, ki 'e sedaj, ali ki je kdaj živel v Minnesoti, je presen, da mu poSlje podatke — kakršnekoH — in vtise o Minnesoti, njenih "železnih majnah" in o naših lju deh. Pošljite tudi slike, kakr sne bi bile primerne za ilustri-ranje tega spi-^a. Po vporabi bodo vrnjene.
Vozniki avtobusov zagrozili s stavko
Chicago Motor Coach kom-paniia ie delavskemu odboru povedala v brk. naj se ne vtika v njene zadeve. Odbor ji je ukazal pred več tedni, da mora uposliti avtobusne vodnike, katere je odslovila, ker so se izneverili kompanijski uniji ter se pridružili uniji cestnih železničarjev. Ta odlok je kratkomalo zavrgla.
Nato so unijski vozniki pri tej družbi odglasovali za stavko, ako kompanija ne spremeni svojega stališča. Zahtevi še zdaj ni ugodila.
Zelo važno
Ako je vam naročnina potekla. ali ste io že obnovili?
Za izgon nedržavljanov
Ameriška legija v Chicagu zahteva, da se deportira vse, ki še niso državljani in se ne potrudijo za pridobitev državljanskih pravic.
Cleveland, Ohio
v nedeljo 12. avgusta v Slav. aar. doma na St. Clair Ave.
Wauhegan, III.
Konferenca klubov in druiteV Proavetne taatfee v nedeljo 14. aktobra v Slov. nar. domu.
Klubi JSZ in druitva Pro-»▼ftne matice v zgoraj os« na cen ima okroijima «o pozvana, da poiljejo zastopnike na konferenco.
KOMENTARJI
A*
Aim
Val deportacij.
L. 1920 je bli amendiran zakon o deporta-
cijah, ki od tedaj določa, da se sme djporti-rati vsakega tujca, ki propagira komunizem, ali seje razredno sovraštvo, čigar posledica so nasilja.
' Mnogi kapitalisti 'zdaj zahtevajo, da se rtaj to postavo 'izvaja v čimvečji meri, čci, potem bo kortec stavk. Domnevajo, da ao v»i delavci, ki so v stavkah "nasilni", tujerodci,
V	zadnjih stavkovnih bojih v San Franciscu je oblast üdrla v razne lokale radikalnih delavskih Organizacij in aretirala 110 oseb, ki so bile vse obtožene prevratnih namenov in hujskanja zoper red in mir. Toda samoipet Je bilo med njimi takfh, ki se jih na podli-¿i prej omenjenega zakona sme depor-tirat'.
Ako hočejo prWtaSi "reda in mira" odpraviti val n* zadovoljstva in stavk, morajo "denortirati" vzrok tem razmeram, ne pa hi ud i, ki trpe v frjfh.
Mttfctesdt'ki frovemer Olstoi.
Governer Floyd B. 01 on, ki načeljua Minnesoti, je eden glavnih vodij Farmer-Labor stranke v državi. Letos je na njeni'li-»ti kandidat za ponovno izvolitev v svoj urad. Dasi ni nikak ekstremist, je kapitalističnim interesom zelo neljub. TJgled med ljudstvom pa mu skušajo ubiti s pomočjo — stavk.
V	stavki prevoznikov (truck drivers) v Minneapolisu je *bil postavljen na preizkušnjo, Njihov prvi štrajk v poletju je bil poravnan začasno. Ko so delavci uvideli, da so ukanjeni, so znova zastavkali. To je bil trik koimpanij, katere so hotele postaviti gover-nerja pred alternativo: ali z nami, ki smo disciplinirani in močni ter razpolagamo z gmotnimi sredstvi ter političnim vplivom, ali pa z delavci, ki so nedisciplinirani in viled tega v političnih bojih nezanesljivi ter dostopni zavajalcem.
Vozniki so pred par tedni zastavkali znova zato, ker so prevozniške kompanije in sploh vse firme, ki lastujejo za prevažanje svojega^>laga trucke, sklenile, da se s svojimi delavci ne "bodo pogajali. Ko sta zvezna zastopnika za posredovanje v delavskih spo-rfti predložila svoj načrt za poravnavo stavke, ga kompanije niso hotele vzeti niti v pretres. Pa naj zdaj governer Olson kaj stori ako more! Mestna uprava je s kompanijami. Nered je naraščal. Governer je premišljeval in se nato odločil za najskrajnejše sredstvo. Nad mestom je proglasil obsedno stanje in upravo nad Minneapolisom izročil poveljni-štvu državne milice. Toda v delavskih organizacijah niso samo pošteni, razsodni člani, nego tudi agenti provokatorji. Vrhu tega governer Olson ni eden izmed ekstremnih nasprotnikov kapitalizma. Ko je poveljnik milice odredil tudi vpad v urade delavske organizacije, in ko je bilo izvršenih nekaj aretacij v delavskih vrstah, so se načelniki kompanij razveselili, češ, delavskega gover-nerja smo dobili na točko na kateri ga hočemo imeti. Unije so protestirale proti go-vemerju. Nato je Olson obrnil ost svoje avtoritete proti kompanijam in jim ukazal, da svojih tovornih avtov ne smejo obratovati, razen le gotove družbe za prevažanje mleka, živil in drugih nujnih potrebščin. Vsi drugi morajo počivati.
Ko je proglasil preki sod governer Cali-fomlje nad San Franciscom, je njegov ukrep pozdravilo vse kapitalistično Časopisje. Vedelo je, da bo stavka zdrobljena in delavska sila pride demoralizirana iz te preizkušnje. Slično proglasitev minnesotskega governer-ja pa je isto časopisje obsodilo in se vrglo v boj proti njej, »zato ker je zasumilo, da bo governer Olson s svojo vojaško diktaturo naklonjen prejkone bolj stavkarjem kot kompanijam.
Kohlerjeve pretnje.
Kapitalisti v Wisconsinu imajo običaj strašiti delavce s preselitvijo svojih tovarn v druge države. Tudi velika Kohlerjeva kompanija v Kohlerju pri Sheboyganu je enako zapretila, "ako ji oblast ne bo v stanju varovati privatne svojine in nemotenega obrata".
Ampak selitve več ne pomagajo. Ko so mnoge industrije iskale boljšega terena v južnih drŽavah in se preselile tja, so bile v njih vodstvih mnenja, da so varne pred stavkami. Uvideli so, da so domnevali napačno, vzrok temu zmotnemu mišljenju pa je nepoznavanje dejstva, da kjer je izkoriščanje je tudi odpor.
"Pomiloičenje" ▼ prid eksperiment »ran ja.
Coloradski governer Edwin C. Johnson i* pomilostil dvoje zločincev, ki sta bila obsojena v dosmrtni zapor — toda pod po-gojem, si dasta vbrizgati v prid medicinske vede bacile tuberkuloze. Ko se ti bacili razpasejo, jima vbrizgnejo sefum proti tem bacilom. Nato bodo zdravniki opazovali proces in se učili, koliko je ta novi serum vreden v boju Zopet jet i k o. Ako bo »erum deloval in ozdravita, bosta svobodna. Ce pn bodo bacili jačji. sta obsojena počasnemu umiranju. Jetnika t sta se poslužila prilike in privolila v ta ek* periment rajše kot pa da bi ostala za zidovi jetilišnice do konca svojih dni. Oba sta bil» obsojena radi umora.
Ako bi bilo med slovenskimi delavci v« 1 mttločik Čitateljev, bi imel Proletarec **
naročnikov.
vec i

E. ZOLA:
RIM
foeloveoü ETBIN KRISTAN
(Nadaljevanje.)
Pierre je doslej le poslušal; sam je bil vesel, ko jo je videl tako dobre volje. Ker je sedaj nastalo nekoliko mučno razpobž«nje je začel govoriti in pravil, kako je bil ¡noči sam osupel, ko je ob tako poznem letnem «asu videl še sadove na glasovitem drevesu v Frascatiju. To prihaja najbrže od ugodne lege, ob zidu, ki varuje drevo.
"O, VI ste videli slavno smokvo?" je vpra-iala Benedeta.
"Gotovo, celo popotoval sem s tistimi smokvami, ki Vas tako mikajo."
"Kako — popotovali ste s smokvami?"
te se je kesal, da mu je beseda uftla, a potem se mu je zdelo bolje, da pove vse.
"Sešel sem se tam s človekom, ki je bil prišel z vozom in je na vsak način hotel, da se na>ij v Rim peljem z njim. S potoma sva vzela župnika Santobona na voz, ki se je bil zelo pogumno s košaro pes namenil v Rim. Trenotek smo celo ostali v neki osteriji."
Nadaljeval je, slikajoč vožnjo in živahne vtiske, ki jih je dobil v z mrakom preplavljeni rimski Kampanji. Ali Benedeta ga je ostro pogledala, zakaj imela je svoje misli, o vsem je bila poučena in ni ji ostalo neznano, kako pogostoma obiskuje Prada svoja zemljišča in svoje ljudi tam doli.
"Nekdo, nekdo!" je mrmrala. "Grof je bil. kajneda?"
"Da, milostiva, grof je bil," je odgovoril Pierre. "Po noči sem ga zopet videl. Ves je iz sebe in človek ga mora obžalovati."
Mladi duhovnik je v prekipevajoči ljubezni, ki bi jo bil najrajši razlil po vseh bitjih in rečeh, izrekel te besede tako globoko in naravno ginjen, da nista bili dami prav nič užaljeni. Donna Serafina je ostala ne-gibčna, Benedeta pa je napravila kretnjo, kakor da hoče reči, da se ji ne more mož, ki ji je postal popolnoma tuj, smiliti, in da ga ne more sovražiti. Vendar se ni več smejela in čez nekaj časa je dejala, misleča na košarico, ki se je vozila v Pradovi kočiji:
"O, veste, zdaj me nič véč ne mikajo te smokve; zdaj mi je ljubke, da jih nisem niti pokusila."
Takoj po kavi ju je zapustila donna Serafina, češ da gre po klobuk in potem v Vatikan. Ko sta ostala Benedeta in Pierre\sa-ma, sta se jima zopet zjasnila obraza in posedela sta, kramljajoča ka*or dvoje dobrih prijateljev, še nekaj časa pri mizi. Duhovnik je zopet govoril o svoji večerni avdienci, o svoji mrzlični* srečni nepotrpežljivosti. Bila je ko^aj druga popoldne — torej še sedem ur. Kaj naj počne, kako porabi to neskončno popoldne? Njej pa je prišlo nekaj imenitnega na misel.
14Vi ne veste, kaj početi? No, dobro, ker smo vsi tako zadovoljni, se ne smemo zapustiti... Dario ima svoj voz. Kakor mi, je moral tudi on že pozajtrkovati. Sporočim mu, da naj pride po naju, pa se odpeljemo ob Tiberi daleč, daleč vun."
Zaploskala je, tako je bila vzhičena od tega krasnega načrta. Ali prav ta hip se je prikazal don Vigilio ves prepadel.
"Ali ni princese tukaj?"
"Ne, teta je odšla. . . Kaj pa je?"
"Njega eminenca me pošilja. Knezu je prišlo slabo, prav ko je vstal od mize. . . O, nič posebnega ni, gotovo nič resnega."
»Bolj presenečena nego vznemirjena je zakričala.
Kaj, Dario!... Pa gremo vsi skupaj dol. Pridite, gospod abbe! On ne sme biti bolan, če se hočemo peljati na izprehod."
Ko so srečali na stopnicah Viktorino, ji je dejala, naj pride se ona.
"Dariju je slabo, nemara te bo kaj treba."
Vsi štirje so vstopili v veliko, staromodno, enostavno opremljeno sobo, kjer je bil pre-ležal mladi knez že ves dolgi mesec, priklenjen vsled rane v rami.
Tja se je prišlo skozi majhen salon; poleg tega je bila soba za oblačenje, in odtod izhajajoči hodnik je spajal to sobo z notranjimi kardinalovimi prostori, z razmeroma ozko obednico, s spalnico in delavnico, ki so bile s pomočjo prečnih sten napravljene iz ene same prejšnje ogromne dvorane. Potem je prišla kapela z vrati na hodnik; bila je enostavna, gola izba, v kateri je bil altar iz poslikanega lesa, ali nobene preproge, nobenega stola — ničesar razun golega, trdega lesenega poda, kamor je človek lahko pokleknil, da moli.
Benedeta je pohitela k postelji, na kateri je ležal Dario, popolnoma oblečen, po vsej dolžini iztegnjen. Poleg njega ¡je stal v očetovskih skrbeh kardinal Boccanera; kljub nemiru, ki ga je že grabil, je ostala njegova visoka postava ponosna in si je ohranil mir vzvišene duše, ki si nima ničesar očitati.
j I Pa Je? Dario» 86 Je z*?0"
Knez se je smehljal, ker jo je hotel pomiriti. Bil je zelo bled in kakor da je pijan.
"O, nič ni, mala omotica*.. Pomisli, tako mi je, kakor da sem pil. Naenkrat se mi jc zavrtelo, in bilo mi je, kakor da padam. Ostalo mi jc le toliko časa, da sem prišel sem in le*el."
Globoko si je oddahnil kakor človek, ki mora zopet dobiti sape. Zdaj je jel tudi kardinal pripovedovati nekatere posameznosti.
"Mirno smo dovršili zajtrk, jaz sem dal don Vigiliju naloge za popoldne in sem hotel oditi od mize, ko sem opazil, da je Dario vstal in da se opoteka. Nikakor ni hotel sesti, temveč je šel s tavajočimi koraki kakor mesečnjak sem in pri vratih tipal za kljuko. Sla sva za njim, ne da bi razumela, kaj da je. Priznati moram, da premišljam in premišljam, in še vedno ne razumem."
Z gesto je izrazil svoje presenečenje in pokazal na sobo, skozi katero kakor da je zapihal nesrečen veter. Vsa vrata so ostala odprta na stežaj; v eni vrsti je bila videti soba za oblačenje, potem hodnik in na koncu obednica z vsem neredom sobe, ki so jo ljudje nenadoma zapustili, z mizo, ki je bila še pogrnjena, z razmetanimi prtiči, z odmaknjenimi stoli. Kljub temu se ni Ac nihče ustrašil.
Benedeta je na glas izrekla, česar se je v takih slučajih navadno zbala:
"Ce le niste jedli kaj slabega!"
Kardinal je s ponovno kretnjo naštel jedila kakor običajno zmerno sestavljenega obednega reda:
"O, jajca, ovčja rebrca, kislico — s tem si ni mor-jel prenapolniti želodca. Jaz pijem samo čisto vodo, on po dva požirka belega vina... Ne, ne, obed nima s tem ničesar opraviti."
"In potem bi moralo biti tudi Vaši emi-nenci in meni slabo," si je don Vigilio dovolil pripomniti.
Dario, ki je bil za trenotek zatisnil oči, jih je odprl in je zopet globoko vzdihnil, si-leč se na smeh.
"Pojdite, pojdite, nič ne bo. Saj čutim, da mi je že bolje. Malo gibanja mi je treba."
"Poslušaj torej moj načrt," je začela Benedeta. "Mene in gospoda abbeja Fromenta vzameš s seboj, pa se odpeljemo prav daleč po Kampanji."
"Prav rad! To je do^bra misel. Viktorina, pomagajte mi vendar!"	r
Dvignil se je, trudoma si pomagajoč z roko. Ali preden se je približala služkinja, ga je pograbil lahek krč in padel je, kakor da ga je zadela omedlevica, nazaj. Kardinal, ki je bil ostal pri postelji, ga je vjel z rokami, kontesina pa je zdaj izgubila glavo.
"Moj Bog, moj Bog, že zopet!... Hitro, hitro, zdravnika!"
"Želite li, da pohitim ponj?" je vprašal Pierre, ki ga je začel ta prizor tudi razburjati.
"Ne, ne, Vi ne — ostanite pri meni, Viktorina pojde hitro. Ona poz-na naslov. Doktor Giordano, saj veš, Viktorina."
Služkinja je odšla in težak molk se je razgrnil po sobi. Od minute do minute je naraščal trepetajoči strah. Benedeta je jako bledega obraza zopet pristopila k postelji, med tem ko je kardinal držal Daria, čigar glava se je bila naslonila na njegovo ramo, in ga •gledal. Strašen, še nejasen, še nedoločen sum se je zbudil v njem: Zazdelo se mu je, da je Darijevo lice sivo in da ima enak prepadel, groze poln izra,z kakor ga je opazil pri svojem najljubšem prijatelju, monsinjo-ru Gallu, ko ga je dve uri pred njegovo smrtjo prav tako držal na svojih prsih. Bila je enaka omedlevica, enako čuvstvo, da drži le še hladno truplo bitja, čigar srce se je ustavilo; v njegovi glavi se je dvigala misel na strup, na strup, ki prihaja iz skrovišča, ki ubija kakor iz teme zadevajoča strela. Dolgo se je sklanjal nad obrazom svojega nečaka, zadnjega svojega plemena; iskal je, študiral in našel znamenja skrivnostnega, neizprosnega sovražnika, ki mu je že ugrabil polovico njegovega lastnega bitja.
Benedeta je polglasno moledovala:
"Ljubi stric, utrudili'se boste... Prosim Vas, pustite mene. .. Tudi jaz ga bom nekoliko držala... nič se ne bojte, povsem nežno ga primem; čutil bo, da sem jaz, morda ga to zbudi."
(Dalje prihodnjič.)
"PRELAZ" IZ ITALIJE V AVSTRIJO
Takoj po umoru Dollfussa je poslal Mussolini na mejo Avstrija okrog 50,000 mol italijanska armade, pripravljena na duceievo povelje sa vpad v Avstrije, sato da brani njeno "neodvisnost". Na sliki je Brenerski pre-las. po katerem bi v slučaju intervencije marširal v Avstrijo največji del italijanske armade.
ČLANI DESETEGA REDNEGA ZBORA J. S. Z.
Do prošlega pondeljka so bili priglašeni od klubov JSZ, društev Prosvetne matice in konferenc JSZ sledeči delegati:
Klubi JSZ.
St. 1, Chicago, III. — Luka Groser in Mary Udovich. —- Namestnika Justin Sails in Karolina Macerl.
St. 4, La Salle. III. — Peter Ba-nick.
St. 5, Johnstown, Pa. —- Theresa Glavach.
St. 9, Power Point, O., Matt Tu-•ek.
St. 10, Forest City, Pa., Frank Drasler. Namestnik Joseph Cebular.
St. 11, Bridgeport, Ohio, Joseph Snoy.
St. IOS, JSKJ, Girard, O., Frank Verbich.
St. 19, JPZS, Milwaukee, Wis., Frank Novak.
Federacija SNPJ sapadne Penne, Bartol Yerant, Aliquippa, Pa.
Konference JSZ.
Konferenca JSZ aa Wisconsin in Illinois, Frank Novak, Milwuakee, Wis.
Konferenca JSZ aa vshodni Ohio, Joseph Skoff, Barton, O.
Kulturna društva.
Dramatično društvo ,4Soča", Straha ne, Pa., John Zigman.
Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, III., Mary Jugg.
Soc. pevski «bor "Zarja", Cleve-
St.* 13, McDonald, Pa., Lorenc Und' Loui« J*rt«
Poročevalci.
Poleg že prijavljenih delegatov bodo člani zbora sledeči referanti ali poročevalci:
St. 16. Chicago. III., Ludvik Vi-potnik.
St. IS, Bridgeville, Pa., Ivana Glaser.
St. 20. Chicago, III. — Mike La-1	_ _
devich.	Frank Cesen, Detroit, Mich.; An-
St. 21, Arms, Kana., John Kun-	,on SuUr« Arma, Kans.; John Trčelj,
,le|j.	Strabane, Pa.; Joseph Jauch, Clcve-
St. 27, Cleveland. Ohio, Joeeph	,a"d' N«c* 2l«mherger, Piney
Jauch in Betty Bogatay. Leo Polj-	Fork' ° * Fr«"k Chicago, III.;
iak, namestnik. , I	France. Langer hole, Johnstown, Pa.;
St. 28, Newburgh, Ohio, Frank	¿®M,ph»ne Turk, Cleveland, O.:
Hribar.	Fr*nk P^boy, P.rkhill, Pa.; John
St. 31, Imperial, Pa., Frank Au-	Gor'«»«. Cleveland, O.
'Tar. ww. -	CUni JSZ"
nard Alpner. Namestnik Joseph Ra-del.
St. 47, Springfield, III., John Gor-sek.
Filip Godina, Josko Oven, Fred A. Vidrr, D. J. Lotrich, Frank Zaita, Geo. Maslach, Peter Kokotovich. Peter Brrnik, John Kopach, Sava St. 49, Collinwood, Ohio, Andy Boj.novich. Alice Artach, Vinko
Ä	, f „ Ä „ Ločniikar, Angcia Zaita, Anton Gar-
St. 69, Herminie, Pa., Anton Zor- d« „, |van Molek, John Rak in Cha«.
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
nik
St. 114, Detroit, Mich., Anton Jurca in Stojan Menton.
St. 115, Detroit, Mich., .Math. Urbas.
St. 118, Canonsburg, Pa., Anton Mavric.
St. 180, West Allis, Wis.. Frank Chandek.
St. 222, Girard, O., Andrew Krvi na.
St. 224, Chicago, III. — Anton Muta. John Jereb, namestnik.
St. 232, Barberton, O., Max Kotnik.
Prosvetna matica.
Delegati društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so:
St. 1, SNPJ, Chicago, III., Frank Zaita.
St. 5, SNPJ, Cleveland, O., Joseph Skuk.
St. 6, SNPJ, McDonald, Pa., Lo-rens Kaučič.
St. 49, SNPJ, Girard, O., Frank Verbich.
St. 53, SNPJ, Collinwood, Ohio, Frank Hayny.
St. 102, SNPJ, Chicago, III., An-gela Zaita.
St. 106, SNPJ. Imperial, Pa., An-ton Poliak.
St. 121, StyPJ, Detroit, Mich., John Jane.
St. 122, SNPJ, W. Aliquippa, Pa., Bartol Yerant.
St. 126, SNPJ, Cleveland. Ohio, Jos, P. Terbiaan.
St. 138, SNPJ, Strabane, Pa., John Koklič.
Pogorelec.
Mnogi klubi še niso poslali imena delegatov, dasiravno bi to lahko storili večinoma že pred par tedni. Konferenca JSZ za zapadno Penno je izvolila delegata na svojem zborovanju 5. avgusta v Canons-burgu.
Klubi in društva, ki imena delegatov še niso sporočila, naj to store nemudoma, da se jim pošlje poverilnice.
običajno na slovenskih izletih., Farmarjem gre slabo Med drugim bo tombola in še
marsikaj, kar je preveč za o- ^tll.rd, Wis. - Priloženo
menjati, samo pridite in pre- R04 "afn	™f<?im,!1 "a
pričajte se. Zagotovim vas, da ^0,ctircaI,ln kot *?}l?tn* vam ne bo žal tega poseta. Jan*pft,°	™ ^
Dobiček, kolikor ga bo, je	j08 SN2? ,
namenjen za volilno kampa- V Wi lardu smo strasno nanjo. Znano dejstvo je, da se za f^n» toliko časa, dokler ni kapitalistične kandidate tro*<i *reba ^^ cent odAteti, te-milijone, in ako hočejo delav-1daJ na* f!» tu<h. naprednost
ski kandidati pobijati njih la- ™nc- V?lik°n**>e \udl taklh'
; ui r : t i u a ~ *i «e pri najbo jši vo ji ne mo-ži m blufanje, je neobhodno	K .... fi	..
runi/i n 'i t'/ii' 11 i nu l'p<thi(upi>a V
potrebno imeti sredstva v ta < namen. Torej apeliram na vse, katerim razmere le količkaj dopuščajo, da ne pozabite priti na ta izlet, ker naš boj je vaš boj, naša zmaga vaša zmaga, naš poraz vaš poraz.
Naj omenim, da imamo med drugimi kandidata svojega člana, Franka Puncerja, ki kandidira za državnega poslanca v 3. distriktu. Za kon-gresnika v 4. distriktu je no-miniran vvestalliški župan so-drug W. Baxter. Sodrugi v West Allisu smo se odločili, da moramo poslati v postavodaj-ne zbornice oba kandidata, iPuncerja v Madison in župana Baxterja v Washington. Za dosego tega pa potrebujemo va*e kooperacije.
Če bosta sodruga Puncer in Baxter izvoljena, bosta delovala za splošen dobrobit v.*eh zatiranih in izkoriščanih, za odpravo krivičnega kapitalističnega sistema, ki je pahnil milijone poštenih delavcev v brezposelnost in s tem v revščino. Delovala bosta z vsemi drugimi socialističnimi zastopniki za boljšo in pravičnejšo človeško družbo, v kateri bo namesto krize in pomanjkanja blagostanje, namesto zatiranja in izkoriščanja svoboda, namesto krivice pravica za vse tiste, ki so u-stvaritelji vseh dobrin.
Med važne dogodke v naselbini je treba, v svrho informacije širše javnosti omeniti, da nekdaj napredna in aktivna rojakinja Kristina Mosley (prej Omahne) sedaj pobira podpise na peticijo za skrajno
remo naroČiti na Proletarca. V tem oziru bi bilo najbrž drugače, če bi prinašal na primer štiri strani "funies" in eno stran športnih novic. Za "maso" bi brl tedaj bolj privlačen, ker se za take stvari najbolj zanima. In zato nas tudi kapitalizem tako dobro "trita".
Mislim, da za farmarje še ni bilo trdejših časov ko ravno zdaj. Slabe krave se ne moreš znebiti niti zastonj. Cena jim je od 75 do 80 centov za 100 funtov, kar pa požro stroški za transportacijo in pre-kupč'/valčev komičen in ne-redkokdaj tudi več. Za mleko dobimo od 80 do 90c za 100 funtov (50 kvartov). Pašnika ni nič, sena niti ena tretjina normalnega pridelka in še tisto, kar je, so večinoma same rože.
Ako vse to farmarjem ne odpre butic, potem jim ni za pomagati.
Pri volitvah za šolske odbore so bili v štirih distriktih te okolice izvoljeni sami Slovenci, razen enega klerka. Pa še to mesto bi lahko dobili. Ker ga ima' pa neka farmarica-vdova, ji iz sočuvstvovanja puste ta "job". Podpisani sem bil izvoljen za šolskega klerka že dvanajstič. Učitelje izbiramo kolikor največ mogoče izmed Slovencev. — M. Krultz.
Rusko-nemška trgovina
Sovjetska Rusija je bila do prihoda Hitlerja na vlado Nemčije njen najboljši odje-"reaKcionarni^a bivšega rep. malec. Potem je začela z na-
St. 142, SNPJ, Collinwood, o., zborovanju.
Plesna zabava na Syganu
Sygan, Pa. — Ker pri nas radi plešemo, ne glede koliko je kdo star, je klub št. 13 JSZ sklenil prirediti plesno veselico v soboto dne 11. avgusta v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ. Radi bi namreč nekoliko opomogli blagajni, katero z nami vred tepe kriza. Za ples bo igrala godba, ki slovi po vsej okolici in tudi postrežba bo fina.
Klub št. 13 in društvo št. 6 SNPJ sta se tudi zavzela, da pošljeta na X. redni zbor JSZ in Prosvetne matice skupnega delegata. Torej bo tudi naša naselbina zastopana na tem
Louis Kaferle.
St. 147, SNPJ, Cleveland, Ohio, Andrew Bav^er.
St. 295, SNPJ, Bridgeville, Pa., Anna Berdnik.
St. 312, SNPJ, Collinwood, Ohio, Anton Mravlje.
St. 358, SNPJ, Power Point, O., Matt Tuiek.
St. 559, SNPJ, Chicago, III., Jack Groeer.
St. 564, SNPJ, Detroit, Mich., Raymond Traunik.
St. 600. SNPJ, Johnstown, Pa., Theresa Glavach.
St. 712, SNPJ. Johnstown, Pa., Franca Langerholc.
Vabimo vse somišljenike od blizu in daleč, da nas prihodnjo soboto zvečer obiščejo v velikem številu.
Lorenz Kaučič, tajnik.
konigresnika Johna Shaferja, ki zopet kandidira v zvezni kongres. Kaj in koliko bo prejela za omenjeno delo, mi ni znano, toda naj bo karkoli že, je to več ko žalostno dejstvo, da gre nekoč napredna in požrtvovalna rojakinja pomagat takemu reakcionarju na kandidatno listo. Njegov rekord v Washingtonu je najboljši dokaz, kako odprto je deloval proti delavskim interesom.
Ko je bila m rs. Mosley še v Clintonu, Ind., in ji je socialistični klub nekoč priskočil na pomoč, je obljubila, da bo delala s podvojeno silo za odpravo tega krivičnega sistema. To je ponavljala še pozneje. No, sedaj jo pa vidimo v nasprotnem taboru, kjer deluje proti delavskim interesom. Pač žalostno.
2e smo v petem letu krize. Federalni kongres — in tudi zbornice v Wiseonsinu — imajo v rokah demokratski politiki. Kaj so napravili, je znano vsem. Kljub temu se je pa vodstvu organizacije slovenskega doma zdelo potrebno, da so nam na pikniku dne 1. julija postregli z demokratskimi blu-farji. — Član kluba it. 180.
ročili odnehavati. Sledeče številke povedo, kako so ruska naročila v Nemčiji nazadovala v prošlih par letih. Prva številka znači letnico in dru-iga vsoto v dolarjih za blago, ki ga je Nemčija prodala Rusiji:
L. 1931......$762,000,000
L. 1932 . . ____ 626,000.000
L. 1933 . . ____ 282,000,000
fevoz nemških izdelkov v Rusijo je bil lani še vedno visok v primeri z ruskimi naročili v drugih deželah in mnogi komunisti izven Rusije so to dejstvo upravičeno kritizirali. Zdaj iz Moskve namigavajo, da letošnja sovjetska naročila v Nemčiji ne bodo presegala vsote $50,000,000.
Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vaie včlanveno v nji?
John Metelko 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
Pridobivajte člane klubom JSZ in nove naročnike Prole-tarcu.
»»♦♦a	et »♦»♦♦»
FEi\Ci:S
RESTAVR/ ÜIJA IN ; KAVARNA
2609 So. Lawnd le Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138*^
O Pristna in okusna domača jedila Cena amerne. Postreiba točna. ¡ j
=
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNi JEDNOT1
naročite si dnevnik
au
ETA
•n
Stane «a celo leto $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova druAtva. Deset članov(ir) jc trul»» kh novo društvo. Naslov za list I-r.h tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Kampanjski piknik westalliskih sodrugov
West Allis, Wis. — Tem potom se naznania vsem v West Allisu in okolici, da priredita naš klub št. 180 JSZ in angleški soc. klub piknik na 12. av-
gusta v Oe»bay grovu na 92 in St. 29, JSKJ, imperial, Pa., Am-1W. Greenfield Ave. Na tem ton Poliak.	pikniku bo marsikaj, kar nil'«,
f
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
183« N. IIALSTED STREET, C1IICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.


Prolitirtc, August 8, 1934.

sle o rudarski situaciji
Piše ANTON GARDEN
ITW^THJA premoga je Boj med Karringtonovo in Le- imela "reorganizirana UMW" *'\olna" že desetletja. Nje-|wi*ovo mgšino je bil star že, težko sUTUče. Vwi» je nam-ni zdravniki so j* prespi-j skoraj desfct let. ko ie prišlo reč koncentriral vse svoje aHe ie vsakovrstna zdravila:j do preloma med 12. distrik-jv 12. dfstrktu. In ker ima do-od podržavljeni* in demoltra- torn in LewUovo aiminisira'i- bre pomočnike v krotenju ru-tične uprave, v kateri bi imeli io. Ta prelom je bil neizogi-vafno besedo tudi rudarji* do bent ker je bila med veliko ve-prvatne kartelizacije, splošne ¿ino illjnoiskih rudarjev upravičena bojazen, da bo Lewis sesul tudi še edino močno di-striktno organ'zaciio. po kateri se urn I svoje roke.
Fishwick, distriktni predsednik, je el v jeseni 19^9 na
SKRBI ČEHOSLOVASKE REPUBLIKE
7,71-T........ »......; ■ —.......— SI
mehanizacije in — uničenja rndhrske organizacije.
Ker je I/ewis zavrgel prin-rin podržavljenja, čeprav je bil odobren na par konvencijah fn tudi izvoljen odbor za
/>*fcta<o načrta pod vodstvom	sodišče fn vzel injunkcijo, ki
Browhy a. je pred desetimi le-	in Lewisu zabranjevala ume-
ti spisal knjigo, v kateri ie v	šavanje v distriktno organka-1
plavnem propagiral karteliza-	elio, knr je nomenlo odprt
ciio in mehanizacijo obratov	hoj. K« r se l,ewis za to in-
fpr -- znižanje števila "odviš-	*t'*kcHo ni do*ti zmenil, med
nih" rudar ev. Tega mnenja	HPftdiskiral m »arji je pa p*oti
ro brli tudi drugi kapita'i*ti-	nVmu vstajala vedno večja
eni "zdrnvniki" ;e bolne indu-	r<Wo'ueiia. so strategi sk'enili
s'riie. K temu "programu" so	sk"eaM izredno konvencijo.
irrer»*o ii bodali "e — uniče-	Ta konvenriia za Mre >rga-
nl« UM W of A.	niziranje UMW" se je vršila v
V zadnjih Mih, po izgub-, marcu 1930 v Sprlngf eMu.
i;eni s^vki 1027. je bil dose-	je sklica! rzredno
¿«n velik del tejra "progra-	konvencijo trli Lewis v India-
rra". UMW je bila uničena	napolisn Kebelni rudarji so v
V v«ph d ¡.«trik ti h me-	Springtfieldu proglasili neod-
Springfieldu proglasili visnost od Lewisove administracije, oziroma jo "odstavili" in "reorganizirali" UMW. I^ewis je na dru^i strani izključil rebelne rudarje v Illi-noisu in ustanovil "provizori-čni" distrikt. Injunkcija je bila zdaj že pokopana.
Za predsednika "reorganizirane UMW" je bil izvoljen Alex Howat, za podpredsednika Adolph Germer in za taj-
sVoiaj v vseh distriktih mehkega premoga; okrog tri sto tisoč "odvišnih" rudarjev je bilo prisiljenih spremeniti svoj poklic — večinoma z brezposelnostjo; in tudi do mehanizacije obratov je prišlo v veliki meri. Ni pa prišlo do sanacije industrije. Kronični kaos se je le povečal.
Temu kaosu sta posredno prîlivali bolj in bolj tudi oljna in elektrarska industrija, ki sta s cenejšimi nadomestili odjedali premogovni trg. S tema dvema konkurentoma mora resno računati premogovna industrija tudi v bodoče.
Z razsUlom organizacije je v industriji zopet dvignil ßla-vo fevdalizem in neizmerno izkoriščanje rudarjev. Ker je vstala resnejša opozicija tudi l^ewisova administracija s avo- na antracitu in v Novi Skotiji, jo taktiko mnogo pripomogla Kanada. V obeh krajih kakor do ra/zsula unije, se je med tudi v West Virginiji so bile ostanki organizacije pričel po- ustanovljene dualne unije in javljati odprt upor proti nje- par let pozneje še v državi govemu vodstvu.	Washington. Nova organizaci-
Bakla rebeljona je bila pri- ja pod Vodstvom notoričnega žgana v Illinoisu — v edinem Cappellinija je bila na antra-distriktu razen antracitnega citu kmalu zdrobljena, okrožja, kjer so si rudarji o- Sreča se je Lewisu smeh-hranili ^ močno organizepijo. ljala tudi v Illinoisu, kjer je
darjev, je v svojem zamahu proti rcbelom tudi napredoval. Germ or in Walker sta u-virteJa, d» leWlSu nista kos in *ta se pričela umikati.
Ko so bile spomladi 1931 tikmrirnr |Hi6Vfl!df *p!o5ne j?a glasovanja o novi pogoibi. katpro so rudarji dvakrat zavrgli. je prtki Letvici In Wa*-ki»r-Oermerjevl mašini vstala nova reyoljicija. Sklicana je bila izredna konvencija v Gil-iesolejti, kjer je bila ustanovljen a Progrea; vn a ru d Vtka unija.
Nova organizacija 'e tm-»tii precej veliko večino illfnoinkth rudarjev na svoji strani. Konvencija ji je dala demokratično lice.. "Rank and file rji" so pri'-li do svojega.
Revolta proti diktaluri in nepoštenemu vodstvu je zagorela z velikim plamenom. Tej revolti je najbolj prllival u-rednik "Progressive Minerji" Gerry Allard, zelo sposoben delavski urednik radikalnega kova, ne pa dober taktičar. Ta revolta illinoiskih rudarjev, v kateri so igrale izredno važno vlogo tudi žene in dekleta s svojo žensko onganteaci-jo, je eden najmarkantnejših bojev ameriškega delavstva za čisto in pošteno organizacijo.
nika John H. Walker, pred-1 fi1e*,.etie kako 8e ta boj za-
sednik Illinoiske delavske federacije. Voditelja novega gibanja ali "reorganizirane TJ. M. W." sta bila Germer in Walker; Howat je igral le "second fiddle".
Istočasno je proti Lewisu
Po sto letih Tolpuddla
Kaj je Tolpuddle? Majhen kraj je <v južni Angliji. Pred sto Mi meseca februarja (1834) so zgodaj izjutraj zaprli v tej majhni vasi šest kme-tiških delavcev. Odgnali so jih v Dorchester v ječo ter po-zneje obsodili na sedem let deportacije v prekoroorsko dežek. Zakaj ao bili ti delavci tako barbarsko kaznovani? Ta kazen je bila določena za največje zločince, ki jih niso hoteli . usmrtiti. Ti ubogi dninarji, od katerih so bili štirje ocenjeni in pravtako pobožni in delavni, so se predrznili u-stanoviti strokovno organizacijo!
Zgodba se danes ponavlja. Ne Sest, marveč na tisoče ljudi se nahaja v koncentracijskih taboriščih, stotisoče jih je besno preganjanih, ker so člani svobodnih strokovnih organizacij.
Tako pripoveduje s. W. W. Citrine, generalni tajnik angleške strokovne zveze in predsednik strokovne interna-cionale.
Britske, kaku** vse strokovne organizacije sveta se bodo ob stoletnici spominjale teh mučenikov.
V Dor&etshire bo letos zborovala intemacionala, da b tem počasti spomin teh in vseh mučenikov v Nemčiji, Italiji, avstrijske junake, vse delavske bojevnike za svobodo v Evropi, kjer hoče reakcija kolo zgodovine zavrteti za sto let nazaj ter ustvariti razmere, kakršne so bile pred sto leti, novi ogromnejii Tolpuddle.
Letos se obenem vrši počastitev spomina in borbe. Tega te predvsem zavedajo angleški so drugi.
W. M. Citrine pravi prepričevalno v nekem članku strokovnih poročil:
"Leto 1934 je usodno leto za delavstvo VeJike Britsčnije, ki se prav dobro -zaveda res-t»o*ti trenutka ter je določeno, boriti se proti vsakršnim omejitvam ifvojih pravic ter storiti vse, da se val barbarstva, ki je že preplavil velik del Evrope, zajezi. Naša naloga je, da rešimo v Evropi svobodo in. <hiha demolcracije. Pred sto leti so relili britski delavci, ki so bih takrat v enaki nevarnosti, svobodo in pravico z dejanjem. ki je služilo kot podlaga razvoju za eno celo stoletje. Leta 1834. je smrčala »velika večina Evrope, kakor danes, v senci despotizma, ki je bil tako nesramen, da se je
ključi, zasluži ta upor rudarjev proti raketirstvu v unijah spoštovanje vsakega poštenjaka.
(Dalje prihodnjič.)
O strankini aferi v Milwaukee ju
Milwaukee, Wis. — Napisati želim par vrstic glede izključitve iz soc. stranke dr. Mu-droeha. mestneiga blagajnika, o Čemer je bilo že parkrat po-ročano v Proletancu. Poroča-no je bilo, da je bil Mudroch izključen, ker je nastavljal le svoje ljudi, predvsem svoje sorodnike, ni pa hotel nastavljati socialistov.
Kolikor je meni znano, je Mudroch nastavil v svojem u-radu le enega svojega sorod
CtliMUvtilu j« ena najidealnejtih republik r Evropi. Toda objema jo val faiisma, ae toliko f njeni notranjosti, katerega sproti duši, kakor od zunaj s strani Nemčije, Avstrije in Madžarske. V tedanji politični krizi, ki je nastala v Evropi (prnebno v Avstriji in Nemčiji) je čehoslovaška posebno interesi-
rana, kajti Hitlerjev pangermanisem je sa njeno bodočnost največja nevarnost. Na sliki je četa češko armade, ki je sa novi vojni ples "v slučaju potrebe" prav tako navduievana in pripravljena, kakor vsaka draga, le da m bolj idealnega staliiča kakor pa v de* selab, ki jih vladajo fašistični diktatorji.
2al, da je bilo tudi med Jugoslovani par nerazsodnežev, ki so htdali svoj razred v stavki. Nizkot no skebstvo so izvrševali pod vodstvom Herce-govca John Stoliča, ki je "shJht bdss'?. Heil©j se je on visoko povzdignil in organiziral nekako Jugoslovansko Na^ rodno* Obrano, z geslom, "X?T kralja i otačbinu". V ribarjenju v kalnem je vjel tu li nekaj Slovencev, takih namreč, ki jim je prosveta le buteljka jn butleganje.
Take tipe je nedavno razkrinkal tukajšnji pevski zbor "Zvon" in stopil na prste raznim napetim nacionalcem fašističnih teženju
Uverjen sem, da bo poraženo delavstvo spet prej ko slej" stopilo na plan ter se bo ponovno vrglo v boj za svoje pravice. Nam je v veliko zadoščenje, da jufnfašisti — kljub itrahovanju — niso dobili v ivoj krog niti enejra biv ih ni-ših Članov.
Mi ne potn uijemo komande iz Mofkve, kakor se je nmn prediiacivalo. Mi le zahtevamo naše delavske pravi -e. Zato se združimo in naj ne bo sile, ki nas bi razbila. Sodrugi, v boj in v skupno borbo za našo boljšo bodočnost. — N. J. Z.
šenja strankine discipline in ga izključila.
F. Gradishar je v zmoti, če misli, da gre le "za korita". !Pri posameznikih H*rajo službe važno vlogo, posebno še v današnjem času. Socialistično gibanje pa ni zgrajeno "na službah", to niti ne v Milwau-keeju, kjer kljub dolgoletni socialistični administraciji so mestni. uslužbenci v veliki večini nečlani stranke. Stranka ima v Milwaukeeju okrog dva tisoč članov, izmed katerih si večina ne služi kruha pri mestu, ampak dela za gibanje iiz prepričanja. Na drugi strani je mestnih in okrajnih uslužbencev več tisoč.
In ker je milwauška organizacija posebno previdna, koga sprejme v stranko, je tudi naravno, da daje pozornost tudi tistim, ki so v stranki, posebno še na odigovornih mestih. Tekoče čiščenje stranke se mora gledati s tega vidika in ne s "koritarskega" stališča. S tem v zvezi je tu-
da bo
jo svoje pravice, pobijajo pod "novim dealom" prav tako brutalno kakor pod starim.
Nekateri pravijo: "Politika ni za delavce." Resnica je, da ni nikomur bolj potrebna kakor delavcem.
Klub št. 3 živi, ampak ne živahno. Skoro vse članstvo je brez zaslužka. Delegata na prihodnji zbor earadi finančnih ozirov ne bomo poslali. Pač "pa smo sklenili s pomočjo kluba št. 4 v La Sallu poslati
našega Toneta v šolo. *
Društvo M. 96 SNPJ je sklenilo na povabilo ženskega društva skupno praznovati 30-let-nico jednote. Pozneje pa se je zaradi kapric članice, ki očt-vidno ne more i ^eboleti "r<le-čih nagelčkov", - žensko društvo odpovedalo sodelovanju za skupno proslavo. To se je dogodilo zgolj radi osebnosti,
Predstavniki kompanije so bili po zlomljeni stavki polni pijanega veselja. Toda naj vsi kle-čeplazci vedo, da to ni njih trajna zmaga, kajti tudi naša ura še pride. Res je, da so naše zavedne delavce razkropili, ker so jim odvzeli delo, toda našega duha in energije niso štrli. Je jačja ko kdaj prej. Delavci si bomo zopet podali žuljave roke in stopili v borbo v zahtevah za svoje pravice. Kajti le delavstvo — zedinje-no delavstvo bo res sposobno doseči družabni red, ki bo ljudstvu koristen. Le delavska sila bo sposobna združeno korakati v zmago za svoj razred.
V prej omenjenem boju so delovali v pomoč kompaniji na vso moč takozvani dušni pašni pastirji. Videli smo jih, kako so se pri tem delu vozili v spremstvu policije v avtomor bilih in se ustavljali pred hi-
vsled katerih se je koristi dru- sami delavcev, katere so silili,
nika, ki pa ne dela stalno. Na delo je poklican le takrat, ka- di povsem naravno, dar ga rabijo. V svojem uradu je imel Mudroch uposle-nih več ko polovico socialistov.
štva prezrlo. Nekaterim članicam se je zdelo to početje krivično, kajti v SNfPJ imamo enake pravice kristjanske žen-
stranka gledala, da njeni me- ,ske ženske kot "rdeči nagelj-stni funkcionarji ne bodo upo-slevali sabotažnikov in politič-
če jih ni hotel uposliti več, je	nih nasprotnikov in redili po-
vzrok ta, ker je sprevidel, da	litičnega gada na prsih,
bi mu bilo težko delati s sami-	-
mi novinci, vsled česar je ob-	"RJ^J haireljčki" itd. držal več starih, sposobnih
moči. To ni več ko pravilno,	i Oglesby, IH. — Poročati o
ker pri takem delu lahko pri-	razmerah je težavna reč. In to
de do pomot in zmešnjav. Ni	pa zato, ker so slabe in se nam
pa pravilno, da so Mudrocha izključili iz stranke, oziroma da se mu očita, da je proti stranki.
Slovenec John Obluck je bil črtan zato, ker je bil klican na zagovor, ni pa hotel biti zoper
.... _ ...	dr. Mudrocha, kar tudi ni več
zdelo, da je nepremagljiv. Re-	• delavec ne
akcija se je čutila varno. Celo	prav. Nooen delavec ne
v Angliji se je posluževala
najostrejših zatiralnih metod. Zlasti je biJa pozorna napram strokovnemu gibanju, ki se je pričelo takrat pojavljati z uspehom na 'bojišču za socialne pravice. Strokovne organizacije so zmagale, zato počastimo spomin na Tolpuddle!"
O slavlju pravi Citrine dalje:
Ta delavska slavnost se bo vršila od 30. avgusta do 2. septembra t. 1. v glavnem kraju Dorsetshire v Dorchestru. Prireditev l>o ogpcmen apel na delavsko gibanje in celotno javnost. Priredile se bodo športne slav.nosti, posebna slavnostna igra. Otvorilo ae bo šest delavskih hiš, ki bodo nosile imena šestih mučenikov. Slavnost bo več kakor praznik. Simbolično bo rzražala trdno voljo delovnih Žena in tvkvž, da se hočejo boriti za ideal, . ki je pred sto leti navduševal te mučen ike, ki pa danes bolj kakor kdaj potrebuje podpore vseh resničnih prijateljev svobode in napredka 1 — Delavska Politika.
more biti proti svojemu gospodarju, če vfdi, da poflteno dela.
Radi teh izključitev je izstopilo iz stranke več Članov. S tem si je stranka nakopala večji udarec. O Obluckovi izključitvi naj vsak po pravici j leglo. Predobro se zaveda, kaj
zdi, da postajajo z-vsakim dnem bolj klavrne. Ena cementna tovarna (Marquet) je zopet pognala nekaj delavcev na cesto. Dru^a pa razen par mesecev v letu sploh ne obratuje, in še takrat, kadar dela, drvi obrat s tako naglico, da so delavci povsem izmučeni, zaloge cementa pa čimprej napolnjene. Potem pa v brezdelje. fcivi, ali pa pogini! Kom-panijam je vseeno. Delavci so sicer organizirani, toda družba njihove unije ne priznava v takem smislu, da bi dosti za-
pove in ni treba iskati okoli ščin, češ, da je postal "*mart" in da jih je hotel učiti socializma, ker to ne odgovarja resnici. — F. Gradishar.
U redni fk« pripomba.—-Kolikor je nam znano, ni bil dr. Mudroch izključen iz stranke zato, "ker ni hotel nastavljati socialistov", marveč radi kom-promitiranja gibanja. Stranka je od njega eahtevala, da pobija neka natolcevanja v reakcionarnem Časopisju, nanašajoča se na urad mestnega blagajnika. Ker tega ni hotel storiti, s čemer je na eni strani kazal, da je on '^boss", na drugi je pa zgledalo, da natolcevanja političnih nasprot- Ob zadnjih predsedniških nfleov ni bre« podlage, je bil volitvah je bjlo za Roosevelta poklican pred strankino "rank veliko navduševanja. Zdaj po-and rile" poroto, ki je dr. Mu- nehuje. Marsikdo je spoznal droeha spoznala krivega kr- prevaro. Delavce, ki zahteva-
bi pomenila za delavce uveljavljena organizacija, zato pač skrbi, da delavstvo ne postane moč kakršna bi mogla res ščititi trpine.
Nedavno smo imeli piknik unije. Baje je predsednik prispeval $50 in plavali sO voznika. Pesek v oči! (V dopisu ni navedeno, kateri predsednik. Op. ur.)
Ako bi bilo delavstvo previdno in pametno, se bi močno organiziralo, ne le strokovno ampak tudi politično. Nevednost delavcev in njihova brezbrižnost je kriva, da so vajeti prepuščene vampirjem.
čki". Jednota je ustanovljena na svobodomiselni poilajri. društvo pa je vsled tega izgubilo devet članic. Razumno, za društvo delovne in aktivne članice so prestopile k moškemu društvu.
O proslavi bo še poroča no.
N. N.
Iz Kanade
Noranda, Q., Kanada. —
Dopisi v Proletarcu iz Kanade so redki. Na prvi pogled bi človek mislil, da smo Slovenci v Kanadi v kakem zemeljskem raju, ker je tako malo javnega kritiziranja in pritožb in naših vrst, toda žal, da nismo v raju. ,
V tukajšnji Noranda Mine so se vršile proti delavcem razne intrige, ob enem pa je kompanija uvedla takozvani speed up system. Namesto 8 ur so delali pod zemljo 10 ur za mizerno plačo, določena za osemurnik.
Prišlo je £e tako daleč, da so razni "šiht bossi" začeli hoditi okroig žen rudarjev z naj-nesramnejšimi nameni.
Zaradi teh suženjskih razmer se je delavstvo organiziralo in končno zastavkalo, da si izvojuje svoje človeške pravice. Kompanija s svojimi a-genti je zahteve delavcev odločno zavrgla in začela silovit boj. Nas so očrnili, da smo komunisti in da rujemo proti državi, miru in redu. Policijska sila je bila vsled tega mobilizirana proti nam.
Slovenski in finski delavci so se v tem boju vzorno držali, ne pa kanadski Francozi, - ki so se v svoji nevednosti vdi-njali kompaniji za skebe in ji pripomogli, da je nas porazila. Zmagala je Ignoranca.
da naj pljunejo na svojo organizacijo in jo izdajo. Poleg katoliških so s tem namenom tekali po hišah tudi protestan-tovski pridigarji. Vsi so bili enotni proti nam. Zakaj se ne bi tudi delavstvo tako zedini-lo? Tovariši in sodrugi! Naj nam bo sloga naših sovražnikov, kadar so v boju zoper nas, 7.a vzgled! Kadar se gre za njihove interese, ne poznajo ne vere, ne narodnosti, ampak edino svoje koristi. Mislijo samo na svoje velike trebuhe in store kar je v njih moči, da si zasužnjene delavce še bolj zasužnijo.
Rešitev delavstva je v tem, da si osvoje isti princip. Složne vrste zavednih proletar-cev proti složnemu sovražniku. Da pa pride izobrazba med delavstvo, je treba mednje s časopisjem, ki ga bo vzgojilo Za uspešen boj.
Glas iz Wyominga
Diamondville, Wyo. — Da
ne bodo napredni rojaki po drugih krajih mislili, da na* je že vse vrag pohrustal, naj omenim, da smo še vedno med živimi. In to je tudi vse. Živimo in samo živimo, klavemo vsak zase, ker tudi tukaj občutimo kapitalistični bič. Ta pada po naših hrbtih dan za dnevom, ker delavske razmer re niso vredne počenega gro-ša. Zdaj, ko je pogodba podpisana, zopet plešemo kar po starem.
Težkega boja za obstanek smo si v veliki meri sami krivi, ker ne delujemo skupno;^če bomo na druge čakali, da bodo kaj napravili za nas, bomo še čakali. Ako hočemo boljše življenske razmere, si jih moramo sami priboriti, vsi delavci skupaj. In če se bomo zanašali, da nam od zgoraj, "iz nebes", kaj pošljejo, je tudi to velika zmota.
Delavci! združimo se ter delujmo skupno in složno v korist nas vseh, ker posamezno ne pridemo vpoštev. Zato so nam potrebni delavski časopisi kakor sta Proletarec in Proaveta, ki nas izobražujeta in vzposabljata za boj. Ta boj čaka vse delavce v bližnji bodočnosti. Torej širimo naše liste. — Anton Tratnik.
Borba tekstilnih delavcev
V Alalbami je na stavki 22 tisoč tekstilnih delavcev tza 30-urni tednik, $12 minimalne tedenske plače in odpravo "stretch-out" sistema ali pri-ganjaStva. Stavka v tekstilni industriji te države je skoraj stoodstotna. Vodi jo United Textile Workers unija, ki se bori za priznanje.
Ali ste naročnino na Prole-tarca ie poravnali? dica ljudske nevednosti.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVENSKE M ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik PROLETARCU


OTO BAUER:	(Pr.vllj. T.,p0
VSTAJA A VSTRIJSKIH DELA VCEV
f NJENI VZROKI IN I»OSLEDICE '
(Nadaljevanje).	| Deželnozborske in občinske;nji dan pa si je izbojeval Hit-
V pondeljek opoldne sem volitve aprila 1982 «o pokaza- ler veliko volilno imago v odšel z Deutsehem v neki du-	v Av»triJi nacionalni so- Nemčiji; v (prizadevnosti, da
nnj^ki okraj, kjer je bil sedel ^fj*4]:lZerri »kokoma narašča, bi rešili železničarje, ki jim je osrednjega vodstva. Vprav xa- j ^ ^nemai, ki so po prisiljenem grozila kazen, nismo pomislili, to, ker sva bila tam, naju po- j Scoobrovem odstopu stopili v kolikšen neposredni vpliv bo litija ni našla. Bojno vodstvo .opozicijo, in pa nacionalni so- imel nemški prevrat na Avstrije obnovilo in vzdrževalo vezi|cja^8^ 80 zahtevali nove vo- jo. Kennerjevo demisijo pa je z borečimi se četami na Du-Mltve tudl za državni zbor. Kr- Dollfuss izkoristil za povod, naju, in kolikor je bilo mogo- danski soeialei so se teh voli- da je odpravil parlament. To če, tudi v provinci. Bojno vod- tev strahotno bali. Ce bi se oni je bila brez dvoma napaka — gtvo je delalo v izredno težav- hiP Pokazali pripravljene gla-jin zopet "levičarska napaka", nih razmerah. Okraj, kjer je!sovati v državnem zboru proti Parlament je bil odpravljen, imelo svoj sedež, je prišel razP5su volitev in Če bi ob-. Diktatura je bila ustoličena, kmalu-v roke vladnih čet.	Buresehevi vladi žago- Dollfuss je nasilno preprečil
Vkljub temu, da nam je vsak t0Vl11» i,a J° bomo "tolerirali" namero, da bi se za 15. marca hip prožila aretacija, smo de- prav tako, kakor je nemška zopet sklical parlament. Na to lali do torka zjutraj. V torek J«*«*!*« demokracija tolerira- bi morali 15. marca odgovoriti zjutraj pa je bilo vsako delo a »rUnningovo vlado, potem g splošno stavko, de nfkoli ni*o onemotočeno; naši možje, ki bl mor(,a preprečili ustvaH- biU pojfoji za ^peic boj so vzdrževali zvezo, ki so nam 1 ^ koal eijske vlade med kr- ugoan[ kakor tisti dan. Nem-t*r?naša!i vesti In odnašali po- danskimi soeialei, lamlbun-vrlja. so srečavali že tik pred I doVri in heimwehrom. Toda h? 6, ki smo v njej delali, vo- te^a nUmo napravili. Smatrali jaške in policijske patrulje. smo* ,la nove volitve korist-Zrto smo v torek zjutraj ¡boj- ne: v Parlament bi prišli na-no vodstvo razdelili in prelo- cionalni socialisti, ki bi morali žili na dva nova sedeža. Toda	i stališče do konkretnih
čez n*kaj ur sta b;,H tudi o- gospodarskih in političnih
vprašanj, in to bi prikazalo vso njihovo demagogijo. Po izkušnjah, ki smo si jih pridobili od nemške socialne demokracije, smo se bali take "tolerančne politike". Menili smo, da utegne samo ostra opozi-cionalna politika socialne demokracije preprečiti, da bi se radi gospodarske krize obubožane in ogorčene množice ne zatekale k nacionalnim socia-
1.
2.
3.
4.
5. G.
7.
kraja, ki smo imeli nastanjena oba sedeža, v sovražnikovih rokah, tudi tam je prenehal boj. Sedaj smo poizkušali dospeti do enega izmed borečih se oddelkov. Ta poizkus pa se nam ni posrečil, ker je bil kraj, kjer smo se nahajali, z vojaštvom odrezan od ostalih mostnih delov. Tudi ljudje, ki so vzdrževali zvezo, niso mogli več do borečih se oddelkov. Tako smo bili od borcev odrezani. Policija nam je bila za petami. Vkljub temu, da sem bil preoblečen, so me nekateri na cesti spoznali. Deutsch, ki je bil že ranjen, je ušel aretaciji skoroda na čudežen način; policija je sicer preiskovala hišo, ki je bil v njej, a ga ni našla. Sedaj nisva mo-gla več poseči v poslednje boje in tako nama je preostala samo izbera: ali pobegniti ali pa se dava aretirati, šele, ko so ponehali boji v vsem mestnem okraju, kjer sva ibila, in ko ni bilo več upanja, da se bo sreča preobrnila, sva se odločila za beg proti čehoslovaški meji.
Že pred nama je prišlo nekaj oddelkov delavcev v Bratislavo. Nekaj ur za nama je prekoračilo čehoslovaSko mejo 47 oboroženih schutzbun-dovcev, ki so se umaknili iz bojev v Floridsdorfu. I$a begu so se morali prav do meje boriti z oddelkom heimwehra, ki so jih zasledovali.
Na Dunaju sva bila mnogo dalje, kakor je mislila vlada. Ko je minister Schuschnigg v radiu pripovedoval, da sva zapustila delavce "same na barikadah", sva bila v bojnem vodstvu. Ko je podkancler Fey v radiu poročal, da sva prispela v Prago, sva bila še zmeraj na Dunaju. Ker pa je gospod Fey tudi rekel, da »va se pred begom "dobro oskrbela z denarjem", naj temu viteškemu nasprotniku izdam, da sem pri prehodu preko meje imel pri sebi 105 šilingov, Deutsch pa še manj.
Naše napake.
Premagani smo. In vsakega izmed nas muči vprašanje, ali smo povzročili krvavi polom radi političnih napak, ki smo jih zagrenili, ali smo sami vsemu krivi.
Nekateri pravijo: Naša politika je bila že več let pre-doktrinari^a, preradikalna, preveč "levičarska". S tem je zakrivila polom stranke. Dru-Ki pa pravijo nasprotno: Na*a politika je bila preboječa, premalo odločna, ni imela revolucionarnega zanosa, ki bi edini zmeigel potegniti za sabo najširše množice, boj je vse preveč odlašala in je zakrivila poraz, ker je bila preveč "desničarska".
/ Kje je resnica? Ni dvoma, da smo delali napake; samo tisti, kdor ne dela, ne dela napak. Potrebno je, da vse te napake prostodušno priznamo; kajti iz naših izkušenj se bodo potomci marsikaj važnega naučili. Naše zmote tem lažje priznavam, ker s tem nikogar ne obtežujem; kajti za ■torjene napake sem sam bolj odgovoren kakor vsakdo dru-wi
ška protirevolucija, ki je takrat vstala kot vihar,"je razburkala avstrijske množice. Delavske množice so pričakovale znamenja za boj. Železničarji niso bili takrat še tako zmleti kakor enajst mesecev kasneje. Vojaška organizacija vlade je bila mnogo slabša kakor februarja 1934. Tedaj bi morda mi zmagali. Toda tedaj smo se ustrašili boja. Mislili smo, da bomo rešili vse s pogajanji na miren način. Doli- 13. fuss je obljubil, da se bo ob koncu marca ali v začetku aprila pogajal z nami o reformi ustave in poslovnika; tedaj smo bili še dovolj neumni, da
listom. Posledica našega za- smo Dollfussovi obljubi ver-
držanja je bila, da so se krščanski soeialei združili s heimvvehrovci in da je Dollfuss sprejel v vlado Feya. Pri volitvah 1930 smo premagali prvo koalicijsko vlado krščanskih socialcev in heimvvehra.
jeli. Izognili smo se boju, ker smo hoteli deželi prihraniti katastrofo krvave državljanske vojne. Državljanska vojna je enajst mesecev kasneje vkljub temu izbruhnila, toda pogoji so bili tedaj za nas bi-
8.
9.
10.
11.
12.
14.
to je bila vlada Vaugoina in stveno slabši. To je bila na-
Starhemberga; ta izkušnja nas je 1. 1932 premotila, da nismo spoznali, da utegne postati sodelovanje fašistov v avstrijski vladi zelo nevarno, ko je fašizem v Nemčiji tako silno napredoval. Naše stališče po volitvah 1. 1932 je bilo morda napak; to bi bila "levičarska napaka".
Se eno tako napako smo napravili. Ko je Dollfussova vlada odgovorila na dveurno že-lezničarsko protestno stavko dne 1. marca 1933 s tem, da je hotela mnogo železničarjev »kaznovati, smo skušali vse to s predlogom v parlamentu preprečiti. Ker pa je imela vlada samo en glas večine, je šlo za vsak glas. En "glas pa smo iz-gulbili na ta način, da je Ren-ner kot predsednik parlamenta predsedoval, in zato ni mo-ffel glasovati. Mislili smo, da se nikakor ne bi mogli zagovarjati pred železničarji s tem, da bi podlegli samo zato, ker je Renner Se nadalje ostal predsednik, in bi bilo tako na stotine železničarjev kaznovanih. Zato je Renner na moj nasvet po nekem konfliktu s krščanskimi soeialei odložil predsedniško mesto. Nato sta demisionirala tudi oba podpredsednika — krščansko socialni in velenemški. Nasled-
paka — naša najusodnejša napaka. In to pot je bila ta napaka "desničarska".
Ali je bila naša politika "prelevičarska" ali. "predesni-čarska"? Ni na svetu strategije, ki bi učila, da se da priboriti zmatga v vseh okoldčinah z napadom ali v vseh okolšči-nah z obrambo, da bi priborilo zma^o zmeraj levo ali zmeraj desno krilo. Problemi proletar-ske taktike so v dobah viharnega razvoja vse preveč za-vozljani, da bi se dali reducirati na nasprotje med "levi-čarstvom" in "desničarstvom". Napake, ki smo jih napravili, so bile enkrat "levičarska" in drugič zopet "desničarska" iztirjenja s poti, o kateri moremo sedaj, ko smo vse doživeli, slutiti, da bi bila pravilna.
(Dalje prihodnjič.)
Špijonaža
Iz Moskve so dne 27. julija poročali, da je sovjetska oblast obsodila v smrt enega Korejca in sedem Rusov zaradi sabotaže in špijonaže.
Prosvetna matica
Iz Pittsburgha, Pa., poročajo, da je pristopilo v Prosvetno matico druš. št. 118 SNPJ.
Provizoricni spored X.
rednega zbora J. S. Z.
Eksekutiva JSZ je na svoji seji dne 27. junija sprejeli sledeči provizorični spored, ki bo predložen X. rednemu zbori dne 1. septembra v Clevelandu.
Članstvo JSZ naj v klubih in v Proletarcu razpravlja ' njemu. Vse sugestije za spremembe sporočite tajništvu JS/ ali pa jih objavite v Proletarcu. Spored se glasi:
/. Konstituiranje zbora.
Otvoritev X. rednega zbora JSZ (Charles Pogorelec). Volitve verifikaeijskega odbora treh članov za preglei pooblastil.
Pozdravni govor v imenu klubov JSZ v Clevelandu. (G«
vornika določijo klubi JSZ v C.. -----
Tajnik preiHoži provizorični poslovnik, o,..,.* . * Eksekutiva JSZ je na svoji seji dne 27. junija sprejel spored.
Poročilo verifikaeijskega odbora.
Volitve predsednika, dveh podpredsednikov in konven< ne-ga tajnika.
Volitve resolucijskega odbora (pet članov). ,
t
II. Jugoslovanska socialistična zveza.
Delo in stanje JSZ od prošlega do tega zbora. Poro-tajnik Charles Pogorelec. Poročila odborov sekcij:
a)	za slovensko sekcijo poroča tajnik Frank Zaitz.
b)	za srbsko sekcijo poroča tajnik Geonge Maslach. Ali pogoji za uspešno delovanje in za ohranitev JSZ A obstoje? Frank Česen (Detroit, Mich.). Učinki delovanja klubov JSZ in Prosvetne matice v na selbinah. — Referirata: Anton Sular (Arma, Kans.) in ^ John Terčelj (Strabane, Pa.).
JSZ in naša agitacija v Clevelandu. Joseph Jauch. Socialistično gibanje med Hrvati in Srbi. Peter Kokotovič
lit. Socialistična stranka.
Detroitska konvencija socialistične stranke. Charles Po gorelec.
Načelna izjava socialistične stranke. Anton (¡ardnv* Nauki iz izkušenj delovanja milwauskih socialistov Frank Novak.
IV. Nase publikacije in splosen socialistični tisk.
17. Proletarec, Ameriški družinski koledar, Majski Glas it«. Poroča za upravništvo Chas. Pogorelec, za uredništv< Frank Zaitz in v angleščini John Rak. Agitacija za naš tisk v naselbinah. Nace fclembenger.
V. Stavbinski sklad.
Stavbinski fond JSZ. Poroča tajnik Frank Zaitz.
VI. Prosvetna matica.
Prometna matica in njeno delo od prošlega do tegr zbora. Poroča tajnik Charles Pogorelec. Delo Prosvetne matice med angleško poslujočimi dru.stv in med našo mladino. Poroča John Rak, direktor angl« škega oddelka P. M.
Referat Ivana Moleka o prosvetnem delu. Delo naših sodrirgov in somišljenikov v kulturnih in pod pornih društvih. Kritičen pregled. Referira Joško Oven Ali so aktivnosti sodrugov v podpornih društvih našemi gibanju koristne? Frank Alesh.
VIL Agitacija med mladino.
a)	Angleški odseki klubov JSZ. Donald J. Lotrich.
b)	Socialistično gibanje med našo mladino v slovenski! naselbinah. Referanti: Raymond Traunik, Detroit Mich.; Frances Langerholc, Johnstown, Pa.; Jost phine Turk, Cleveland, O.
VIII. Unije.
26.	Naloge socialistov v unijah. Frank Podboy.
IX. Zadružništvo.
27.	Zadružništvo med ameriškimi Jugoslovani. John Gor jane, Cleveland, Ohio.
X. Agitacija med zenstvom.
28.	Naše ženstvo in socialistično gibanje. Angela Zaitz.
XI. Resolucije in pravila.
29.	Poročilo odbora za resolucije.
80. Poročilo odbora za pravila.
XII. Splošne zadeve.
Si. Razno (nominiranje mest za bodoči zbor itd.). 32. Zaključek zbora.
15.
16.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
PO DOLGOTRAJNEM STAVKOVNEM BOJU V SAN FRANCISCU
	^Hr ¡H	J			^^BÉ^liii^H^v jPfVE v
	wp^ VU	Bi é\ *		DM^j v	
		■Ai.«			
	PTiV		r		
					
«Wffl					
					
				-^BÊ^ ; |	
	m * 1		S i		
	m » J				
M	WÊÊ&'WM*				
RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strah!.) ruptnem dele vanju mnogfh posameznikov. U\e<!.nu je si-> te m a t le Mil enomesečna prtii kava.
Povrdn'1 v Pen!)!,
V povodnjih koncem ju ija v Perziji je utonilo nad tri sto ljudi. Polovico nrjsta Tabric ie odneslo.
r'rancoski uč'telji proti vc 'nt.
Na konvenciji zveze francoskih učiteljev v Niči jo bila sprejeta resolucija, s katero učiteljsko osobje v Franciji ibvezujc učiti otroke sovražiti /ojno. Zveza francoskih učiteljev sodeluje s socialistično in <omu»nistično stranko v boju .rili fašizmu in reakciji. Pancž ma^uje v gradu. Prvič po 05. letih se je dogodilo,- da je pansž zapust.l Vatikan in odšel na počitnice v svoj grad Gandolfo v Italiji, kjer zdaj tudi mašuje in sprejema obiske. Do sporazuma med papežem in Mussolinijem j o s<» papeži nad 60 let uma-' rali za jetnike v kraljevem •timu in se zaobljubili, da bo-lo živeli v "jetništvu", dokler .'m Italija ne poravna krivice, rne Rima in plača odskodni-io. Mussolini papežu Rima si-•er ni vrnil, pač pa mu je do-•olil, da naj bo Vatikan, ki je tak papežev, samostojna "drsava", ob enem pa mu je plaval mnogo milijonov lir "odškodnine". Dollfuscovi morilci obešeni. Trije naciji, ki so bili zapičeni v umor Dollfussa in v po-ie>rečeni puč, so bili obešeni. Mnogo je bilo obsojenih v za-•)or, vendar pa vlada napram ijim ni tako brutalna kakor je .ila proti socialistom, dasi so-ialisti niso ubili nikogar in ne ;ršili ustave. Brezposelnost v Franciji. Meseca julija Je bilo v Franciji 320,427 delavcev popolnoma brez zaslužka, mesec prej 516,351 in julija lansko leto 239,692. Brezposelnost v Fran-•iji, ki je zadnja občutila kri-:o, torej stalno narašča. ■
Kako je Hider znižal brezposelnost
v Nemci ii
»
Nazijska vlada je baha, da je znižala število brezpo.el-Bih v Nemčiji na po'oV!co, Var Je deloma resnica. Največ jih je uposlila v munlcij«k! industriji in v tovarnah za izdelovanje uniform. Od kar se obo-rožuje, se žuri, da se v Čim-krajšem času oskrbi s topovi, vojnimi letali, strojnicami in drugim orožjem.
Kon^m marca t. 1. pa Jo vlado v Berlinu zelo zaskrbe' ». Svojo blagajno ie z vojn'»ni naročili izpraznili in bankirji ae branijo dajati na po?odo režimu, ki ne zna "gospodariti".
Problem brezposelno/iti v "tretjem rojhu" torej še z daleč ni rešen in pod Hitlerjem tudi ne bo.
PKIRGDBË KM HOV
Ni. Mjm
Z DELAVSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s 1. strani.) •ev je v odgovor kritikom, ki io -.grajali governerja, ker je ooslal milico na pozorišče izjavila, da so graje neosnovane, ^ajti vojaštvo je svoj posel v em slučaju Vršilo v zadovoljstvo unije.
Prihodnji zbor JSZ.
Dozdaj je prijavilo delegate ¿h X. redni zbor JSZ petindvajset klubov, triindvajset društev Prosvetne matice, ena federacija SNIP J (Pennsylvania), tri konference JSZ in tri kulturna društva.
V sledečem leinamu to priredb« klubov JSZ, konferenčnih organize* cij in socialističnih pevskih »borov. Ako priredba vašega kluba ni vkljv ¿ena, nam sporočita.
SYGAN, Pa. — Veselica kluba it. 13 JSZ v soboto 11. avgusta v dvorani društva Bratstvo It. 6 SNPJ.
CLEVELAND, O. — Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 12. av}usta v SND na St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — "Moonlight" piknik soc. pevskega zbora "Sava" » soboto iS. avgusta pri Keglu v Willow Springsu.
IMPERIAL, PA. — Skupni piknik kluba ¿t. 31 JSZ in društev it. 106 SNPJ in st. 29 JSKJ v nedeljo 26. avg. na Valentin Raspetovi farmi.
SPRINGFIELD, ILL. — Piknik kluba št. 47 JSZ v nedeljo 26. avgusta na Logarjevi farmi.
SEPTEMBER.
DESETI redni >bor JSZ 1., 2. in ). septembra v Clevelandu, Ohio, v Slovenskem delavskem domu.
OKTOBER.
WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 14. oktobra konferanaa društev Pro svetne matice in klubov JSZ » Wis-rontinu in lllinoisu.
WAUKEGAN. ILL. — V nedeljo 14. oktobra velika prireditev pod pokroviteljstvom konference JSZ v Slov. nar. domu.
CHICAGO, ILL.—Dramskk prod* stava kluba it. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani ČSPS.
NOVEMBER.
CLEVELAND, O. — Zbor "Delavec", odsek kluba it. 26, uprisori v nedeljo 4. nov. v Slov. del. domv opereto "Na kmetiji in v kajiici".
CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega sbora "Sava" v nedeljo 25. novembra v dvorani CSPS.
•la
■ BARETINCIC & SON
I
M	Tel 1475
POGREBNI ZAVOD
Pristaniški in ladijski delavci v San Franciscu In drugje ob Pacifiku	kako» /udi s& druge neprilike ediao 1» kompanijam. Defavci so i« r stav
.o se maja t. I. lotili borbe >a i.boljianje svojega poloiaja s največjo vno-	fc.K v San Franciscu in drngih mestih ob Pacifiku nAučili, da se jim na o'.
mo Toda kompenij« «o se «.klele, da ne dajo nikakih l.datnih koncesij, in	|jube ^	ni .anaiati, ampak edino le na svojo moč. In to je -..le
. . l l.. ..lil. »»dna v teden ter povzročala delavcem «ie samo tako se j« »• borba vri.la •> to^na v ie	p	pridobitev «a delavstvo, četudi «o uspehi v njihovih stavkah neinatr.i
k .r> ampak tudi veliko gmotne škodo. Kapitalistična propaganda
mnogo	<lR«vornim *a vse nepriMke, dasi spada odgovornoat	Slika na levi prikasuje, kako je občinstvo napolnilo grocerijsko trgovino,
h ^tavko mmi"r*>n med njenimi delavci, in M krivica, ki •« jim Vode,	ko j« po stavki dobil. >alo*o. Na desni oddelek milice.
Piknik društva "Delavec"
So. Chicago, III. — Društvo "Delavec" št. 8. eno ustanovnih društev SNPJ, priredi piknik v nedeljo 19. avgusta v Rast Side Forest Preserve, 114 Ave. I).
Klub št. 221 JSZ priredi izlet, kakor je določeno, na £6. avgusta.
(Dopis v celoti bo v prihodnji številki.)
lr
424 Bro*d Street JOHNSTOWN, PÀ.
■ ■■■■■■■DBVB"

Milwaukee Leader
i Največji amoriiki noči ali *tičnl 1 dnevnik. — Naročnina! $6.00
na leto, $3.09 za pol leta, $1.S0 xa tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Avo.
MILWAUKEE. WIS.
Tisoče mrtvih
Iz Asiin iona v Paraffimju so ired t Jni poročili, da ie pad-
0	v v^jni za nokraiino Chaco lad t!«oč ho1! ,ijskih vojakov. ,i<rn narodov ie skušala intavi-
1	krvoprolitie s nrepr^čenjem i voz a orožja Pnramiayu in Boliviji, toda s to industrijo jo
ako kakor ie bilo z atneriv4;o irohibieHo. tfV rtr irdre svoje obe prihajati javno, jo uva-tajno.
Dr. John J. Zavertnfk
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
I î«0—3:80; fl:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal »695 Wednesday and Sunday by appointment* only Residence Tel.! Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
......................................
NA IVF.CJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
XAItOlliVl TISK t
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo V slovenskem, hrvaikem, slovaikem. čeikem, poljskaaa, kakor tudi v angleškem i« nemikem jeviku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUftTVA IN TRCOVCK i #4»M»«MMMMM
■ ■ "


* — '
» » ■ '
— I ■ m m-* * »«»■— ■
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
NO. 1404.
Published Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., August 8, 1934.
Telephones Rockwell 2S64
VOL. XXIX.

THE MENACE OF CAPITALISM
The assassination of Chancellor Dollfuss, fascist dictator of Austria gives the workers of Austria and the rest of the world little reason for elation. Had the Nazi putch been successful, the utmost it would have accomplished would be to transfer to a new set of rulers the power to oppress the masses. The workers will remain economic slaves until they unite to establish a Socialist economy.
So far from making conditions better for millions of workers, the immediate outlook becomes more gloomy. Civil war is already in progress in Austria, and the situation is pregnant with the seeds of an international war which may engulf all Europe and eventually the United States in slaughter.
The best lesson to be learn-, ed from what has happened and is still happening in Austria is that Capitalism inevitably leads to war and is right now threatening the destruction of civilization itself.
Socialists have been teaching this lesson for many years. But the workers of Europe, like the workers of America, failed to act upon the moral it implies. They stuck to Capitalism to the very end. They did not act together to take over the industries and abolish the private profit system. Instead, they merely re-acted to the many miseries with which they simply had to be afflicted if the parasite profit - takers were to be able to make their robber system function.
In the world war workers of the world paid with their iblood for their folly and inaction. This year or the next or the year after that they will again be forced to pay in like coin—if they do not unite to establish the co-operative system which Socialism advocates.
Here in the United States of America the workers still have it in their power to end the outworn economic system which, of necessity, makes them the victims of poverty, insecurity and war. They still have the vote« which will enable them to place the power of government in the hands of a political party which is dedicated to the sole purpose of usiing the nation's resources for the benefit of the American people and not for the profit of an owning class.
It is bogging the question to say that the American exploiters will not yield to the will of the people, that bullets and not 'ballots will have to wipe
Capitalism from the earth. | preparing the scene for a po-Such predictions may or mayilitica', and economic dictator-not prove to be true,, but the ship which will bring them the fact is that the American i same problems and the same
people have never used their ballots to end the system which is dragging the entire world to -ruin.
In voting for Capitalism, American workers are voting for the same economic arrangement which caused the wojrld war, plunged the nations of the world in debt to a few industrial and financial dictators, brought chaos and civil war to Europe and poverty in the midst of plenty to America. In voting for Capitalism the American workers are
slavery which are now the lot of their European brothers.
In voting for Capitalism the workers of all nations vote for war and destruction — and they will get what they vote for.
In the name of all they hold most «acred, we appeal to Americans to abandon their folly. The lesson which Europe teaches is clear. Liktv causes produce like results. Destroy Capitalism before it destroys humanity.
Reading I^abor Advocate.
'rHEFOPREssr STIIE SCARCITY PLAN
based on the same old method icause the profiteers would still of having the useful workers have the cream and the masses si¡«'¡fi<> iin With thi» idle nara- would still have the skim milk.
We want a plan for plenty.
We want the industries to
The power of the pi«« 11	W(i beHeve in planning,
truth and to prcxprgate falsehood is	v **c * ,	.
nagrJLt as it« p,w<r to «>r-ad	The federal administration
knowlMre of the truth. Own d by	ttlso believes in planning,
the cpritnlist ch*'«. who «re ^nrr i	^ believes in planning for white as they see the rising tide of
So '¡all: m. the niw^pcr* wilfully	Scarcity. ,	-
distort facts and deliberately lie in	We believe in planning tor
reporting any news pertaining to the	plenty.
THE "DECLARATION" AGAIN
By STOYAN MENTON
(Continued from last 4veefc.) jng in a ball park. Give the Ameri Some Socialists object to the ad-
jective "bogus" before capitalist democracy. I can't understand how any Socialist can deny that capitalist democracy is anything but that. True, the average man has a right to go to the election booth and vote for whomever he thinks best. Rut where does he get his political ideas? From the radio and newspapers owned and controlled by the capitalist
can worker time to become *dass conscious. After all, you must admit that until the depression, conditions were very unfavorable to the development of class comckMMnctM. Experience will do more than any amount of agitation to create it.
Naturally, we must educate the workers to accept the leadership of the Socialist Party, twit we ourselves must know how and where we arc
class for its own benefit. And sure- ifoing to lead them. The only way ly no Socialist can deny that as long to prevent the recurrence of another as the worker fa dependent on the war, other than setting the power
owning class for hi« livelihood there exists nothing bul a plutocracy under the guise of a fake democracy. For years Socialists have been telling people that our real capitol is Wall Street, not the White House. Why then all the outcries when we officiaNy call a thing by its real name? Of course, one may point out that we have the right to free ipeech, free press, and free assemblage. Yes, we have those luxuries now (at least our Constitution says ?o). But the capitalist class allows us those only because we are weak, and do not as yet constitute a threat to their wealth and power. The experience of European Sociali.-en should have taught us that when the rule of the capitalist class is endangered by the power of an organized working cla.ss, all liberty, political and econoimic is crushed, and not even the disguise of fake democracy remains.
Comrade Rak objects because fascists also call capitalist democracy a bogus. In that respect they are more realistic than many of our liberals. But that certainly doesn't make us fascist?. They believe in more dictatorship as an alternative, while we believe in more democracy. Today the issue is hardly capitalist democracy vs. social democracy, but capitalist dictatorship vs. workers democracy.
Comrade Jugg says that to expect mass resistance from the American workers in case of war is ridiculous, because they are too interested in prize fijrht-s and decency campaigns to bother with politics or to concern themselves with the welfare of th°ir own class. This she says in face of the, fact that all over the country there is growing a discontent and a «pint of class solidarity. The recent strikes on the Pacific coa?4, in Toledo, Milwaukee awl Minneapolis surely prove that the A/m-orican worker is capaible of more than root-
r
divide up with the idle para site»—the method which has been in effect all along, and which not only brings periodical depressions but keeps most of the people in poverty in so-called good times as well.
It is a plan for scarcity for the masses.
Even if it should succeed in opening up the industries and grving all the people employment, it would still be a plan for scarcity for the masses, be-
fliPP'".................."'I
EARCH LIGHT
IIIIIJM.
of the state before one is started, is
to organize the workers of hand and	^Pl^P
ibrain to resHH in ma*s by every	-ward a sane systcta» of twoduction,
practical means. And in case the	so that the benefits of our modern
capitalistic system is so rotten that	methods may be enjoyed by those
it cannot do anything to maintain	whose labor creates all wealth, sub-
itaelf but manufactai- another mass	scribe for a good Socialist paper.
npread of Socialism.
A man temporarily unbalanced by the «miseries of the depression is chanjed with attempted r«4*>ery. The headline is "Socialist Charged With Attempted Rotobery." There are plenty of Democrat« and Republicans who commit crimes ami no attempt is made to cast stignm on those |»arties hy saying "Democrat Charged With Attempted Robbery" or "Republican Charged With Attilrnpted Robbery."
In reporting the murder of several workers in Austria, the capitalist papers made it appear that a righteous government had been compiled to put down an insurrection of criminal«.
The truth is that Vienna was under a Socialist government by a 64» per cent vote, and had built several of the finest apartment structures in the world to rent to workers at per room a month. While So-
Mm. President. On the con-1V^^Toio th.t we mujt do
ami the Dollfuss government, seeing it would soon have to give way to a power that /was rapklly increasing, delil»elately tried to demolish the homes the workers built and murder their whole families.
In an election last month, London, the largest city in the world, came under Socialist control. Scarcely a line in big dailies about it, although it was probably the most momentous in history.
If you want to learn the truth about the progress of the world to-
Mr. Roosevelt attracts people and disarms criticism by his engaging personality. We admit that he is a "charming gentleman" and that his wife is a good scout.
But that does not make his plans go over with us.
We want a planned economy in which everyone will have plenty, not one in which they will just get by without actually starving to death— if they are all even that lucky.
With us, charm does not and cannot take place of a planned economy of plenty.
And this is not saying that We're out to make the Tenth
„„„nn.nniutii-,. nf th* Regular Convention of the Yugoslav we are unappreciative of the I ^ Fed€ration the hMt an<1 impersonal qualities of Mr. and|^t convcntion in th<, hi„tory of the
Federation. To do that we must do trary, it is agreeble to have1 certain things. We must assemble a two persons Who are not snobs j large number of good representa-,,M .. If^..a<ri. K.if it iu tlvea. We must havj extra good re-
in the White House, but it ia	We must attra,t thc intereat
not a substitute for universal of the maiw of ^„pje. indications
point to a large representation; capable leaders have been selected to
be collective.
Eliminate the profiteers. Pay them for the industries if necessary, but abolish the profit system for all future time.
Then the industries can produce all the people need, and pay them all they earn so they can buy all the products they want.
—The Milwaukee Leader.
------x---
iirv'i
Donald Lotrich
Ik/........Il
and permanent prosperity. The administration pays
southern cotton farmers to ' make interesting reports and	prep-
i j in r* ! arations are well in hand to	draw
plow under cotton, or to re-1	- -frain from planting cotton, al-
many to the proceedings. A special effort has been made to draw the
slaughter it will be the duty of Socialists to convert the war for capitalism into a revolution for Socialism. There is no other alternative. Dee* Comrade Jugg suggest that we sit supinely while civilization plunges into a bath of blood, which will annihilate it; or does "he suggest that we resist war as individuals, by means of individual protests? If we follow the former course we shall be cowards unworthy of the name Socialiit, and if we follow the later course we shall merely make ourselves martyrs. If the workers arc incapable of mass re-sistence, we might as well pull down our banner and let war come as it may.
I, like many other Socialists—especially among the youth who wish to live for a socialist society instead of dying for the profits of a class we hate—are not satisfied with the new Declaration of Principles, not -because it is too radical, but be-cau.se it fails to state a revolutionary Policy braveriy or clearly enough. It is too vague and equivocating in many parts, apparently for the sake of compromise. Nevertheless it will start us on the road that will lead us to Socialism.
Warm Stuff.
DO YOU ?
Do you ever expect to get from under this present (wage slavery a* long a- there is private ownership of the means of life? Can't you see the folly of trusting to the good intentions and philantrophic impulses of our money kings? Do you not realize that they are public enemies, more powerful and menacing than ever faced by our revolutionary forefathers?
Do you expect anything better from them in the future than you have witnessed in the past?
Do you know that our only hope lies in cooperation?
If so, we invite you to join hands with us and help establish a great co-operative commonwealth, where the tool«, factories, etc., will be owned collectively and where wage slavery will be a thing of the «pist!
Llano Colonist.
though multiplied millions of younK workers to the convention.
the people do not have enough This can be a rally of young Slovene
clothing; and clothes are made j worker* from the many states as , 1 r	„	much as a convention of the old
largely of cotton.	folks
It pays northern farmers for '	. « *
not raising other crops, al- From Chicago we are going to hold though there are multitudes of an excursion to Cleveland on Sep-people who do not have : tembcr 1. Special reduced round enough to eat.	, triP rates will be had and the ex-
.i <i .i	is„ D„.„i/.D curiion will afford our many people
W hile it renders lip service , ^ opportunity of Siting their
to the idea that the workers	friends in Cleveland very cheaply,
should receive a larger part	We want the delegates and friends
of the product of society SO as	from Milwaukee, Sheboygan, Wau-
to purchase more of it, this is	^egan, etc., to join us in this trip.
only lip service.	e • • .
_____ • I see where our young comrades
The recovery program is*
What the New Deal amount* to ia the socialization of the associated charities on a federal basis.
WILL IS POWER
Victor Hu>go told an immortal truth when he said that ,4Pcoplc do not lack strength, they lack will," and to this Disraeli added, "Everything in this world depends upon will."
tabor has the strength. Dipon its stromr shoulders rests civilization, hut labor has lacked the will to use its strength in the struggle for existence.
There is no power between here ami the shining sun that can conquer the organized strength of labor, once it manifests the will to secure the full reward for its toil.
The l>a'bor News.
L_
IF THE 'COMPANY UNION' IDEA WERE REVERSED
Our Voué Ii I) cleg a lea
"Do you think we'll have a good representation of Youth at the JSF convention", I was asked by comrade Jartz of Cleveland.
"I believe we will", was my reply. Reports so far indicate that this coming convention will have the largest Youth delegation that ever attended a JSF convention.
The Detroit young comrades will foe represented by Stoyan Menton. Ray Traunik of the same city is delegate for the Young American's SNPJ lodge. From Pennsylvania will c<fne Frances Langerholc of Johnstown and Frank Drasler of Forest City. Cleveland will be represented hy Betty Bogatay, Josephine Turk and IsOUis Jartz. Comrades Mary Ji«gg and Jack Grosser are d^egatcs from Chicago, besides memlbers of the executive committee which are: Alice Artach, Donald J. Lotrich, John Kopach and John Rak. Milwaukee has not yet been heard from, although we expect a delegate also from their Youth group. The election of delegates has been extended to the end of August, therefore, lodges and branches are urged to elect someone within the next few weeks. We should try to make this Cleveland convention the largest and most impr«saive of them all.
One problem that will receive considerable attention is the Youth question. Our young comrades in Cleveland are trying hard to interest the young folks for Socialism. For Friday, August 31, on the «ve be-
fore the convention they have arranged for a symposium. Where it will be held will be announced latt<?r. They have asked several of the out-of-town delegates to participate in this discussion and ursrc a|l out-of-town delegates and visitors who possibly can to try and Ik» at this meeting. The yubject of the discussion will center aroumf "Youth and Its Attitude Toward Socialism". So far Frances I^arvgerholc, Raymond Traunik, Otto Tekautz, Louis Jartz and Donald J. Lotrich have accepted to lead the discussion. We hope to have Frank Drasler and Stoyan Menton also added to this list of speakers. Our Cleveland comrades should try their utmost to swell the attendance for this meeting.
Our comrades and sympathizers living near Cleveland and elsewhere should plan to attend. Three-day excursion rates will be available from most anywhere. Cities like Girard, Rarberton, Detroit and even PittM>urgh are not so distant from Cleveland. Why not make arrangements and plan to be at the convention on September 1st, 2nd and 3rd. Pennsylvania and Ohio both have a large representation of delegates so why not organize an excursion and come together to Cleveland. How about the Klarich's, Grum's, Kav-sic's, Rugel's, Menton's and others from Detroit joining us in Cleveland? Let's hear from you.
Joha Rek, Chicago, 111.
of Cleveland will hold a symposium on youth's problems on the pre-convention evening. It's a great idea. We trust every young and active Slovene comrade will arrange to take part. Nothing more pleasing could happen than to learn that our young workers, who still have their future before them, will join in this worthwhile endeavor and sanely discuss their future. Let's use every influence we possess to make this
symposium a fruitful one.
• • •
We have often said that despite every handicap and every obstructions Proletarec can secure subscribers. However, subscribers do not come of themselves. We must go after them. Proletarec has had two excellent months, June and .?uly, Charles Pogorelec reported at last -Friday's meeting of the Federation's Executive Committee. This good report was available throuirli the ef-
ficld. When we gather in Cleveland for our convention and listen to the reports on the standings of our paper we must not fail to adopt a plan which would enable us to keep a permanent solicitor and organizer in the field. Few problems are more important than this one ami if we wish well for ourselves we shall not leave the convention without a permanent organizer-solicitor.
• • j-
Local solicitors are essential and necessary. They perform their useful service. But a visiting solicitor has more influence on people. That is no new fact. It is as old as the hills, but somehow we have not exploited it. Then, we should establish a post of organizer-solicitor at this convention.—Our comrades who are members of the Supreme Board of the SNPJ attended the meeting of the Executive Committee last Friday, also, and gave reports of conditions in their respective homelands. ♦ • •
When the Socialists of Germany had to switch over and endorse Von Hindenburg as president, as the lesser of the two evils, a couple of years ago, they had no idea that Hindenburg would permit the republic to totter and fall under Hitler. They had no way of telling that. But to stake everything in a militarist and one who glorified war was a serious mistake. Today, Hindenburg is dead, just as dead as is democracy and republicanism which he was to uphokl in Germany and Hitler is*all powerful. That Hindenburg wasn't of any account was evident in that he let Hitler do as he pleased with the working people. Only when the monarchists were in danger did Hindenburg make any move. And then, only in their behalf. When we review the tragic events of the past four years in Germany we cannot become reconciled to the part our comrades played in electing Hindenburg. He is gone now and the sentimental working class will shed tears for him. Not because he has done them any good. Rather because he was a luminary, a big general, a monarchist, a militarist, a president and in their eyes a great man. The blind masses see not that Hinden-
forts of our comrades who were able j burg really trrked them. He should to spend time on the agitational i be despi&d and not glamored.
This And That From Cleveland
Following up the insistence of Josephine Turk to organize a young people's class on Socialism, our first class was organized Saturday, July 28. Comrade Betty Bogatay and your correspondent acted ah teachers. The youngsters that attended seemed well pleased. They elected Mary Vehar, chairman; John Slosar, secretary, and Edwin Polshak, organizer, as officers of their study group.
♦ » •
Two communications nave been received in answer to the tentative symposium, namely Frances langerholc and Ray Travnik. They are both in favor of the symposium which will be held Friday, August 31. We would like to hear the opinions of other delegates soon. The subject for discussion will be "Youth and the Labor Problems." There are many interesting angles under this subject such as: fascism, unionism, unemployment, workers fraternal groups, etc. A ten or fifteen-minute talk by one speaker on one of these phases would not be tiring and yet interesting.
Dollfuss is dead. It isn't proper to "hooray" the matter, but since our kept press glorified the death of the petty outlaw Dillinger, I might in their own methods say something fitting for the little assassin. Doll-fuss broke faith with his own oath to preserve the constitution and made Mussolini first counselor. He disfranchised the will of half of the people. He butchered citizens of hia
own country, but the most hienou« crime wan that he also murdered their wives and children. He destroyed the world's model apartment houses. These homes were built for the workers through years of panic and unrest. The zeal these workers showed on doing things when adversity loomed goes comparalleled in the annals of history. I suppose the Omnipotent looking down on us said: "It's about enoujrh. I have been tolerant with the lives of the tyrants, but here is the case of hypocrisy and tyranny combined. The prophecy of the seer shall become fact. He who takes the sword shall die by the sword." Dollfuss is dead. Long live the struggling Austrian workinf class!
• e *
Generals die in bed. Hindenburf, the great lover of his people died in peace. (Capitalist press jargon.) The same capitalist press eulogizing the man was the pre?5 that ha4 so much venom for him years bsck when the working class was corraled on the fronts to kill and get killed. Yes, generals die in bed. Foche, Napoleon died in bed and our own Pershing is in no immediate danger. But go to the soldiers' hospitals and to the casualiy list of the last war. Foolish, buffaloed working ■tiff* they are, while generals die in bed.
—-Louit Jartz, CleveU nd, Ohie-
Governments are instituted collect taxes f* nn the people whoa they keep down.