■MW9R
ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vato Mn t«IJ*. VMk. fed "OlliNirHi"iUt>
mrmimlk*. V mm kvsi*
Hltt. xt :: •«
TELEPHONE! CHel^n 3- liMi' \o. 61 — štev. 61.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
*
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
BaterM - See—d CUm M»tl*r SepO-mber tlsft, 1JMI3 »t the I'ort Office U New York. N. Y-, onder Art of l^ogt-eee of Mar rti 3rd. 187».
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 16, 193* -ČETRTEK, 16. MARCA, 1939
AJ)DRES8: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLV11. — Letnik XLVI1.
ADOLF HITLER GOSPODAR CESKE IN MORAVSKE
John Lewis bo zmanisal svoie zahteve
VČERAJ JE DOSPEL V PRAGO, TODA PREBIVALCI GLAVNEGA MESTA GA NISO PRIJAZNO SPREJELI
Hitler se je nastanil na Hradčanih, kjer so svoje-časno prebivali češki kralji. — Nemci so ga pozdravljali, Čehi so pa zavzeli precej odporno stališče. — Nemško vojaštvo je zasedlo češko državno banko. — Nekoliko zgodovinskih podatkov.
PRAGA, Ceska, 15. marca. — V sredo popoldne se je Adolf Hitler zmagoslavno pripeljal v Pra-RO ter je prevzel vlado nad Češko in Moravsko ter jr povečal Nemčijo, da je sedaj največja evropska
država.
I akoj po svojem prihodu v Prago se je nastanil na Hradčanih, kjer so v nekdanjih časih vladali Češki kralji in v novejšem času čehoslovaški predsed niki.
Ob osmih zvečer je bila med velikim snežnim viharjem nad gradom razobešena nemška svastika
zastava.
Predno je Hitler dospel v Prago, je v mesto že prikorakala motorizirana infanterija, kmalo nato pa so po ulicah pričeli ropotati topovi.
Nemci so na celo grlo kričali "Heil Hitler!** Cehi pa so prestrašeni in jezni klonili glave v velikem ponižanju. Moških in žensk ni bilo sram javno se jo-kati. Toda zbirali so se po stranskih ulicah, ker so bili preponosni, da bi vpadniki videli njihove solze.
Bolj odločni pa so stali na ulicah, ko so mimo ko rakal i nemški vojaki, stiskali so pesti in pljuvali na tla in klicali "PfujT
Nekateri so celo v nemške tanke metali snežene kepe. Toda Nemci se za vse to niso zmenili.
Nemško vojaštvo je takoj zasedlo češko državno1
banko, policijsko postajo in vsa vladna poslopja. I:m}1 J* sani1al	tla bi Z;l
p . i- I	«1 1- vi . 1. . . .	, sužnji le ukrajinski naroda,
fo ulicah so se prikazali nemški policisti in so skr- to<la modm m.m5kih km>zov £
|»oljske žlahtc jasno kaže sramotno ponesrečenje takih p >-skusov. Ukrajinski narod je
SOVJET. UNIJA SVARI FAŠISTE
Ruska Ukrajina je dobro zavarovana. — Vsak vpadnlk bo uničen. — Nemci pohlepno gledajo na Ukrajino.
MOSKVA, Rusija, 15. mar ca. — Osemnajsti kongres komunistične stranke je obrnil vso svojo pozornost na Ukrajino, ki je cilj nacijske Nemčije v njenem pohodu proti vzho-hi.
Ta'jnik osrednjega odbora komunistične stranke Krušč. v je popisal velikansko bogastvo Ukrajine ter rekel:
"Kdorkoli se «!rzne vpasti čez naše meje, ho uničen kot -tekel pes."
"Fašistični spletkarji pošiljajo agente za vohunstvo v našo deželo, vzgajajo izdajalce za izve<lbo svojih zločinskih načrtov. Toda naj vedo, da jih bomo uničili kot gnjusne stVC-rc."
ŽIDOM V ITALIJI SLABA PREDE
V Nico je prišlo 400 izgnancev. — Italijani so jih gonili z bajoneti. — Za nje skrbi ameriški pomožni odbor.
PARIZ, Francija, 15. marca. — Italijanski vojaki so z nasajenimi ba'joneti prignali na francosko mejo nad 400 Ži-dov, ki so se vstavili v Niči, kjer skrbi za nje ameriški po-možni odbor. Po gorah ob meji pa se potikajo še tisoči družili, ki prosijo francoske straže, da jih spuste čez mejo.
V Ventimille se nahaja jc -<K) Židov. Pri Mentoni so Ži dje premagali majhno obmejno stražo in so skušali pi it: čez most, toda na drugem kolini mosta jili je druga straža vstavila.
Italijanska vlada je ukaza-!a, da mora 1:2. marca zapustiti deželo :>(KKJ tujih Židov.
Med 400 begunci v Xiei je mno^o žena in otrok; mnogi nosijo raiie italijanskih bajo-
SPOR MED RUSIJO IN JAPONSKO
"Bogastvo sovjetske Ukrajine je neizčrpno," je nadalje-! "etov. val Kruščev. "Ima veliko mno-
žino premoga, mangana, pšeni- \ SPLOŠNE VOJNE NE BO
WASHINGTON. 1). <\,
ce, sladkorne pese in bombaža. < \\ ASI 1 IN(»TO\ I)	1"
Toda j »ogla vit no bogastvo de-,„ a ^ _ Republikanski sena zelo je svobodo ljubeči ukrajn.- for William Borah je mnenju, narod. Mnono pustolov 1 ■
beli za red.
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Razkroj
Čehoslovaške je zadel uradni Washington z veli- ' Vif kot enkrat iz.ia,ovil vsi**
----itak poskus. Toda najbrže s'»
pozabili na dejstva.
i*Vendar pa ne smemo držati rok križem, temveč moramo biti oprezni, kar nas uči Stalin.
"Fašističnim spletkarjem, ki pohlepno gledajo na ukrajinsko pšenico, moremo povedati: Nikdar ne poželite ukrajinskega kruha. Ukrajinski narod ima sam rad pšenični kruh in bo sunil v nos vsakogar, ki se drzne vtakniti svoj sivnjski rilec v sovjetski vrt."
Japonska se bo borila za ribiške pravice ob Kam-čatki. — Rusija bo na dražbi prodala ribiške okraje.
TOKIO, Japonska, 15. mar ca. — V japonskem parlamentu so padle ostre besede zaradi ribiškega spora med Rusijo in .Japonsko iu poslanci so iz javili, da se bo Japonska borila za >voje pravice v ribiških okrajih oh severni Kam-čatki.
Spor bo dosegel svoj višeU jutri, ko ho Rusija na dražbi prodala 293 ribiških okrajev, ki so prej pripadali Japonski. Japonska vlada je naznanil.:, da ne bo udeležena na dražbi, toda član gospode zbornice grof Tadaširo Inouje je rekel, <!a se Rusija moti, ako misli, da se Japonska ne bo do zad njega borila za severno ribi št v o.
Ribiški okraji se nahajajo v ruskih vodah ob obrežju Kam-čatke v Beringov i morski oži ni in na Oliot-kem morju. 0-kraji, ki se nahajajo blizu
PREMOGOVNI BARONI PRAVIJO, DA MAJNERJI PREVEČ ZAHTEVAJO
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je sklical sejo izvršilnega odbora Federacije. Sej^ se bo vršila 22. marca v Washingtonu. Green bo pojasnil odbornikom, koliko je do sedaj napredovala pogajanja med Federacijo in Lewisovim Kongresom.
ZLA USODA ŠPANSKIH BEGUNCEV
Najmanj 50,000 španskih beguncev se ne bc moglo nikdar vrniti v svojo domovino. — r ranči j a se noče rešiti beguncev.
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je dejal včeraj, da je članstvo njegove organizacije pripravljeno zmanjšati svoje uihteve. Kot znano, zahtevajo niajnerji 50 centov več na dan in samo trideset ur dela na teden.
V neu-vorškem hotelu Uilt more so se včeraj ponovno sestali zastopniki majner>ke or ganizacije in zastopniki pre mogovnih baronov.
Glavno besedo je imel John L. Lewis, ki je pozval operatorje, naj v tekočem letu ne zmanjšajo produkcije, kajti, ču ne bo drugače, bodo tudi pro mogarji nekoliko popustili. — Majnerji so povsem u
kim pomilovanjem, kajti Združene države eo bile v neposredni zvezi z rojstvom čehoslovaške republike. Izjava čehoslovaške neodvisnosti, ki jo je sestavil dr. Tomaž Masaryk, je bila razglašena 18. oktobra, 1918.
Cehoslovaško državo je postavil versaillski mir in ji določil meje.
Ob rojstvu republike je igral predsednik Wilson važno vlogo, kot Masaryk, ki je postal njen prvi predsednik in je v visoki starosti pred poldrugim letom umrl.
Po dolgem hrepenenju po neodvisnosti so Cehi in Slovaki slednjič dobili svojo državo. Zlasti Cehi so se že dolgo pred svetovno vojno borili proti avstrijski vladi in češki vojaki so 'bili prvi, ki so odložili ob koncu svetovne vojne orožje ob Pijavi.^
I akoj po razglasitvi neodvisnosti so Masaryk, dr. Edvard Beneš in Milan Stefanik odpotovali v London, da dobijo podporo za neodvisnost nove države. Postavljen je bil čehoslovaški narodni svet in v maju I 91 8 je prišel Masaryk v Združene države, kjer so ga sprejeli predsednik Wilson in najvišji vladni uradniki.
Dogodki so se nato naglo razvijali. 29. maja, le ta	je državni tajnik Robert Lansing objavi)
izjavo, v kateri je rekel:
"Narodne aspiracije Cehoslovakov in Jugoslova nov po svobodi uživajo resne simpatije naše via-de"
Mesec pozneje, 28. junija, 1918, je Lansing objavil naslednjo izjavo: "Stališče Združenih držav je, da 9o vse veje slovanskega plemena popolnoma osvobojene nemške in avstrijske vlade."
<la ne bo splošne vojne. To	... ________
svoje mišljenje je izrazil v na- j zelo bogati na ribah, zlasti je slednjih besedah:
"Dokler je dovolj majhnih drŽav, da jih morejo razdeljevati velike države, ne more priti do splošne vojne. To vidimo v Mandžuriji, Abesiniji, na iVhoslovaškem in na Španskem.''
ZA ITALIJO JE PRIŠEL ČAS
_ RIM, Italija, 15. marca. — Cehoslovaška kriza 'je prepričala Mussolinija, da je za italijansko vlado prišel čas, da uradno oznani svoje zahteve proti Franciji.
Vlada se ni zmenila za čelio slovaško vprašanje, toda časo pis.je je kritiziralo postopanje praške vlade in pisanje angleškega časopisja.
obrežja, >o dolgi od 100 čevljev <lo več milj. Ti okraji so raut v planski zbornici. Za at i na ribah, zlasti j e'^norko smatra general Fran-mnogo lososov. Zato so ti o-l(<°	1,1 agitatorje med
kraji natančno omejeni kot ka b^nnci. "Toda >o tudi drugi, ko posestvo.
Po miru v Portsmouthuu, s katerim je bila končana rusko- "mV	krvnikom,
japonska vojna 1905, je dobile. Japonska pravico nad 400 o-kraji. Leta 1937 je bila pogodba podaljšana za eno leto in
PARIZ, Francija, 15. inar-ea. — Izmed 400,000 španskih beguncev, ki se nahajajo v Franciji, se jih najmanj 50 ti soč ne bo moglo nikdar vrnit; | pravieeni do"$C.50 dnevne m v svojo domovino.	I zde, — je rekel Lewis, — t. r
4' Franco v a vlada ne mara Ljo trideseturnega delovnega sprejeti izmečkov/* je rek. 11 tedna. Toda to nikakor ni naš notranji minister Albert Sar- ultimatum. Ako bodo prod li-
ki niso zločinci in ki so se bojevali za načela, pa jih ni iuu-
Karraut je rekel, tla bo treba najti stalna bivališča za iz obražence in idealiste.
Ker so nekateri {toslanci n;:-
• liPii (>i»o«iijNiiua eno icio in	4
je bila končana 31. decembra,jPa(la,i v,a,l°' da > mil>l,a lllv'
lim. Dosedanja noiraiania ni-11° 3tW,0t*) beguncev, ki so
11)38. Dosedanja pogajanja niso imela nikakega uspeha. Ja-'^no<Itl	^ Sj ponska je protestirala pri Rii-|raut «lvrml, ako zl»ornica n
In 3. septembra istega leta so Združene države priznale čehoslovaški narodni svet kot pravo vlado. Anglija in Francija pa ste Cehoslovaško priznali že teden prej.
Ob istem času je prišlo tudi do sporazuma med Cehi in Slovaki v Pittsburghu, Pa. "Pittsburški
sporazum," kakor je znana ta listina, je podpisal ............., ...............
Masaryk. Ustavo nove republike pa je pozneje se- dno upajo, da bo prišlo do ka-
stavil narodni svet v Pragi.	,	|kega *!*>"«!"«*. to»li* položaj
i a	L into	-vi 1 ~	- I mora postati kritične, ako Ja
14. oktobra, 1918, so zavezniške države prejele poIlska izpoIlli -0 ^rožlljo< obvestilo, da je bil Masaryk izbran za začasnega da bo svoje ribiške ladje varo-
tfiji, ki je razglasila ja\no dražbo v Vladivostok!!, ne da I bi se prej o tem sporazumela z Japonsko.
Japonska je že zagrozila, tla bodo Japonci ribarili v svojih starih okrajih pod varstvom bojnih ladij, ako se pogajanja razbije jo.
MOSKVA, Rudija, 15. marca. — Včeraj sta se zopet sestala japonski poslanik Šige-nori Togo in ruski vnanji komisar Maksim Litvinov, da dosežeta kak sporazum glede ribištva v sibirskih v oil a h, toda sta se razšla, ne da bi se sporazumela.
Politični opazovalci še ve-
Sar-mo-
goce zahteva, da bi bile na nje nanierjene strojnice. Rekel jc. da je francoska vlada storila vse, <la bi pregovorila generala Franca, tla pokaže usmiljenje do svojih nekdanjih so-Jvražnikov. Dalje jt rekel Sar-raut, tla vlada upa, tla bo pregovorila generala Franca, du bo proti beguncem bol j velikodušen, tla se bodo mogli vrnili v svojo domovino.
Poslanci levice so zahtevali, da naj ne bo nik.lo prisiljen, da bi se vrnil na Špansko proti svoji volji. Sarraut pa je odvrnil, tla vlada ne more iz-praševati vsakega posamezni ka.
predsednika, dr. Edvard Beneš pa za vnanjega ministra čehoslovaške republike. Narodni svet je l 4. novembra 1918 izvolil Masaryka za prvega predsednika republike. Tedaj se je Masaryk nahajal le v Združenih državah, 2 I. decembra pa je dospel v Prago, kjer je bil sprejet kot velik narodni junak.
Kar je bilo do tedaj ukrenjenega, je potrdila mirovna konferenca v Versaillesu in so bile določene meje Čehoslovaške.
vala z tajnimi ladjami.
SMRTNA KOSA
V Brooklvnu, N. Y., je umrl rojak Matija Zidar, star 59 let. Doma je bil iz Kočevske reke pri Kočevju. V Ameriki je bi val 35 let. V starem kraju zapušča iXJ letno inater, brata in sestro. Pokopan jf bil na pokopališču sv. Trojice.
eerji voljni nekoliko popustiti bomo popustili tuui mi.
— Edino pri eni zahtevi vztrajamo, — je nadaljeval. — To je, da vsakemu niajner-ju je zajamčenih najmanj dve sto dni dela na leto.
Zastopnik premogovnih baronov O'Xeil je izjavil, da n;--črt pogodbe, ki so jo predložili majnerji ni za lastnike premogovnikov sprejemljiv. (*e hi ga sprejeli, bi imeli na leto nad dvesto milijonov dolarjev več izdatkov.
B0UIS0NBOJCANDIDIRAL
PARIZ, Franeija, 14. mar ca. — Fernand Bouisson, ki je leta 1935 pet dni f rancoski mi nistrski predsednik, je danes naznanil, da bo kandidiral zi predsednika francoske republike. Sedanji predsednik'je Albert Lebrun.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI
OIIATEAUROUX, Franeija, 14. marca. — Ko je tovorni vlak hotel za voziti na stransk' tir, da napravi prostor za br-zovlak, je iz voza skočila krava, katero je tovorni vlak za-__del in sta pri tem dva železniška voza skočila s tira in se RIM, Italija, 14. marca. — zvrnila na tir, po katerem je Italijansko vojno ministrstvo prihajal brzovlak Toulouse-Pa je naznanilo, da je bilo do KI. riz. Prevrnili so se lokoinoti-februarja v španski državljan- va, voz za prtljago, poštni voz ski vojni ubitih, ranjenih in u- in trije osebni vozovi, pri če-jetih 14,352 italijanskih čast- mur je bilo ubitih 12 potniko\ ni kov in vojakov.
ITALIJANSKE IZGUBE NA ŠPANSKEM
Pri teh izgubah pa niso vštete izgube italijanske zračne armade, ki je bila najbolj delovna v armadi generala Franca.
naroČite se na -glas
.v A ROD A*' NAJSTARK/SI SLOVENSKI TWEV*Tpi ^
jFSip * . A
ffQCIR RBBDA"-N«vToii
New York, March 16, i 9M
SLOVENE '(YUGOSLAV! DAILY
99
MGLAS NARODA
(VU1CI or TUB rSOfLX)
UinM ud PoblUbed by IbOVBNM! FUMJHHINO UIMPAMY IA Corporation)
Vruk Hakhjr. Preaktaot	J. Upaba, Dm.
PUw of bualDeM of Um eurpuredua and add re—i ■ of above officer«: ti« WB8T 1Mb HTKKCT	NEW YOKK, N. X.
46th Year
IttMUICtl BVKHI OAZ EXCEPT SUNJJA1S AMU flOIJIDATB
IdfeftlwacM on igneueit
ft* «*to ktUt *«U> Uat aa
/a pol lata •••••• .....
Za <H-trMeta .
» • • •
$».'«0 91-K
Za New York aa relo *eCo . . f7 00
Zi pol 'eta ................S3.ro
Za iuoaematvo aa nato leto .. $7.iW Ka !->l leta ................13.30
V«Hy
"OUR NAMODA"
IZHAJA VSAKI DAN PRAZNI KOT
lZVZ*?lf6l NEDELJ 'N
UU8 NARODA",
NEW YORK. N.
BSE
Pod vaško lipo.
Piše kakor miali FRANK KERŽE
OUetHI im r rit|ri«a ia 1A) ae l*U*o»oil p. Al I jati prutt(aM>, tla m utluriilu.
aa m i»rW«u>*to. Ilenar aa po Hooey Order. Pri »uremeital kraja naro#-ludl prt-jAuje MvaliACe aauata da bil reja aa)de-
AMER1KA ZBIRA ZLATO
Strašne posledice.
» V teku eimga ledna, mogoče ž«* dan« s, bo zlati zaklad Združenih držav presegel vrednost 15 miljard dolarj«*v. S tem Im» prekoratVu« v-aka <l«i>e«laiija množina zlata v zvezni zaklad iliei in Im» imela .'»S odstotkov vsega zlata celega s*eta
/Jat o prihaja iz Vseh držav in tako naglo, kot v času HMjvečje kriz**.
Zvezna zakladnica Vsak teden Lupi za $40,('MJU,0fi0.(K) zlata, ali za $190,1*10,(MMJO na me»»ee.
Do zadnjega rasa tega nikdar ni bilo. Zlato je prišlo priha lati v januarju, lfl.14, in Združene države so ga pripravljene kupiti |M» $.'{."» unčo.
Z v ••/na zakladnica pla«'Uje zlato s papirnatimi dolarji. <u jih prejeme z velikanskimi |n»ojili in .. prejemanjem davkov Stroški pri kupovanju in opravljanju zlata v |M>dzemski!t zakladnicah v Ko rt Knox, Ky., >o velikanski.
Vlada |*a do mmlaj ni izd«»laln Dolženega načrta, kako Im> opravila vse te velikanske zaloge zlata v promet. Nikd«» ne jamči, da Imi zlato v bodočnosti kdaj vredno $.'{5 unčo.
Da to zlato predstavlja za vlado velikanski problem, je brez vsakega dvoma. V Washington!! in Xt\v Vorku >o ekone-misti, fina nci rji, demokrati in republikanci kritizirali vlado mi o svarili vlado pred ku}H>vaiijein zlata, dokler n*? nastane položaj, katerega ne bo hm^mV rešiti.
Iz uradnih krogov že prdiajajo glasovi, da visoki uradniki resno ratqiisljajo o tem in skušajo prenehati s ku|*ova-njein, ne da bi eena zlata |»adla
Ako bo« I o Združene države ^e dalje kii|tf»vale zlato v j-1i meri kot sedaj, tedaj bo«lo imele leta 194*» ali »!M7 vse zlato celega sveta.
Vzroki za ta nakup >o naslednji:
I'godna vnanja trgovina sa Združene države.
Privlačnost ameriških vrednostnih papirjev.
Strah pr«s| vojno.
Medtem ko je znašala zlata reezrva Združenih držav v januarju IJKJ4 $4,<M.aj,<NMI,<NNI, b. zua/ala 'M. marea nad 15 milijard dolarjev.
Zlato je tako slalwi razdeljeno, «la skoro nobena država ne riu>re stabilizirati svojega denarja. In finančni izvedenci >c Itoje, da bo Kvropa razveljavil*! vrednost zlata in da ga ne bo več rahila za |M>dlago svojega deimrja.
PIJ XI L
V nedeljo je bil kronan v Kiinn za pa|>eža Pij XII, bivši kardinal Kugeuio Pacelli.
Izvolitev Paeellija je bila značilna demonstracija. Za j h »glava rja katoliške cerkve je bil namreč izvoljen mož, ki bo nastopil proti fašističnemu in naeijskeniii preganjanju katoličanov.
Nekaj posebnega je nedalje dejstvo, da je bil izvoljen za pa|M Ža bivši pafieški državni tajnik — kar doslej ni bil običaj in da je bil izvoljen soglasno. Volit ve so bile izredno hi-;ro končane.
Paeelli je bil od leta 1!»17 do 111*211 papeški nuncij v Nene • iji ter potemtakem pozna resnično, nenaeijsko Nemčijo iz njene na jfboljsc dol**. To je velika pridobitev za nemške katoličane, ki m* upirajo narodnemu socijalizmu.
Od Paeellija kot papeža Pija XII. seveda ni pričakovati kakšnih posebnih radikalnih ali protifašističnih ukrepov.
Toda če se je katoliška eerkev odločila količkaj nasprotovati fašističnim državam, Im> imel novi pa|»ež preeej besede v vseh važnejših diplomatskih razvojih.	i
Vedel sem, da imajo veliki svetovni dogodki velike posle-•diee. Talko je bilo od vselej, kakor nam pravi zgodovina. Skoro slednja večja vojaka je imela .-»voje zio, ki .ie prišlo kakor kužna l»ol«*zeii. To«lu jh»-sletJice >«» bile |m» večini krajevne, to se pravi: i*/.|»remenilo re je iiMJgvxV dosti v državi ali državah, k<*ler .s«* j*' vrši! krvavi ples; imelo j<» niojftMr n«'-kaj \T»li'\*a tudi na bližnje «o»se-s tem ji' ibila | h »vest pa tudi končana. Vsi -vetovni kon-fliikti v preteklosti ->o bili |m»-dobni povodnji: ,pn-pla vi jena j«- bila dolina, toda višje l«*že-«"] kraji >o <»stali uepo^kmlo-vani.
Zatt. imamo Zjiirimivo >liko od |točetika, kar pomni zgo lo-K'.iiu^, pa t je <lo .svetovnega konflikta v letih 1JM4 do H»1H. <*« tudi "o bile izpremombe p<»-prej tuka j in t:ntn. je bil veialar v«*> rSV«»t o<l [Kx'etka Zgi m ločine fta «lt» j*veto\me »ojne v<*č ali manj enoten. To >♦* pravi: življenje se je vrnilo po več mi v stare tire in se kmalu umirilo Se celo tako ve|i«k dogo dok, kakor je bila francoska revolucija, je konec konca vrnila življenje tj«-, k« m h* r ga je našla. Nekaj reform, n**kaj kakor bi rekel: readjustiranj — pa je bil svnt jajko tak, kakor poprej.
VhH	«la bo im«'la
toima vojna velike |»osledie«', amj)>ak da prideuMi kdaj do t«'-ga, kar je danes, niti sanjal ni-imm Včasih eo r^kli, tla se vse na svetu nar(»ii in |»ojavi v pri-meroma enakih količinah, to >e pravi: «la iz vsega prid«' nekaj dobr«*ga m nekaj-sial»ega. Ampak da bo prišlo iz svetovnega konflikta sanm slabo, te^a bi -i ne bil mMil niktlo. človeštvo izgubilo toliko, «la Še da»'ies tava k.ukor 'brez glave, dobilo pa — nič. X«> samo to. Izgutrilo j«' e«*lo tisto, kar j*' imelo.
To iiH.rate imeti v.s«-lej prt*«l tM-mi. kadar prinwrjate današnji svet z včerajšnjim, namreč onim. ki hiio ga |>oznali pre<| -vetovno vojno. Samo zavedajte t«'ira. da j«* danes tako vs«' drugač«* in tak«» vse novo, da sMiio vsaj mi *k<»ro izgtib-lj«'iii.
Kaj je človeštvo izgubilo « svetovno voj-ko? Prml vsem to, kar j«' imelo omI začetek a sv«Ha pa tako rekoč <io vči raj. To je svaboda gibanja.
'Kak<»r vemo, j«' bilo do .sve-tu\»n«* vojne tako, <la je šel člo-vtHc kamor je hotel. Iz naše stare domovine so hodili ljudje v aeverno Amer'nko, v južno, ejii so obrnili .proti Avstraliji, drugi proti Afriki. Br<-% vka»k«*ga uradnega dovoljenja ali 44,p«rsa'* >i šel lahko sem in t je, samo če si iiiH'1 tolik<», da si plačal otroške. Lahko si se ustavil tukaj ali tam, prijel za de!<», koder je bilo. Nikdo t«' ni preganjal, iti kdo oviral, da bi si ne mogel služiti kruha.
In kani moreš dames? Meje naših drža»v so zaprte, enako kanadske. Vsa južna Ameri ka ■ma restri-kcije, in če vzame nekaj naseljencev, morajo biti izbrani. Zaprta je pot v Avstralijo in po veliki večini na vse ^rani, «la je postal člo-w-k zver v živalskih vrtu.
za tako zvano politične* »vol»o-<lt», me.ldem ko ni nobenega glasa proti omejitvi svoImmI-liicga gibainja. Kaj ima mali narod, če do-seže vse, kaj imti dobrega {»oUtir-na ^vdboila.' Ali je kilo sit od tega? Mogo«"e skupina korrtarjev in profesi«e nalnih |K>litiikov — nar«nl je |»ti lx>lj lačen, ln»lj ra-ztngan in b«»lj nepreskrbljen, »kakor je bil k*«laj |MJprej.
Kakor iz drugih d«-v I, tako so hodili I ju 11 je iz naš«* stare <l«^n»ovine na v>e strani -veta. I>am«^ «r»e ntorejt* in n«* siih^i !i?k;»!»ior. N'«-kaj jih ho«li š<* v Francijo in ndkatere druge «!<»-žele, to«la ne kot svoMni, am-|u»k kot zaznamovani. Ko mine tvoje delo ali |>ogodba, moraš nazaj, odkoder si prišel.
Kam Ik» "K v ropa z ljudmi i Tatko .j«' mitrpana. ka*kor xrna v merniku — ji n»' tiH»r«-j<t ni-kainor. Naša severna Amerika ima prostora in -primernega -veta najmanj za en t'.so«" mili-jon«»v, a j«* za]>lankana. da ne more nilod«) »preko. Južna A-nterika ima p«» večini jako
iiir«»«lrio l«'g«». 'k<nh*r bujno rast«-VM-. Dviakiat, trikrat več svita, ka>kor j«* vsa Evropa, se praznega, skoro iipqiaznanega, a je pravtako zaprla -voja vrata, kakor mi. S kakšno pravico, tega ne vem in ne razumem. < " je človek šel nekam za kruhom, si opomogel in ustanovil svojo }»olitieno celoto, ni r» t«4«! re«*««no, «la ima tudi pravico zapirati vrata za tusite, -ki bi radi •prišli za njim.
To je tako strešna posledica svetovne vojne, da je ne najdem večje in nearečnejše v v»i zgodovini človeštva. T<» j«' tako n«*kaj nepravičnega, samo-l.itrbnega in n«-«'loveškegji, da •i«« morem razniiK'ti .
Pravi jo, da stremi svet p«» miru. Kako j*' pa mogoč mir, če .se v enih delih sveta ljudje talko drenjajo, da se k<»maj umikajo drug drugemu, v o--talih delih j«* pa tolik<» praznega, da bi lahko preselil tje več Kvn.ip? Kak«» je mogoč mir, <V nimajo eni nartxli nobenega |>rostora, drugi pa rkuro eeh* «|e|«» -iv<-t;i prazne.
<"e vzamem vse človeške pridobitve vseh časov za številko >t«», pot«*m imam tlan« s manj kt.i jM»lovie«». Odvzetje svobode gibanja in iskanje žrvljenj>»k*ih prilik je precej več, kakor j«* |»olovie:i vs*'ga, kar smo dosegli.
Bili so čjr-i, k<» smo jamii-l<»vali sužnje. Ihunes jih lahko zavii lamo. Suženj res ni imel svc*br.de gibanja, a i/mel je vsaj prejJkrlni za življenje. Današ-
zuurnosi prišlo mednarodno sovraštvo. Včeraj so preganjati Tuitki Grke, tla so se morali
umaknili iz -voje tisočletne < lamo vine, dancr: so .Ju«lj«* na tem, da jih ivitkdo noče. Ajii-(Jiak naj se nikdo ne moti, <la so Javi je zmlnji. .Vsak čas se lahko zgtxli, «la pr'nh-š na vi>t«» i i ali jaz. Ze med svetovno vojno »mo čitali p«» naših listih gesla: naj bi bila naša d«»-moviiia v razmerjih z drugimi iianali v->elej na pravem, to«la — naša «lourovina, pa če je v pravem ali ne. Torej: četudi mogoei* ve>. da -i v iiaparntm bos vs«'je<lno vztrajal v "tem samo Zitto. k«*r h«' gr«* za tvojo ali mojo domovino. Pravijo. <ia nimanoo še fašizma v Ano riki — kaj |»a so taka gesla, kakor u, prej omenjeno.' A to se ni Hitler poprijel natančno teli b«*>««l, ko j«* rekel, da bo Xenw'ija »Iržala h* tak«* oI»v«-k-no-ti. o«| :kat«*r«h ima d«>bič*«k?
1*4' mislite, da .se ta fanatizem Irri samo v- Neim'-iji, -» motit«-. Živim v delu m« -ta. koder je preeej N« nicev. Trgovci, delavci, uradniki — -iv-čam jih včasih in govorim /. njimi. Do daner nisem našel še nikogar, »ki bi bil proti 44 na šeniu Pmdirerju." Po vseh krajih najdeš lepake, ki hujskajo proti .Jufdont In resnica j»'. da jih veliika v«*čina starih A meričanov p<M|ipira. (*e ne verjamete, pa zasledujte to le to g rti arija prekiHiceanskih |«ir lrikov. Ti-ti. ki bralo ve«lno natrpani, IkmIo iz doname ki ju ka>t«*ga križa.
Lahko, da ji* del Judov tak, la ga človek težko prenašii. Na <liugi strani imate pa z«»p«*t ljudi m«-t| njimi, ki vre«lni zlata. O tem s«* lahko v-ak prepriča, ki je kdaj živel meti njimi. Zato -e včasih čintiin našim clevelandskim dnevnikom, ko |)išeta, dokaj neprijaz eio proti Judom, f'udim zato, ker je tam znana tvnfka Rich man, pri kateri je t»~o«*«' naših Ijmli služilo in bilo tak«» j Id ob r o plačano, kakor nikjer drugje. In ^e danes je tako. Ali mi more kd«» |»ostavim im«*-novati kako drugo ameriško podjetje, pri katere m bi bile tako dobre plače in tak človeško ravnanj«* z delavcem, kakor baš pri Richman Rr«»>.'
sto drugih. (V vzamem našo Jugoslavijo vidim tam tro-imoiiski narod. Med temi .so tudi Hrvatje, ki goj«* naravnost sovraštvo ne >amo proti svojemu najbližjemu bratu Srbu, ampak celo proti nam, Slovencem, ki m u o bili takorekoč lakaji za vsak >lovanski na-rod. Kot najmanjši, r-nio <«• zavidali. da moremo živeti samo z našimi številnejši«ni luati rn smo gojili ne sam<» dobro razmerje, ampak pravo ljubezen d«» VSfli. Danes prejemamo dokaj prezira in zanič, vanja kar od tistih, ki imajo največ od nas, t«» j«* o«| Hrvatov. Ni namreč politika to, kar -«• ginli v J UL,«;-laviji, ampak pravo ti pično sovraštvo um* I brati.
Ko je Hitler križal <>voIm»«I no t*eško, kdo j»* prit«*kel p«, -voj funt mesa. da ga p<;žr«*' Slovan-k i brat Poljak. K«lo j« ti>ti «lan«—, ki projKigira -mrtn<» >t»vraštvo napram Ct-hom * Slovak, t'r-ti Slovak. kati*r« ^a j«* naučil <i»i-ai in brat. katereira j«* rešil iz P»m1 madiar-kega robstva in iz kušal napraviti iz njega s\u-1:oiVnega človeka. K«lo j«* tisti, ki zatira u»:lij«n-ki nam I Ma l«>rn-ov? N«* X«*niei ali Matija ri. ampak P«»ljaki..
Vidrte .tako razvija >o-vratst-vo, potemni um, zagrne! oči in zamaši uše^a, |M»tem pa popada kakor -tekel j h- vsakega in v-«*, ki mu pridejo na pot.
Tud» tii«-d Nemei samimi tmamo r-ovraštva. Kar j« v«*r Hib katoličanov. -o Hitlerju trn v poti. Ne mora biti dni Ca če, zakaj njegovi nauki in nauki katoliške vere so kakor Meč in »lan.
Tudi v naših državah imamo dovolj sovraštva. Xa zunaj izgleda sicer vse. kakor
Peter

Zgaga
v k x r !
<J Preko petnajst sto Slovencev je že naročilo Slovensko-Amerikanaki Koledar za 1939. Ako ga Vi Še nimate, &e ni prekasno, ker ga imamo še par sto na razpolago. Namesto denarja v gotovini ali pa Money Ordera, lahko pošljete, ako naročite posamezni izvod, vsoto v znamkah po 2 oz. 3 cente. — Storite to še danes. Vemo, da boste s koledarjem in prilogo zadovoljni.
v«*IikiL. močna, enotna celota, če pa poirit da- malo p« bližje.
boš našel v.«ega vratra. Ni -a mo sovraštvo napram Judom, ampak 11 h I i sovraštvo napram
drugim vernikom. In to ni'Italijani stiuio pri p«>sam«*ztiikih. ampak celo pri trgovskih korp«»racijah. ki -o tukaj -am«» za profit.
Pred mojimi duševnimi očim >c pojavlja strahoten privid:
Trume črnosrajčiiikov se xi.-le v slovensko ozemlje . . . Po dalmatinskih pristaniških m«--1 ili vihra italijanska zastava . . . M ussolini je v bla|M*c je • menovan za pre«U«ninika lir vaNke republike . . . Jugoslo van-ka vla«ta sklanja glavo . . . Aiiglrju in Francija si zatiska ta o«"i . . . Tisočletno hr«*|M*n«* Itje po svoliotli -e je bilo 111'c -iiieilo, pa -auio /.a Itorili tlvaj -<«*t let ... Kaj j«* dvaj^«*t let v primeri .- ti>oč leti, kaj j«-• Ivajsct let v življenju naroda?
To j«* privid. Boi^ daj. da le bil >amo privid.
Štiri leta trajajoča svetovna Mijua ni r«nlila «l«ibrih sa«lo\. Naj-lalr-^i med ti*nii -adovi pa «liktatorji.
Na jiejn Kvro|H* -e je ed«*n (»ojavil, drugi pa na -everu: Mu-solini in Hitler.
Zbegan uaro<l, ki ne ve lekarn m* od, je dovzeten za lep« obljube in prijazne bc-cde Zbegan narod j«* rekel **ja* , toda š«* predIIO -e j«* dobro zavedel, je bil /.«• pr« pozim. Hitler in Mu->olini -«*dita trdno v -edin.
Za diktatorja je značilno, de uima nikdar dovolj. Ne samo da izmozgava svoj narod, am pak hoče tudi druge podjarmiti, kar se mu je «l«»slc*j še v-«* le j p<»sr«*«"*ib».
Mti><olini je i-U.d vzroke zr -\<»je |KH*etje. \'zrtike in izi^».-vore. I»ili >«» -i<*<*.* piškavi i-, govori, trnla izgovori so l>I i vendarle.
Pred petdesetimi leti >o bili
v
Poteni je -ovraštvo napram iz- sedanjost.
strahovito tepeni Afriki. Mu>-olini j«* segel p«*t «le-«*t let «laleč v /.u«»dovino t«*r za lase privlekel pretvezo v
Kar sem za svojo oselm pre jel naklonjenosti, jih nisem o I naših, še manj od starega ameriškega rodu, ptič pa o«l .1 ii-dov. Torej: če v* - -v«*t meče kamenje na nj«*, bodimo v>aj mi, Slovani ljudje in ostanimoj ljudj«*. Zakaj v not ranjo-t i imamo «*n sam prostorček in čc t*is4|«'ga napolnim«* s sov ne« šti\*om, ga Ihhiio tmli nosili.
raz«.vitim tujim narodom seveda proti zamorcem. Resnica j«' ena: pred svetovno vojno smo izgleilali več ali ma tj ko celoten nannl, ko skupina, v kateri >«* v-«* -topi in pretvori. Da-ties ni>mo v«*«* tisto. lzraz«ivi-te -kupim* vstajaj«« m«*«l nami in če |M»jd<* tak«» naprej, ne bo
doKgo. ko bomo imeli tinli tu-|ga — iti uspel.
— Abe-inija mora biti italijanska! — se j«* /adrl ill pazn«» po>lušal, kaj Im> rekel svet.
Anglija in Francija -ta r«* kli: Ne! Liga narodov j«' rekla: N«*! Države, ki mi (»odpisale Kelloggovo neiia[»adaliio po go«lbo, S4> rekle: -- Ne!
Mussolini je pa vseeno tve-
Odikar je človeštvo na zemlji.
kaj \'t-a moufoca vprašanja in probl« inc. .
Izguba -vob«Mln«'ga ribanja j«* izgulia človeka, izgtrba me 1-narodrn* tolerance pa izgulm njegivib idealov. Tako mi »li, kakor bi bil kdo vse bri-ra 1, kar smo dosegli v zadnjih
tem ho bodočnost taka, da si je nji človek nima niti tega. Su- ne upam predstavljati. Zakaj
je gojilo medsebojno zhliževa-1 tri tiso«* letih. Ali bomo za nje in razumevanje. Danes go \vii spet vse kraja.' To j»* ji — sovraštvo. (*'e je res, da j vprašanje, na katerega bo tež-človek zanje, kar j«- sejal, l*> ko o«lgovoriti. Zakaj v pretek-
imel svojo vrednost na današnji človek j«* brez
Kaj je tako zvana politična svrtbmla. dragi moj, v primeri s .svobodo gibanja? Politična svoboda ti ne more dati kruha, ti ne premeni razmer, ne izl»olj-ša položaja. Vse to si mogel dosegi le s svobodo gi»banja, ko si neovirano šel tje, kamor te je vleklo srce, ko si .se lahko »stavil tam, koder ti je kazalo najboljši kruh.
Olovelk rmieje, ko vjdijoe-haaje malih in vwjih naSrfov
zi nj j« trgu — nje.
Ol vzet je svobwle gibanja je vplivalo inaraviMkst porazno na življenje. (V nhna človek namreč t«» svol»od«*, »zgubi za-< n«» tudi drugo, os<-bno. Zato rvidiino tlam^ milijone človeštva v pohlevnih jarmih, kakor volički na dež«*li. (""Isto odmerjeno Una vsak. ko*l in kaj bo fural — pa fura. Vča-rfih iščem ljudi in skupine, ki sc mi bile znane od poprej. Kje .so dacies? Vse v jarmih. Z vn i če n je« n svoborle gibanja je kzgnnilo samostojno mišljenje in s tem seveda tudi «vo-bodna beseda. Dolga isi pr<-eej črna je zgodovina človeštva, a strašnejša ni bila ni kdar. kot je dane»>.
Drugo vein ko zlo iz svetovne vojne j«* izguba »ned na rod ne človeške zavesti. Ries ko bila sem in tam kuka na kri ž ja »med posameznimi narodi v«*n dar pa je bila klj»h tenni ne ka vez, da je mogel živeti čio-fv-dk poleg človeka, pa če sta
sovraštvo je kakor ljubezen: slepo in gluho. In zato kmalu ne loči več meti bratom in kibn drugam.
Ba^ te dni sem čital odlom ke v Saturnlav Kvening Pf»<t o pokojnem naš«n pre«lsedniku Wilsonu. Spomin«* j«* spisala njegova žena. Mož je «lal svoje življenje za svoj idealen »mednaroden program, ki bi imel biti duša in telo znane I age narodov. Danes ni m Lige ne programa, jkič pa tako naeatlovanje, da lathko brišemo h tnico 19,'*9 po Kr. in jo obrnemo toliko let pred Kr. Tedaj je bila moč (Mlina pravica in kdor je zmagal, tisti je bil v pravom.
Znana stvar je, da gre z izobrazbo, kulturo i«n civilizacijo jako počasi. Leta in leta vzame, da se človek izboljša, a t^amo tremutek, da pade zop«t nazaj. In parilo je človeštvo, da gazi po vsem, kar je bilo včeraj sveto, pravično in re--nično.
Da Kovraštvo ne pozna nobene meje, se najbolj prepriča-
ibila tistega rodu, aH ne. Da-jnio « tem, da nimamo sa-mo ju-nes je mesto mednarodne ra- dovskega vpraianja, ampak Ohio.
lost i >o bili mirtali več ali manj ločene skupin«, ki so -«• razvijale na Vse strani neovirano. Dane- j«» pa ves svet zvezan med sabo. Kar j«* bilo mogoče nekdaj, 'ni danes več. Zakaj pri vsakem delu ali gibanju pride motnja od zunaj, ki navadno prepreči we, kar se začenja. Ora«lba je težka, požiganje lahko
Pravijo, «la si j«' svet znal p« magati iz v>« h težav. Jaz imam veliko zaupanje v ta naravni zakon, ni pa reči no > tem.
Nadaljevanje m 6. tirani.
Naročite ae na *4Glas Naroda," najstarejši slovenski ds*7nik v Ameriki.
I5CEM ROJAKA
Prosim, če k«lo ve, kje se nahaja JOHN JEZERN1K. IV bo sam to čital, naj mi spor«>-či. I^eta	je živel po«I na-
slovom John Jezernik, 225 Ferry Ktreet, Box 45, Newark, N. J. — PRANK PKRKO. 14314 Sylvia Ave., Cleveland,
Prvi korak je bil storjen Diktatorjem je zrescl greben.
Hitler j«' postal Ijubo-umcM na svojega južnega soseda. — Sleoiijič je tvege.I tudi on. Imel je več u-peha kakor Mu-solini. Zavzel je Avstrijo brez prelivanja krvi. Anglija in Francija >e ni-ta ganili.
Zadišalo mu je sudetsko o zemlje.
Da oemokracijo m* l m »I j o siii«*ši, je vzel Sinlete s Clian. berlainovim dovoljenjem. — Pre« I včerajšnjim je pt»ba-al vso fehoslovaško.
Zdaj je pa M Ussolini ljubo suinen na Hitlerja i it mu zavida u>pehe, ki jih je »losegel brez h«»ja.
Hog da'j, da In bila moja na poved zmotna, toda zdi sc m:, «la se bo zgo«lilo takole:
Hrvatje bodo Še enkrat za hre|M*iieli po republiki Mussolini bo prižgal njihove težnje ter jim priskočil preko Dalmacije in Slovenije na pomoč. Spotoma bo zaseitel Dalmaei jo in Slovcnrjo, in Hrvatje !»•> tl«» dobili republiko. V>i protesti l»eograj>ke vl*tde n«* bo«lo nič zalegli. Hrvatska republika ne 1m> trajna. Po nekaj mesecih bo po«I madžarskim pro-tektoratom.
Anglija in Francija ne ho sta rekli n« tako in tako.
Ze zdaj se pripravljata in v prilroduje se liost-i še bolj, da obvarujeta svojo lastno kožo. Lige narodov ni več, Kellog-gova pogo«ll»a je krpa papirja.
"GLAS S A HUD A"—Mew York
NewYork, March 16, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) !>AiLf
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI ZA
SVETOVNO RAZSTAVO V NEW YORKU
Zadnji petek so dospeli £ parni kom Queen M a ry v New York Ernest Weisman, Sveta Popovič in Janko Hranilovič, oficijelni jugoslovanski zastopniki za svetovno razstavo V New Yorku.
Ernest Wei asm in je eden najin »I j znanih jugoslovanskih arhitekov. Duši je star žele let, jo že za>lovcl po vsej Evropi. Ko je za vrši i univerzo v Zagrebu, je o< 1 |x>t'.>val v Pariz, kjer je l»ij de*ct iet v zvezi s slavnim francoskim arhitektom J A' C 'orbusier-oui.
Jugoslovanska vlada mu je jMjverila odgovorno nalogo — nadzorovanje gradnje jugoslo vaiiskcgu pavilijoiia na razstavi ŠČU.
— J ugoslovans!:! pavilijon bo odprt dne 30» aprila, torej istega dne kakor svetovna razstava. I parno, da Imj pri otvolit \ i navzoč dr. Fotič, jugoslo vanski |>oshit4tk v VVushingto I.u.
zneje dobil iz Jugoslavije pevski zbor Ciril in Metodove cerkve v Zagrebu. Zbor ima 40 pevcev ter velja za enega najboljših v Evropi.
VABILO NA VESELICO S POJEDINO . . .
V SLOVENSKEM DOMU, INC. v Little Falls, N. Y.
8E VRSl
VESELICA S POJEDINO
V SOBOTO VEČER, 18. MARCA, 1939
ULJIDNO STE VABLJENI VSI SLOVENCI IN VAŠI PRIJATELJI, DA SE UDELEŽITE TE PRIREDITVE.
PIJAČ'E IN RAZNOVRSTNIH JEDI BO DOVOLJ
IGRALA bo TUKAJŠNJA <iOI>BA RAZNOVRSTNE KOMADE
ZA PI.ESAŽELJNE " Vstopnina j« zrn odrasle 50 ecntov, za otroke pa 25 centov***
Trifvtk ob 8. url zvWvr ter do 2. ure prihodnjega jutra.
Na veselo svidenje v soboto na 36 Danube Street. —
Frank Masle.
PRIPRAVE ZA VSESLOVANSRI KON-
GRES
Janko Hranilovič, vodite1; Capitol hotela in lestavranta v Zairri-bu, l>o vo<lil na rms*tavt-š<"u jugoslovanski restavrant. lk)»lej ni bilo m na nobeni svetovni razstavi jugoslovanske restavracije. Podjetje bo v vseli pogledih jugoslovansko, jnjseb no, kar se tiče pijače, jedil is zabave. Mr. llranilovič bo po
Sveta Popovi«*, k« je dospel v spremstvu svoje žene, bo zastopal Jugoslovansko - Ameriško Eksportno in lmportno Družbo, ki ima svoj sedež v Bej-vr radu. N are lova I bo trgovinskemu departmentu v jugoslovanskem pavilijonu. Njegov namen je seznaniti amerišk(j javnost z jugoslovanskimi izdelki. Razstavljene bodo rezbari jc, vezenine ter razni drugi predmeti.	1
Po mnenju Mr. Popo\ iča se ImmIo s to razstavo ojačile tr govinske v»*/.i toed Jugoslavijo in Združenimi država mL
t pati j'*, da bo mnogo Jugoslovanov iz Združenih držav in Kanade obiskalo razstavo. S tem so bodo ojačili odnoša-ji med jugoslovanskim naro-dotn in ameriškim prebival s t vom.
VfJSTI IZ MLVNESOTE.
Na (iiMfcrt. Minn.. je prwl dm-vi naglo umrl Anton Oenn, star .">2 let in doma iz Dobr'-1 Kilja. Bil je samcc in delal j«; pri WPA. Ni imel sorodnikov in tudi ni bil pri nobenem društvu. Dobro je bil pognan jhhI imenom Skreelj.
NOV GROB OB PACIFIKU.
V San Francir<co, Cal.. je dne 3. marca umrl Anton Jud-nrie, sin znanega Martina Jud-iifča s "Kranjskega hriba", star 27 let, »ki zapušča poleg staršev ženo in štiri mesece starega sinčka.
Olas Naroda je stal že marsikateri slovenski ustanovi na strani ob njenem rojstvu ali začetlkn, za kar pa je največ-jkrait žel le nefcvaležnost za plačilo. Tudi pri na s v PitUbur-tyiiu m* je že zasnovala marsikatera dobra k leja, pa rsmo konoao tudi želi lt> » clival ež-nort. Celo rojstvo bivše <V hoslovaške republike moremo pripisovati Pittsburgh u.
O velikem kulturnem uspehu slovanskega kongresa dane* ne moremo poročati še nič definitivnega. Ceškoslo vaško, karpatorusko, ukrajinsko in celo hrvatnko časopisje poroča zanimive v«»sti o delovanju tega odbora.
IS. aprila se 1m> vršil velik slovanski (ne samo slovenski) koncert fv Carnegie avditoriju na North Side. 5?a sodelo-vanje na tem koncertu so skuša dohiti vse najboljše slovan-pke gla-zbene umetnike.
Pripravlja pa se tudi vseslo-vanNki dan v Pennsy Ivani ji, kakor tudi vneslo vanski kom gr««s za Ameriko in Kanado. Celokupni odbor ima .'Mi ela-taiv* Slovence zastopajo: P. Klun, dr. J. F. Arcli, P. <\ Ktarman in Mrs. Karolina Sa-mec. I'pajnio, da Wlo slovenske organizacije kot posamezniki šli na roko temu odlw»-ru. ne glede ma versko ali polit ično -prepričanje organizacije ali posameznika. Ujedinje-nje Slovanov je danes važnejše vprašanje kot pa malen-
kostni nepotrebni spori, ki se od časa do časa jtorodijo med nami.
Slovonei se radi ponašamo s kulturo in narodno zavestjo. Ali se je tvoje društvo ali druga k u h torn a organizacija že odločila za sodelovan je T Ako še ne, storite to Icmralu!
'Pozdravljam* \vi> Slovence sirom Amerike, Odbor pa bo poročal še več o vseslovanskeni dnevu in kongresu.
Phillip Proga r, Pitt-burgh, Pa.P
SREBRN JUBILEJ.
V Detroitu, Micli., sta obhajala srebrno poroko Mr. in Mrs. L. Podobnikar v krogu svoje družine in svojih prijateljev. Vsega je bilo v izobilju. Zabavali smo se do j>oanega .iutra.
Čestitamo! Ae mnogo let in <MbiIo sreče!
Eden navzočih.
DELAVSTVU JE TREBA SI,OGE.
Sem že dolgo vrsto b t naročnik in sem se odločil, da na-pišeni par vrstic. O delu "w:i delavstvu sploh ni vredno pisati, ker že nekateri skrl>e, da je delavska masa tako razdvojena. Vse priznanje se j»a mora dati tistim, ki delajo za resnično slogo, kot je na primer predsednik Roosevelt. Ta-kozvani delavski voditelji tako radi naglašajo, da živimo v svobodni deželi, ako jih pa ol vseli strani dobro ogledamo, so pa pravi diktatorji. '
Skrajni čas je že, da bi večina izpregledala. da me bi bila veil no varana. Tako smo pa od manjšine vedno topeni.
V številki 40. Glasa Naroda čitaflii dopis T. B., ki piše o pokojnem papežu in njegovih zaslugah in kako da je deloval za mir. O ves! Kaj pa Afrika in Španija, ali ni imel tudi on l*esede?
Tukajšnji lokalni list je pa tako zapi<al ob pri če tik u civilne vojne v Španiji:
— Menda je bil duce v dvomu, da bi 'šli radi njegovi rojaki v boj s španskim ljudstvom, sveti Oče ga je pa pregovoril.
"Sz tega se razvidi, kakšen mir je on priporočal.
John Božič, Pittsburgh, Kans.
VSAKEMU
ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1939, pošljemo ...
PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE t barvah- Rax
atavo bo odprta mesec* aprila 1939. Na nasprotni strani „, panorama ja ZEMLJEVID MESTA KEW TORKA, na katerem »o označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske cesto, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopalttč In le-tovtfč. Zemljevid men 19 x 28 inčev.
Slovenic Publishing
216 West 18th Street t t: t a
AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHO-DNO POTREBEN. —
KOLEDAR VAS STANE
50c
v _ •
s poštnino
(Rojake opozarjamo, da lahko, ko naroči-j<j*posamezne izvotle Slovensko-Ainerikau-^kega Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma po 2 centa.)
Company
New York N. Y.
KULTURNO ŽIV-LJENJEE NEW-YORSKIH SLO-VENCEV
Pretečeno nedeljo 12. «narca snto imeli y.opet m^kaj dušev-nega užitka, udeleženci tako zrvane 4 * Amateur Hour" in krasne igre, katero je priredilo slov. pevsko in dramatično društvo ^Domovina*' v Slov. Nar. Domu, 253 Irving Ave., v Brookiynu, K. Y.
Program je bil ixvrst>no izbran. Xajprvo nam je zbor zapel krasni skladbi 44Moja pomlad" ter 4^0irib»'ribin.,, Xato so zapele par lepili narodnih pesmi v trospevu naše prijazne pevke: Ivanka Žakelj, Fanči Ltkar in Pavla Končan. Xato je nastopila v solospevu mlatla sopranistinja društva "•Domovine*\ Mi«as Ana K*«pic. Kljub svoji mladosti je pela iz v r> t no precej težke sklad>l>e. Vsa čitft!
Taikoj nato so .nam krasno zaigrali nekaj naših in angleških 'pesmi trije mladi muzi-kantje. Piano je igral Fre<lerik Kondlian, piano4liarmoitiko 1. Hučivraj ml., violhio ]>a mladi Harry Muha. Resnici na Iju-Iki moram priznati, da so zelo izliorno igrali, zakar jim izražam ina tem mestu v»«e priznanje. Prav gotovo se bo /. menoj strinjal vsakdo, ki je bil navzi >č.
V^a čiist srre na tean niestn tudi njihovim stariš«»m. ki s«-ž njimi vre*l ude.vtvujcjo a (Timrtnimi sredstvi, ter jim pomagajo do izt>l»n«zb(> na glasbenem polju. I videl sem iz tega. da ne bo prav dolgo, ko bomo imeli |K>le!^ naših vrlih tarnlmrasev tudi bp orkcs.ter naše mladine. Tako je prav!
Xato nam je d«*klamirala (»ožrtvovalna članica t4T)<*movi-nc" Miss Katie Pavlic, katera jt^ tivii -ct'li program prav lepo vodila. Vsa ča.*t, vam, Katie!
Ker je izostala tin'ka (dvo-spev), v kateri bi moral nasto-oiti pobir Pepce Končan. John Holečok, kateri bil službeno mlsfrfen. so nastopili trije člani tanflmraškeira zl»ora Zaiirra-!i so nam nekaj prav lepih komadov. Ker je bila odsotna tudi Miss Dorothy Contarhii. tudi članica Ta nub u nekega zbora, io je inadomestil sam ■pevovodja dn^tva 4< Domovine". Mr. John Ko»nčan s s^o i o hčerko Pauline. On je i«rral na klavir, ona pa na eitre. Igrala Ma krasne melodije.
Tako nato so zapele ne4caj fprav lepih pesmi v tros»pevu sestre Katie. Pepca in Nežika Pavličeve. Za njim* pa je nastopil mali Charley Capuder,
4 0-LETNO PREISKUŠNJO
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva mil Jona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939.
Ako je društvo JŠKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
sinček znanega rojaka Tineta Capudra. Prav ljubko je za-pel.
Tako je prav. V mladosti je treba začeti, potem Ih> dol h t j leveč. Wa čast staršem v t« m oziru.
Presenetila nas je družina Šu bel j in sicer Mre. Pavla Šu-belj s svojima dvema sinovoma in hčerko, katera jih je spretnijala na klavir. Prav dobro t o zapeli. Tu li njim vsa čast.
Po odmoru kakih 20 minut se je pričela igra "Bratranci". Toje bila Uirka in jw>l. To vara j«1 bilo smeha! Vloge so bile v zelo dobrih rokah. Igralci so hoteli dni,t; drugega prekositi Se posebno dobro sta igrala Mrs. Pavla Končan ter Metod Končam.
Upam. da nas boste v kratkem zopet razveselili s "kakšno slično prireditvijo. Da^i je bilo zelo slabo vreme, je bila udeležba po voljna.
Xadalje naj omeni-m. kar se tiče naše slovenske plesne skupine za nastop na World's Fair da se vrši prihodnja plesna va-
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SLOVENIC PUBLISHING C°-
216 West ! 8th Street New York
ja ill sicer to |»ot v narodnih nošah prihodnjo medel jo nu 11>. marca točno ob 3. uri |m>|h>I-dne v dvorani £>lov. Nar. Doma, 2i*3 Irving Ave.. Brooklyn. X. V. Prcr-iui vas člani in članice teakupme, da boste točno ob 3. uri vsi napravljeni v narodnih nošah, da se bo lahko začelo z vajami, ker namreč ob 5. uri i.-rte-ira dne se IhhIo jemale slike, katere bodo {»osiieli zastopniki Xew York Daily Mirror, ki prireja ljudski t\ s-tival za -svetovno razstavo. Slike bodo vzete tudi ih! slovenskega mešanega zbora ter Tan (bo ruškega zbora. Tla ni in članice teh dveh zborov naj to vpoš&cvajo ter naj 1h*1o v Slov. ar. I>on>u najkur-n^je ob pol 5. uri prihodnjo medeljo popoldne.
Tudi drugi rojaki in rojakinje bo dobrodošli, tla nas pridejo pogledat.
Glavna predskušnja se vrši v sredo, 29. marca v Manhattan Or>era House, 34. cesta in 8. Ave. New York (Jty. S poedravom,
Airthony Svet, organizator slovenske plesne skupine World's Fair.
ČESTITKE!
Tudi mi čestitamo
Slovenskemu pevskemu in dramatičnemu društvu 4 4 TRIGLAV" v K i rk I and Lake, Out., Canada
ob njegovi petletnici njegovega obstoja
BOND STREET CLOTHES Ladies' & Gent's Tailored To measure Tailors.
39A DUNCAN AVENUE 'KTRKLAiND LAKE Phone 1835
Poslušajte naš radijo program na tukajšnji postaji C G K L, proizvajan po priznani sopra-nistki:	Miss
LUCIENNE BERGERON katera je tudi učiteljica in pianistka omenjenega društva.
■v >
______^
JLm

.... J - > .
,rQ 9 NA BO D A'*—New Yoi*
New York, MarcK 16, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
JU8E2ER	
jinn	m 4
ZGODOVINSKI ROMAN-
Nadaljevanje
(17
M AftmV>V x s A IjOOiV
Joi^fiha *e je s Horienw in go^w de ttemusat izpreha-Imjalaj |»<> rastlinjakih malinai-Miiiixki'Kii gradu. To je bilo eno iy.ii mm I njenih najljubših opravil. Cvetlice je Ijnbila nad v*e in z velikimi t roški si je iz vseh iiew-l ua ročni a ra*tlhre, gomo Ije in semena: iz Španije, Ita lijf in Nizozemske, «ia <*elo" s ,-vujih Oomačih otokov...
Tu |ui tain ji* llortenza na materino znamenje o«I rezala kak cvet ali cvetočo vejieo ter j4i podala Klari <ie Reinn.sit, ki jo je položila v jerbnšček. Vse tri -o \c-elo in ncprisljcno kramljale. V Malmaisoiiu je bila Jožefi na res < I orna. Tu se je čutila prosto vse dvorske prl-:>iljcnosti. Svoliodno je dihala in živela v vselil po svoji volji. Hi ki je bolj grit:čakirija kakor cesarica. Posebno v Xa)n* leonovi odsotnosti je rad;, zmanjšala število svojih častnih dam, s tem, da jim je dovoljevala dopuste, in oMržala pil sebi samo najbližjo prijateljsko okoli<*o.
Vse tri žensko >o pravkai zapuščale rastlinjake in Iiatele kreniti na vrt, ko je pritekel jmže v svoji lepi, rdeče obšiti uniformi iz bele svile.
"Madame,** je rekel, držeč baretko v roki, 41 vojvoda Bas-sai»*ki je pravkar dospel z Dunaja in prosi vaše veličanstvo /a avdijeiieo. Nujno sporočila ima od cesarja."
Jožefi ni se je nehote iztrgal rahel, presenečen Vzklik: — "Maret! Kako da j>ošilja Bonaparte prav njega, ki xa drugače nikoli ne more utrjieti? To mora biti nekaj )>osebno vu-žm*ga... Prav, Saint-Hilaire, reci vojvodi Bossanskemo, da pridem. Pričakovala ga Inun v malem višnjevem salonu."
Po rosnem jesenskem parku se je vrnila v grad. Maret o v prihod jo je bolj vznemirjal, nego je kazala spremljevalkam. Napoleon je bil s svojim dolgim molkom in s prepovedjo, da ne sme priti za njim, že taki) ostrašil njeno srce, ki se je bilo izza bivanja v 'Marračku komaj nekoliko pomirilo. Vedela je — Fouche je brl j>oskr-liel, da jI je prišla novica do u-še- — da je bila grofica Wa-levvska pri cesarju. Nekaj jo jc spet in spet opoirtinjalo, da jI prinaša Poljakinja nesrečo. Prnznoverna, kakor vsaka Kre-olka, se je zaman branila hu dih slu ten j, ki so jo težile...
Stopila je v salon in prijazno podala vojvodi Basanskemn roko v poljub.
44 Vsa vesela sem, da vas vi-
dim, vojvoda. Upam, da prina šate od cesarja dobre novice."
"Njegovo veličanstvo, ki sem ga pred šestimi dnevi zapustil, je bilo čilo in zdravo, man lame, in mi je ukazalo, naj vuin hkratu s svojeročnhn pismom, ki mi ga je čast predati vašemu veličanstvu, sporočim njegove najprisrčnejše |>ozdrave. "
Tako govoreč je vzel iz no tranjega žepa svoje suknje pi-sino z Napoleonovim zasebnim pečatom ter ga spoštljivo i Kidal eesarin. Jožefi na je liln stnn odtrgala pečat in brala:
**I>raga, z menoj je vse v redu. Upam, <la bo mir z avstrijskim ee-arjem kmalu podpisan. Maret ti l»o sporočil sklep, ki sem ga storil in ki je važen za naju oba. Stori, kar ti pore-
"Nadaljujte torej.**
*4 Zgodilo se je — nekaj; kar daj« temo razmerju poseben
značaj. Cesar izvaja iz tega posledice, ki naj jih predložim vašemu veličanstvu.. . Gospa grofica Walewska je — v blagoslovljenem stauju.. ."
Jožefina je na pol omahnila na blazinjak in se zgrabila za sree. Slutnja je torej ni varala. Ta novica je bila strašna. Polom, ki ga je zmerom pričakovala, je Jt>i 1 tu: ločitev!
Maret je skočil pokonci, de. bi )>ozvonil. Ne kod ne kam ni vedel spričo tega napada. Jo-žefina v svoji kar premladost ni obleki iz ma'lvastega, s čipkami obšitega organdija je bila podobna prikazni. Mrsave prsi so se je burno dvigale. O či so se ji bile razširile. Toda 7. nadčloveškim na|K>roin se j< spet vzravnala:
"Nadaljujte, Maret, nada ljujte," je rekla s povsem iz preinenjenini glasom. "Poučite me «> Bonapartovili namenili"
44Cesar hoče otroku, ako bo deček, zagotoviji prestoloiP«-sledstvo."
Jožefina se je zdrznila.44 Ka-
če. Ostani zdrava, objemam ko? S poshiorl jen jem ?" le. Le j »o pozc.ravi Hortenzo. 44 Njegovo vel ič-anstvo je premišljevalo o tej možnosti, toda
po 7.
Ves tvoj	N."
Jože fin* je |ioložila pismo na mizo, sedla na velik blazinjak ter ponudili! državnemu tajniku naslanjač zraven sebe.
44Sedite, dragi vojvoda, in povejte, kaj vam je cesar naročil."
Maret se je v silni zadregi ozrl in skoraj tiho izpregovc ril: "Poslušam vaše veličanstvo. Naročilo, ki mi ga je ce--ar zaupal, terja najstrožjo skrivnost... "
Jožefina je ob tem resnem u-vodu 'prebledela pod ličilom in odgovorila: "Tu sva povsem sama. Kar govorite, gospod vojvoda, saj vidite, da sem ne strpna."
Maret je opravi svoje naročilo skoraj mehanično, kakor da bi ponavljal govor, ki se ga je naučil na dolgi vožnji z Dunaja v Pariz.
44Stvar, ki vam jo imam povedati, madame, je zelo koči ji v«. Iskreno prosim vaše veličanstvo, naj ne pozabi, da sem v tej za/levi -a m o cesarjev glasnik.*'
44Ali, vojvoda, prosim vas."
44Ne vem, madame, ali je glas o cesarjevem razmerju z neko poljsko gospo prišel vašemu veličanstvu do ušes?"
4 4 Za gospo Walewskot Da. vem... "
Vzdihnila je; "Konec koncev, gospod vo jo voda, to ni Bonapartova prva nezvestoba. Takšne trenutne zablode sem mu ztnerom izpregledovala. Nikoli nisem hotela pritiskali
spet govoriti, je imel njen glas stari laskavi zvok: 14 Kdaj morava odpotovati,
gospod vojvoda!"
"Jutri opoldne, ako je vašemu veličanstvu prav. D revi vam pridem poročat, kaj sem ukrenil, zastran potovanja. — •Zdaj hitim v Pariz, da vse pri pravim in izvršim Še nekatera cesarjeva naročila.'*
44Najbrže se ne motim, gospod vojvoda, če sklepam, da je gospa Walewska poučena o tem načrtu r Kaj praviGotovo je zelo vesela! Kolikšna sreča za njenega otroka!'*
Ni se mogla ubraniti Ijirlio Milimi h solz, ki ji zalile oči.
"Grofica Walewska ne ve še ničesar. Vendar nI pričakovn-
'4Pozneje pojdem tja," je lekel in poslal v Housayevo u-
Vzdihnila je in šepnila: — "Kdo Ibi si bil lani v »Marrac qu mislil kaj takega!"
Nato jo je mahoma obšla no va skrb..Pomislila je:44(V-zdaj;šnjo, naj bi ga gospa grofica le tudi grofica privoli..." Walewska mrl osi no sprejeli;
Odslovila je Mareta z običaj- okoli treh, ker irnn zanjo uovi-no ljubeznivostjo: "Da t*vide-;eo od njegovega -veličanstva, nja drevi, ljubi vojvoda. In naj-j Ko se je |»o volji vdajal ru-pri srčne jse Bassanski."
bi jeni obraz sta presenetila Fouclieja, ki ga je poznal kot
Ura še ni bila enajst. Maret bi se bil lahko takoj peljal v Honssavevo ulico. I\o je jra sedel v voz, je ukazal kočijažn, naj ustavn najprej pri njegovi hiši. Koj»rnel je, da bi vide! svojo ženo, eno najlepših its najbolj češčenih go>pa pri dvo ru, ki jo je tudi sam oboževal,
Jieo pismo, v katerem se je iz t odkritosrčnega moža, čigar «>d previdnosti zadovoljil s pro- p ustij i va neprevidnost mu je
bila že mnogokrat pripomogla do dragocenih novic. Izgovoril se je, da ima nujne opravke, in — ta čas, ko je Maret «» stal pri višjem kaneelarju, da dokonča svoje poiočilo — v dir |n»'lal eiieira ovojih «»pia\ nikov v Malmai>on, naj obvesti Piearda.
Lakeja Pioarda je bil Foii-ehe pred tremi h ti spravil k Jožefini, da bi gledal, vlekel na uho in neutegoma sporoči) po-iH-ijskemu ministrstvu v s e, kar zve ali opazi takega, da bi ga utegnilo zanimati.
ti, da bi se uprla cesarjevi nujčeprav jo l<4 hladno sprejem.? ni (želji, ki ji hoče /e vaše veli- M» «J>K<>vo oboževanje. Niti čanstvo ustreči."	j zbuditi se je ui upal, ko je ob
.»■'•zori dospel v Pariz in se doma preoblekel.
44 Zdaj greste k a ji, kaj ne Presenečen nad tem neposrednim vprašanjem, se je Maret obotavljal, nazadnje je pa ven darle pritrdilDa, madame. "
pozdrave gospe ;do*ti, da je jm> jietili mesecih ločitve spet pritiskal svojo za peljivo vojvodi i njo na srce, jc imel njegov ljubeznivi tovariš, gospod Fouehe, vojvoda otrantski — k ga pri iineno van ji h dne 15. avgusta prav ta
ko niso bili }iozabilž — pov>eu> druj^jieno zaibavo.
Ko >o i?a l»ili tiikoj po M,-ret oveni prihodu v Pariz po-klieal h Cainbaeeresu, da je zvedel Napoleonove ukaze, ko likor so zadevali njegovo ministrstvo, mu državni tajnik ui zatajil — čemu bi mu tudi f — da je namenjen k cesarici. N.i-ineiia svojega obiska pa ni izdal nit i 7. l»e>edieo. Njegova velika udržaiiost iu njegov zaskr
Uspeli s ecsarieo ga je zapt» ljal, da je manj resno gledal na svoj obisk pri grofici.
Ali bo odobrila poljska lepo lica Napoleonov načrt -' \%e >a-nje velikega Bonaparta so odvisne od trga. K;ij če Marija Walewska zavrne Napoleonovega odposlanea * — 0'itajte ta zanimivi zgodovinski roman dalje v prihodnji prilogi.
s|>oznaIo je, da ni izvedljiva."
"In?" —
"Cesar misli, da se sme zanesti na vašo vdnnost in vaše razumevanje, ter vas prosi, da bi privolili v dozdevno nosečnost, kajti otrok naj velja v o-čeh ljudi za pravega otroka vašega veličanstva s cesarjem."
Vse to je bil izgovoril zelo hitro, ne da'bi se upal pogledati Jožefini v oči. Ko je umolknil, je globoko vzdihnila... Tako, za to je šlo!. . . Torej vendar ni bilo tisto, kar je pričakovala. . . Ne ločitev! . . . Naj bi bila zahteva še tako hu da in poniževalna, v dno duše je vendar ni ranila. £»e več: takoj je spoznal-a, da mora ta re šitev za zmerom utrditi njen položaj. Za njenega sina Ev-gena je sicer pomenila izgubo prestola... »Prav; enako pa tudi za njene smrtne sovražnike, člane rodbine Bonaparte. V žrtev, ki jo je Napoleon ter jal od nje, je mogla privoliti— in je tudi hotela.
Ker je molčala, je sedel Maret kakor na žerjavici ter iskal možnosti, kako bi se poslovil.
4 4 Vaše veličanstvo mora tako važno odločitev šele premisliti: Prosiim torej za odlog, in če smem, se d rev i vrnem j>o u-kaze vašega veličanstva. Mislim, tla bi bilo odveč, če bi o-pozoril vaše veličanstvo, da' terja ta važna »adeva kar naj * popolnejšo molčečnost, in tudi na to, da je silno nujna. Kajti,
pa
gnjenje in prijateljstvo, sem srečna."
44Vaše veličanstvo se laibke povsem zanese na cesarjevo nežno naklonjenost. Pregloboka jo, da bi mogla kdaj ugasniti."
KNJIGE
I'M	A-Ju.', tti^fv:
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
^ i
V zalogi iniamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939: Kdor jih hoče naročite, naj pošlje:

35-
IJCTOftNJ.V ZBlkKA V8RBUJE 8LEDEČE KNJIGE:
TRETJI ROD: Poveš t «
Spisal LOJZE ZUPAN C
VEČNE VEZI: Povesta
Spisal DR. IVO SORLI
KARAD26R2EVCI: Zgodovina
Spisal: J. OROŽEN
VODNIKOVA PRATIKA
C4'KNflGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA"
^ : : : NEW YORK, N. ¥.
nanj. I)a mi le ohrani svoje na-i.lko se Vaše veličanstvo soglaša s predlogom, tedaj je cesarjeva želja, da pridete neutegoma k njemu in se z njim dogo-voitite o pddrobnostih izvedbe. V tem primeru mi bo čast spremljati vaše veličanstvo."
Vstal je bil. Toda cesarica ga je prosila, naj spet sede. 4'Ostanite, dragi vojvoda. No beUega premišljevanja ni treba, ako gre za to, da ustrežem cesarjevi želji. Dasi me stane neizmerno mnogo in da§i, kar mi gotovo verjamete, bridko občutim udarec, se vendar ne moWj| obOtkvijati. Hočem Napoleonovo srečo, veličino njegovega gospostva in mir Francije; in če si po tej* pot i «e za gotovim njegovo hvaležnost, mi'pač ne bo pretežko."
Mare* se je priklonil/ Ves vesel je bil, da mu je šla1 -stvar laže izpod rok, kot je mi-fclil.
"DorOjite, madame, da izrazim vašemu veličanstvu svoje najgloblje občudovanje do toli plemenitega mišljenja. Sifcer moram reči, da cesar kaj drugega nj pričakoval, a vendar vam lahko zatrdim njegovo najglobljo hvaležnost."
Jožefina se mu je z nasme Ijfcttt: zaWf«fl}la, jfi*o
m toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK.
Harryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125
Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPBJA. Spisal Bnlver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Poin-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega 44čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda.
Cena ......................$1.25
t
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znaua iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) 44Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
radovednosti za^Šla v nepoznano živ-ljenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih- Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$150
OGENJ. Spisal Henry Barbnsse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov
sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
Jaklič. (20S strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 44čarov-nic,,, ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena......................$1.00
kaj takega kot je 44Ogenj. Cena .....................$1.00
iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mog^l napisati &QMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
i™; f^«™ w -	»	don (432 strani.) Ena najbolj za- (1g4 strani.) Povest je prevedena
nimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Jtaa................... VJ0
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške l	^o ostal v spominu sle-
heracmu, ki gA Trečital. Pregelj je mojster sloga in je«*.*, ^rižttrrt-jo ga med najboljše sodobne sloven-
ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNUL. apnmi Anion Navačan
buje knjiga še nekaj krajših črtic Cena ......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego-
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$150
iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-borisa. 0246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi Je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
il< uiav uiu uc f>auaiaja <1U "Jtg"-	♦tttt tm, j _	,v
drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVL Spi- ZIVI Vf1 Spisal Ivan Maticič. (411
vimi
navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter BOhinc. (160 strani.) Rokovnjaei na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Or o ga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih ''Ifcokbvnjačev" svojevrstna^ v slovenski književnosti. Cena ........................55c.
sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nšoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
$1.50
strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga ho kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00
Cena
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po-
vanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. Cena......................$i.Q0
POD SVOBODNIM SOLNOBM. Spisal Frane S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov j« to najboljši zgodovinski roman. 0~
pisuje življenje starih Sloveneov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zanesla: pot v Bi- finski. (151 strani.) Naš najboljši nI M. Rider Haggard. (383 strani.)
humorist je zferal v tej knjižici nekaj ^ Delo, ki zavroma odlično mesto v Črtic, ki so tafa>,ljobke in prisrčne, svetovni literaturi. Napeto do skraj-da čitatelj ob čitanju zares uživa. nosti. Čitatelj bo roman z užitkom Posebno zgodba o Cofizlju je na- ph»čital od začetka do konca, ravnost klasična. Cena .... $SL.00 Cena................. $150
zane, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
L A 8 NA B O D A"—New York
New York, MarcK 16. 1939
' SLOVENK! '(YUGOSLAV! BXTLY
Kratka Dnevna Zgodba
Andrejančev Tone
Mladostni spomini najstarejšega fanta
v Poljanski dolini.
ZVESTA SLUŽABNICA
Nadaljevanje
PIŠE JOHN BATH'H
I*«. uit«»u j«* bila mlada. * la'* j«* v.a Nanou .najl jirbše o-Ko j«- v veliknH iialivu prvičIpravilo. S kakšno )Htl»ožnor-t jo pi tt.pila liUui piag, ji ni bilo|itt s | m šlo vali ji «n snaži in lešei uiti cel »h trnmj-i let. V ile*- a>j**gove čevlje! I.aii pa ji ni-iii loki jc pogumno nosila svo-jn ue |*og|edn. In Nanou je |o tr«iiii> | »o vezano culico /. oh-1 sk lomna. Tudi ona si ne želi leko, » l»-viri je držala |M*d<<d njega miče-ar razen malo
]ui/tliilM< lol-to go-. katero r-o l lerptCMovi |M>luli imivrb ICO-fpodarjeol llei'piiisovi ho namreč imeli Milen hčera in Nam u je bila najmlajša nuni njimi. Km jo je videla hišna go-podarila. je rekla:
"Dobro, naj "Ih». Vzamem t«- na )M»-ku*njo. Pomagala ImiŠ M hI i ji pri delu.**
Hiša j«- stala tri milje oil držav ne e«Mc. Tako daleč je 1110-rnla u*w»iti N.nnou živila in za-v< je j m blatu. V začetfku -se ji je z delo, da ima noge iz ♦ Vinica. |mimiIiih> še, ko j! je da-•ala Mflija napotke za mIužIh).
-ak ZiH*etok v novi službi je u /aJk. Pa prepustimo be.*.-d o o tem kar vniku »tare drn-
lirnpa in zidane volje. Kadar /.asi i-i njegov k« »rak, | »ostane in nagne glavo. Casili ji Jean luilkloni trohico ]Mizorno«li itn jo vpraša: "Nu, kako je kaj, Nanou!"
Nanou je pa v«— dan neiz-mer srečna.
Toda leta ln-že, ot roei do-raščajo. Nation ni več deklica v trinajstem letu. Razvila .se je V dekle. Se vedno je v svoji prvi službi. Z>!aj ji zaupajo še druga dola. Tako emo na primer krpati nogavice za .I<a na in pometati njegovo solni. A tudi za njegove kravate skr-'ji rn i'ia njegovo obleko pazi bolj kakor za fcvqjo lastnici — Njegova hiša -e ji zdi važnejša
j -Nikdar, kadar sem bil ju/, med čitanjem pa zraven. ( e je prišlo kje do sp«»
zine, kamor >o zapisovale go-1« »d njenega doma. Srečna je
i* podi nje »večer pri svetilki • »Tatke in vtise minulega dne.
>1i:, ki se KKMinša na Nanou, jt drugače neva/no. in se gla-i:
"Dane- ji- -topila pri nas v . Iu / bo llerpiifcsovit \itrion. Ima j Menično svetle !JW-e "m rdeča lila, »posejana s .sončnimi |>ega-mi. V 'primeri * marljivo Me-lijo je kmeitičiea nespretna toda delavna iti napravlja vtis *h -ttojne in poštene ženske.*'
Pot i adva jset "trasi dalje — na cviitno nedeljo, ko je slana pomorila l»r*Wkvin«i cvetje — ♦icli-ži marljiva «_ro-f*»din ja v dnevn«k opombo, da je Nanou razl ila mnogo itosodja. Na-J za'I®je ji je padel na tla lonec z juho. Potim sledi razmišljanj*
"A«i naj jo obdržim pri hiši <*ili m-? Kadar stori kaj !iaro-l.e, joče kakor *|»»k«Hiia Maurda-j l; na.'*
A zdi se, da >e vsaka reč unese, kajti kmalu najdemo v dnevniku zapisano. da se je Nanou "naredila.** <Jos(»odiiija pitznava njene vrline in zdaj ]»o-tmne zanimiva tudi za nas.
Nanou že ve, kaj jo drži pri hiši. Ta skrivnost ostane ne-jasnjena celo hišni gospodi* nji, ko beleži .svoje opazke v rodbinski dnevnik in zapiše, da *e Nanou vsa prevzeta od nje-?u ga vnuka, petna jst in |m>I let starega mladiča,-ki hodi v gimnazijo. Njegov gla> jo opa-ja. Kadar ,-e fant vrne iz Šole
domov, se obličje male služki-j medtem cigareto in ko se snie-lije namah zja-ni. Prenedolž- jet.-kozi zobe, sprcletnva Nanou na je še, da je od zaljubljenosti po-eben drget. .lean pravi: zardela v obraz. fVUi zastrmi ".Vidiš Nanou, te povest ice vanj z odprtimi u<sti.	o živalih imenujemo basni.
Pročital ti boni ono. (Jla^i se: Volk in jagnje.** Nanou po-
sluša basen,
s« ji nekaj zamegli pred očmi ra, pravi Tone, "sem jaz dvi-in na koncu vzdihne:	j gnil roko in naši fantje so od
"Oh, to u-hogo jagnje!" ;jenjali, hribovski so pa bili ve-Ok-iio je odprto. Lepo jc zti- seli. Daji so še za par litrov, naj, po svežem zraku letajo ki >o ga spili na moje zdravje, lastovke. Nanou nagne glavo, da sem posredoval.** toda samo za trenutek, vendar Tu še danes vedo povedati dovolj, da se njene o«" i .-rečajo tisti, ki so ft »i I i fantje ob Tone-z Jeanovimi. Zdi >e ji ž«', tla!tovem času, da Tone ni bil za
Jean nekako težko brzda svoje
olčutke. Toda nenadoma Jean
pretepe. Še eelo stari Peresu t i je dejal, da ima v njegovi go-
/apre knjigo i/ katere ji je či-j stilni rajši Toneta, kot pa p ji tal basen in >e z urno kretnjo žandaijcv. Ker kadar so pri-
1
v njegovem z.v.jenju. M-.kuh<i; jai»olčnega zavitka do je vi< ta ra> pri hiši. In|wV»stiie pečenke se ji vse po-
na svoj |M»eb«'ii eačiu. Niti ne \ praša <la bi ji zvišali plačo. Pametna je in uživa v skritem ve-elju, katerega drugi v hiši Ue -hiti jo.
Potem pride dan, ko napravi Jean maturo. Odi'de k vojakom ,odsluži svoj rok in se vrne domov. To so kamni-mej Kliki v njegovem življenju. Na nou
kakšna radest jo pn šine neke-' ua dne, ko jo go^|s»d Jean pokliče v >vojo osbo ter jo pozove. n;y mu |N»uwiga «»bri-at' prah z mjegovih kniiir . . .
"Nanou." ju o)«ozarj:i Jean, "pro-im te, ravnaj previ lm> s knjigami. Zii)Minmi -i, <]a knji-g* raso kožice ali pukrivače. Obri-i prah z njih z angelskimi rokiiuii.**
In Jean ji «-am p<»«laja k.;iji-g<> za knjigo, nekatere so veza-' e, «1 ruge ^ broširane. Nanou vzaun vsako rahlo v svoje roke, jo obriše in jioloži, kamor ukaže Jean. Pri tem pa v mi--li ohžalu.je, da je sama tako nevedna. Jeali ~e ji zdi ^i'«*di tknjiu: kakor kralj, ki razpola ga /. ogromnim hoga-tvom in z Inigastvom. Z žalostjo ugotovi, da zija mod njo in Jeanom velikanski prepad. ('i^z nekaj ča-a skoči s .-tola i i zakliče: "Odmor!" Potem pavabi Nanou, naj stopi bliž<% da bosta gledala slike, (iledatn slike in Nanou srečuje mane živali iz svojih mladih dni. Jean kadi
pomladi po čehi. Prepon leten je, da bi zagrešil neumno-1. Rnjši reče:
"Zdaj pa zo>|H*t ma delo!"
Za Nanou ima ti.rej življenje .svoj določen tek. določen cilj. "N?koli se ne bo omožila » fantom iz domače va-i, čeprav jo mnogi oblotaya jo in ji (Mrnujajo. • Iri ko .se Jeaji p I« t pozneje (»ženi, jnoli NanoJU zanj ter ni niti najilianj lj)il>r>-siimna n;i n,ft'ir«vn žsnd. Na-sprot no. zadi.šeenje dobi. Me-lija >e je s svojimi dva in s<»-d< niNlesetimi leti umaknila za-lužejii pokoj in kuhanje s<» v hiši zdaj t »overi I i Nanou. Za-•dnžila l»i celo, da ji zvišajo ]>la-čo, kar bi tudi dosegla, če bi za to prosila( kajti givtm IVija
šli ti, se je vselej vnel med fanti pretep. (V pa je bil Tone zraven, je bilo drugače. On je znal vplivati na fante, in jim dopovedati, kako neumno se je mrziti in pretepati mod seboj, ker s tem si ničesar ne pridobi. Pri domačih, je navadno Še večje sovraštvo, pri tujcih pa zaničevanje; K tem pa vštejejo .V tiste, ki ni -o zakrivili ničesar. Koncem vsega, |hi je še umazana ceia dolina.
nesli, tudi niso večkrat plesali kot na ti.sto, za katero se godcem 'plačali ali dali v "gosli**.
"Ta navada je še iz starih časov, ko se je igralo samo na gosli in bas. Tedaj ni bilo dovoljeno plesati drugem kot tistemu, ki je godcem plačal za vižo, katero je naročil."
Tako je t udi Agata, ki jo Tavčar omenja v svoji "Kroniki", plesala na plesišču pod Tičnikom - svojim zaročencem.
Danes se navadno ne drže teh predpisov. Najrajši tisti godcem najmanj dajo, ki največ plešejo. Kar godci tudi do bro opazujejo.
Gotovo da Tone ni bil pri teli, ker plesal je le po enkrat in se tudi godcem zato oddolžil. Razume se pa pri tem, da tistih, ki so za mizo sedeli in pridno praznili sklede in gla-že se te pristojbine niso tikale.
Na vsaki veselici je pa bila tudi v kotu pri goden ali v kc-
Naročniki!
1'uile na ŠTEVILKE polet aastova, ki paneolj« <l»n in t ret i« pn leto, Ma| Tn» nr*toin« seleče.
3.10.39
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 10. marca I 93^
Poči ji te pravntaMio, Al opomiuov.
■ prihranite ofpntrrba« M« pn*IJ«nJ>
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
( i kakemu drugemu, če so ga našli na lestvi. Nir%o lestvo le
Luščiti grah ali prati srajKM* In nogavice za "gospoda I va-
njo vas ali faro "na korajžo'*. Fantje so bili tudi včasih su rovine. Toda, kadar je bil zra ven Tone, se ni nič hudega zgodilo.
ie na vso moč zadovoljna ž n:o.j Pripomnim pa tudi, da so ln-Nanou se ie temeljito izučila li dolinski fantje ob Tonetovem času složni in se niso sovražili med seboj. Pa če tudi sreči. Tudi kot kuharica je na j so našli eden drugega na lc-svojem mestu.	I stvi pod oknom kakega dekle-
I,, pozneje odi le Nanou z! ni bilo dosti za to. Gorje psi Jeanom v Pariz. Leta mim vaj*., mladost >e )>oslovila,| roke >o ji raziKikane, oJn-az sprnlmakiiili, ampak še neusmi-košeen, svežina, ki jo je pri. ie-,	Pretepli fanta, če se mu
•da od IIorpin»ovih. ko je Ma., ni 'posrečilo zbežati. Ali pa če ,topila -lužbo, je bolj spominzasačili pri dekletu, pri kaki r deistvo Ostala oa ie š.dkaterem je revež moral preti vn I no (m
ca, ki jo imajo vsi za vzorno gospodin#pko pomočnico. I)o-bri i^osjwwI Jean, ki ima na se-n-<-ili sive lase, je že oče treh dečkov. Najstarejšenrn med njimi bo kmalu dvajset let. In zgodi m*, da 'nekega I ne hišna nagovori kuharico:
" I,ep gospod je to .
Nanou se ta opazka malo, pa odvrne :
"Nu, lep je ree, to briga. Videla lepših moških. Na s po la Jeana. V teh
zdi
za
pa kaj vas -eni mnogo primer go-letih je
bil on še v^e nekaj drugega. Nobeden iziiued otrok ne bo dosegel oč<ta.**
Toda o jej! Kmalu bi se za-klepotala. "Poj*lite na delo — jaz moram pogledati, kaj <1* lajo zrezki, kajti če se pri smodijo, bo to prvič v moji p«t in tridesetletni službi . . ."
REŠEVANJE VELIKEGA LETALA PAN-AMERISKE PROGE
Prišlo pa je včasih, do kaj hinji prodajalka "ta malga hujšega, kadar so šli v sosed- kruha'* z jerbasom. Ta kruli so
kujKivala dekleta svojim fantom, če so se pri plesu dobro odrezali, za cigare ali viržinke je pa navadno pre.-krbel gostilničar, katere so tudi imele pr• leg lecnatih src svoj pomen.
Dekletu je bilo tedaj mnogo na tem, kako se je njen fant z vi rž ink o v untih in lecnatim srcem, zavitim v svilen robec ali lepi škatlji postavljal.
Leenata srca so bila lepo na-štikana in s prilepljenim verzom, da je fantu kar srce šče-getalo.
Tone pravi, da je imel en krat polno skrinjo, na kateri sem sedel — ta malga kruha in pol predala viržink.
"Kam si pa potem mogei spraviti vse to, sem ga vprašal
"Večino sem razdal otrokom. Najprej sem pokrov o-brisal, kamor sem tudi verze prilepil."
Ker mu nisem hotel verjeti, je odprl skrinjo, in res sem videl stare obrise in cele vr-de verzov, ki pa se ne dajo več razbrati.
Nekoč, mi j«* rekel, je dobil za svoj god od dekleta, ki je malo gledalo za njim, kolač ali lectnato torto, ki je bila vsa okrašena z zlatimi in srebrnimi penami. Okrog so bili na-taknjeni tolarji v sredini pa šop :>5 viržink. Seveda tudi primernega verza ni manjkalo. — Večkrat pa je dobival od deklet za nameček, kar je bilo navjvdno le predpustom po 5, 10 in nekoč oil neke gospodične, ki mu je odrinila celo 50 fl. Čudil sem se temu, toda on
*jstvo. Ostala pa je še Ka^rem
m .-žrtvoval na služabni-i11	V<M" ,hll> ih}'
mači fantje so oblegali hišo in
tudi večkrat notri vlomili. Prestrašeno dekle je sicer čuvalo še bolj prestrašenega njenega fanta ali ljubčka, kakor ga je moglo v njeni iznajdljivosti. Vendar naposled, ga je tudi moralo, kot nekdaj tista Trška, odnesti v košu s perilom na potok.
Med domačimi, kot omenja, ni prišlo nikdar do pretepov, . vendar če je prišlo do kakega I nesoglasja, so se navadno o-klofutali med seboj. Tudi do ihugili so bili obzirni. Nikdar se niso posluževali kola ali noža, da bi s tem reševali svoje razprtije, kot to še beremo, da je po drugih krajih v navadi, kjer še celo oženjeni moški pritisnejo zraven.
"Prepustne veselice, so p^ bile tudi "špendljive" posebno za take, ki so se radi vrtili. Treba je bilo dajati v "gosli", in tisti, ki >o se radi malo po-
lni je zagotavljal, da je resni-|ca.
I Pojasnjeval mi je, da je to vse znesel po gostilnah in dal za pijačo domačim fantom. !)eklctom je bilo le na tem, tla ^ o prisluškovale govorican«, kako se je ta ali oni fant na katerega so mislile, v družbi postavil. Ker se same niso upale v družbo, jih je zadovoljilo na ta način.
"Bil sem pa tudi fant!" je dregnil s palico ob tla. "Ni bi lo dekleta v dolini, da se mi bi ne bila oglasila. Pri tem naj se pa tudi ne misli o meni kaj slabega. Ohrajtali so me tedaj vsi ljudje, ne le dekleta."
■Pri tem pa nisem mogel kaj. da ne bi ga bil vprašal, da če j° JV.on pri njegovem " fantova n ju" kateri'krat skupil oziroma moral bežati ■
"Ne nikdar."
In če je on kdaj katerega na-brisal
"Nekoč sem se peljal s ko-leselnom v sosednjo vas, kjer je bil ravno semenj ali žegna-nje. Domači fantje so me po strani pogledali, ker bali so se za svoja dekleta. Tedaj mi je eden izmed njih odrezal vajeti pri konju, ki sem ga z njimi imel privezanega za plot. Opazil sem to pravočasno, ter priložil dotičnemu par toplih okrog ušes, da se je kar zvalil po tleh. Ko se j«' pobral je rekel: "Tone, prav si storil, zaslužil selil."
Ob neki drugi priliki je Šel Tone ponoči v drugo sosednjo vas k dekletu, ki je malo gledalo za njim. Ko je bil pod o-knom na lestvi, je opazil za seboj na drevesu nekoga, ki je oči vidno vohal za njim. Tone je urno skočil z lestve, potegnil ilotičnika za noge na tla ter mu jih pričel naštevati od vseh strani, tako, da se je ogle duh komaj pobral in jo uevrl kar so ga nesle noge,, in niti ni imel časa povedati, če je dobil dovolj ali ne.
'Nadaljevala sva pogovor. Ponudil sem mu, naj še nabaše, d& ne bo samega pepela stresa I po sebi. Nabaše kot sem tudi jaz, in prižgala sva in zakadila, da skoraj drug drugega nisva videla. Oglasila se je pa nekje godba kolednikov, i*i zdelo se mi je, da Tone opušča svoj dim in dela z nogo po njih taktu. Namignil sem mu, naj še potegne iz steklenice, ki je stala poleg mene na skrinji. Dejal je, da bo nazadnje. Skle
nil sem, da začneva kako je bi lo z njim pri vojakih, kar je vedno rad pripovedoval.
Leta 1H80, so Toneta vzeli k vojakom, in ker se je razumel na kuhinjske zadeve. Po tako imenovani " rekrutabrilitungi *' so ga poslali v kompanijsko kuhinjo. S fantova njem do tedaj Ae ni imel veliko skušnje, pač pa ker je bil za v be r in postaven fant, so že dekleta gledala za njim, posebno še, ko je bil v vojaški suknji. Prihajalo so k njemu na obisk in dostikrat prinesle kako malenkost za "kolače". Ni mu manjkalo viržink in lectnatili src, in tudi ne denarja, ker bile so poti vtisom, da se fantom pri vor jakih sila slabo godi.
"Nekoč,*' pravi Tone, "se je oglasil zunaj zvonec, ko sem r^vno knedeljne priporavljal za kosilo.**
Ves močnat hiti s kuhav-nico pogledat, kdo je. Pred vrati je stala mačeha, ki ga je jo-kaje prosila, da naj ji odpusti ker se je poročila z njegovim očetom. Prinesla mu je polno košaro lecta in viržink ter dala še en križa v tolar za "povrh'*.
Tone ji je seveda to odpustil, ker mu je oče že poprej pisal, da se bo morai oženiti, ker sam ne more dela doma zmago vati, da se naj ne l»oji, ker ^runt bo itak njegov.
Kadar je imel Tone kak obisk v kasarni, se je vselej ka jdilo in dišalo po vržinkah, po-S sebno pa še tedaj, ko so še kue-deljni ostajali. Tone je vselej vse razdal posebno med domače, če jih je bilo kaj pri koin-paniji. Vsled tegu so ga zeio ohrajtali. Z denarjem -o pa mahnili k "Figoveu", kjer so pili in nazdravljali obiskovalkam, in želeli, da bi le večkrat prišle na obisk.
Že za prvo Veliko noč je Tone prišel z drugimi fanti, ki so tu*li cesarja služili, na "ur-laub". Zopet se je postavil, ktr je bil v vojaški suknji, to je v lepo zlikani uniformi. To so zopet imele dekleta, da so se spogledovale med seboj, katera bo prva, ki bo z njo govoril. Toda Tone se je držal, kot da bi vsega tega ne videl.
"Pri vojakih," pravi, "sem se dobro obnašal, da so hoteli iz mene napraviti koprola.*'
Tone se je pa temu uprl, češ, "kaj bom jaz še druge sekira!, ki so reveži kot sem jaz."
Nadaljevanje v četrtek.
ki »a je tekom silnega viharja prevrnilo v pristanišču Sau Juan mTPorto Bico.
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal ** Jurčičevem duhu. Svojj slog je zna» tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena ..................$i.Q0
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI.
Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt.** Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLSOPATRA. Spisal Rider Hagard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzilano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45
KRI&T0F DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
M v-
» 1: . i-:
"O L X H niODT-lTifTai
■ j
New York, March 1'6,'l 939
HliOVENH XTUQOBLXV7 DAILY
Ljubezen - •
nikdar ne ugasn
ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA*' PRIREDIL I.
23 —-
Iz slovenskih naselbin
ŠTIRIDESET LET ŽE ČITA "G. N."
To je moj prvi dopis, a'ko JukU>. 1'oieg nas je bil ludi ravno sem eitateljica lega li- i»a> prijaioij, .Jonai i'emo to-»ta že nu-d 40 let. Prv.h par mazov »z _t'<nj;ui \>a njegova let, ko .smo bili še v doma v Unmiia, |ui se neKaj n.u^u
Hans ji pove, da je na-šel skrivni predal v pihalni mizi svojega očeta ter sliko in pisma. Pri tem ji ponudi Evino sliko. Z velikim sočutjem gleda Flavija sliko, nato pa ji Hans izroči še pisma.
"Beri jiJi, Flavija, kajti ne »boš ji«h brala s hladno radovednostjo, teiicvrč z gorki-m sočutjem boš gledala na to spo- ■ ...	.	.
. ,	,	i. . m •	- 4 • • ' i„ aneje so sli v Ameriko moj moz
»očilo že <lav^o mmulega trpljenja. Mojega oeeta >i imela .	.._.„_ , , . J.
rada in mojo mater visoko ripošitovala navzlic njeni nesrečni grob<»H(tit katero pa Jkjš .sedaj razumiela.
Poljanah nad Škof jo Loko,' pri jat*, i jev. Ufoiiikali so me smo doJ)ili list pri sosedu, Lov- namreč nepričakovano in se renc Uuzelu. po domače Erjav-, zoran v temni *m>oi. Ko me Hu ou, ikattri je imel dva sinova'dolfova ItčeiUa prupehje v tem-
v Ameriki, ki sla mu ga pošiljala. Njegov sin Janez še živi na Avalla, Pa., Lovrenc pa je že pre l več leti miri l. Po-
ln dva sinova, kateri so mi naročili (ilius Naroda naravnost iz tiskarne na moj dom. Pni
Flavija bere pisma v i*tem redu, kot juh je bral Hans in 0 „	[
,	J ...	. t	, , i.-"2o leti sem se na se sama rzse-
h prnbere, so ji oči solzne. Nanj se ozre s pogledom, ki,	. 1 .	.
, .	»,».., i x	Ida % mlajšima sinovoma, tako
ko jih
p:a zA lene obenem dobrodejno in bolestno.
"Sedaj veva, H>ins, zakaj je bila noja mati tako tuja in mrzla proti tvojemu očetu. Toda nekaj mi je še vedno ne-jazumljivo." "Kaj pa, Flavija?"
"Zaikaj tudi do tebe ni bila ljubezniva."
Hans «i z roko pogladi čelo.
"Kdo more rešiti uganke tako zelo ponižane ženske duše. Mogoče me zato ni ljubila, ker je zaradi mene nnorala ostati ,»ri mojem očetu. Saj piše, da ramo zaradi mene ni mojemu očetu hotela »dati ^vobede.*'
Flavija zmaje z glaAo. .
Ne. srčnih zagont tk ni mogoče rešiti. Uboga teta Eleo-nora. kolikokrat ji je moralo biti srce težko. In kako je navzlic \>emu ljubila tvojega očeta, to smo videli po njegovi smrti. Samo preponoMia je bila, da bi mu pokazala svojo ljubezen. Vm to mo rem razumeti kjer Ijnbecen ni vračana
mlajšima sinovoma, tak« da je bila naša cela družina v Ameriki, nekaj časa v Brough-ton. Pa., nekaj čar*a pa na West Allis, Wis. Od t i-.tega časa naprej srm pa sama naročnica na list, katerega še večino z veseljem čitam.
Pre<l petnajst i n i i leti mi if LNiarl mulj mož v Brouirhton Pa. IN* njegovi smrti smo se v-i -skupaj naselila na \Ves4 Al-lir*, Wis. S« daj <mo tukaj: uir. 4 sinovi in ena luči. 1S vnukov Hn vnukinj ter njih soproge, težko je ljubiti tam, Vsi živimo v wrstalliski naselbini.
Zadnje Flavijine besede pridejo tiho in n<*za-ve lno skozi (j|aiS Xarc la se mi posebno njune ustnice. X»*kaj je bilo v teh 1*-^edah, kar ga pn budi Popade, ker ipitna^a Keržetove
članke in pa Zgagovo kol<»n<
Trnli m
Koliko je
Mosroče
rad:i čitam Hatičev** ni omazeve dopise, ki so jako
zanimivi. PoshImio s*1 nam do-pade ko Balič opisuj* spomine Aru In jaiHM.vega Toneta, ki ga dobro poznam še iz mladih let. On .h* I«- 2 I« ti mlajši od mene. Bil je fHivsod kakor huda ura, ter jako priljubi jem. Tone je in te starosti kakor je bil moj •mož. Skupaj sta fantovala. Tonetov brat .Janez je bil par let Mila ni < .<I ni«*i»:' X" v -»i č" še živi ali n<*. Bil jc p*-<«.I 57 leti meni in mo>emu možu
V
sent-tili
Ivana Oblak ter ltf vnukov in m •uj.ini, k;nkor tudi njih soprogi*, ter soprog moje hčere.
i i zainišl jenosti. Radovedno jo pogleda.
"Flavija. to »veni skom ta ko. kot bi govorila iz izkušnje,' pravi v notni ru. .
Flavija >e zgane, toda t a'ko j ro vzravna.
44Kako naj bi? Prav nobene izkušnje ni treba, da *o človek razume. Prosim, daj mi še enkrat sliko Eve Wemerjeve."
llan> ji da sliko in Flavija se zatopi v njene jasne poteze.
44To ni -lika brezvestne grešniee. Hans. Tudi ta žena je morala mnogo trpet«."
"In obe ste trpeli po krivdi mojega očeta, moral v zavesti te^» sam trpeti!"
Flavija prikima.
Tudi ves njegov značaj poznam sedaj lK>ljše je iziixwl v-«4i treh trfM'1 največ, ker je bil kriv."
X«*kaj čara oba molčita. Flavija molče strmi pre*I se, Hans pa glola v njen obraz, kot da bi moral premotriti vsako
.»jegovo |iot<7.o. Shdnjič pa se zdrami, in sliko ter pitna yn tovariša ko <mo imeli svat-d« nev;ep. Nato Pa pravi:	, bo Sevala, da tudi Toneta
t4S*daj pa bova govorila o čem drugem, Havija. kar mi nJ im,njkalo na svati*'. l»o>ebno leži na srcu. (ir*1 za mojo zaroko s Štefko Mareno."j
Flavija, čeitudi fc je zelo obvladala, se lahno zgane in nje- ^ solnito zv<čer so me prone ustnic«1 stanejo kot v tokwti. Ml kmalu >e zop*-t	>iuovi, hči c4)vlada.
*'Kaj imaš povedati, Haiv?"
44 Ves, da se pred enim letom ne morem poročiti kot sem obljubil svoji matter*. Tako se ne bom poročil pred aprilom prihodnjega leta. Štefka je seveda zaradi tega v zelo težavnem položaju. Zaradi svoj*« matere s^ein poroko ž njo vedno odlašal, sedaj pa naju zopet loči eno leto. Štefka je, kar mi je zelo všeč, sita gledališča in svoje pogodbe ni več obnovila. Xoncem maja >e bo tedaj za vedno poslovila od gledališča in malo prej se bova javno zaročila, da bo fctefkino stališče v javnosti zagotovljeno. Ker nima premoženja, bom seveda za njo kot svojo nevesto skrbel m tako som oklenil, da se bo, kakorhitro bo razvejano svoje pogodbe, preselila tu-sem."
Vsled zadušenega nemira Flavija zelo prebledi, toda lie izda ničesar, kar je -pri tem odkritju občutila.
44T*vlaj bo prišla proti koncu maja, ali pa začetkom junija."
4'Da, Flavija, in ml tebe bi raid izvedel, ako ti bo to kaj neprijetno."
"Toda Hans, saj je to vendar tvoja hiša."
"Gotovo, toda ne bi te rad pripravil v mučen položit j. Povej mi, če se moreš sprijazniti z nwslijo, da boš tukaj živela s Štefko do najine poroke. Sicer je popolnoma drugačna kot ti, ni tako Tosna in skrbna. Poleg tega pa je še gledališka igralka. Ne vem, če si morebiti tudi ti ravno .tako, kot je bila moja mati, sovražna do gledaliških igralk."
Flavija mieje zmaje z glavo, ker je opazila, ka<ko nemirno in vprašujoče jo pogleduje.
"Prav nič ne, Hams; ravno nasprotno, Občudujem vs*\ kar je umetnost. In Štefka Marena je vendar zelo prikup-Ijiva umetnica, čije umetnost me je že pogosto navdušila. OJ kod je prišlo sovraštvo itvoje matere do umetnic, sedaj veva. Prav gotovo je mislila, da je !bila Eva Wernerjeva gledališka igralka, ker je njeno sovraštvo v prvi vršiti veljalo gledališkim igralkam. Jaz pa nisoni tega mišljenja."
Halts se oddahni-.
no sujmj, so lin vsi naiikrat voščili srtčo za moj 82-k tni roj-•sIi .j dan. Pruiesu >o jedače m pijače, tako da smo se potem skupaj izabavali <Jo ranega jutra: Man po siarem, mladi pa ]K) mladem, kiukor se je kateri vedel in znal.
Ker je enkrat že pred mese-cem Batič poročal, da naš Tone ni v najboljšem položaju, so se izrazili vsi navzoči Po-ijanci. da IhmIo enkrat v kratkem |M>segli v žep vsak po par desetič in Ton*tu poslali za pi-ruhe, da bo lahko kupil tobaka in frakcij brinovca za pribolj-šek. Ki r jih je veliko po Ameriki da ga poznajo. pri|X)ročam da tudi drugi ta/ko store in se ga sponiir.ijo z malini pri>pev-
A< 111.
Drugega za enkrat niintam poročati, kakor da se najlepše •zahvalim vsem, (kateri so mi pr\'š|i Čestitat in prinesli darove za moj K2-letni rojstni »lan. /Militi vam tudi vsem.
In bi »dočakali moio starat J ter bi se vam Še boljše godilo, kakor se je m ni, posebno v stari domovini, ko sem imela veMko družino mi ne preveč velik k< s kruha razdeliti med
|itllHHl|||.T,iailtll|||.-|||!llll||||..,|||llll|(||| .|||i 'iiiiiiiiiii*'"iiiaiiiM' 'if!|j|iiiii"iMiimjii»''i'i
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NO\?: PR KO LEDNE Z E MI E-VI DE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene po-ieg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ l.— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane
Zem I je v i d j u gosi o v a n s k i h
BANOVIN
stane Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 4S str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
2Hi West 18th Street New York
25c
lioc
POROKA^VTEHERANU
Iranski prestolonaslednik -e ho oženil s sevstro egiptskega kralja Faruka. Nedavno v Teh«»ranu uradno objavili -|»<; red poročnih svečanosti. Zcnie in nevesta ilospeta 15. aprila z egiptsko kraljico in tremi e giptskimi princesami na jahti j kralja Faruka v južuoi ran.-ko
KKh'1 ANIE
I'AltiMKOV
SHIPPING NEW:«
IS. uiarrM :
KnUJU V (ifUUB lie »le FrniKf v llavrr lil. oiarin:
Kuropn v Hrt-uien 211, uiarra :
Hansa v Ilaiuhurg
23. marca: Charnplain v Havre I
I <»u
-1. ma r«-M :	,
(JiiM-n Mary v '"l»«-rtM.«irg 25. mar«-a: Iti'X v <iein<a
VSEPARNIKE
SLOVENIC PUBL. CO.
Yr«iOSLAV TKAVKO DKIT.
216 W 1Mb St.. New l«rk. N. V
mn r<-» : Krfiut-n ▼ nrcmcn
2!I. marca :
I>>-ut«-lilntj<) v Ilanit'iir;
7 dni do JUGOSLAVIJE
z najhitrejšim parnikom sveta
njo.
Tore i vam še enkrat vsem "ajbpša zt'hvala. ter želim, da . ... - , •bi se v taki družil »i še večkrat , P»stan.s«\ ^br.ur. lam ju o-s*-šli. Powdravljann vse Pohan-1 tl<',a,no Vrifakn iranska vlad i-ce k .ukor tudi vse čilatel je (Jla
Prihodnja odplutja iz New Yorka QUEEN MARY - Mar. 'it — Apr. 7. "il AQUITANIA _ Apr. I. 15. 29 — Maj
BRITANNIC—Marca 18
#
Posebno velikonočna odplutje:
ur KEN MARY24. marca
\ pra-^ijO* /a l»i*zplat-iio knji/iru "Kako tlultiti Vaši' soriMliii(i(* i/ Ktrop«'." ('oizvrtlitr pri \as(-m pa-
roli. iNliitm uKi-iilu /u	|HMlritl»iii>^ti:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(Frank Sak«^r Jr.)	ilG \V. lSlli Siriji,	Ni-w York
CUNARD WHITE STAR
<a Xanwla. .
Mai i h la T)i i»|iš:n-.
Hini|||||^||itlllll||||.||lfiNI!||||-itll!llll|||. i||ll miuiiH' ''luiaui'1 ''inain'1 '''»umu" 'Mu.
t^* Naročite še danes S.
A. Koledar 193Q
za
i* o
flHHlii, (|||lll|||,||.l|tillll||t||.,||Hllli|||hi||tl'
'uma«' ,'«i|„„:iie«ii.ll|,l,|i»uii,1|||M„.!ii||l,
rica s prineesami s teheranski' ^a dvora. V Teheran odpotujejo vsi skupaj s transi ran-ko železnico, v Teheranu pa sprejme visoke goste ter ženina i:i nevesto šah z vso \ lado in v: sokimi dostojanstveniki.
Dne '11. aprila p red poldne bosta ženin in nevesta sprejemala v zirodivnski £oiestan>ki pa lači čestitke iranskih velika-šev, po podile se jima predstavijo posebne tuje misije in
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za 9 2.45	....................Din.
$ 4.75	....................l»iu.
$ 7.00	....................Ditt.
$11.00	....................l»iu.
"To me veneli, Flavija, z 'inoje^a srca si «ni \-aela težak kamen. Torej bi se mo^la odločiti, da -bi živela s ^efko? Odkrito ti priznam, da bi me veselilo, atko bi do nje dobila kak vpliv. Od tebe «e more marsikaj ueiti, kar bo potrebovala kot |>r<*h«tavitelj*wa naše hiše. I.i boš miela potrpljenje in ne! boA takoj nejevoljna, ako ne bo (tako natančna v družabnih obi-Hgih."
Klaviji je, kot bi morala z dvignjenimi rokami prositi: Prihrani mi to, nikar me ne sili, da bi Živela s to žensko — katero zavidam zaradi -tvoje Ijuln^zni. Toda se samo smeje In pravi navidezno mirno:	;
M8ij je *>»1 tudi moj oče umetnik, Han^ in v nafti hi-ši ^o umetniki in umetnice vseth vrst ifi morem ti zagotoviti, .la je med njimi iiuiogo zelo vrednih, četudi se mnogi med " .dr* zuna n j i n obl tk. * *
S21J50 $42.50
100
iSOO 500 Dlu. 1000 Dlu. 2000
V Italijo:
Za f 0.30 9 12-9 2».— $ 67 — 9112.50 $167.—
Lir 100 Ur 200 Uh t>*i*) Ur 1000 Ur liOOO Ur 30UI)
KKR SE CENE SEDAJ HITlt* MENJAJO SO NAVEDENE CK SK IHIhVRŽENE SPKKMKMB1 GOKI ALI DOU
Za Izpim^lU Tcijlh
<C«fmJ navedeno, bodisi v iik ali Urah. dovoljujem Mjto p*c«J«.
NUJNA NAKAZILA IZVKAU-^IKMO PO ( ABI K LETTER ZA PRISTOJBINO 91«—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) ti« W. ltth ST., NEW YORK
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO
::POTNl5KI ODDELEK "GLASA NARODA": 216 West 18th Street	New York, N. Y
diplomatski zlmr. Zv«mVi- I »o v i-li jmliiči velika gostija t'*r v**čji >j»r«'j**in. X (.slednje <lni
1h, vrsta ilnii^ili sor^jfiuov, J-\ aprila l»o inlaua iraa>ka zračna vojna >ila pokazala, k;ij zij... >:v«MM*r 1m> v ,^oli*staii-ki palači prir**diln «*iript>ka kraljica v«-' lik >pr*'jcin, opolnoči pa !>o šali' - svojo roilliino na sv*»čan način >pr*'inil novo iransko pre stol«>nasUMlni<*o v prestoloua->l«Mlnik«»vo iiiraniorno palačo. A1«'<1 ofirialniini -l iriini prazni-1 ki luido povsod velik«* ljuil>k»*
ves*»licr.
\ GLAS NARODA ' (
do- 5
I pošiljamo v staro J (Tiovmo. ICdor ga ho- J 9 Cc naročiti za svoje ^ J prodnike ali prijate- ^
J Ije, to lahko stori. — $ Naročnina za stari J kraj stane $7. — V J (talijo lista ne posi-
$ I mo.
POD VAŠKO LIPO
(Nadaljevanje z s. strani)
<la 1m» r«*> Jako. Dano so o l-l uliala v>;» pravila, vsa tra<liei-ja in č»» hočemo vsa izohrazha z na])i i dkoin vred. Človeški impndek ni l»il samo v pozitivni ^nn ri, to pravi: za «lo-luim. k■ listnim in pravilnim. Xaipmlt^k j<' veliko v»s\ji v ilni^i smeri: zmožnost, tla vni-čimo Vre. pre*liiio .s«' more razviti. In v tem ol>,sloji vsa i»e-varnost. Bojim se. «la 1 m » človeštvo začelo padati po stopnjah. Xajpi prej pojde ei-vilizacija, za r jo 1m»!o pleme. Pomnite, da vojna na daljnem vzhodu pomen ja hoj mol dvema rumenima ph menoma, aaupaik pred vsem hoj proti he-leniu človeku in njesjovi ]x*zi-eiM. Resnica	da nimamo
samo fjvšističnih mevarno-ti, ampak pred vsem nevnmost od rnmenesra plemena. O tem se ne smemo motiti. Če se homo zavedli, nredno bo nrekitsno, je seveda druiro vprašanje.
To so proklot-rtva zadnje svetovni»» Aoine. ne vsa. pač pa največja im najnevarnejša.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.*
"Naši Kraji''
Slike
so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tislcu na dobrem papirju vas «tane —
$1
- '
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
% * - C w	...
	V- -
	
	s J
V ^ -	1
' <» t	

v -
i.





Bohinjsko jesero
216 WEST I8th STREET, NEW YORK