in« plačana v gotovini Bogoljub samo3 od 10 nimajo zobnega kamna! Kolodonf-ova ustna voda čudovito osvežuje Med tisoči jih je le malo, ki ne frpe na zobnem kamnu. Nihče ni varen pred njim — In s tem pred izgubo zob! Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom! Kajti edino Sargov Kalo-dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulloricinoleat proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT MAJ XXXVI. LETNIK 1938 Mati božja p*0*fTI*Q*R*l*l*l*K*J*E*Z*V*S*V Od šmarničnih oltarjev dehte dišave pomladnega cvetja, rož in zelenja. Množice vernikov se zgrinjajo dan na dan okrog nje, ki se imenuje in je »s"veta Mati božja«. Ni ga skoraj slovenskega človeka, ki bi ga notranja sila ne priganjala, da se vsaj meseca majnika približa najboljši Materi. Katera pa je tista najgloblja korenika, ki iz nje Marijino češčenje vsrkava vso svojo živahnost in vztrajnost? Vsidrana je v tretjem členu apostolske veroizpovedi: »Verujem v Jezusa Kristusa, ... ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device...« V teh kratkih besedah je izraženo skoraj vse, kar o Mariji vemo in verujemo. Marija je Mati Kristusova, torej Mati božja, božja Porodnica. Mati, pa vendar vsekdar brezmadežna, nedotaknjena, ki je svojega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa spočela po posebni stvariteljski dejavnosti Svetega Duha. Prav zaradi izredne časti materinstva božjega jo je Bog obvaroval tudi izvirnega greha. To je ob kratkem naš verski nauk o Mariji, Materi božji. Ali se zavedamo dovolj, kaj pomeni in vsebuje odlični prislov »M a t i božja«!! Zanimivo je, kako je neki govornik v pradavnini izvršil svojo nalogo, ko naj bi slavil kralja Filipa Macedonskega. Nič ni govoril o izrednih zmožnostih, ki se je z njimi ta vladar in vojvoda odlikoval, marveč je z zanosom zaklical: »Filip, dosti je, če rečem, ti si bil oče Aleksandra Velikega!« Koliko lepega, ganljivega, tolažilne-ga in blažilnega bodo majnika slišali verniki iz ust številnih cerkvenih govornikov; koliko toplih, prosečih in slavečih po-pevčic in hvalnic bo privrelo iz vnetih src, iz navdušenih grl; kdo more prešteti Marijina glasila, tisoče in tisoče knjig, ki poveličujejo Marijino odliko in veličino, njeno moč, ljubezen in dobroto!? Končno pa moramo le priznati, da Marijo najbolje častimo, ko kličemo: Ljuba Mati nebeška, dosti je, če rečem: Ti si Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa! Čudno je, da Sveto pismo o preblaženi Devici ne piše kaj prida. Mali odstavki pa, ki omenjajo Marijo, zadostno dokazujejo, kako upravičeno je naše Marijino češčenje. Le preberimo par takih vrstic nekoliko pazljiveje. V evangeliju po sv. Mateju (1, 16) beremo: »Jakob pa je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus«. Sveti Janez Ev. pristavi: »In beseda je meso postala« (1, 14), t. j. Jezus, ki je od Marije prejel zemeljsko telo, je večni Sin nebeškega Očeta; Marija je torej Mati božja. Kako preproste besede in vendar tako tehtne, tako silovite obsežnosti! Marija je bila sveta, tako milosti polna, da je mogla biti Mati božja. In vendar je bila tudi Marija človek, prav kakor drugi ljudje; toda človek po božjih naklepih, tako da jo je Bog imel za vredno, da sodeluje pri naj-vzvišenejšem dogodku v zgodovini človeškega odrešenja. Biti Mati božja — ali ni to neizmerna, nezaslišana čast in odlika! Njega, ki ga nebo in zemlja ne moreta obseči, — njega, ki pred njim zakrivajo obličje ke-rubi in serafi, — tega Boga sprejeti v naročje, ga nositi, negovati, tešiti, rediti in gojiti, — tega Sina božjega ljubiti, na svoje prsi z ognjevito dušo prikleniti, -— njega, ki pred njim milijoni in milijoni na kolena padajo in ga s ponižnim srcem molijo, njega je imenovala Marija svojega otroka, njemu je ukazovala. .. Res nepojmljiva materinska odlika naše nebeške Matere! »Nihče se ne more z Marijo primerjati« — kliče upravičeno sv. Anzelm ves zavzet. »Razen Boga ni nihče tako velik kot Marija!« Izbrana gospa, neomadeževana mati je bila preblažena Devica Marija. Kakor bela golobica je prišla na svet, kakor krasna lilija, vsa bela in brez madeža je rastla. Kakršna je bila od početka, taka je ostala tudi po rojstvu njenega božjega Deteta: Devica, čista kakor novopadli sneg. Taki materi, kakor je preblažena Devica, gre zares čast in ljubezen, katere je deležna vsa stoletja. Čast in ljubezen, ki jo dajemo Mariji, Kraljici nebes in zemlje, je pa za nas tudi velika uteha in tolažba, »saj še nikdar ni bilo slišati, da bi bila Marija koga zapustila, ki je pod njeno varstvo pribežal, nje pomoči prosil in se njeni priprošnji priporočil.« A. Č. Majnik moje duše Ko lunina svetloba nad gajem, se blesti, v goščavi skriti slavček po sreči koprni: Ti ga budiš, Marija, ko Tvoj prihaja maj, in duši le odkrit je nebeški Tvoj sijaj. Oči so mi telesne v teman zavite mrak; a vendar v duši moji budi se spev sladak. Ovija bol me vsega kot mrak zagrinja gaj; a duša kakor slavček želi si v sreče kraj. Franjo Neubauer. Marijino sv< Veliko božjepotno svetišče v Loretu blizu Ankone v Italiji privablja zadnje čase čim dalje več romarjev, tudi Slovencev z Goriškega in Benečije. Službo božjo, spovedovanje oskrbujejo oo. kapucini. Spovedniki, ki so nastavljeni, so izbrani iz raznih dežela, da morejo po-streči vsem narodnostim. Tudi Slovenci imamo svojega zastopnika: znanega Ljubljančana patra Otona Kocjana, ki je »Bogoljubu« poslal 3 slike z Loreta in kratek popis, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Cerkev v Loretu se imenuje »papeška bazilika svete hiše«, ki je v poslednji dobi dokaj obnovljena. Dobila je nov tlak iz marmornih belih in črnih plošč, dva 3 m visoka svečnika, kjer vedno gore od romarjev darovane sveče na čast Materi božji, dve novi bronasti umetno izdelani svetilki za večno luč, nov tabernakelj z baldahinom, ki je stal 18.000 lir. Prenovljeni in urejeni so tudi prostori za tujce, za bolnike. V Loretu se stalno uresničuje to, kar izraža znana molitev sv. Bernarda: »Spomni se, premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti kuga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočil.. .« tišee: Loreto Leta 1937 je bilo pripeljanih do 2000 bolnikov. Od teh je bilo 18 ozdravljenih. Med njimi so bili tudi taki, ki so imeli težke, neozdravljive bolezni. Kdo pa more sešteti one, ki se vračajo z božje poti v Loretu ozdravljeni na duši! Tudi tu imajo procesije s sv. Reš. Telesom kakor v Lurdu, in blagoslavljajo bolnike. Za letos je bilo napovedanih že do 20 bolniških vlakov. — V Loretu izhaja poseben list, ki objavlja tudi slike bolnikov, ozdravljenih po Marijini priprošnji. Ko se je med sveto stolico in italijansko kraljevo vlado 11. februarja 1929 dosegla poravnava v zadevi cerkvene države, so bila vrnjena upravi sv. stolice tudi nekatera svetišča in posestva izven Rima. Med temi je omeniti v prvi vrsti loretsko baziliko, ki slovi po častitljivi starosti, po znamenitih umetninah, zlasti pa po tem, da hrani v svoji notranjosti »hišico Marijino«, ki je bila, kakor trdi legenda, 10. decembra 1924 s Trsata prenešena na loretski hrib. Po sklenjeni poravnavi je sedanji papež Pij XI. postavil v Loretu svojega zastopnika kot upravitelja papeške posesti naslovnega nadškofa in sedanjega apostolskega nuncija na italijanskem kraljevem dvoru, Loret sam z okolico je pa podredil neposredno svoji duhovni oblasti. Od tega časa se je naselilo v lo-retsko svetišče novo življenje. Kot čuvaje te slavne božje poti je sveti oče nastavil oo. ka-pucine, ki skrbe za dušni blagor številnih romarjev kot vneti spovedniki. Slovenski p. Oton dostavlja: »Ganjeni in hvaležni zaradi mnogih uslišanj lahko z veseljem pričamo, kako presveta Devica kar sip-lje pomoč tudi s čudežnimi ozdravljenji celo v primerih neozdravljivih bolezni.« Nato pa nadaljuje: »Iskreno želim, da bi se tudi naše slovensko ljudstvo zopet seznanilo s to božjo potjo in po možnosti semkaj prihajalo, kakor že nekdaj; saj je s svojimi darovi pripomoglo, da je bila ena največjih kapel tega svetišča Mariji v Storimo ta mesec Kraljici majnika uslugo, ki bo poleg pobožnosti v cerkvi in doma, napravila nebeški Materi morda največ veselja. Ako se pridružujemo častilcem Marijinim pri »šmarnicah«, če se sklopimo v ganljivem ljudskem petju v proslavo Brezmadežni, če ji napravimo veselje s pobožnim prejemom svetega obhajila, je to vse hvalevredno in koristno, Toda če preprečujemo, da bogopozabni ljudje prečiste Device vsaj sramotili ne bodo več, smo storili prav tako dobro delo, smo se Mariji izredno prikupili. Pa boste začudeno vpraševali češ, saj takih izgubljencev vendar med nami ni! ... Ni jih bilo prejšnje čase in bi bilo želeti, da bi jih tudi danes ne bilo. Toda na žalost — vedno več jih je. Težko je izreči, še težje zapisati tako obsodbo; zapišemo jo pa zato, da bi se ta ostudna rana na telesu našega ljudstva do korenine iztrebila. V to naj pomagajo vsi dobromisleči verniki. Katero sramotenje naše nebeške Matere se s tujo italijansko besedo na slovenskih jezikih že tako pogosto valja, bo menda vsem znano. »Svinjska« bogokletnost, s katero ob-sipljejo brezvestneži »Madono«, t. j. Mater božjo, — in druga bogokletna, prav tako ostudna beseda, katero lučajo nekateri v obraz Bogu samemu z italijanskim izrazom, — in še tretja bogokletvica, ki je nizkotna in nemarna ter ostudna obenem in se je zanesla k nam iz našega juga —: vse to izpričuje, kako globoko smo se pogreznili v zasmrajeno mla-kužo tudi mi Slovenci. In ta kuga se oprijemlje celo naše mladine, ki se morda zaenkrat še okrašena in posvečena sv. bratoma Cirilu in Metodu. Obračam se torej po želji svojih predstojnikov tudi do »Bogoljuba«, da bi začel vzbujati zanimanje med slovenskim ljudstvom tudi za Loret in njegovo svetišče.« Tej prošnji smo s tem ustregli. Ponatisniti smo dali v to številko tudi poslane sličice, ki bodo pripomogle, da si vsakdo lahko vsaj na ta način prepriča o lepoti in veličini tega svetega kraja. Bodoče skupine rimskih romarjev bodo pa mogle svojo pot tako naravnati, da se bodo mimogrede poklonile tudi loretski Mariji. Pripomnimo še, da je v Loretu tudi sedež posebne »bratovščine svete hišice,« ki sta jo papeža Leon XIII. in Pij X. obdarovala z mnogimi predpravicami in odpustki. Dobe se slovenski sprejemni lističi s podobico, ki se lahko naroče pri upravi bazilike v Loretu. dar... ne zaveda ne te nesreče, a je dokaz, kako se zavaja v usodno pokvarjenost. Že parkrat smo pisali o tej satanski pregrehi in prosili dobre vernike, naj skušajo s svojim vplivom med domačimi, med sosedi in prijatelji, med bližnjimi in sorodniki to gnusno razvado preprečevati. Vsaj ves majnik naj bo mesec borbe zoper bogokletnost. Za ta ponovni poziv smo dobili pobude v zadnjem pastirskem listu, ki ga je razposlal svojim vernikom senjski škof dr. Viktor Bu-rič pod naslovom »Jedna naša sramota«. Toda njegove svarilne besede veljajo prav tako za druge kraje, kjer se je morda šele po svetovni vojni razpasla strašna pregreha bogokletnih besed. Škof dr. Burič najprej obžaluje, kako se je razširila ta gnusna razvada: ... »proti nobeni osebi se toliko grdih besed ne izgovori kot proti našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu; in nobeno žensko ime se toliko ne sramoti kot presladko ime Matere božje.« Nato škof pojasnjuje grdobijo tega greha, s katerim se človek, ta neznatna stvar božja, drzne dvigniti se zoper svojega Stvarnika in Gospoda ... Grdobijo in velikost tega greha označuje svetopisemski Job (15, 25) takole: Bogokletnež »izteguje svojo roko zoper Boga in zoper Vsemogočnega obrača svojo moč«. — Sv. Bernardin Sijenski pravi, »da je jezik bo-gokletneža oster meč, ki rani božje Srce«. — Sv. Janez Zlatousti piše: »Nič ni gršega, nič ni nesrečnejšega kot zlobnost proti Bogu; nič ni bolj brezbožnega kot kletev Boga.« In sv. Je- romin zatrjuje: »Vsak drug greh se zdi le neznaten, ako ga primerjamo z grehom bogo-kletja«, — Sv. Tomaž Akvinčan ima bogoklet-stvo za največji greh, še večji kot uboj, in sicer zato, ker je ubojstvo obrnjeno proti človeku, bogokletstvo pa naravnost proti božjemu Veličanstvu.« Lahko rečemo: Peklenska zloba sama je naučila človeka, da izgovarja bogokletne besede. In kakšno korist ima od tega? »Pri drugih pregrehah lahko govorimo o neki nasladi, koristi ali dobičku, ki ga človek doseže, ko žali Boga. Tat krade, da se okoristi s tujo lastnino; — nečistnik se valja v blatu nenravnosti, da uživa grešno naslado; — pijanec se naliva z alkoholom, ki mu nudi užitek svoje vrste. Kakšno korist pa ima preklinje-valec in bogokletnež od tega, če psuje Boga in Marijo? Prav nič drugega nima od tega, kot da si ubija dušo.« Končno našteva dr. Bulic, kako težke nasledke si naprti človek z zločinom bogoklet-jstva. Sv. pismo grozi: »Človek, ki preklinja svojega Boga, naj nosi svojo pregreho, (naj pretrpi kazen). In kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje; s kamenjem naj ga po-suje vsa množica .. .« (III Moz 24, 15.) »Kjer se širijo take kletvine« (pravi dalje škof Bulic),, »tam ne more biti božjega blagoslova, kajti zaničevanje božje v kletvini kliče na zemljo> jezo božjo.« »Koliko odgovornost si nakopljejo starši, ki se drznejo v pričo nedolžnih otrok izgovarjati take strašne kletvine . ..« Tudi senjski škof vabi končno dobre starše in verska društva, naj se bore proti kletvini: in bogokletstvu tako dolgo, dokler se ta ostudni tvor popolnoma ne odlušči z narodovega telesa. Ljubezen do nebeške Matere narekuje, naj se vsakdo, kjer more in kjer je priložnost, potegne za čast Nje, ki je Mati prečista, Mati brezmadežna, sveta devic Devica.1 A. Č. 1 Glej tudi pojasnilo med »Odgovori«! Kaj menite 5. Komu naj verjamem? Dragar je marsikje poskušal s svojo »ameriško vero«, kakor se je rad pohvalil, čeprav so mu zlobne duše rade očitale, da Amerike znotraj še videl ni, ampak da so ga že na pragu obrnili. Kje se je mož nalezel te svoje tuje vere,, naj ostane njegova stvar. Ameriška je bila pač zato, da je bolj vleklo. Njegovo delovanje je imelo svoje središče po gostilnah. Tam je na široko odpiral svoja usta in oznanjeval radovednemu občinstvu, da so vsi tepci, kar jih ni bilo dalje po svetu, kakor samo do Ljubljane in pa še kake pol ure naprej. »Kaj menite, da tisti res kaj ve, ki vedno doma tiči in si nikamor ne upa!« — se je repenčil. »Čudno, da so ljudje po svetu tako modri, pri nas pa tako zabiti,« mu je padel v besedo Rovtarski Miha. »Kaj bo to čudno! Amerika ima denar in kdor ima denar, ta ima vse.« Drugega boljšega dokaza za tujo modrost Dragar ni vedel navesti. »Čudno to, vseeno čudno. Zakaj pa Bog še nam ni dal denarja? Če bi ga imeli, pa bi imeli lahko tudi mi vero, kakor jo imajo v vaši Ameriki.« »Tiho, fant! Ti si še otrok! Kadar boš več moža kakor te je sedaj otroka, takrat bo Dragar odgovarjal na tvoje neumnosti.« Nekaj je Dragarju tujina le koristila. Naučila ga je, svojega nasprotnika osmešiti in ponižati in mu tako vzeti pogum do ugovor-janja. In to je navadno tudi vsa modrost ta-kihle s tujino pobarvanih krivih prerokov in učenikov. Pošteno zafrkniti in tako uničiti vsakega, kdor se drzne ustavljati se njegovi »učenosti«. Dobro namazan jezik velja pri nekaterih več ko sto dokazov. Nekaj zaupnikov si je Dragar s svojo vero le pridobil. Zlasti taki so hlastno pograbili za njegovo modrost in vernost, ki so bili skregani s katerokoli si bodi božjo zapovedjo. Tudi spor s cerkvenimi zapovedmi je zadostoval. Tisti in taki, ki so nedelje radi prevračali v delavnik; taki, ki so se s svojimi starši prerekali za kot in za užitek; vsi, ki so se s svojimi sosedi in mejaši pravdali za košček sveta in na drobno in na debelo po krivem prisegali: vse to je drlo za Dragarjem in za njegovo besedo. »Samo to verjemi, kar vidiš,« je potrjeval svoje ovčice v veri; česar ne vidiš, tega ti pa verjeti ni treba. Ali si že videl Boga, ali si videl, da bi bil kdo vstal iz groba?« »Vi, Dragar! Ali ste že videli glas naših zvonov? Ali ste že videli, da je Sava mokra in mrzla? Ali ste že videli šmarnico dišati?« ga je prijemal Tratnikov Lipe. »Otrok, tiho. Ti nič ne veš! Kje pa si ti že bil?« »Toliko pa le vem, da vsega tega še niste videli.« »Norec! Tiho bodi in spoštuj tiste, ki so že več videli kakor ti.« »Ce bi vas tudi spoštoval, verjamem vam pa ne.« »Čez deset let boš pa drugače govoril.« »Ne mislim. Vera je danes ravno taka kakršna bo čez deset ali pa čez sto let.« »To ti je povedal tisti tam pri cerkvi. Le poslušaj ga, če hočeš, da se ti bo svet smejal. Ne bo minulo deset let, pa bomo vsi to verovali in govorili, kar bo rekla Amerika, Boš videl: čez deset let in še prej bo prišla Amerika k nam!« »Pa ne tista, ki ste jo vi videli.« Sedaj je bilo Dragarju zadosti. Njegov ponos je bil užaljen. Divje je gledal in z zobmi je škripal. Obraz pa mu je postajal sedaj bled, sedaj rdeč. On da bi ne bil v Ameriki? Saj ga vendar deset let ni bilo doma! Kje je bil! Mnogi pa so omahovali. Občudovali so Dragarjevo modrost in učenost. S tem, kar jim je dala domača hiša in domača šola, pa tudi niso hoteli pretrgati. Prišla je Velika noč. Z ognjevito besedo je takrat gospod Andrej govoril o vstajenju. Kristus je vstal, tudi ti boš vstal. In tvoj oče in tvoja mati in vsi tvoji in vsi moji: vsi bomo vstali. Tudi pogubljeni bodo vstali in šli v vstajenje pogubljenja, ostudni, grdi, spačeni, medtem ko se bodo pravični svetili kakor sonce ... To je bila glavna vsebina tistega velikonočnega pozdrava in govora. Ta beseda pa je zbegala Podvrtnikovega Tineta. »Komu naj sedaj verjamem?« je vprašal samega sebe. »Ali naj poslušam Dragarja ali naj se oklenem gospoda Andreja?« Ubogi Tine! In z njim vred vsi tisti, ki imajo in so imeli enake bolečine. »Komu naj verjamem, na koga naj se zanesem? In kje bi dobil zanesljiv odgovor?« K domačemu župniku bi bil šel, pa ga je bilo sram. Kaj bo pa mož božji rekel, ko bo zaslišal Tinetovo zadrego? Ali ga ne bo obsodil in ga imel že kar za celega krivoverca in brezbožnika? Ali ne bo njegovih bojev razodel njegovim staršem in jim naročil: »Pazite na Tineta! Čuden veter piha nanj!« In tudi v očeh staršev bo veljal le za izgubljeno ovco. Tine je bojeval težke boje sam s seboj. Gospoda Andreja je bržkone sodil po svoje. Tine bi bil rad tako ravnal, Tine že, o gospod Andrej pa nikdar ne. Mož je bil duša, blaga duša, najboljša duša. Tine je pa le raje čakal na Tratnikovega gospoda. V mestu je učil otroke, toliko je vedel Tine o njem in vsake počitnice pride malo pogledat na svoj dom. In takrat. . . Tratnikov gospod je začel Tineta zdraviti prav kakor je v starih časih delal znani modrijan Sokrat tam doli v slavnih grških Atenah. »Tine, kaj boš pa danes delal?« »Konja bom gnal h kovaču, naj ga podkuje.« »Zakaj pa ga ne ženeš k Dragarju?« »Saj ne zna konja podkovati,« »Morebiti ga bo pa znal. Po svetu je hodil, dosti konj je videl.« »Ne vem ... Nič mu ne zaupam,« »Kaj pa vaša mama, ali je še bolna?« »Še, Kar noče se obrniti na bolje. Zdravnik nam daje sicer upanje, zdravje se pa le počasi vrača,« »K Dragarju bi šel z njo, ta bi gotovo vedel in znal pomagati.« »Kdo pa vam je to povedal?« »Kdo? Dosti je hodil po svetu in dosti bolnikov je videl.« »To že. — Zdravnik pa vendar le ni.« »Kdo ti je obleko naredil za Veliko noč?« »Štefanov oče. Ta je zdaj najboljši krojač. Ljudje ga najbolj cenijo in najbolj k njemu nosijo.« »Sem mislil, da ti je Dragar napravil novo obleko.« »Kje jo pa zna!« »Še to mi povej, zakaj je Podlipnik izgubil pravdo zoper svojega soseda?« »Ko so bile pa vse priče zoper njega.« »In se ni znal obrniti na Dragarja? Ta bi mu bil gotovo pomagal.« »Ali ste čudni! Ali mislite, da bo sodnik dovolil Dragarju, naj Podlipnika brani in zagovarja?« »Zakaj pa ne? Saj je hodil po svetu in marsikaj ve.« »Pa vendar ne sme pri sodniji nikogar zagovarjati. Za ta posel imamo vendar jezične dohtarje.« »Tine, zdaj me pa poslušaj! Konja sme podkovati le kovač. Bolnike sme zdraviti le zdravnik. Novo obleko naredi dobro le izučen krojač. Pri sodišču sme toženca zagovarjati le advokat. O veri pa, ki je za vsakega izmed nas najvažnejša — brez vere ni mogoče Bogu dopasti — o veri naj bi pa smel vsak učiti, kar in kakor bi hotel!? Več katekizma, Tine, več katekizma! Kdo nas uči, kar je Bog razodel? To preudari, Tine, to premisli! Potem pa ne boš v dvomih, komu naj verjamem, koga naj poslušam, ali Dragarja, ali domačega dušnega pastirja.« J. Langerholz. . ........................................................................................IIIHlimilllHHHlIlllll«............................................................................................................................ Vsak človek ima dva tajnika: satana, ki zapisuje njegova zlobna dela, in angela, ki zazna-menuje dobra, Bogu dopadljiva dejanja. Zakon je red, v katerem se mora zaobljuba napraviti še pred noviciatom. (Franc Sal.) Kar Bogu odrečeš — pobere satan. »Marija, moja mati si..." (Gr. Mali.) A. Čadež. /ri t Andantino mf Ma Za f P v v ri - ja, mo • ia ma • ti si, ma-ter te be sem iz - bral, A i. H h ^ J_ jaz tvoj o sr - ce in h J. h P f trok po mi - lo - sti; du - šo v dar ti dal. t brez Ma- |S * ^ h I t M. JL « mf h s—c—e—s—t^-S^r^r^r^3 -- -I—, te - be bi po - gu - bil se, ri - ja, vzor naj - le * pši moj, i N r> za - to te pro - sim; naj bom o - trok na P- Va - ruj me ( Brez-ve - ke tvoj! Ves 0 0- h h ^ , »b S1 h f f *—J.——J——■— '—T— ' h J. h l cresc. ^gz-«-S-(«-H-S-S—t—fi--£-m-m----f ■ i i uPPP i P f f u u ij u r bo - žni dvi - ga se vi svet za to skriv-nost naj P P u V ' ' P či - stih li - lij žar. Mamo - je te sr - ce, da J1 1 J* h I / i—.—«-0— *-0-—---•-- ----P—%—&=: ruarii. ri - ja, va - ruj mi mla - dost, da jo kra - si - la bo l V " ^ . . . v Tvoje roke . . . izročam svojo Bffir^^ŽBS^'" dušo!" Prišel mu je na misel celo ^ ■ ~—" "" »Če mBHBBHE^^^^^^^^^^^^^^^^^^HP^*^ * ta ke- lih ..., če pa . .. ne ...«, in zopet so zamrle njegove besede. Pa še ni bilo .Mšica Marijina" s starodavnim oltarjem v Loretu ločitve! Kar naenkrat se je spet osvestil in žalostno vprašal: »Pa zakaj to tako tem poklicali zdravnika, naj uradno ugotovi dolgo traja...?« kakor da bi se mu že hu- mojo smrt!« — Nehote se je g. kurat obrnil k do mudilo. Sestra mu je nekaj omenila o za- meni in zašepetal: »Čisto po časnikarsko!« služenju takega trpljenja; tedaj pa nas je iz- Spet smo molili. Zdaj že ni mogel več od- nenadil s čudovito vdanim odgovorom: »Oh, govarjati. Zavest se mu je polagoma izgub-... saj dozdaj še nisem ... nič ... dosti trpel!« ljala. Še nekaj nerazumljivih izrazov zahvale In vendar je siromak zadnje tedne mnogo, vsem, potem pa komaj slišni trikrat: »Z Bo-prav mnogo trpel, dasi tega ni pokazal. — Na gom .. ., z Bogom ..., z Bogom .. .!« — in nje-pripombo, da bo imel tako večje zasluženje, govo oko se je zagledalo v večnost! Zdravko-je z enako vdanostjo dodal: »Ja, če je tako ..., va duša pa je odšla v večno pomlad .. . potem pa tudi to zadnje... rad... pretrpim!« Ni doživel drugega maja, izpolnila pa se — Sestra je opazila, da ima silno izsušena mu je po božji dobroti prav gotovo želja, da usta, pa ga je vprašala, če bi hotel malo vode. obhaja letos majniške šmarnice pri Njej, ki jo Ves začuden se ozre nanjo, potem pa nas vse je poleg lastne matere tako nežno ljubil, preseneti z veselim nasmeškom, rekoč: »Ha, p. Ambrozij Brenčič, cistercijan. ... zdaj, ko umiram, pač ne bom pil vode! Sestra ga vpraša, če bo kaj molil in pro- »Verujem v moč molitve, in sicer ne le, ker sil Boga za nas na drugem svetu. Resno je pri- sem prepričan katoličan, marveč tudi kot znanstve- trdil: »Ja . . ., bom! ... Pa tudi vi morate zame nik. Ni je sreče brez vere ... Ponosen sem, da i-. - j morem reči: Katoliški sem in veren.« (Izrek ltah- . . , . , .... „ janskega učenjaka Marconi-ja, ki je lani umrl.) Dihanje je postajalo vse tez,e in redkejše. Najboijše pravii0 za zdravje je zapopadeno v Kljub temu je s tistim izrazitim koroškim na- besedah, ki jih je spregovoril najvišji Zdravnik: »V glasom opozoril: »Sestra, pa da boste ja po- potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!« Pred Evh. kongresom v Budimpešti Marijine kongregacije in kongres. Prvotno je bilo v načrtu, da bodo imele kongregacije v okviru kongresa posebno evharistično proslavo. Ta misel se je opustila tudi zato, ker je spored že tako obsežen in členovit. Pripravljalni odbor se pa zanaša, da bodo vprav Marijine kongregacije vseh dežela zagotovile pravi uspeh — ne po svoji udeležbi, marveč v višjem smislu. Kongres v Budimpešti naj ne bo samo velikopotezno evharistično slavje, marveč nekaka svetovna razgibanost, ki naj zajame ves svet in združi vse vernike v spravni pobožnosti, v zadoščenje presveti Evharistiji za vsa strašna svetoskrunstva, kakršna so zakrivili brezbožniki na Španskem, v Sovjetiji in drugod, pa tudi za vse grehote proti veri, Cerkvi, proti duhovnikom in katoliškim vernikom. Ob priliki mednarodnega Evharističnega kongresa naj se združijo vsi častilci in ča-stilke evharističnega Kralja v plameneč protest, v glasno obsodbo barbarskega preganjanja verske zavesti in verske zvestobe, kakršno divja po raznih deželah. Ni najhujše to, da se drznejo Bogu odtujene duše smešiti našo vero, oskrunjati cerkve, križe in tabernaklje, da napadajo Bogu posvečene osebe, — ne; najbolj žalostno je to, da katoliški svet k vsem tem žalostnim pojavom tako rekoč molči, da se z ogorče- njem ne ustavi, da samo na tihem toži in zdihuje, namesto da bi se vseh 400 milijonov katoličanov kakor ena skupna armada dvignilo in grmeče ugovarjalo: Tudi še tako divji sovražniki svete Cerkve bi se spogledali, če bi se ob priliki kongresa po vseh deželah, po vseh škofijah in župnijah obenem opravljale spravne pobožnosti pred Najsvetejšim, nato pa izvršile protestne skupščine zoper krivice, ki jih prizadeva framasonstvo, komunizem in brezbožni svet katoličanom in Cerkvi Kristusovi, in če bi tudi svetovno časopisje moralo o tem poročati. Častno nalogo pri skupnih zadošče-valnih obhajilih, pri organiziranju spravnega češčenja in pri sestavljanju protestnih oklicev naj bi prevzele Marijine družbe vzajemno s cerkvenimi predstojniki. Marijini družabniki (družabnice) vsega sveta bi imeli tu lepo priložnost, da izpričajo svojo življenjsko silo in pokažejo, da so pripravljeni za kraljestvo Kristusovo ne samo moliti, ampak tudi delati, trpeti in združeno ter možato kot urejene čete nastopiti. V Nemčiji bodo imeli na več krajih lastna evharistična slavja, ker je državni minister verskih zadev skupno z ministrom za vnanjost škofom uradno sporočil, da udeležba v Budimpešti ni zaželena. Skupni pripravi na kongres je bil namenjen tako zvani »Evharistični te- Marijino oznanjenje v nemški kapeli (Loreto) den« v Budimpešti od 2. do 10. aprila in sicer v prvi vrsti za one, ki se tridnevnic niso mogli udeležiti. Iz Rio de Janeiro (Juž. Amerika) so odpeljali romarje na Evh. kongres trije vlaki (parniki), in sicer 19., 26. in 28. aprila. Iz Avstralije je odplul parnik z ude-ležniki že 17. marca; še poprej pa iz Nove Zelandije. Iz Mehike pričakujejo do 50 oseb, iz Chile 40, med njimi dva škofa. 37 narodnosti je priglašenih za kongres. Iz inozemstva pričakujejo 80 posebnih vlakov. Na posvetovanjih ob priliki kongresnih svečanosti se bo govorilo v 30 jezikih. 20.000 visokošolcev iz katoliških akademskih društev se je ponudilo, da hočejo biti tujcem, ki ne znajo jezikov, v pomoč in za vodstvo po mestu. Do konca marca je mestna občina v Budimpešt1 izdala že 8 milijonov din za priprave na kongres. Tridnevnice po skupinah se nadaljujejo v vedno večjem obsegu in ob zanimanju, ki ga v taki meri ni bilo pričakovati. Udeležili so se doslej lastne tridnevnice že tudi katoliški časnikarji v Budimpešti. Za sklep na praznik Mar, oznanjenja jim je opravil slovesno sv. mašo papeški nuncij Angelo Rotta, ki je imel cerkven nagovor. Tridnevnica za uradništvo naučnega ministrstva je bila močno obiskana, saj je opravilo pobožnost notranje obnove do 300 uradnikov. Akademskim izobražencem se je pridružila tudi akademija znanosti in akademija sv. Štefana. Te duhovne vaje je vodil škof Julij Glatfelder. Tuji udeleženci Evharističnega kongresa se bodo prepričali tudi o gostoljubnosti in naklonjenosti domačega prebivalstva do tujih gostov. Državni upravitelj Horty bo sprejel pod svojo streho papeževega legata in šest kardinalov, ki bodo stanovali v onem delu kraljevega gradu, kjer sta bivala lani italijanski kralj in kraljica. Kaj so nam evharistični kongresi1) »Vse kaže, da bo sedanji Evh. kongres verska manifestacija, kakršne Evropa še ni videla. V največjem soglasju sodelujejo cerkvene in svetne oblasti, mesta in vasi, organizacije, posamezniki in vsi sloji, da bo proslava Kristusa v presv. Evharistiji tembolj versko ') Iz pastirskega pisma za postni čas 1938: »V službi Evharistije«. (Dr. J. Srebrnič.) Narodna galerija v Ljubljani Marija s kanarčkom Fr. Kavčič prežeta in tem sijajnejša. Za uspeh kongresa se mnogo moli, mnogo žrtvuje in dela. Pripravljalni odbor je razglasil, naj se ima kongres kot božjapot. Zato ne želi, da bi prišli na kongres drugoverci, brezverci, radovedni turisti in izletniki, marveč prosi, naj pridejo božjepotniki, ki bodo v zvezi s kongresom ali pa na kongresu pristopili k sv. obhajilu in pri kongresu mnogo molili... Ni dosti, da se presv. Evharistiji, Kristusu Kralju in Bogu samo poklonimo, dasi je to lepo in dobro. Jezus je hotel, da bomo eno z njim pri sveti maši in sv. obhajilu. To je njegov poziv .., Evh. kongresi — — — naj bodo veroizpoved, globoka, iskrena, javna afirmacija (dokaz in potrdilo) verovanja V resnice katoliške Cerkve, v prvi vrsti vere v pričujOčnosi Jezusovo v presv. oltarnem Zakramentu.«- V pripravi na kongres se ogrski, Jzlasti budimpeštanski katoličani zares odlikujejo. ' glavnem mestu je bilo v načrtu 1.50"tr; dnevnic (duhovnih vaj s sklepni ;-i -obhajilom). Do svetega Jožefa jf'"bij > opravljenih že 80, in sicer za razn^,. stanove, vmes posebej za poslance bbefi^rornic, kar smo že omenjali. Vsega skupaj se je udeležilo teh 80 tridnevne 64.000 oseb. Skrivnostni klobuk Neapeljska novela. Nemški napisal Hermann Frenken. — Prevedel in priredil Janko Moder. (Dalje.) »Hahaha, taki so torej prijatelji! Šele potem prihajajo s svojo pomočjo, ko jih človek že nič več ne potrebuje,« se je grenko nasmehnil baron. »No, kakor hočeš,« je odgovoril Dolanski. »Potem si brez dvoma dobil bogato dediščino? Le kar priznaj!« »Nič nisem podedoval,« se je ta namrdnil. »Le s hudičem sva naredila pogodbo. Zapisal sem mu svojo dušo pod tem pogojem, da mi bo v prihodnje puščal pri igri srečo, kolikor bom hotel.« In s smehom sta oba pristopila k ,vrtav-ki', igri na srečo, pri kateri tisti dobi, čigar kroglica doseže najvišjo številko. Grof Dolanski je pričel in zaznameno-val tri. Baron je dosegel deset. »No, kaj ni to zares hudičevo delo?« »Samo srečno naključje,« je omenil Dolanski. »Kar nadaljujva.« Dosegel je enajst, Svetokrižki pa štiriindvajset. »Tako se pač zmeraj dogaja, če človek samo za šalo igra,« je nevoljno končal Dolanski. »Če bi imel le kakih sto lir v žepu, bi videl, da bi ti jih vrag kar hitro izvlekel.« »No, danes zvečer jih bom imel, dragi moj,« je odgovoril Svetokriški. Dolanski je sprejel povabilo za zvečer in baron si je naročil še en kozarec. Pogovor, pijača in sreča pri igri so ga spravili v zelo prešerno razpoloženje ter ga obkrožili s čudno meglo. Spet je postal tak, kot je bil v svojih boljših dneh, spet ga je prevzela živahnost, ki mu je vrnila čar njegovega poprejšnjega življenja, dasi strahotnega prizora v graščini ni mogel docela izbiti iz glave. Končno je vstal in počasi odšel vzdolž dolge Toledske ceste naravnost proti središču vrvenja, kjer je kar mrgolelo voz in ljudi. Da, ta cestna živahnost mu je čisto dobro dela in nič se mu ni mudilo, da bi se ji umaknil. Ko je navsezadnje vendarle poiskal svoje stanovanje, ga je stara Magdalena sprejela zelo presenečena in vesela, ker pač ni mislila, Vesprim (Veszprem) Škofijska rezidenca — blizu Blatnega jezera, na Ogrskem da ga bo že tako kmalu spet lahko videla. Postrežljivo mu je prinesla svetilko in se tiho umaknila. Baron je hitro zaklenil vrata in od utrujenosti in zbeganosti skoraj padel v svoj naslanjač. Potem je izvlekel iz notranjega žepa zavojček bankovcev. Razgrnil jih je po mizi in jih zamišljeno in po načrtu začel polagati drugega zraven drugega. Razen osnutka za kupno pogodbo in vsote 30.000 lir. je našel še precej drugih naslovov, ki bi jih bilo treba samo pokazati pri blagajniškem okencu v kaki banki, pa bi lahko zanje dobil zahtevano vsoto. »Lepo,« je rekel, »saj gre vse v najlepšem redu in čedno se bom izmazal!« Prvi trenutek ga je spreletela samo ta misel in šele čez čas je prišla druga: »In tudi Lenori bom lahko povrnil, kar mi je posodila.« Nalahko ga je pač begala misel, da ga lahko dobe in zapro; ali o tem si spričo kupčkov denarja, ki so se široko smejali pred njim na mizi, ni delal posebnih skrbi. Poželjivo in s čudno ljubeznijo je razgrinjal bankovec za bankovcem in jih polagal na njim določeni kupček. Cim višja številka se mu je zasmejala s papirja, tem skrbneje in pazlji- veje ga je razgrnil, mu odvihal ogle in ga ljubeznivo božajoč položil na že pripravljeno mehko posteljico. »Sijajno,« je kar žarel od veselja, kot majhen otrok, kadar dobi težko zaželeno igračko. »Glavno pa je, da sem se rešil neprijetnih dolgov in, kar je največ vredno, tako da ni moja čast nič prizadeta. Umor bo pač ostal za zmeraj skrivnost, nerešena uganka in jaz bom lahko hodil med poštenimi ljudmi čistih rok in odkritega pogleda.« V istem trenutku pa sta ga dva udarca na hišna vrata tako vznemirila, da je kar skočil s stola in močno vztrepetal. »Kdo je prišel?« je napolslišno in komaj izdavil skozi stisnjeno grlo, medtem ko je nevede razprostrl obe roki in skoraj legel na papirje. »Neki duhovnik čaka, vaša visokost,« je čez trenotek zaklicala stara Magdalena. »Zelo rad bi govoril z vašo ekselenco.« »Kateri duhovnik?« je skoraj zakričal baron. »Nič ne vem o kakem duhovniku! Reci mu, da me ni doma!« Magdalena je oddrsala. Svetokriški pa je obstal kot vkopan, čudno drhtenje mu je spre-letavalo ude, in roke so se še krepkeje razprostrle nad bankovci. JL -s. . L u k vf¥i-riffCffcž^.^ri^iT^:-/.jji1 * 'v^Jt-vn&v*"—■'./"-i"":- Glavna benediktinska opatija Št. Martinska v Panonhalmi na Ogrskem Vznemirjenost zaradi tega dogodka pa je trajala samo nekaj trenotkov. Baron je kmalu spet dobil oblast nad samim seboj in zmigujoč z ramami je zagodrnjal: »Mrtvi se menda ne vračajo. Prepustimo vendar te smešne napade strahu otrokom in bedakom.« Bila je ura osem. 2e od jutra ni dal nobenega grižljaja v usta. Lakota, ta lakota, ki jo je pred kratkim že enkrat začutil, se je ponovno boleče prikazala. Zato je naslove in denar pospravil v svojo pisalno mizo in jih skrbno zaklenil, v žep pa je vtaknil samo nekaj bankovcev po sto lir, da bi z njimi ponovno poskusil srečo v igri. Potem se je skrbno oblekel. »Nocoj me ne bo domov,« je rekel Magdaleni. »Oh, pazite vendar na svoje zdravje, visokost,« je opominjala z jokajočim glasom dobra starka. V sreči sv. obhajila Prvoohhajarika: V, --1 ubljana Šmartno pri Sluoenjyraacv Japonski prvoobhajanec »Pusti me! Jutri ti bom prinesel denarja!« In obrnivši se na pragu je dostavil: »Ali ti tisti duhovnik ni nič povedal, kaj bi rad?« »Rekel je samo, da bo drugič prišel, visokost.« Barona je mrzlo spreletelo; toda kljub temu se je hitro otresel neprijetnega občutka. Odšel je zdoma in usmeril svoje korake proti kavarni Evropa. Zdelo se mu je, da je po vsem telesu pretepen; posebno slabost pa je čutil v rokah. Toda odločno je vstopil, mimogrede pozdravil nekaj gostov in sedel za neko mizo v jedilnici, ki se je bleščala v kras- nem svitu ogledal in pozlačenih okraskov. Takoj je pritekel k njemu natakar, človek izurjenih kretenj in polizanih las kot kak plemič, pričakujoč njegovih ukazov. Baron je bil v kavarni Evropa poznan po tem, da je toliko bolj radodarno obsipal natakarje, kolikor globlje je sam tičal pri gospodarju v dolgovih. Preletel je z očmi ponu-deni jedilni list, z noževo konico pokazal tri ali štiri jedi in si izbral vino najboljše vrste. Toplota prostora, duh po jedilih in pijačah, blesk ogledal, posebno pa prve kaplje sijajnega vina so spravile barona v izredno lagodno razpoloženje. Jedel je z največjim tekom. (Dalje.) IZ ŽIVLJENJA CERKVE »Marijino češčenje na Francoskem tekom stoletij« — pod tem vidikom bo prirejena prihodnja razstava v Parizu, ki bo nudila pregled v slikah, kipih in raznih ponazorilih. ■— Kardinal Verdier je z mnogimi odličnimi osebnostmi predlagal, naj bi mestno županstvo skrbelo, da se papeški paviljon svetovne razstave ohrani za vsakovrstne verske svečanosti in umetniške prireditve, Svetništvo je zaslužil znani p. Damijan Veuster, apostol gobavcev. Apostolskemu vikarju v Honolulu je biio sporočeno, da se je v ta namen že začel svetniški proces. P. Damijan je izvrševal dušno pastirstvo in stregel ubogim gobavcem na otoku Molokai celih 16 let, dokler ni sam podlegel tej strašni bolezni 15. aprila 1889. Katoliški dijaki iz Rusije se pripravljajo za duhovski poklic izven domovine, da bodo mogli, ko pride čas rešitve, misijonariti med svojimi rojaki. Sveti oče Pij XI. je dovolil, da se ustanavljajo ruski zavodi v raznih krajih Evrope in Azije, kjer žive ruski izseljenci. Tak vzgojni zavod imajo že v Mandžuriji in v Na-murju v Belgiji. — Kako je z versko prostostjo v sedanji Sovjetiji, ko vlada rabeljski režim, se vidi iz dejstva, da je ostalo v Rusiji od 500 katoliških duhovnikov samo še 13 večinoma bolehnih in postarnih dušnih pastirjev. Trije ali štirje od njih smejo maševati v mestih, ki jih obiskujejo tudi tujci. Izreden mož je francoski župnik Loutil, ki je znan vsepovsod pod pisateljskim imenom »Pierre 1'Ermite«. Njegove črtice, poučne in vzgojne sestavke objavljajo zdaj pa zdaj skoraj vsi katoliški listi. Ta nesebični, socialni, goreči duhovnik praznuje letos 50 letni mašniški jubilej. Ni pa samo vnet dušni pastir, ne samo spreten in priljubljen pisatelj, marveč tudi glasbenik, umetnik-slikar in stavbenik. V pa- riškem predmestju dogotavljajo prav sedaj cerkev sv. Otilije, ki je stroške zanjo (skoraj 4 milijone frankov) sam zaslužil, in sicer s svojimi spisi in pisanjem zlasti v listu »La Croix«, kjer je vedno znal dostaviti skromno prošnjo za podporo novi zidavi. Jakobiti bodo kmalu vsi združeni s katol. Cerkvijo. L. 1930 sta prestopila v katoliško Cerkev naškof Mar Ivanios in pomožni škof Mar Teofilos, z njima pa več tisoč jakobitskih vernikov. Zdaj jim je pa sledil metropolit ni-ranamski (Malabar, Južna Indija) Mar Severios. Z Avstrijo, ki je ni več, se je število katoličanov v novi, veliki Nemčiji dvignilo tako, da jih je sedaj vseh blizu 30 milijonov. V bivši Avstriji je bilo 91% katoličanov (c. 6 milijonov), 221.000 protestantov, 212.000 judov, 33.000 starokatoličanov in 120.000 brez verske označbe. — Dunajski šolski svet je odredil, da glede verskih vaj v šolah (kakor molitev pred in po pouku, šolska služba božja, prejemanje sv. zakramentov) ostane vse tako, kakor je bilo pred 12. marcem tega leta. Kako daleč gre podivjana strast... V vasi Lubon blizu Poznanja na Poljskem je komunist Nowak ustrelil med službo božjo za mladino župnika Strajha. Ubijalec je bil na smrt obsojen. Vse časopisje, tudi socialistično, je proslavljalo socialno in karitativno delovanje umorjenega župnika in po vsem Poljskem so akademska mladina in zlasti delavci uprizorili obhode proti komunizmu. Ko se pogrezajo ,,. Krvoločniki rdeče Španije so že skoraj dogospodarili, pa še razodevajo svoje sovraštvo do vsega, kar spominja na verstvo. Zdaj so sklenili, da je treba zamenjati imena mest in krajev, ki se nazivajo od časa ustanove s svetniškim označenjem, torej s pridevkom »San« — (sveti), in oskrbeti novo imenovanje. Takih mest in vasi, ki jih bodo nasilno »prekrstili«, (saj ne bo za dolgo), je 110. (Mimogrede bodi pripomnjeno, da se nekateri mestni ljudje tudi pri nas otresajo označbe »sveti«, pa mislijo, da so »moderni«, če pravijo: »Gremo na Jošta, na Katarino, namesto k sv. Joštu in k sv. Katarini, kakor govorimo pošteni Slovenci.) Moskva in časopisje na Francoskem. Bivši komunistični voditelj Doriot je povedal, da so prejeli francoski komunisti vsega skupaj 250 milijonov frankov za podporo in širjenje svojega časopisja. Navedel je tudi po imenu razne vodilne, večje in manjše strokovne in druge liste, ki prejemajo od sovjetizma podporo, da širijo jastno ali prikrito sovjetski strup med francoski narod. Izobražence vabijo v komunizem s časopisi in obzorniki, ki v njih v začetku prikrivajo vsako agitacijo, počasi pa skušajo vtihotapiti mednje svoje prevratne nazore. — Iz tega se vidi, da mora katoličan odklanjati vsako glasilo, list ali obzornik, ki nima katoliškega značaja ali pečata, »Kdor ni z menoj — je zoper mene!« To je geslo, ki ga nam je dal božji Učenik, in se ga mora držati vsak značajni katoličan. Bliža se konec divje in grozne državljanske borbe na Španskem, ki bi bila najbrž že davno pri kraju, če bi »fronta« iz sosedne Francije mirovala in ne bila na roko rdečim. Ti so morali pod pritiskom silne Fracove armade izprazniti mnogo mest v Aragoniji in Kataloniji in se umakniti proti obali morja. Kako so se maščevali, potrjuje dejstvo, da so n. pr. .»v mestu Barbaston pomorili, preden so ga zapustili, 37 duhovnikov s škofom vred, poleg teh pa župana in mnogo meščanov. Obenem so zažgali in razstrelili stolno cerkev in mnogo drugih poslopij. Najlepši spomenik, ki bo obenem v trajno korist katoličanom naše prestolnice, bo cerkev, ki so jo sklenili sezidati v Belgradu Parižani v spomin francoskim vojakom, ki so padli med svetovno vojno na Balkanu (45.000), Spominska cerkev bo hkrati župnijska cerkev za predmestje, kjer bo stala. Drug za drugim .., Med najstarejše slovenske duhovnike, ki so ostali na službenih mestih, spada tudi častitljivi veteran, msgr, Mihael A r k o. Pa tudi njega so zlomila leta, strlo neumorno delo in vztrajnost v nelahkem službovanju. 30. marca je naznanil dnevnik »Slovenec«, da je tudi gospod »Mihel« šel po plačilo k svojemu Gospodu. »Gospod Mihel« — tako je bil imenovan pri dobrih škofjeloških vernikih kot dušni pastir na prvi kaplanski službi. Pokojni župnik idrijski je bil vzor duhovnika, veljaven, postaven, odločen, goreč in delaven na vseh poljih dušnega skrbstva, pa tudi na polju kulturne vzgoje in dobrodelnosti. Kot izvrsten pevec in glasbenik se je zlasti prizadeval za vzorno petje pri službi božji. Za vsestransko vneto in uspešno delovanje je bil mnogokrat odlikovan, saj je bil papežev tajni komornik, častni kanonik goriškega kapitlja, dekan, konz. in duhovni svetnik. S posebnim prijateljstvom je bil navezan na t prelata in sorojaka dr. J. Lesarja. Naj uživata večno prijateljstvo pri Bogu! Zlatomašnik Arko se je rodil v sodraški župniji 19. septembra 1857., za mašnika je bil posvečen na svojo rojstno obletnico 1. 1880. f Janez Plevnik. V Jolietu (Illinois, Sev. Amerika) je 23. marca nenadoma umrl slovenski župnik J. Plevnik, Pokojni se je rodil v dobrovski župniji, v vasi Šmartno 1. 1873. Znan je bil kot vnet dušni pastir, iskren slovenski domoljub in kot človek blagega in dobrega srca. V Ameriki je ustanovil več župnij. Spoštovali so ga ne samo rojaki, marveč tudi verniki drugih narodnosti. R. i, p.! Smrt pobira... V ljubljanskem uršulin-skem samostanu je umrla prvi pomladni dan M. Marija Roza (roj. Helena Špeljak), ki je dosegla 54 let redovnega življenja in 85 let celotne starosti. —V Škofji Loki so pa izgubili 54 let staro učiteljico M. Marijo N o r -b e r t o (r. Katarina Božnar), ki je vzgajala dekliško mladino na zunanji nunski šoli kot sila vestna in trudaljubiva učiteljica. Naj počiva v miru! Lavantinska škofija. V župniji sv. Petra pri Mariboru so dobili novega župnika Alojza Z a I a r j a , ki je bil doslej vikar v Hrastniku. Na njegovo mesto je prišel K o z a r A., kaplan v Trbovljah. Kot kaplan v Trbovljah je nastavljen novomašnik V i d e č n i k Viljem iz Celja. Za mejami. Na Katinari pri Trstu je bil umeščen kot župnik g. Anton Piščanec, rihemberški rojak. — V Mirnu pri Gorici imajo novomašnika Oskarja Kogoja. Nova maša 24. aprila. — Na velikonočni ponedeljek je pel novo mašo v Vrtovincu pri Črničah Anton Š a t e j. — Župnijski upravnik Al. O b i d na Banjšicah je prevzel župnijo v Pod-sabotinu; na njegovo mesto je bil umeščen kot župnik Alojz L o j k iz Nemškega Ruta. MARIJINE DRUŽINE »Marijanska dežela« (Regnum Marianum) se more imenovati ogrska kraljevina še danes, če jo presojamo po cvetočih Mar. družbah, ki so ustanovljene tam tudi za najodličnejše sloje. Med temi je posebno na glasu že stara k o n -gregacija za gospode v Budimpešti. Glavni tajnik vseh kongregacij p. Valter Ma-riaux dr. J. v Rimu se je prilično osebno pre- pričal o vrlinah te kongregacije, ko se je mudil v madžarski prestolnici. Sedanjemu voditelju p. Vidu, ki je obenem škofijski voditelj Mar. družb v Budimpešti, je stavil takale vprašanja: 1. Vaša kongregacija je bila ustanovljena, da zbira in vežba vodilne katoliške može. Ali še izvršuje to poslanstvo? Odg.: Moja kongregacija ima sedaj 240 članov. Še danes je med njimi — to lahko trdim -— precej mož, ki imajo vpliv in veljavo v javnem življenju. V naši kongregaciji imamo 6 državnih tajnikov, 12 ministrskih svetnikov, 6 generalov in drugih višjih častnikov, 7 vse-učiliških profesorjev, 5 poslancev, dalje ravnatelje pri železnici, pošti in mnogo višjih uradnikov, pravnikov, zdravnikov, profesorjev i. dr. 2. Ali delujejo člani tudi apostolsko? Odg.: V treh sekcijah Katoliške akcije v Budimpešti so člani naše kongregacije izvoljeni za predsednike. Povečini so sicer v svojem poklicnem delu močno vpreženi. Njih apostolat je pa že v tem, da se na svojih vplivnih mestih udejstvujejo kot možje krščanskega duha. To, da so taki vplivni gospodje navzoči pri ver-stvenih prireditvah Marijine družbe, da se udeležujejo skupnega obhajila, kongregacijskih pobožnosti, ure molitve itd. — to vse- je lep zgled, poln vpliva na druge. Tako n, pr. so nedavno pri uri molitve klečali kar štirje generali drug poleg drugega pred sv. Reš. Telesom. 3. Katera apostolska dela vaši člani prav posebno izvršujejo? Odg.: Najprej omenjam duhovne vaje. Tam v predmestju imamo Dom duhovnih vaj »Manresa«. Prefekt naše kongregacije, bivši poslanec, oskrbi vsako leto poseben tečaj duhovnih vaj za poslance obeh zbornic, t. j. kakšnih 50 mož. Drug sodal (član M. dr.), ki je bil profesor na univerzi, pripelje leto za letom celo vrsto vseučiliških in srednješolskih profesorjev k duh. vajam. Naši sodali privabijo letno do 40 višjih oficirjev k duh. vajam. En član, ki je bil svoj čas najslavnejši tenorist na Ogrskem, je dosegel, da je napravilo letos (1937) 68 njemu znanih umetnikov, kapelnikov, zborovodij, skladateljev, gledaliških igralcev, pevcev i. dr. duhovne vaje v Manresi. To apostolsko delo izvršuje že osem let. Vsako leto jih spravi povprečno okrog 40 skupaj. Apostolsko delujejo naši člani tudi s tem, da vodijo katoliške organizacije. Naši člani so na vodilnih mestih v močno razširjenih društvih za može, ki jih imenujemo kratko in malo »Čredo«. (Ta društva sličijo ameriškim »Holy-Name-Society«.) Mnogi sodelujejo v akademskih zvezah, kakor je »Eme-ricana«, ali v »Združenju katoliških zdravnikov«, ki je ustanova prav te Marijanske kongregacije. Cela vrsta kongreganistov je tudi v načelstvih cerkvenih občin. Nekaj sodalov se je odločilo, da so ustanovili zvezo katoliških trgovcev in obrtnikov, ki ima samo v mestu že okrog 500 sodrugov. Njih namen je doseči, da bi katoliško prebivalstvo nakupovalo in naročalo svoje potrebščine pri katoliških firmah. 4. Včeraj so mi razkazali »cerkev v skali«. Ali je res, da je bila sezidana na pobudo in s prispevki kongregacije gospodov? (Glej sliko v tietji številki »Bogoljuba«!) Res je. Da je bilo to lepo Marijino svetišče pozidano, so dosegli člani naše Marijine družbe kljub močnemu oviranju nasprotnikov Cerkve. Zraven dupline so postavili samostan in izročili vodstvo redovnikom Pavlincem. Po prizadevanju naših kongreganistov je bilo se-zidanih še mnogo drugih svetišč. 5. Ali ste zadovoljni z udeležbo vaših sodalov pri cerkvenih prireditvah Mar. družbe? Od 240 članov se redno udeležuje shodov okrog 130 gospodov; skupnega sv. obhajila pa povprečno 140. (V tem oziru kongregacija sicer ne dosega onega števila, da bi jo mogli imenovati vzorno; vendar je pa treba uvaže-vati, da so člani dostikrat službeno zadržani in pridejo zraven, kadar morejo, drugače se morajo pač opravičiti. Op. ur.) 6. O čem imate govore pri družbenih shodih? Gospodje poslušajo in žele predvsem govore asketične vsebine. 7. Ali imate v mestu še katero Marijino družbo za gospode? Imamo. Naša je bila prva v deželi. Sčasoma je bilo ustanovljenih še 20 takih kongre-gacij, in sicer po raznih ogrskih mestih. Sprva so bile le nekake podružnice naše glavne družbe, pozneje so se pa osamosvojile. Vendar pa prirejamo skupne kongrese za vse družbe gospodov, kar se tem lažje doseže, ker imamo skupno pisarno in glasilo. Sv. Lenart nad Škofjo Loko. 33 let mari-janskega življenja imamo za seboj. Kongrega-cijo nam je ustanovil f župnik Sever Franc leta 1905. Prvo leto je bilo sprejetih 27 deklet. Veliko so morale žrtvovati, da so napravile dragoceno zastavo in oskrbele lep kip Brezmadežne. Družba šteje sedaj 38 članic. Vse družbeno življenje se je razvijalo tiho in mirno. Včasih je moral naš voditelj nekoliko ostreje nastopiti zaradi kontrole. Skušale pa bomo vestno spolnjevati družbene dolžnosti in posnemati one vzorne članice, ki so se odlikovale v lepem življenju. Družbene shode imamo vsako prvo nedeljo v mesecu. Naša druga zavetnica je sv. Neža. Ta dan se zberemo k skupnemu sv. obhajilu, da tako počastimo veliko mučenico. Lani smo pa dobili še Marijin vrtec. V njem je. 40 deklic, ki spodbudno pristopajo k sv. obhajilu. -— Lansko leto, na praznik Brezmadežne, je stopilo pod Marijino zastavo zopet enajst deklet. Ostalim pa kličemo; Če hočete spoznati in uživati srečo Marijine družbe, kar brez oklevanja v naše vrste. Izognile se boste marsikateremu razočaranju, žalosti in nesreči. — Pred kratkim nas je zapustila vzorna družbenica, Mesec Katarinica. Bilo ji je 18 let, ko ji je zavratna sušica pre-grizla nit življenja. Vse muke dolgega hiranja je prenašala brez najmanjše nevolje, pač pa se je s tem večjim zaupanjem obračala do Marije, kateri je tako rada prinašala cvetice na njen oltar. Pri naši ljubi Materi Mariji se snidemo! — M. V. Kamnica pri Mariboru. Zdaj, ko je prebujeno naravo okrasila pomlad s svojim cvetličnim bogastvom, naj naša srca ne ostanejo več odeta v mrko, zimsko odejo mlačnosti in grešnega spanja. Tudi v naših dušah naj vzklije cvetoča vigred! Med cvetke Marijinega vrta je bilo pri nas 25. marca vsajenih 10 novih sadik. Srca teh novih družabnic Marijinih so se topila v srečni blaženosti, ko so kleče pred podobo svoje nebeške Matere obetale zvestobo in vdanost Mariji in Jezusu. Umevale so to mnogim nedostopno srečo in odliko, saj so po mnogih borbah mladega življenja dospele do dolgo zaželenega cilja. Odslej bo njih Mati, Gospa in Zavetnica •—• Brezmadežna. Drage sestre! Zdaj, ko ste v vrstah Marijinih izvoljenk, nikar ne pozabite trajno krasiti svojih src; krasite pa tudi Marijine oltarje, zlasti ta mesec, ki je ves Marijin. Z Marijo ste stopile na ladjo viharnega življenja. Krepko poprimite za vesla. Pri krmilu je naša nebeška Mati in Gospa. OPAZOVANJA. 71 učenjakov. Med člane francoske Akademije znanosti je bilo nedavno oddano vprašanje, če je znanost v protivnem razmerju do verstva. 70 učenih članov akademije je to vprašanje zanikalo; le eden je bil, ki je napravil izjemo. Med temi 70 znanstveniki so možje, ki so vodilne in priznane osebnosti na znanstvenem polju. Ti zatrjujejo, da eksaktne vede (matematika, fizika, kemija) ne morejo podati nobenega resnega dokaza proti verstvu. Nekateri pa s poudarkom izjavljajo, da vprav temeljito proučevanje naravoslovja pripomore utrjevati versko zavest in približevati človeka svojemu Stvarniku. Pod pretvezo, da hočejo rešiti Kitajsko komunizma, si osvajajo s krvavo silo Japonci kos za kosom kitajsko ozemlje. Sedaj je pa prišel v Pariz apostolski vikar Yu Pin iz Nan-kinga, ki kot domačin in poznavalec razmer takole zatrjuje: Pred 12 leti je bila res ne- varnost, da se razpase po Kitajski komunizem. Treba je bilo 10 let, preden je domača armada, pod vlado maršala Čangkajška, ki je izgubila v borbi s komunističnimi roparskimi četami do 100.000 mož — oprostila deželo te nadloge. Maršal je hkrati vpeljal mnogo koristnih naprav za obnovo na Kitajskem. »Naš narod,« piše škof Yu Pin, »je narod malih kmetov. Na Kitajskem ni velekapitalistov. Tem ljudem je zoprna misel na razlastitev; njih miselnost je marksizmu sovražna. Komunistično naziranje je kitajskemu ljudstvu, temu preprostemu, treznemu, nravstvenemu, veselemu, postrežlji-vemu narodu, ki spozna, da ima v družini in družinskem duhu neomajno podlago svojemu življenju, kar nerazumljivo.« DOBRODELNOST. Naj ne ve levica, kaj dela desnica. Tega načela se drže tudi naše karitativne organizacije, Da se pa vzbudi zavest dobrodelne dolžnosti tudi v dušah onih, ki so temu delu usmiljenja le bolj oddaljeni, objavi Karitativna zveza vsako leto na občnem zborovanju vsaj v glavnih potezah podatke, ki kažejo, kako se pri nas razvija krščansko človekoljubje. Res čuditi se moramo, ko beremo, kako vsestranska je bila dobrodelna akcija in kako je; znala zveza lajšati telesno bedo in deliti duhovno hrano. Ljubljana sama ima 15 Vincenci-jevih in 9 Elizabetnih konferenc. Tudi izven Ljubljane je bilo ustanovljenih več novih, nekatere se še snujejo. Po župnijah pa rastejo dobrodelni krožki. Tudi centrala v Mariboru je imela svojo glavno skupščino. Podala je račun o živahnem razvoju dobrodelne misli, ki zajema v dejansko sotrudništvo čimdalje širše sloje. Naj bi lepi zgledi požrtvovalnih dobrotnikov tu in tam potegnili za seboj tudi bolj hladne rojake, zlasti take, ki ne morejo reči, da trpe pomanjkanje. IZ POGLAVJA O VZGOJI. Ali hočeš živeti? ... »Če hočeš živeti, pristopaj k sv. obhajilu. Če hočeš v življenju duše ostati zdrav, mlad in krepak, pojdi večkrat k mizi Gospodovi. Če se hočeš izogniti peklu in večni smrti, stopi rad k studencu milosti. Sveto obhajilo naj ti bo prva briga, ako čutiš telesno slabost zaradi starosti, bolezni, da telesna smrt ne bo duši začetek strašne večne smrti. Sveto obhajilo bodi cilj vsega tvojega prizadevanja pri vzgoji otrok, krščanski oče, krščanska mati. Nihče na svetu ne bo tvojih otrok lepše in uspešneje učil, da bodo čednostni, dobri in poslušni, kot Jezus, ki jih tako ljubi. Brez svetega obhajila bodo otroci zašli, zabredli za trajno, se bodo pokvarili in izneverili sveti Cerkvi in Bogu. Odtujenost Cerkvi je že na zemlji začetek večne smrti. Vi, krščanski starši ste odgovorni za to, ako niste marali in hoteli voditi in pustiti otrok večkrat k svetemu obhajilu, četudi ste bili na to opozorjeni, da je sv. obhajilo, če ga prejemamo ponižno, v živi veri, s čistim srcem, najboljši in najkrepkejši pomoček, da se zavaruje in neguje življenje otrok božjih.«1 ANEKDOTE Veličina papeštva. Ko je svoje dni francoski ministrski predsednik L. A. Thiers obiskal Rim, je zaprosil za avdienco pri papežu; dodal pa je željo, da bi mu ne bilo treba poklekniti pred svetim očetom, ker je bil protestant. Takratni papež Gregorij XVI. mu je dal sporočiti, naj ravna po svoji volji. Ko je pa Thiers stopil pred poglavarja svete katoliške Cerkve, ga je tako prevzelo, da je klec-nil in poljubil papežu roko, ki ga je prijazno vprašal, če se je spoteknil. Minister mu odgovori: »Pred veličino papeštva mora vsakdo izgubiti ravnotežje.« Za materinski dan. Veliki katoliški borec Windhorst je sprejel neko gospo, kateri je bil storil neko uslugo. Prišla se mu je zahvalit in vprašat, kako bi mogla njemu kot dobrotniku napraviti kakšno veselje. Windhorst je prosil njeno sliko. Gospa odgovori: »Prav rada Vam bom prinesla sliko, samo prosim, če mi poveste, v kakšni obliki naj bom slikana.« — Plemeniti Windhorst pravi: »Dajte se fotografirati, kako svojemu otroku sklepate roke k molitvi. To je najlepši prizor za slikanje matere.« Zadnjikrat na nogah ... Za sprejem v Marijino družbo v Badenu pri Dunaju je bil določen tudi Ernest Strnad. Prijela ga je pa bolezen in je moral v bolnišnico na Dunaju. Zdravniki so ugotovili nevarno bolezen v nogah. Vsak teden je Ernest pisal predniku Marijine družbe, da bo gotovo prišel k sprejemu. Nekega dne so mu pa sporočili pretresljivo novico, da mu bodo morali nogo odrezati. Še teden je bilo do sprejema v kongregacijo. Zdravniku in predniku Mar. družbe sporoči, da hoče zadnjo pot z nogami napraviti, ko bo sprejem. In res. V spremstvu svojih domačih, oprt na palico je prilezel v sprejemno kapelo, kjer je ob ganljivem sočustvovanju tovarišev položil posvečenje na Marijin oltar. Drugi dan je bil revež ob nogo. V tolažbo mu je bilo, da se je posvetil Mariji v njeni družbi. Mlad junak! »Ako ne postanete kakor otroci...« Redovna sestra križarka pripoveduje: »Nekega poletnega dne sem šla po opravkih mimo gru- 1 Iz pastirskega pisma škofa dr. J. Srebrniča: »V službi Evharistije« za postni čas 1938. če otročičev na igrišču. Na tihem sem molila rožni venec. Kar se odtrga od skupine petletna deklica - beloglavka, skoči proti meni, stegne proseče rokici proti križku, ki ga nosimo na prsih. Nedolžni očki so viseli na podobi Križanega, ustca so pa šepetala: ,Bogku poljubka!' — Morala sem se globoko skloniti, da je malček mogel doseči križek, ki se ga je z obema rokama oklenil in pritisnil na ustca tako presrčno in ljubko dvakrat, trikrat, da mi ta prizorček ne bo izginil nikdar iz spomina. Vesel, ne meneč se za okoli stoječe, je stekel otročiček zopet k svoji druščini in igri. Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah. Srečna sem se zahvalila Bogu za to izredno in veselo doživetje. Pa mi je obenem prišla v spomin beseda Jezusova, ki jo je govoril nam odraslim: .Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.' (Mt 18, 3.) Žal, da preveč pozabljamo na to važno opozorilo!« »To ni prav!« Poljski slikar J. Henrik pl. Rosen se je mudil celo leto v Italiji. V pa-peški kapeli v Kastelu Gandolfo je izvršil dve stenski veliki sliki. O umetniškem umevanju papeža Pija XI. je izrekel to-le: »Sveti oče ne pravi: ,To mi ne ugaja', ali ,to mi ugaja', marveč: ,To in to je napačno!' Nato pa razloži, zakaj je napačno. Misli se mu vrste tako dosledno, da mora človek takoj uvideti, kako prav ima sedanji papež. V enem letu, ko sem slikal v Gandolfu, sem se več naučil kot v vsem prejšnjem življenju.« RAZNO. Nove sprejemne podobice za »Dejanje sv. detinstva Jezusovega« se dobe pri vodstvu (Pred škofijo 7), ali pa v trgovini Ničman v Ljubljani. Gg. poverjenikom se iz-roče gratis, kadar jih žele. Skladbo: »Marija, moja mati si...« bodo lahko sprejele naše kongregacije kot svojo, primerna je pa tudi za druge častilce Marijine zlasti ob času šmarničnih pobožnosti. Uglas-bo je pregledal in dopolnil stolni dekan dr. Fr. Kimovec, za kar se mu uredništvo toplo zahvaljuje. Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za dekleta od 14. do 18. maja, za gospodične učiteljice in uradnice od 9. do 13. julija. — Pričetek prvi dan ob šestih zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijave sprejema: Pred-stojništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Naše slike. Bazilika Matere b o ž -jevLoretuje bila sezidana v 1. 1468—1587 v beneškem slogu. Ima tri ladje z dolžino 95 m, križna ladja pa je široka 67 m. Cerkev ima 12 oltarjev in sedem kapel za razne narod- nosti. Na levi je papeško poslopje. (Palazzo apostolico.) — Marijino oznanjenje. Slika v baziliki je delo prof. Ludovika Seitz-a, najlepša umetnina v loretski kapeli iz 1. 1892 do 1908. Na ovitku: Zagrebška katedrala. Veličastna gotska cerkev iz 13. do 15. stoletja je bila prenovljena v letih 1879—1900. Ima dva velika, členovita zvonika, učinkovito pročelje, v notranjščini pa tri enako visoke ladje. DOBRE KNJIGE. V službi Evharistije. Pastirsko pismo dr. Jos. Srebrniča, biskupa u Krku. Za korizmu 1938. — "I o pastirsko pismo je obsežno, saj ima 32 strani v otmerki. Vsebino pove naslov. Obravnava pa tudi novodobne zmote, zlasti pogubnost komunizma in rasizma. — Zdravilo, pomoček in najtrdnejšo oporo za krščansko odgojo in za brambo proti navalu novodobnih zmot in zablod imamo vprav v presv. Evharistiji. Leto božjih skrivnosti. Že zadnjič smo priporočili novo književno delo, ki je izšlo v založbi sti-škega cistercijanskega samostana: »Božji vrelci«. Knjiga opisuje praznike in svete dni liturgičnega leta po misalu (mašni knjigi). Pisatelj p. Turnšek Metod pravi o knjigi: »Pomagati hoče k spoznanju, razumevanju in doživljanju Kristusa v njegovih odrešilnih skrivnostih«. Liturgične slike je narisala in knjigo opremila Sonja Vončinova, aka-demičarka art. akademije. ODGOVORI. V. S. v H.: Pojasnila želite o tem, kaj je bogo-kletje in če je več vrst bogokletja? Vašemu vprašanju z veseljem ustrežemo, saj bo — tako upamo — pouk o tej strašni hudobiji, ki Bog sam v II. zapovedi svari pred njo, marsikomu odprl oči. »Ne skruni božjega imena!« — tako je Gospod zaklical na gori Sinajski med gromom in bliskom. Katekizem odgovarja na vprašanje: Kdo skruni božje ime? ■—- tako-le: Božje ime skruni: Kdor sveta imena izgovarja nespoštljivo a 1 i jih zlorabi za kletev; kdor Boga sramoti; kdor grešno priseže ali prisege ne drži; kdor prelomi zaobljubo. Pomudimo se za čas pri prvi in drugi točki. V pivi se omenja kletev... Besede, ki Boga sramote, pa imenujemo bogokletje. K bogokletju prištevamo tudi sramotilne besede o Mariji in svetnikih. In koliko je danes takih klet-vin tudi med sinovi slovenskih mater! Ker bi se ostudnim bogokletnežem le preveč satansko zdelo, če bi rabili slovenske sramotilne besede, se opri-jemljejo tujih smrdljivih, presajenih z italijanskih tal na našo »marijansko« zemljo. Ali še marijansko? Dobrih ljudi je groza, kadar slišijo strašno sramotenje Boga in Marije, ki je zapopadeno v italijanskih umazanijah. K bogokletju prištevamo vsako sramotenje Boga, Marije, svetih oseb ali pa svetih reči in dejanj. Kdor torej žaljivo, podlo, sramotilno o njih prostovoljno misli, govori ali kaj takega v dejanju stori, je tudi kriv bogokletja. Judje so n. pr. sramotili, zaničevali Jezusa in mu prizadejali silno notranjo bolest: to je bilo bogokletno početje. — Bogokletno je govoril n. pr. cesar Julijan-Odpadnik — o Jezusu s tem. da ga je imenoval »Galilejec«. Še v smrti je zaklical v obupu: »Zmagal si, Galilejec!« Med svetovno vojno, pa tudi sicer se je slišala tu in tam med malovernimi bogokletna ob-dolžitev: »Če bi bil Bog pravičen, pa bi kaj takega ne dopustil.« (Ljudje tako drznega jezika nič ne pomislijo, da Bog še celo greh pripusti, ker ne mara človeku vzeti svobodne volje in je zato človek sam odgovoren za svoja zla dejanja.) Dejansko bi Boga zaničeval -— (bi počel bogokletje), kdor bi Bogu pest pokazal ali pljunil proti nebesom, če bi kdo križ oskrunil. (Ali so kaj pomislile na to črne duše, ki so se z nečuveno drznostjo spravile na evharistične križe in jih podirale?!) Boga bi zaničeval in počenjal bogokletje, kdor bi pomandral ali namenoma pohodil in iz hudobije uničil sveto podobo ali kaj svetega. (Koliko takih hudobij je bilo zadnje čase po rdečem delu Španije!) Navedemo resničen primer z naših livad, ki kaže, kako drzne, verski čut težko žaljive in. bogokletne šale si izmišljujejo tu in tam objestni, versko zanemarjeni in mlačni ali pa brezverni ljudje, zlasti kadar so okajeni z alkoholnimi duhovi. Primer, ki ga tu navajamo, smo povzeli iz spisa neznane osebe, katere ne maramo imenovati s celim imenom. Zadostujeta naj začetni črki M. S. To-le je v pismu zapisano: »Moj oče so večkrat pripovedovali, da so bili povabljeni na ženitovanje. Kakor je navada, se ob takih prilikah vrste tudi nedolžne šale za zabavo. (Kar se je pa tu zgodilo, pa ni bila nedolžna norčija.) Eden se spomni in pravi: »Jaz bom pa spo-vedoval«. Začel je nositi v malo sobico priprave za spovednico. Ko je za silo spravil nekaj skupaj in naslonil še rešetko, se je vsedel. Začeli so hoditi, kakor bi se hoteli spovedovati. Pripovedovali so razne neumnosti. Oni, ki je bil v spovednici, je pa zopet norce bril in tako govoril, da je nastal smeh in grohot. Oče so rekli: »Jaz sem kar gledal ženina, kaj mu je, da tega ne prepove, ko je vendar že bil gospodar, pa se ni nič zmenil za to. Jaz sam nisem upal vmes poseči, ker sem bil v tuji hiši.« (Pa bi bilo prav in bi bil storil samo svojo prijateljsko dolžnost posvaritve, če bi bil postavil moža in rekel: Prijatelji, tega pa ne! Iz svetih reči se ne bomo norčevali! Vse poštene bi imel na svoji strani. — Op. ur.) To neumestno, pohujšljivo in bogokletno burko so uganjali tako dolgo, da so se naveličali. Prav čez eno leto in prav v isti sobici so pa res spovedovali. Duhovnik je bil poklican k smrtni postelji mlade domače gospodinje, ki je bila pred enim letom nevesta — pa je umrla. Kakor so se prej smejali, so se zdaj jokali. A. L.: Ali zadostuje za p. odpustek, če moli naprej vsak dan po svetem obhajilu ena oseba znano molitev »Pred podobo Križanega i dr., drugi pa odgovarjajo. Ni dvoma, da je taka molitev veljavna tudi za odpustke. N. M. v S.: Slišal sem, da imajo po cerkvah v Ameriki pritrjene omarice, kamor vlagajo verniki lističe z raznimi vprašanji verskega in nravstvenega značaja, ki nanje pričakujejo pojasnila. Duhovnik nato v pridigi odgovori in razloži, kakor in kar je potrebno. Ali bi se ne dalo kaj takega tudi pri nas vpeljati? Novo nam je, da bi v katoliških cerkvah imeli take nabiralnike. Pač pa so taki nabiralniki obešeni marsikje tudi pri nas v prostorih prosvetnih društev ali v zbirališčih Marijinih družb. — Ako se te naprave ne zlorabljajo, ako člani žele samo resnega pouka v važnih zadevah, se lahko dobro obnesejo. ZA RAZMISLEK. Huda rana. To vemo, da katoliške Cerkve ne bo premagala ne stiska, ne sovraštvo, ne preganjanje, ,ne framasonstvo, ne nobena sila. Če bi bila Cerkev Kristusova premagljiva, bi jo uničilo eno zlo — in to je verska brezbrižnost staršev. Hvala Bogu, da imamo Slovenci še toliko vestnih, dobrih, bogaboječih, za Cerkev vnetih staršev in družin. Vendar pa je versko-mlačnih, brezbrižnih roditeljv vedno več. Včasih so se taki naš,i samo po mestih, danes je ta nevarna družinska bolezen zašla že tudi v marsikatero župnijo izven mest. Vsaka bolezen ima posebne znake: kašelj, potenje, oviranje dihanja, mrzlica i. dr. Kakšni so pa znaki verske mlačnosti in brezbrižnosti pri starših? Naštejemo najbolj navadne znake: 1. Če se starši nič ne brigajo za molitev otrok, namesto da bi sami z njimi molili in dajali lep zgled molitvene vneme. 2. Če staršem ni mar, da bi otroci redno hodili k zapovedani službi božji, namesto da bi jih sami vodili, z njimi praznovali Gospodove dni in doživljali v verskem duhu cerkveno leto. 3. Če je staršem mala skrb, ali otroci prejemajo svete zakramente, ali ne; namesto da bi jim z lastnim zgledom olajšali pot do spovednice in do tabernaklja, namesto da bi bila vsa vzgoja evharistično usmerjena. 4. Če je staršem vseeno, kdaj gredo in pridejo otroci, s kom občujejo, v kakšno družbo ali društvo hodijo, kakšno zabavo iščejo, katere knjige in časopise berejo, namesto da bi se zavedali, kako veliko odgovornost imajo vprav v tem oziru, in kako veliko je na tem ležeče, kaj mladina bere, kam hodi, s kom občuje. Neredko slišimo vprav iz ust takih staršev, katerim je vest že vsa otopela: »Ne vem, kaj bi se spovedoval!« Ako bi tako govorila oče in mati, ki imata svete otroke, bi človek molčal. Ako pa ima oče otroke, ki jim je vest vsa otežena z občutnimi in nevarnimi zadolžitvami, je sam brez dvoma še bolj odgovoren, saj je varih, učitelj in vzgojitelj svojih otrok. Naj bi se poleg vseh vzornih slovenskih roditeljev spomnili, zlasti sedaj ob svetovnem Evharističnem kongresu, tudi manj brižni ali celo površni in za cerkev mrzli starši — vabila Jezusovega: »Pustite male k meni!« Pot do Jezusa bo pa otrokom tembolj ljuba, jim bo postala nujna, če bodo videli na isti poti tudi svoje drage starše. Da se ne pozabi... V listu »Vrhbosna« opisuje nadškof dr. Iv. Š a r i č , kako ga je 1. 1922. takratni ministrski predsednik Nikola Pašič, ko se je mudil v Sarajevu, povabil k pokrajinskemu namestniku, v prvi vrsti na razgovor o konkordatu s sveto Stolico. Po medsebojnem pozdravu in po kratkem pomenku je vprašal predsednik Pašič: »Slišal sem, da nameravate, gospod nadškof, iti prihodnje dni v Rim, k svetemu očetu?« »Da, gospod predsednik.« »Dobro. Prav zato sem vas pa klical. Povejte svetemu očetu papežu, da želimo čimprej skleniti s sveto Stolico konkordat. Srbija je imela sicer že poprej konkordat s sveto Stolico. Toda sedaj so se razmere spremenile. Sedaj Jugoslavija ni več v Srbiji, ampak v novi Evropi. Danes je v naši državi toliko katoličanov, zato je vsekakor potrebno, da sklenemo nov konkordat. Ko imajo že druge veroizpovedi svoje sporazume (konkordate), ki jim zagotavljajo polnopravno življenje v državi, moramo isto zagotoviti tudi katoličanom. Vsem enake pravice! Bratje smo, zato moramo vse po bratsko urediti...« »Recite, prosim vas, svetemu očetu papežu, da želimo čimprej skleniti konkordat s sveto Stolico.« G. nadškof Šarič dostavlja, da se je pozneje še enkrat sešel s Pašičem v Belgradu. Tudi pri tej priložnosti je omenjal konkordat, ki da je namoč potreben naši mladi državi, Žal, da je kmalu nato umrl. Ako bi modri državnik Pašič ostal živ, bi imeli katoličani v Jugoslaviji že davno sklenjen in potrjen konkordat s sveto Stolico, saj ga je tako želel blagopokojni kralj Aleksander I. Pri vsaki priliki (kakor je škofom pripovedoval f nadškof Bauer), se je kralj živo zanimal za konkordat in izražal živo željo, da ga čimprej dosežemo, ker je koristen in potreben naši državi, saj ima do 6 milijonov katoličanov. PROŠNJE IN ZAHVALE. Zahvaljujem se presv. Srcu J. in M., sv. Tereziji D. J. in vsem svetnikom, f škofu Slomšeku in M. T. Ledohovski in prosim še zanaprej pomoči, E. C. — Zdravje svoje bolne sestre in spreobrnjenja svojega, pijanosti vdanega očeta priporoča Mariji Pomočnici in sv. Antonu Pad. K. R. ■— Prisrčno se zahvaljuje sv. Tereziji D. J. in t M. T. Ledohovski za uslišanje v nevarni bolezni hčerke. Fr. K. — Piiporočam se v molitev Bogoljubovim bralcem, posebno redovnim osebam v več težkih in zamotanih zadevah. A. R., Istra. — Mar. družbenka se zahvaljuje sv. Tereziji D. J. in Mariji Pomočnici za ozdravljenje. A. U. — K. P. se zahvaljuje t škofu A. M. Slomšeku za ozdravljenje hude bolezni. — A. J. K. se zahvaljuje za ponovno uslišano prošnjo Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Tereziji D. J., f škofu Slomšeku in Baragu in tudi f župniku Juriju Humarju. — T. T. se zahv. Mariji za vse dobrote. •—• Zahvaljujem se sv. Janezu Bosku, Mariji Pom. za dve uslišani prošnji v prav važnih zadevah; priporočam se še za naprej F. J. Bloke. VSFRI1\ A • članki: Mati božja. (A. C.) — Marijino svetišče: Loreto. — Mariji v ilar . . (A.. C.) — Kaj m e-» nitet 5. Komu naj verjamem ? (J. Lnngernolz.) — Pesem: Majuikmoje duše. (Fr. Neubauer.) — Pe- sem: „Marija, moja mati si . . ." (Gr. Mali. — Uglasbil A. Čadež.) — Utrinki z romanja v Lurd. (M. N.) — Tolažba sv. zakramentov. (P.Ambrozij Brenčič.) — Listek: Skrivnostni klobuk. (Frenken — J. Moder.) — Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini. — Marijine družine. — Opazovanja. — Dobrodelnost. — Iz poglavja o vzgoji. — Anekdote. — Bazno. — Dobre knjige. — Odgovori. — Za razmislek. — Na ovitku: Slika stolnice v Zagrebu. — V listu: 9 slik v bakrotisku. Cena »Bogoljubu«: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 10 Lir. v Cehoslo-vaški 15 Kč, v Franciji 12 Fr., v Ameriki 0'50 Dol. letno. — Izhaja mesečno. Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« (Ljubljana) do 5. vsakega meseca. — Vse drugo se naslovi: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani. Koledar apostolstva molitve za majnik 1936. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv.očetu Piju XI.:_ Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu : Mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Misijonsko gibanje med šolsko mladino. Mesečni zavetnik: Marija Pomočnica (24.). Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa Ljubljanska škofija Lavantinska škofija 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pov. Filip, Jakob Atanazij,šk.,cer. uč. Najdenje sv. križa Varst. sv. Jožefa Pij V., papež Janez p. Latin. vrati Stanislav, škof, muč. Milosti šmarnične pobožnosti Mir in pravičnost med narodi Naši duhovniki in škofje Edinost med katoličani Svoboda sv. Cerkve. Sv. oče Posvetitev naših družin Slovenska Katoliška akcija Ljubljana, stolnica Trebelno Sv. Križ pri Litiji Kamna gorica Ljublj., Sv. Florijan Davča Št. Gola rd Libeliče Ojstrica Črneče (S. Križ Dr.) Dravograd Jarenina Koti je 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pov. Prik. Mihaela Gregor Nac., šk., c. u. Antouin, škof Franč.Hieronim,sp. Pankracij. m,, Ali,m. Robert Bel., šk., c. u. Bonifacij, mučenec Zmaga nad brezboštvom Zaročenci in novoporočenci Slomšek-Baragova beatifikaeija Lepo družinsko življenje. Molitev Vdanost bolnih in trpečih Cerkveni in svetni učenjaki Izletniki in športniki Šmihel pri Nov. ni. Rakitna Javor pod Ljublj. P rese rje Kopanj Kočevje, Mar. dom Fara ob Kolpi Mežica Sv. Jakob, Slov g. Sv. Danijel Št. Ilj v Slov. gor. Guštani Svečina Sv. Jurij ob Pesnici 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pov. Jan-.Salski Janez Nepomuk, m. Pashal Bajlonski, sp Venancij, mučenec Peter Celestiu, pap. Bernardin Sien., sp. Andrej Bobola, muč. Pogostno sv. obhajilo Spovedniki in dušni voditelji Evharistična vzgoja otrok Naše cerkvene organizacije Zakrknjeni grešniki Naša mladina. Izbira poklica Zedinjenje razkolnikov. Konkordat Stara cerkev Nova Oselica Ljublj., frančiškani Lesce Breznica Dobrova Jezersko, Sv. Ožbalt Sp. Sv. Kungota Maribor, Sv. Alojzij Sv. Lenart v Slov. g. Sv. Rupert v SI. g. Sv."Trojica v SI. g. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek, Sobota 5. pov. Križeva . Janez Rosij, sp. 1 c Marija Pomoč. J" "o Gregor VII., pap.l a Vnebohod. Filip N. Beda Častit., sp., c.u. Avguštin, škof Blagoslov na polju Letošnji novomašniki Marija Dev. Slovencev Kraljica Odvrnitev nesreč Hrepenenje po nebesih Srečna zadnja ura. Umiraioči Naši izseljenci in preseljenci Čatež pod Zaplazom Krško, kapucini Ljubljana, križanke Vič Tržišče Ljubno Sv. Helena Negova Sv. Jurij v Prekm. Črna Sv. Benedikt, SI. g. Sv. Ana na Krenil). Sv. Jurij v Slov. g. 29 30 31 Nedelja Poned. Torek 6. pov. Magdal. P. Feliks I.,papež,muč. M. Srednica, Angela Spodobna ženska noša Naši misijonarji in misijonarke Uršuliuke in njih zavodi. Umrli Sv. Duh (Veliki trn) Raleče-Planica Krauj Sv. Jurij v Slov. g. Sv. Bolfenk, SI. gor. Marija Snežna Odpustki za maj 1938. 1. Nedelja, prva v m. Sv. Filip in Jakob. 01. r. v. br. 3 p. o.: 1. če v br. e. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br. c. nekaj časa pobožno molijo pred izp. sv. K. T. P. o.: 1. čl. br. sv. S. J.; 2. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 3. čl. družbe sv. Petra Klav., če molijo za razširjenje sv. vere in p. n. sv. o. 3. Torek. Najdenje sv. Križa. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škap. 4. Sreda, prva v m. P. o. vsem, ki opravijo kako nabožno vajo na e. sv. Jožefu, prejmejo sv. z. in molijo p. n. sv. o. 5. Četrtek, prvi v m. Sv. Pij. P. o.: 1. čl. br. sv. K. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiBkati, pa v žup. c.; 2. čl. 'br. sv. S. J., če obiščejo br. c. 6. Petek, prvi v m. P. o.: 1. vsem, ki prejmejo spravno sv. obli, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. in molijo p. n. sv. o.; 2. čl. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. B. T. kakor včeraj. 7. Sobota, prva v m. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kako nabožno vajo na č. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja ter molijo p. n. sv. o. 8. Nedelja. Varstvo sv. Jožefa. Prikazen sv. Mihaela. P. o. čl. br za duše v v. danes ali v osmini. Dalje p. o. 1. čl. družbe kršč. družin; 2. čl. br. sv. Družine; 3. čl. škap. br. karm. M. b.; 4. istim kakor 13. dan. 13. Petek. Sv. Peter Regalat. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v žup. e., kjer ni redovne. 15. Nedelja. Pričetek pobožnosti n. č. sv. S. J. danes ali v petek. Gl. razne pobožnosti! — Danes se prične tudi najprimerneje s pobožnostjo na č. sv. Alojziju. Gl. razne pobožnosti na naši. strani ovitka. 17. Torek. Sv. Paškal. P. o. istim kakor 13. dan. 18. Sreda. Sv. Feliks Kant. P. o. istim kakor 13. dan. 19. Četrtek. Sv. Ivo. P. o istim kakor 13. dan. 20. Petek. Sv. Bernardin. P. o. istim kakor 13. dan. Gl. tudi 15. dan! 21. Torek. Marija Pomočnica. P. o. čl. br. N. Lj. G. 26. Četrtek. Vnebohod. P. o. čl. br. sv. R. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. c. Dalje p. o.: 1. vsem, ki morejo dobiti odp. rimskih postajnih cerkva; gl. seznam odp. za veliko noč v 4. št. »Bogoljuba«; 2. čl. br. N. Lj. G. v br. c.; 3. čl. r. v. br. v katerikoli cerkvi; 4. čl. Marijine dr.; 5. čl. škap. br. karm. M. b. v br. ali žup. c.; G. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 7. čl. dr. kršč. družin; 8. čl. br. sv. Družine. — V. o. 27. Petek. Kdor opravlja pred binkoštmi ali v osmini praznika devetdnevnico na č. Sv. Duhu za zedi-njenje sv. Cerkve, dobi vsak dan odp. 7 let in 7 kva-dragen, enkrat pa p. o. pod navadnimi pogoji. 29. Nedelja, zadnja v m. Sv. Magdalena Paciška. P. o.: 1. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno od-molijo r. v.; 2. čl. škap. br. karm. M. b. 30. Ponedeljek. Sv. Ferdinand. P. o. istim kakor 13. dan. 31. Torek. N. Lj. Gospa presv. Srca. Sv. Angela. P. o.: 1. čl. br. N. Lj. G. danes ali v osmini v br. c.; 2. istim kakor 13. dan, kjer se ta dan obhaja spomin sv. Angele. Urednika: Ant. Čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Tiska Jugoslovanska tiskarna (K. čeč) Razne pobožnosti. 1. šmarnlce. Kdor hodi k šmar-nieani ali pa sam zase vsak dan kaj moli na č. M. b., dobi vsak dan 300 dni odp., enkrat v m. pa p. o. — 2 Kdor prejme po vrsti šest nedelj ali šest petkov pred praznikom sv. S. J. sv. obh. in moli p. n. sv. o. v cerkvi, v kateri se ta praznik obhaja, dobi vselej p. o. Prva izmed nedelj je 15. maja, prvi izmed Petkov 20. maja. — 3. Sestnedeljska pobožnost na č. sv. Alojziju. Kdor 6 nedelj po vrsti prejme sv. o. in kaj moli ali premišljuje ali drugače kaj dobrega stori na c. sv. Alojziju, dobi vsako teh nedelj p. o. Ko bi pa katero teh nedelj ne prejel sv. o., bi moral pobožnost iznova začeti. Najprimerneje je, s pobožnostjo pričeti 15. maja. Zadostuje spoved, opravljena vsakih 14 dni; kdor pa sv. obh. prejema skoraj vsak dan, ni vezan na določen čas glede spovedi. Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon št. 3623 Slovenski dom je naš ceneni popoldnevnik. Izhaja vsak delavnik ob 12 in stane mesečno samo Din 12'—. LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta št. 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4°/0, proti odpovedi do 5°/o Catesne toplice najbolj vroči (57° C) radioaktivni vrelci v dravski banovini, pošta Brežice ob Savi. postaji Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja, v pred-in posezoni znatni popusti. Zdravijo se z nepre-kosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje in protin. nevralgično trganje, išias, nevraste-nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. Prospekte razpošilja uprava toplic, ter se priporoča in daje na znanje cenjenim gostom, da je preuredila restavracijo in jo priporoča radi izvrstne kuhinje. Dr. Franc Derganc šef-prim.kir.odd.vp. Ordinira: 11.—1. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. .j < z « & o >-s NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA ŠT.6/II HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi in hemoroidih. POLAJŠUJE muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLAŽUJE bolečine pri mesečnem perilu in meni. ODSTRANJUJE motnje pri debelenju in napravi vitko. Dobiva se v vseh lekarnah Reg. S. br. 19.830«:« 45300—2204 Za lepe dni najcenejši In najprl-pravnejši otroški platneni čevlji z gumijastim podplatom. Velikost 27—34 din IS.—, št. 35-42 din 25.-, moški din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi In drap barvi. 2460—43600 Zelo lepi in okusni otroški Čeveljčki, Izdelani Iz finega boksa v rujavl barvi aH Iz laka kombinirani s sivim boksom. Štev. 23—2t din 49.—. 2781—03802 Najboljša otroška zračna obutev za pomlad so te sandalete Iz močnega unja z usnjenim podplatom. Št. 27—30 din 19.—, št. 31—34 din 59.-, štev. 35—38 din 79.—; moški din 99.—. 2821—63600 Lakasti otroški fleksibl čevlji na zavezovanje, z usnjenim podplatom. Št. 27—30 din «9.—, št. 31—34 din 79.-. 48421—6608 Otroški gumijasti čevlji na zaponko, praktični za šolske otroke, kateri Imajo daleč v šolo. Velikost 27-30 din 25.—, 31-34 din 29.—, ženski din 35.—. 2961—43864 Dobrini otrokom za pomlad fin« fleksibl sandala z okrasom In zaponko preko rlsta. Od št. 27—30 din 49.-, št. 31-34 din 59.-. št. 35—38 din M.—. 2151—73612 Za Vaše najmllejše fini In lahki čevlji v rujavl barvi, z okusnim okrasom In zaponko preko rUta. Štev. 27—30 din 59.-, štev. 31-34 din (9— 6622—44600 Okusni ln močni otroški čevlji, Izdelani lz močnega boksa, z usnjenim podplatom ln usnjeno peto. Štev. 31—34 din 79.—, štev. 35—38 din 89.—. 2850—63605 Najbolj zahtevani otroški čevlji lz finega laka, na zaponko, z močnim usnjenim podplatom. Od št. 24—26 din 49.—, od št. 27-30 din 59.-. od št. 31-34 din M.-. 3222—48809 Živahnim otrokom za šolo ln Igro najprlpravnejšl so ti polčevljl lz močnega usnja In z neraztrgljl-vlm gumijastim podplatom. - Od št. 31—34 din 49.—, od št. 35—38 din 59.—. 2861—63665 Lepi otroški lakasti čevlji z okrasnim jezikom preko rlsta. Od št. 27-30 din J9.—, od št. 31-34 din 79.—. - Iste lz belega nubuka za Isto ceno.