Priloga k S<. Si. <Edlnostl». 
m Krasi, 26. junija 1885. — {Kremi 
dnevi. — Prikaimf) — »O svetem Vidi — 
skoz noč se vidi — človek se stegne — 
uŽe v dan dregne«. Staroslovanski Svan-
tevid je v krščanskej dobi prenesen bo-
disi na bv. Vida (15. junija) ali pa na sv. 
Ivana. (24. junija). Prav v tej dobi leta 
so najdaljši dnevi, in so uže stari poganski 
Slovani obhajali solnčne svetkovine uži-
paje »kresove«. Te starodavne navade se 
trdo drže i današnji Slovani, da si je 
pomen kresov ves drugačen v krščanskem 
smislu —, da pomenjajo luč sv. vere. 
Mnoge pritikline praznoverne so še 
obranile se baŠ o kresih tudi mej denaŠ-
njimi krščanskimi Slovenci. Nad kolonjami 
(kolovoznimi vrati) obešajo dekleta 
vence, vtikajo zelenje in kresnice v strehe, 
zamazijo njive itd. Ganljivo je prepevanje 
in veselo ukanje otrok, kadar kres netijo; 
p6kanje topičev — pritrkovanje zvonov 
vso noč (od večera do dveh-treh ur čez 
polnoč). V nekih krajih je še običaj, da 
nofiojSnji večer vaški dekleta izberejo 
svojo župinjo, ter prepevije pobirajo pše-
nico za cerkvene potrebe t. j. za venec h 
križu ali za cvetice na altar: 
»Dober večer, hišni gospodari 
Mi vam hočmo eno sveto pesem pet! 
Od tega svetnika božjega 
Od svetega Ivana samega. 
Oj sveti Ivan Jezusov krstnik, — 
Ker nam je krstil Jezusa. 
Kako ga hočem jaz krstit, 
K'še sam nisem krščen bi? 
Krstil ga bom v imen* Bogi 
Očeta, sina in Dubi. 
Oj sveti Ivan Jezušev krstnik, 
Ki nam je Jezusa krstil, 
Druzga ni Imel za posteljco. 
Kakor eno trdo skalico. 
Druz'ga ni imel za jedačioo 
Ko to zeleno praprotico 
Druzga nI imel za pijičico 
Ko to vod6 Jordanico. 
Ml vas prosimo za en dar 
Devici Mariji na altar. 
Kadar boste pšenico spravljali, 
Da ne bi nas pozahilil 
Oj sv. Ivan krstnik božji, 
Ker nam je krstil Jezusa. 
Prt vas ostani »vosper« Bjg 
Oče, sin in sveti Duh! Amen. 
To noč koledovajo dekleta to pesem 
prepevdje. Županja poje naprej, a druge 
v koru pevajo po vsakih dveh vrsticah : 
Oj sveti Ivan itd.Včasi tudi fantioci Se 
žveglami ali piščalkami spremljajo to petje, 
kar je še bolj ganljivo. Neki motiv od te 
kresna pesmi sem zasledil tudi v veličast-
nem »Te Deum« (zahvalnici) po napevu 
slavnega »Ricci-ja«. 
Bilo je letos na kresni večer, da sem 
želel videti in gledati kresove visoko vrb 
Žekeoj. Uie v mraku dospem vrh »ajdov-
skih njivic« od kodar je krasen razgled 
po vsem Krasu od Vremščice do Trstelja, 
od Nanosa do Slavnika. Šel sem tudi, nič 
ne bom tajil, iz radovednosti; vzamem 
daljnogled iz žepa ter zrem poaebno tja 
proti Pliskovici, ker so pravili, da so te 
dni Štiri punce (deklice; videle prikazen 
Matere božje. 
Devetkale so — nedolžno igro otroško, 
kar se jim prikaže gospi belo oblečena 
z rožnatim pasom, ter jim neki reče: »Nikar 
ne igrajte! molite rajše 1« ter jih spremi 
kos poti s pašnika občinskega proti vasi 
Pliskovici. Hitro se je ta stvar raznesla, 
in v par dnevih uže na tisoče ljudi rado-
vednih hodijo tja, da bi tu ti oni videli 
gospo nebeško. Ne^l da so videli svitlobo 
Iz neba do tal segajočo. Ogromno število 
obiskovalcev pa nič ne vidi — nenavad-
nega. Uie so Šator tam postavili, mnogo 
podobic prinesli, sveč, da gorć v šatoru, 
iu tudi denar pobirajo v skrinjico. Du-
hovska in dežeiska gosposka pa se ne 
gane. Same na besede treh 9 doli letnih 
deklic, zdaj v najhujšem delu (košnji) tja 
na Pliskovsko volarljo romati, — zdi se 
nam vendar malo prevelika lahkovernost! 
Kak od dotične gosposke potrjen čudei 
se tudi ni še zgodil. Da je lilija vrhu šo-
tora pripeta dolgo »frišna«, to ni, da bi 
dejal, kak čudež, kajti v nedeljo in te dni 
smo imeli dober dež. Da vidijo neki lu-
čice po zraku, zdaj ko je polno »kresn'c«, 
to tudi ni čudna prikazen. Ako je kaj 
resnice na tem, uŽa se skaže. L. 1851 so 
na Štajarskem tudi hoteli prikazen Ma 
tere božje imeti blizu Celja. Dvema de-
klicama se je neki bila prikazala. Lakomi 
kramarji so to izmišljotino brž vporabili 
za svoje umazane nameoe, in ljudje so 
na ueko smreko, na koje j ste deklici pri-
kazen videli, veliko podobic obesili. A de-
žeiska gosposka je ukazala ono smreko 
posekati, in ko lahkoverno ljudstvo še ni 
nehalo romati k »svetej smreki«, žito je 
pokojni slavni vladika Slomšek izdal lep 
pastirski list do vseh vernih svoje škofije: 
»Škofje so za to postavljeni, da čudeže 
preiskujejo, oni jedini smejo nove božje-
potne kraje dovoliti in posvetiti. A hu-
dobnemu duhu niso taki od postavnih na-
mestnikov božjih posvečeni kraji všeč. 
zato si izbere zraven svetišč svoje posebne 
kraje, kamor izvablja lahkoverne ljudi in 
jih slepi z dozdevnimi prikazni. Zdaj se 
poslužuje nevednih otrok, ki se Izmišljajo 
in laži pripovedujejo, a laž je hudičevo 
delo. Drugod so lakomi barautači, ki ho-
čejo videti po vsej sili take prikazni, ka-
terih nikder ni In ni bilo, no v njih pri-
smojenih možganih, ali popačenih srcih. 
Po zlobnih pohajačih, beračih in ničvred-
nežih se potem hi tro širijo take pripovedke. 
. . . . Mar ne veljajo posebno za take 
Čase splošnih zmotnjav besede Kristove: 
• Če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, 
ali tam: ne verujte. Kajti vstaneio lainjivi 
Kristusi in lažljivi preroki, in kazali bodo 
velika znamenja in Čudež?, da bi premo-
tili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 
Glejte povedal sem vam naprej. Če vam 
torej reko: Glej, v puSČavi je\ ne hodite 
ven: glej, v izbah jel ne verujte«. (Mat. 
24.) Sveta dolžnost mi je, da vam te be-
sede ponavljam, po nasvetu sv. Janeza: 
»Ljubljeni, ne verujte vsakemu duhu, 
nego presojajte duhove, ali so iz Boga, 
ker muogo lažnjivih prerokov je izšlo 
na svete. (I. i v. 4, IJ 
Vi ste prepričani, da je prav malo 
takih, ki trde, da so resnično kaj videli, 
prikazen Matere Božje ... in t', ki so 
videli, nasprotujejo si v svojih izjavah, 
ker vsak jo je drugače videl. Nili sledu 
ni kakega razodenja božjega, ali kakega 
ču t< ža 
Prav je in dolžnost Marijo čestiti, pa 
ne z lažmi in zmotjnavatni, ampak s po-
snemanjem njenih kreposti in spolnova-
njem njenih ukazov. O.ia pa pravi svojim 
čestiteljem: »Vse kir vam poreče moj 
sin, to storite«. Nje sin pa pravi: »Kdor 
vas fmoje namestnike) posluša, mene po-
sluša. Kdor pa cerkve ne posluša, naj bode 
kakor pogan ali očitni grešnik«. 
Tako lepo in okolščinam jako primerno 
je izvrstni vladika SlomSek svaril svoje 
ovčice. Ves ta jako umestni pastirski list, 
katerega sem le kratko posnel, kakor na-
lašč je za te najnovejše Pliskoviška pri-
kazni. Ako je stvar od Boga, potrdi se 
uže na kak način neovrgljivo, ako je pa 
človeško delo, pozgubi s- in zgine, kakor 
dim kresov, katere sem po vsej okolici 
opazoval visoko iz Žekenj. Tudi tam na 
pašnikih pliskoviških sta gorela dva kre-
sova, in lepo se je dvigal zubelj proti 
nebu, a krnalo, ker je bilo malo drv, ugis-
nola sta in predno sem domu Sel, ni bilo 
sledu za njima. Meni pa je donela po uše-
sih isterska kresna pesem: 
Tužna moja mladost! 
Vsaki dan na manje, 
Kako letna trava, 
Ka se srpom žinje; 
Ka se srpom žanje 
Va letnem Ivanje. 
I (s) ko««otn pokosi 
I (s) cepi oml iti. 
P. S. Prav zdaj ko sein hotel pismo 
nesti ua pošto, in predno sem je zapečatil, 
pogledam na cesto tržaško-ipavsko in kaj 
vidim: cele trume: tu pet, tam deset, tam 
dvajset (možkib malo) ženskih romaric, 
iz Trsta in z Brega in tudi še precej ko-
lesnov — ki hite gledat prikazni oa plis-
kotil kej volariji I PraŠal sem neke, kam 
gredo in mi pravijo na novo božjo pot! 
In ko odvrnem, da saj ni nič še čudežev 
se dogodilo. Pravijo da so lilije friinel 
uže 44 dni. {Prva prikazen da je bila zvečer 
14. junija 4885. v Četrtek na osmino so. 
Telesa). — Salve! 
12 Uoparščlne 22. junija. (Vese-
lica t Svetmarji). S veseljem se opazuje, 
kako je ljudstvo koperskega okraja v par 
letih v naroinej zavesti napredovalo. Ni 
sile, koja bi jo več uničila. Ljudstvo ee 
neia več varati. Hnča biti samo svoje i 
sodelovati pri otločevanju svoje osode. To 
so pokazale najbolje volitve deželno i dr-
žavnozborske v treh letih zaporedoma. 
Njega zavest se pokazuje tudi v ustro-
jatiju čitalnic. S druge strani so prav či-
talnice, v kojih se bere knjige i novine, v 
kojih se ljudje skupljajo i razgovarjajo o 
svojih zadevah, koje jim dajo priliko, da 
slišijo lepih govorov za razbistrenje uma 
i krasnih pesni, da si oplememjo srce, 
sploh da se njim zavednost budi i krepča. 
Tabor v Kubedu, drugi pozneje v Dolini 
bil Jo nekoliko probudil ljudi. Dolina ee 
svo|im »Janom kapitanom« drži se uže 
več let čvrsto i ima svojo čitalnico. Dru-
god sem ter tja se je bilo tudi kaj osno-
valo, alt bilo je prehodno. Ni imelo pravih 
temeljev. Mej kmeti m bilo tako rekoč 
zvedenih mož. Uže dve tri leta pa se prav 
kmetje največ zauzimajo za osnovanje 
čitalnic, mei tem ko jih IzobražanejSl mej 
njimi v njih namenih podpirajo. Kraji se 
skoro drug s drugim natec ijo, da pokažejo 
svojo narodno zavest. V par letih so se 
ustrojile Čitalnico v Črnikalu, v Dekanih i 
v Kubedu. Dne 21. t. m. se ja slavilo od-
pretje njih nove dru^aric1, Čitalnice v Svet-
marii. 
Svetmarja (Šmarje) je kraj dobro urootd-* 
Ijen o 1 Kopra. Vanj vodi cesta, koja drži iz 
Trsta tik Kopra v notranjost Istre. Leži 
dost na visokem l je dost velik. Svetmarci 
so jako zauzeti za svojo narodnost. V 
čas volitev se težko k le bolj razumno, 
bolj razborito, bolj pametno ravna, nego 
tam. Z li se, da so to občlnarji i drž i v 1 j a n i, 
koji se uže dolgo in dolgo pečajo s jav-
nimi zadevami. Uže več časa so si želeli 
imeti čitalnic". Zategnolo se je zdaj tako 
zdaj onako. Želja se jim je izpolnila uže 
lansko zimo. Otprli so čitalnico na temelju 
odobrenih pravil nže pred meseci, pa tiho. 
Še le včeraj se je odprla slovesno. 
Predsednik jej je relečestlti gospod 
Josip Šlakar, koji z veseljem podpira vsako 
dobro povzetje svojih župljanov. Podpred-
sednik posestnik Ivan Prodan, o kojem 
niže več. Blaga|t»ik poSt^n mož ik Martin 
UlČnik. Tajnik posestnik J ikob Grdina, 
mož dovolj izobražen, jako bister, delaven, 
neutrudljiv, navdušen 7a vse kar je našega. 
Ne da bi se hotelo zmanjšati zasluge 
drugih, lahko se reče, da je on duša vsega 
gibanja ua Svetmarji, Podpira ga v vsem 
svetovalec poštenjak Andrej Hrvatin kakor 
tudi drugih več sokrajanov, v novejšem 
Času pa občespoštovana gospodičina K. K. 
Vsi ti kakor tudi mnogi drugi, kojim 
imen neznamo, imeli so mnogo truda, 
troškov pa tudi težav, da dostojno odpro 
svojo čitalnico, v kojo uže nekoliko mesecev 
tako radi zahajajo \ v njej se izobražujejo. 
Težav so imeli zavolj prostorov, V naj-
pripravnejših prostorih za to, zadnji Čis 
se njim je zabranilo držati veselico. Našli 
so druge prostore, najprostornejše i naj 
lepše, kar so mogli. Očistili so jih, okra-
sili se zelenjavo, se slikami Nju Veličan-
stev cesarja i cesarice, cesarjeviča i cesar-
jevne, s cesarskimi in slovenskimi zista-
varni, kakor tudi grbi. Napravili so oder. 
I od zunaj so okrasili ono hišo, a na 
vhodu v kraj napravili so dva slavoloka, 
z napisi i zastavami. Za vse to je bilo se 
ve da mnogo stroškov, a pri vsem tem 
mnogo truda. Pa ne troškov ne truda niso 
se bojali, samo da se čim bolj« izkažejo. 
Vreme ni bilo ugodno. Obzorje so 
pokrivali gosti oblak1, bliskalo se je i gr-
melo, jak veter je pihal, dež je lival. 
Gostov ni moglo' veliko priti. Sosedne 
občine niso mogle biti zastopane, kakor 
bi bile gotovo, ko bi vreme bilo vsaj ne-
koliko ugodno. To pa Svetmarcev ne pre-
straši. Oni znajo, da za viharnim vreme-
nom pride vedto i jasno n^bo. Kakor da 
je hotflo samo nebo pokazati, v kakih 
časih živimo. Viharni časi so povsod pri 
nas v Istri, aH gotovo je, da se razjasnijo. 
Veselica se je začela z godenjetn ce-
sarske pesmi. Godil so jo, kakor tu li druge 
kose »Jaz nisem Talijanka«. »U boj«, 
»Naprej«, domaČi godci. Prav dobro so 
godli. Mnogi, koji slišijo muzike v mestih, 
rekli so, da boljše godejo od meščanov. 
I to vse pri redkem pouku jednega godca 
veterauca iz Trsta. Čast njim i njemu. 
Pevskega zbora nema še Svetmarja, 
Prišli so pevci iz Lazareta ter so peli pod 
vodstvom g. J. V. tako, da so po vsakej 
pesmi bili Živahno pozdravljani. 
Pozdravni govor je imel imenovani 
podpredsednik Ivan Prodan. Zmisel nje-
govega govora je bila: Slovani, posebno 
isterski, so dolgo časa brezzvestno živeli, 
spali so, bili so podlaga ptujčevej peti. 
Začelo se je pa i za nje daniti, probujajo 
se, hočejo b:ti svoji na svojem. To je iz-
rekel govornik v daljšem govoru, preple-
tenem s piimernimi vrsticami slovenskih 
pesnikov. Držal se je dostojno i naravski. 
Govoril je čisto slovenščino. Gladko mu 
je teklo, ni malo ni zapinj al. Zniževal je 
i povzdigoval svoj glas kakor je to zmisel 
besedi zahtevala. V obče je govoril tako 
da ni mogel boljše, i da so se mu vsi Ču-
dili. Navzoči so odobravali mu mej govo-
rom i posebno na koncu govora, kojega 
je končal s pozivom na trikratni živio na 
našega cesarja i kralja Franja Josipa pr-
vega. 
Občinstvo je oduševljeno klicalo: živio 
cesar! Živeli Slovenci I 
Mlad občinar, Anton Glavina, izgo-
voril je lepo sestavljen govor o petju prav 
lepo i razumljivo, ter bil tudi on presrčno 
pozdravljen. 
Gospodičina K. K. je deklamovala 
krasno pesem, ter bila i ona s zasluženo 
pohvalo pozdravljena. 
Igrala se je igrica »Svojeglavneži« 
(možkega i ženskega spola), v kojej se 
prikazuje; kako 8e soprogi v časih zarad 
neznatnih reči, zarad besedi: »hvala Bogu, 
miza je pogrnena«, do kraja posvadijo 
Igrale su go-ipodičine Katica, Antonija i 
Marijica ter gospodje Anton, Josip i Ivan, 
kojih trije, mej njimi jedna gospodičina, 
so po 2 uri i več od daleka prišli, da pri 
pomorejo Svetmarcem proslaviti odprelje 
njihove Čitalnice. Vse igralke i igralci so 
9voje uloge prav dobro odigrali, a plos-
kanje i živiokiici občinstva so najjasnejim 
dokazom, kako jim je zahvalno za užito 
veselje. 
Ko se je Še izigrala tombola na dva 
dobitka, nastopil je počinek, koji je trajal 
skoro dve uri uz telesno pokrepljenje, uz 
vodenje, uz petje, uz različne zdravice. 
Se ve da ni manjkala zdravici od pozdrav-
ljenih gostov ria zavedne Svetmarce 1 njih 
voditelja ter bila zapečačena z navduše-
nim netjem »živeli na mnoga leta!« A 
kdo bi njim ne klical?! Dokler je v Istri 
onakovih rodoljubov i rodoljubkini, kakih 
se je videlo i slišalo dne 21. junija 1885. 
pn veselici v Svetmarji, dotle smo gotovi 
ne samo svojega obstoja, nego i napredka 
ter konečne zmage. Tedaj: živeli i sto 
krat živeli l!! 
Podgrad 28. junija. Danes popo 
ludne je govoril kmetijski potni učitelj g. 
Kramar tu v Vičičevei dvorani. Poslušaicev 
je bilo lepo Število. Govoril je razumljivo 
in pojasnjeval, kako se ima sadno drevje 
pravilno oskrbovati, da obrodi dober i 
žlahten sad. Obravnaval je temeljito in, 
kar je posebno hvalevredno, ne akade-
mičuo in ne preobširno, vse razvijanje 
drevesa, ol sajenja pešk do trganja in 
prodajanja salu. Najbolj primerne naČiue 
cepljenj * dreves je izvršil tu i i praktično 
tako, di je poslušalcem na prineseni!) ve-
jicah pokazal, kako se ima zarezati deblo 
iu kako cepič. Opozoril jih je na velike 
napake, ki se navadno delijo, tako pri 
cepljenji, kakor tudi pri presajanji. Sploh 
je bilo predavanje njegovo iiovolj zani-
mivo in ljudje so pouk raii poslušali. 
Za tem govorom se je razjasnila po-
sestnikom postava o deželnem kulturnem 
svetu in o kmetskih zadrugah. Na podlagi 
pravil, odobrenih pri zadnjem posvetovanji 
v Materiji v svrho ustanovitve kmetske 
zadruge za Po Igradski okraj, oglasilo je 
svoj pristop precejšnje 5'evilo posestnikov 
tako, da j* do zdaj, brez Jelšanske občine 
uže okolo 50 ulov zagotov jenih. Sicer pa 
je zanimanje za to zadrugo jako živahno 
in gotovi smo, da bode uspešno delovala 
in mnogo koristila. Da ustanovitev zadruge 
b:zo napreduj-*, zasluga je osnovalnega 
odbora, v prvej vrsti g. Zupančiča, ki se 
z veseljem in zvedenostjo trudi za njo. 
Veselilo nas je, zapaziti mej poslušalci 
tudi Matenjskega župana g. Kastelica, ki 
se je tuli oglasil za člana zadruge in jej 
svojo pomoč zagotov 1. Tako bodemo tedaj 
v najlepšem soglasji delali, vsak po svojih 
močeti i zmožnostih, v dosego lepega na-
mena: pomagati brižnemu našemu kmetu 
iu malemu posestniku iz sedanjih nadlog. 
Da pa veselje nad tako lepimi uspehi 
jednega dneva ne bode popolno; zato je 
imel skrbeti intel genten (') CikorjaS, a 
spodletelo mu je. Človeče, ki si domišlja, 
da j rt Bog ve kako vzvišeno nad drugimi 
— tuli nad svojimi kolegi — in sije 
menda kol zataknolo na hrbet pod suknjo, 
da laglje po konci nosi veleučeno glavo, 
u k a te rej se je klobuk priraatel — to člo-
več-5 je hotelo proti večeru izzivati z be-
dasto demonstracijo mirne goste. E dečko; 
ali si smešen in — otročji! Kupimo ti 
konjička, ki odzad piska, da ti ne bode 
treba ustnic toliko napenjati. Tu 1'as 
voulu, George Dandin. 
Domače in razne vesti. 
Konfiskacija. Zadnja Številka na-
šega lista je bila na povelje si. c. k. drl. 
pravdništva zasežena zarad nekega do-
pisa Iz PairiČ. Da naše č. naročnike ne-
koliko odškodujerao, zato smo denašnjemu 
listu todali prilogo. 
črna maša po rajnkem cesarju 
Ferdinandu I. je bila danes ob 10. uri v 
stolnej cerkvi sv. Jufita. Maševal je v. č. 
g. prost, dr. Sust z veliko asistencijo. Maše 
udeležili so se c. k. uradniki vesh oblastnij, 
nekateri mestni odborniki, nekateri od-
borniki trg. zbornice in mnogo pobožnega 
ljudstva. 
Imenovanje« G- kr. deželni na-
mestnik je imenoval začasoega zdravnika 
dr. Avgusta Hausenbichler koncipistom 
ri c. k.deželnem namestništvu in praktl-
anta Ant. Mabkovec-a koncipistom pri 
tuk. c. k. policijskem vodstvu. 
Odlikovanje-Načelnik c.k, pomor-
ske gosposke,vitez Alber je prejel veliki križ, 
gubetnijalni tajnik pl. Ebner in ministe-
tijalni tajnik Rešetar častniški kriz, in 
volja pomoćnih uradov Robiczek viteški 
kaiž ital janske krone. 
Mestni magistrat z javnim raz-
glasom od 21. junija ukazuje vsem trŽaS-
kim zavarovalnicam zoper požare, naj do 
15.julija t. 1. izkažejo, koliko zavaroval-
nine so prejeii v letu 1884 od zavarovan-
cev v Trstu i njegovej okolici. 
V seji mestnega sveta dne 
24. junija je svetovalec Venezian opomnil, 
da 26. junija neha mandat občinskega 
sveta, da mora tedaj občinski svet po pred-
pisih mestnega statuta svojo delavnost 
končati in razpisati se imajo nove volitve; 
on je vprašal župma, ali so mu znani 
zadržki, zarad katerih se volitve niso raz-
pisale. Župan je odgovoril, da o tem ne 
more pojasnila dati. Potem se je sprejel 
predlog mestnega starešinstva, naj se do-
loči doklad k hišoej najemščni za leto 
I88G z 27°i0, letošnje leto znaša ta doklad 
29°l,. Nato je prišlo na vrsto poročilo ko-
misije za preskrbovanje vole o njenej 
delavnosti o triletji ol l. 1882 do 1885 i 
nje predlog, naj se izdela načrt za krajne 
uredbo struge Reke. In prebrala se ja tudi 
ponu lha inženirja Friderika Comelli, ki 
pod določenimi pogoji ponuja vodnemu 
vodstvu dotične načrte. Pri sploŠnej raz-
pravi se je mnogo govorilo o tej stvari, 
zarjo in proti njjj, proti sta govorila po-
sebno Živic In Nadlišek, In kar naravnost 
izrekla, da so vse te študiji le pesek v 
oči dobre vole res potrebnemu prebival-
stvu, ali namuzno! se jima je znani Mojzes, 
ki je hotel reči, da ima vodo v svojej pa-
lici, s katero u iari na skalo, pa voda 
sama ob sebi začne teči v Trst; pri podrob-
nej razpravi pa se nobeden ni oglasil za 
besedo i nazadnje se je sprejel predlog 
omenjene komisije i dovolilo GOOO gld. za 
potrebne troške, predlog inženirja Com-
mellija pa se je Izročil komisiji v preuda-
rek. Iz vsegi se vidi prejasno, da so naši 
mestni očetje zdaj popustili Bistrico in 
da se vržejo na lteko, ali tudi s to ne bo 
nič, dokler ne bode v mestuem zboru 
gospodarila prava patrljotična večina. Na-
zadnje je župan še naznanil, da seje pravni