^¿.»fM«. m peta» d».iy eiea* Satasëay* ^ar» »nd Hoikun. .YEAR XXXIII. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE~PO OPORNE JEDNOTE ■t Cena llata je 9C.00 Jeeeevy 1«. IMS. M Mm __ «*»• Ami ot CeecteM ef Merak I. 1ITI. CHICAGO. ILL.. ČETRTEK. 24. APRILAr(APRIL 24). 1S41 i Uredailki In aprarnllki prostori: MOT South Lawndale Ara. -Off lee of Pobilee t toa : MST South Lawndale Ava. Telephone, Roekwell 4004 -1 Subscription 96.00 Yearly ÄTEV—NUMBER II * * Acceptance for »ailing at ipacial rata of posts** provided far in aoction 110S, Act of Oct. S. 1S1T, authorised on J«M 14. 1010 A naznanil sklenitev premirja konec bitk v severni Grčiji Pogoji določajo brezpogojno kapitulacijo frike oborožene sile. Grški kralj in ¿lani nje [ove vlade se umaknili na Kreto. Nemci sta rili zahteve Turčiji, ki uključujejo med dru gim popolno kontrolo Bospora in Dardanel, v itmeno pa Turčija dobi kos grške Tracije. Angleži bombardirali Tripoli in druga libij-ika pristanišča z morja in iz zraka. Ena kri-itrka in šest transportov potopljenih 24 apr.—Premirje med io silo osišča v severni in grškimi armadami v in Macedoniji je sinoči v veljavo. Dasi pogoji zahtevajo brezpogojno cijo in internacijo grških i bilo pojasnjeno, da vojaki ,dolgo ostali v ujetništvu, irje je bilo podpisano v v bližini Soluna, grške-iniščnega mesta, v kateri »vili stan feldmaršala Sig-Lista, vrhovnega povelj-i nemških armad. Pri poga-i je Nemčijo zastopal gene-1, Italijo general Ferrero, p« general Tsolakoglu, djnik armad v Epiru in Main, 24. apr.—List Daily je danes citiral zunanje itične kroge, ki so izjavi-je Nemčija zahtevala od ie popolno kontrolo Bospo-Dardanel v zameno za kos Tracije. Druga sem dospe-ila se glase, da je bila Rusija informirana o tevah in da je predlagala da ona in Nemčija konta Dardanelsko ožino. Na-krogi so baje odklonili oo-predlog. 23. apr.—Vrhovno poje danes naznanilo kaljo grške armade na i v Epiru in zapadni Ma-Ta je sledila, ko so jo e in italijanske čete ob-i vseh strani. Naznani-omenja grške oborožene » južnovzhodni fronti v ¡i. kjer se nahajajo tudi ke čete. Po poročilih v lanskem tisku se sodi, da » armado; ki se je podala, i štirinajst divizij, okrog NO mož. ttnanilo dostavlja, da je kalija prišla po sedmih dne-•kupne italijansko-nemške ««ve na Balkanu. Italijanski "»Ji minister Ciano se poga-He pogojev kapitulacije z ,WJ' grške armade. On se pozneje .sestal s Hitlerjem »onierenci, na kateri bo raz-" 0 preureditvi Balkana v *»JU S programom osišča, ki "nov red". K- Grčija, 23. apr.-Kralj 'J i«? naznanil, "da je grška v Epiru podpisala pre-* k W)vražnikom brez naše ^,pak to ne pomeni Premirje ne ' V0|J'' n«'<>da, ki se je odlo-u nadaljevanje borbe."* "J Je tud, naznanil, da ae ^ • (lan, svoje vlade Kreto Usodna izjava je v njegovi proklama-**ten je ponovno apeliral tr^o. naj bo pogum-PJJbori naprej. 'Težka voj- "lahunj, Bn M> «lasi proklamaci-um.k vlade iz Aten. naprej na ljudstva voljn m volja gr- Krat " Jr blla ¿e neiie r^frrumttnr Je. d k J ""Wniku V brej r«t. Oit aria in nsglaše-mora borba ki je invadiral Provokacije. riada-«roti zvesti ideji n»ra*družljive in svo-4v* ¡"*)te pngmi i' J -arod' 1er!,. ... öat nemške J* bila potisnjena irrmopUdd pre- K »Mil umik anna ne prodirajo naprej proti Atenam in Pireju, pristaniščnemu mestu. PfVi vojaški oddelki so; oddaljeni od Aten okrog sto milj. Napoved "je, da bo grška prestolnica kmalu v nemških ro- Vrhovno poveljstvo je naznanilo kapitulacijo Lamije. Če bodo Nemci ponovili strategijo, ki je bila učinkovita v operacijah v Jugoslaviji, tedaj bodo vrgli zanjko okrog vratu Grčije med Korintskim in Lamijskim zalivom. Smlrna. Turčija. 23. apr.—Dejstvo, da se borba v Grčiji proti Nemcem in Italijanom še nadaljuje, se pripisuje izrednemu pogumu in junaštvu angleških in grških čet. Te so bile potisnjene ob steno, a se kljub temu bore naprej proti sovražniku, ki razpolaga s strahovitim orožjem, tanki in bojnimi letali. Angleški vojaški častniki priznavajo, da je situacija resna. Vprašanje je, kako dolgo se bodo mogle angleške in grške čete upirati sovražniku. Angleška letalska sila je štela ob začetku operacij na grških frontah samo 150 letal, dočim nemška znaša London. 23. . apr—Angleške bojne ladje in letala so včeraj bombardirale Tripoli in druga pristaniščna mesta v Libiji. Bombe in krogle so potopile šest transportnih ladij in eno križar-ko v Tripolu. in povzročile ogromno škodo v Bardiji, Derni in Ain el Gazali. Srdite bitke so v teku pri Des-syeju, italijanski trdnjavi v Abesiniji, ki leži 175 milj severovzhodno od Addis Ababe, glavnega mesta. Italijani so utrpeli velike izgube v teh bitkah. Nadaljnjih 600 italijanskih vojakov so Angleži ujeli. Jugoslovanske armade se še bore Bojišča v sredini dežele Vichy. Francija. 23. apr —Tu kajšnji jugoslovanski diploma-tični krogi so sinoči izjavili, da jugoslovanske armade, ki štejejo 300,000 do 400,000 vojakov, še vedno drže svoje pozicije v sredini dežele in us|)ešno odbijajo nemške in italijanske napade. Ozemlje, ki je pod kontrolo teh armad, je četverokot. Ti meji na vzhodu na paralelno črto ob progi železnice Belgrod-Niš, na zo-padu pa se vleče od Toče do Peča. Pojasnjeno je bilo, da sta se podali sovražniku le prva in četrta armada na severu, dočim so se ostale umaknile v kompaktni četverokot. Osem tisoč vojakov je skušalo prodreti na jug a so bili pognani nazaj. Čiščenje v newyorški šolski upravi New Vork. 22 apr. — Šolski Kritika izkrcan ja angleških čet Nemci kriče o kršenju načel mednarodnega prava Borila. 23. apr.—Nacijski tisk je s podporo zunanjega urada zagnal silen krik in protest proti Angliji, ker je poslala vojaške Čete v Mesopotamijo (Irak), na bogato oljno polje v pokrajini, ki veže Turčijo s Perzijskim zalivom. Ta akcija je bila označena za kršenje načel mednarodnega prava. List Hamburger Fredemblatt pravi, da je ta korak ponovno razgalil angleške načrte glede raztegnitve bojne cone. Nadaljnja neodvisna država je bila izbrana kot središče mahinacij britskega imperija in njegovih prijateljev v Ameriki. "Velika Britanija hoče dobiti kontrolo nad oljnjaki v Mesopo-tamiji," piše omenjeni list. "Ta pokrajina meji na Turčijo, katero hočejo angleški imperialisti potisniti v vojno." Ali bo imel prihod angleških čet vpliv na pogajanja, katera vodi Hitlerjev poslanik Fronz von Papen s Turčijo, še ni znano. Cilj teh pogajanj je sklenitev nevtralnostnega in prijateljskega pakta med Nemčijo in Turčijo. odgovoril kritikom unij CIO Korporacije izzivajo konflikte Washington. D. C.—James B. Carey, tajnik Kongresa industrijskih organizacij, je v svojem govoru po radiu zvalil krivdo za sedanje stavke na mogočne korporacije, ki v svoji lakomnosti, da nagrabijo milijone na račun narodne obrambe, nočejo priznati delavcem pravic in brezobzirno kršijo federalne zakone. Njegov govor je bil odgovor sovražnikom in kritikom unij CIO, katere hočejo profitarji očrniti v javnosti, da so v zaroti, da namenoma ovirajo produkcijo bojne opreme in da hočejo uničiti ameriško demokracijo. V boju proti unijam se poslužujejo fašističnih metod in radi bi oropali delavce pravice do organi ziranja In stavkanja. Carey je poudarjal, da mogoč~ ne korporacije nočejo nič slišati o delavskih zahtevah glede zvišanja mezd in izboljšanja živ-Ijenskega standarda. Korporacije imajo prijatelje in agente v kongresu, ki delajo na vse krip-lje, da naUknejo nove okove delavcem. "Profit je glavno, kar zahtevajo mogočne korporacije," Je dejal Carey. "V kongresu se slišijo le napadi na delavske organizacije, ki gredo v boj za višje mezde in izboljšanje položaja delavcev. Gonja proti unijam je zavzela velik obseg v časopisju. To skuša premotiti ameriško javnost, da delavci ovirajo produkcijo v obrambnih industrijah, proti korporacijam p« nima nobene hude besede." Carey Je omenil Bethlehem Steel Co kot zgled Ta kompo-nija, ki ima za poldrugo mili- WHEELER SE IZREKE ZA SODELOVANJE ZNACIJI Roosevelt Jane VESCAK RIL LIN rvjsra držati ljube DC.OVO-RGHU Milwaukee. Wl*. 23. apr.—Senator Burton K i Whaler, demokrat iz Montoie je včeraj v razgovoru z repo (ter ji dejal, da mora biti Amerika pripravljena na skupno korakanje s Hitlerjem, če bo zmtgal v tej vojni. "Sprijazniti {o bomo morali z našimi sosefi, čeprav ne odobravamo nji! pvih metod," je dejal senator. ... Wheeler je potem govoril na masnem shodu v mestnem avditoriju pred množico 8000 ljudi, dočim ga je nadaljnjih S000 oseb, ki niso dobile prostora v avditoriju, poslušalo zunaj, V svojem govoru je naglašal, da je 95 odstotkov Američanov proti zapletu te dežele v vojno. "Cas je, da predsednik Roosevelt pove, ali bo držal obljube, dane ameriškem* ljudstvu v volilni kampanji, da ne bo poslal naših fantov na evropska bojišča," je dejal senator. "Naša demokracija ni odvisna od vojne in ne od angleške bojne mornarice, temveč od razumnosti in vere ameriškega ljudstva. Politični vodja, ki prolomi slovesne obljube in požene Združene države v vojno, bo sicer dobil prostor v zgodovini, toda to bo prostor, ki ga ne želi noben Američan." Domače vesti Obiski Chicago —John Testen is L'-Ansa, Mich., je 22. aprila obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Člkaška vosll Chicago.—Dne 21. aprila je umrl Anton Molek, star 43 let. Med svetovno vojno je služil v ameriški armadi in bil je name* ščenec na glavni čikaški pošti. Kje je bil rojen in če zapušča kakšne sorodnike tukaj ali drugje v Ameriki, poročilo ne pove. —Poroke: Walter V, Hamoa (33) is Cicera in Kristina Mladič (29); Jos. P. Miller in Mart« Mil-kovič (21-21). Nagla smrt plonlria . Bridgeport, O.—Dne 21. aprila je naglo umrl za srčno lupjo John Bebol, star 64 let in rojen v Ježici pri Ljubljani. Kap g« je zadeli, ko je stopil iz zdravnikove sobe in na mestu je obleftal mrtev. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. Pokojnik je bil dolga leta aktiven v socialističnem gibanju in naših društvenih krogih. Bil je član društva 13 SNPJ. Japonska raztegnila pomorsko blokado Amerika in druge države posvarjene 6anghaJ. 23. apr.—Komunike komandanta enot japonske bojne mornarice naznanja razširjenje pomorske blokade. Ta idaj uključuje vse vodovje ob obreŠ- iu province Kwantung, juina Citajska.- Komunike ' uključuje svarilo Ameriki in drugim drtavem, ds Wheeler je daif^kH, rt» i*™* P«**^ H pride v blokirano cono brez ja odbor je suspendiral pet profesorjev in tri člane uprave mest- "" """ ".TTT. ..." nJa knUtftia ne ohto*b« da so J*rdo naročil od federalne vla- «tn to*,, a* RH) nfl mZz » kolo- Sil* nega kolegija na obtožbo, da so . ur— člani komunistične stranke in d., \ ~ f M niso hoteli kooperirati z odsekom ^'nt,r* ^ ™ državne zbormce. kateremu je P"v*o organiziranja in kolekj bila poverjena preiskav, aub- tivnega pogajanja. ***** • verzivnih aktivnosti v šolah Trt- pognala delavce v boj proti nižje člani uprave so bili že prej kim mezdam in priganjaštvu suspendirani. I ki g« uvaja v »v»»jih tovarnah. predsednik Roosevelt nahaja v zelo težkem položaju. On je pod pritiskom mednarodnih bankirjev in Velike Britanije, ki hoče, da ameriške bojne ladje spremljajo parnike, ki vozijo orožje in bojni material v angleške lukc. Kljub temu upa, da se Roosevelt ne bo udal pritisku in stal na strani ameriškega ljudstva, ki je že demonstriralo, da je proti zapletu te dežele v vojno. Chicago. 23. apr.—L e t a I e e Charles A. Lindbeigh, ki je že večkrat naglasil, da je Ameriki zagotovljena varnost, čeprav zmaga Hitler v tej vojni, je dobil odgovor od slovitega vešcaka, inženirja, pilota in priznane avtoritete glede strategije letalskega bojevanja. Lindberghu je odgovoril major Alexander P. de Seversky, bivši načelnik Sevcrsky & Republic Aviation Corp, kateremu je bila podeljena Harmonova ttofeja 1. 1939 s priznanjem, dn je on najslovitej-ši letalec na svetu. Seversky je objavil claimk v magazinu American Mercury, vsebujoč odgovor na članek, ki ga je Lindbergh objavil v magazinu Collier's. "Popolnoma aem uverjen, da ima Velika Britanija priliko za zmago v tej vojni, z ameriško pomočjo pa sploh ni ukoru možnosti /a poraz," pravi Sev«*rsky v svojem članku. "Strinjam se z izjavo vojnega tajnika Stimsona, da vprašanje števila letal na rokah ni važno pri ocenjevanju narodne varnosti, umvoč je važna kapaciteta v produkciji letal Letalski napadi n« ameriške objekte z druge strani morja so možni, kar Je priznal celo Lindbergh, In ta možnost bo v bodočnosti raztegnjena. Ameriški kontinent bo v nekaj lotih prav tako izpostavljen napadom iz zraka kot so sedaj angleški otoki" Seversky dalje pravi, da na dvomi v LindUrghovo pošt«-nost Obžaluje le, ker je postal orodje gotovih elementov, do-bromisločih In drugačnih, ki ga zlorabljajo On nima k/rt lata-lec vojaškega ozadja in njegove v ponskega dovoljenja. Ameriške avtoritete v Sang-haju so izjavile, da ne priznajo japonskega naznanila. Tokijski vladi so že prej povedale, da bo ona odgovorna, če bo kateri uma-riški purnik potopljen ali poškodovan kot posledica raztegnitve pomorske blokade. Nemški vojaški letalec pobegnil Waahington, D. C., 22. apr.— Franz von Werr«, nemški vojaški letalec, ki ja bil aretiran v Ameriki po hqgu Iz kanadskega jetniškega vlaka, je pobegnil iz te dežele in je zdaj na poti v Pe-Zadevno naznanilo je obja- ru. vil federalni juatičr)i tajnik Robert Jackson. Werra je bil pod poroštvom $15,000« To je postavil zanj nemški konzulat. Jackson je odredil zatvorltev ameriške meje vojnim ujetnikom, ki nahajajo v Kanadi, ko je bil informiran o begu nemškega letalca Werra Je bil aretiran v Ogdmburgu, N, Y\, 25. Januarja. On je bil rojen v Avicl in se je ponašal, da je sestrelil 14 so-vraznih letal, predan so ga angleški letalci zbili na tla s letalom vred zadnjo J« Gandhi vztraja v opoziciji Kampanja civilne . nepokorščine se nadaljuje Bomba!. Indija. 23. apr —M. K. Gandhi, vodja indijskih nacionalistov, je izjavil, da se mora kampanja civilne nepokorščine, ki se je pričela pred sedmimi meseci, nadaljevati ne glade na posledice. Njegova isjava je bila odgovor londonskemu listu Times, ki je apeliral na nacionaliste za preklic kampanje zaradi vojne v Evropi in izgredov med Hinduti in muslimani v Indiji, v katerih je bilo ie mnogo ljudi ubitih in ranjenih. V Bombaj dospela poročila se glase, da je bilo v izgredih, ki so* izbruhnili v Ahmendabadu, najmanj 53 oseb ubitih in 318 ranjenih. Proti isgrednikom so bile Kilane vojaške Čete in policija. s 400 izgrednikov je bilo aretiranih. Gandhi je dejal, "da gibanje, ki ga vodim, ni protimusliman-sko in ne protibritsko. To Ja predvsem deklaracija trdne vere v silo kampanje civilne nepokorščine in to celo v okolnostih in dogodkih ki pretresajo ves ■vat." Roger Lumley, governer Bom-baja, je odletel v Ahmendabad, ko se je pojavila nevarnost ponovnega izbruh« izgredov med muslimani in Hinduti. Rumunija postane nemški Protektorat? Diktator Antonescu dobi brco Budimpešta. Ogrska. 23. apr. —Tukajšnji diplomatični krogi poročajo, da bodo Nemci odstavili rumunskag« diktatorja Iona Antonascuja in postavili ne njegovo mesto Horio Slmo, upornega voditelja Železne garde, ali pa proglasili Rumonijo sa ayoj Protektorat. Naciji nagla-šajo, da jo Antonascu "osamljen volk" v Romuniji, ker nima opore pri elementih, od katerih zavisi stabilnost vlade. Ns svojo stran ni potegnil voditeljev, ki bi delili oblast z njim v sluča- Hu, da ae Nemčija odloči za pre-u Komunisti pognali pristaniiéne delavce v unijo CIO San Francisco, Cal., 23. apr.— Nathan Honig, časnikar iz Seat-tla in bivši komunist, je pri zaslišanju pred federalnim trlbu* nalom glede deportarij« Harry-ja Brldgesa. izjavil, da ao komu* nlsti pritisnili pristanlščne tri skladiščne delavca v unijo CIO On je dejal, da j« bil Bridge* član komunistične stranke In Je kot tak slad il navodilom Iz Moskve Bridges je bil rojen v Avstraliji in ni ameriški državljan, zet Je kontrole nad vso Rumu-nijo. Močna kmečka stranka in atara Bratianujeva liberalna utrtnka, ki Je podpirala bivšega kralja Karola, nočeta kooperirati z diktatorjem. Očitno Je, da «o dnevi sedanjega rumunskega režima prdKetl in da s« na bo dolgo vzdržal na krmilu. Sima se nahaja v Nemčiji, kamor je (»obegnil, ko se Je revolucija gardistov izjalovila Rumunija ni udelešana pri razkosavanju Jugoslavije in stavljene Ji bodo nove teritorljslne zahteve. Ogrska hoče dobiti nadaljnji kos Sedjnograškc, Bolgarija pa nadaljnji kos Dobrudže. ftlrijo se tudi govorice, ds sovjrtt podžl-Hgsjo nepokoj med rumunsklmi gardisti, da ustvsrijo položaj, ki jim bo omogočil pogrsbltav Mol-davija, zaeno pa odvrnil nemško |xueomo«t od Ukrajina. Načrti glede obrambe obreija sestavljeni Montreal, Kanada, 23 apr — Skupni ameriško-ksnadski obrambni odbor je sestsvll načrte glede obrambe vzhodnega In za-padnega obrežja Združenih držav In Kanale na tvoji konferenci. ki Je trajala tri dnMn je ^^^^^^^^^^^^^^^^^ bila pravka» zaključena N*ll>n rofcai far Um U.1U4 Štet« itmm^ CM«—) mnd r:««Mte MM p*r r«r, Chk-««* »"4 Clm H M M». r«r.%n «MMI M" a» r«- i _ Cene oglasov po dogovoru. Holaptot dopisov In n»n*- rotenin ¿tankov w n« vtUm)o Rofcaplal literarno vwtoin« <*rtk«. povesu. dram«. pr»nl lUI-l m vma)o p<*lljatal)u ia v »lučaju, «a Ja prlloiil postala«. A4v«rU«tn( »U. «• ai ■ ■■■■«l «attoM mM«lir «kn W mN PK O« V KT A MIT-M «a. A«. OteMi. P B O 8 V'B T A naselbin or TM K rilMMUTBD Pl ^jjjjjjjttrrrrrr........♦^^^^««jji««*»»«^ Uttum r ufclrpftju M primer April M, IS4I), ■Mi. 4m «a« >• ■ Um SatMMMB poUkla ft*»*«« ia »nvirfMM. 4« m «mi im ••• Krivim prerokom in sodnikom , Danes imsmo spet "družinsko" zadevo, o kateri mnogo članov SNPJ in čitateljev Prosvete meni, da bi ne smela iti y javnost in bi se morala poravnati v naši uredniški "družini". U-redniku je bilo že najmanj trikrat namignjeno, naj se s svojim pomožnim urednikom Gard-nom stepe v uredništvu, oziroma naj si tamkaj povesta iz obraza v obrez, kar imata na srcu, "toda o tem ne sme biti niti črke v listu. Res je to smešno — ampak drugače pri nas ne gre, če hočemo «stati demokratični. Razumeti je treba, da vsakdo, ki se smeši v Prosveti, smeši sebe, ne Prosvete. In Še nekaj. Pregovor pravi, da vrč hodi toliko časa k vodnjaku, da se ubije. t Zadnji torek se je br. Garden v svojem članku spravil nad Jugoslavijo iti jo enostavno obsodil, ds si je sama kriva poloma. Sicer je zapisal, da bo o tem sodils zgodovina — v isti sapi jo je pa sam obsodil. To je logika! Zakaj si je Jugoslsvijs sama kriva poraza' Zato, ker se je uprla Hitlerju! Zato, ker se ni podala! Saj je vendar videla, kaj se je zgodilo s Poljsko in s celo vrsto drugih, ki so imele močnejšo armado kot ona! Baš to trobi Hitlerjeva propaganda že mesece in mesece — in za njo trobita Lindbergh in Wheeler in vsi ostali pod defetističnim praporom "America First." Čemu je sploh treba vojne? Čemu se bi upirali največji morilni mašini v zgodovini človeštva kot je Hitlerjeva? Enostavno se nsj podajo, kapitulirajo vsi po vrsti! In ko pride vrsta na Ameriko — kar po-dajmo se! Tone Garden ni samo kontradiktor, kriv prerok ln defetist, temveč je tudi metafizik oziroma fatalist, ki je zaverovan v nepremagljivost Hitlerjeve morilne mašine. Kakor da je Hitlerjeva morilna mašina nekaj nadčloveškega, nekaj božanskega, s čemur se ljudje Zunaj Nemčije ne morejo meriti! ~ f*u Danes še ne, vemo vseh faktorjev poraza Jugoslavije. Gsrden je povedal samo enega — slabost jugoslovanske armade. Dobro je pa znan še eden in na tega je .Garden čisto pozabil ali ga je pa ignoriral. To je peta kolona — zlasti kolona hrvaških fašistov, o ksterlh poroča New York Times, da so postrelili svoje arbske in slovenske oficirje, uničili telefonsko in telegrsfsko zvezo ter v najusodnejšem momentu naredili največjo zmešnjavo v armadi. Svet bo strmel, ko izve vso resnico, kskšne zveste pristaše in zarotnike sts imela Hitler in Mussolini v vseh oddelkih jugoslovsnske armade, v kateri so v enem dnevu naredili takšen kaos, ds je bila nesposobna za kakšne smotre-ne operacije. Naš Garden pa vse to ignorira in naprti krivdo za poraz vodstvu! In to ivojo sodbo on imenuje objektivno! — Povedali smo že, kako lahko je nam v Ameriki sedeti na vurnem in brez znanja glede okolnosti, glede neštetih podrobnosti, ki sestavljajo celoto položaja v Evropi — dajati nasvete in brsti levite evropskim vlsdsm in generalom Oh, kako lahko in fletno je to! Ne dopade se nam — komu med nami se dopade? — izid te ali one bitke, te ali one krVavc kampanje in ulo! — udarimo po Angležih. Čemu no tsko zsnič, čemu so tako počasni, zakaj niso poslali pomoči Jugoslaviji, čemu vlečejo male države v past invazije in katastrofe, čemu, čemu, čemu? —. — ~ Vse to je tako lahko zapisati . . . &e več! Zelo lahko je'tudi zapisati,,da je na primer Churchill pred leti .timpatlsiral z Muaeolinijem NaJbržc je — saj je tudi br Garden nekoč sim-patizirsl s Stalinom, ampak danes ne več; prsv tako je Churchill dunes drugih misli glede fs-šizma. Ah je Churchill manj človeški kot je Garden* Vse to je lahko Kolifzditi1— toda vse to nam nič ne pomaga, če res želimo zmsgo sngleškemu orožju, or o/ju demokracije! Zakaj ne potrpi mo in ne počakamo, da izvemo, kaj je res in kaj ni* Krivda ra to ali ono atvar je lahko vse kje drugje kot pu tam. kamor jo mi |Mwtav-I jamo Krono kontrsdlkeije in absurdnosti je pa Garden «ionegel na k"fx»ldne Polonija KrslJ. 5111. Slika kaše m«»n)e skalov)s s dtnsmltom ob reki Helston v vshodnom del« dršsve Toni Mer federalna vlada gradi lea. < AH ale naročeni aa dnevnik 'Proavelo**? Podpirajte sva j Hat! Domača lekarna j Domača lekarna z najnujnejši^ J| b, smela manjkati v nobenem tudi v samskem ne. Z njimi lahko 2H pomoč ranjencu in bolniku. V majhni belopobarvani 'omarici. 1 zdravila po vrsti, tako da jih lmal H roki, če jih potrebujemo. V J^TVH la imeti vsaka domača lekarna rk!\1 povoj, a katerim povijemo porezal i drug« rane. Potreben je pa tudi ,, ^ Steklenička lizoforma nam prišla. Lizoform razkuži in očisti T* 1 snage in prepreči vse posledice k, h T škodbe lahko imele. Lizoform razredi uporabo z vodo. Glicerin je prav tako odlično doma- j vilo. Rabimo ga za razne namene p J hladi opekline. Če denemo v četrt nT * vode nekaj ŽJičk glicerina, dobimo odS?' stvo proti zaprtju. Glicerin je dobr /J za razpokane in od dela hrapave roke 7 glicerinom jih moramo še vlažne namaJ suhe roke namažemo z glicerinom, bodo u le še bolj suhe, ker jim bo izsrkal J> vlago. ^ Jodova tinktura je zelo dobra, če se on mo, če se nam zabode pod Jtožo trn ali ¿¿j mo malo porežemo. S {»močjo majhne« piča skrbno namažemo ran« in tako umi bacile. Z jodom lahko namažemo tudi nu čire. Francčsko žganje ali salicilni alkohol bro sredstvo proti trganju in bolečinam v pih in mišicah. Obolela mesta dobro tm mo z žganje. Zelo dobro de, ce si po dola hoji in težkem delu močno zmasiramo ¿t salicilnim alkoholom. S tem neverjetno vimo in osvežimo mišice. Baldrijanove kapljice veljajo že od nekd izbomo domače zdravilo. Zelo pomagaj* živčnosti. Jemljemo jih po IX) do 25 kaplj kocko sladkorja. > - , Vsa ta zdravila morajo biti v dobro zn nih steklenicah. Če pride do njih preveč ka, izgube nekaj svojega zdravilnega uč Ko je bila Amerika brez poletja Leta 1816 Severna Amerika sploh ni imd letja. Do države Ohio in še dalje na jug j žal sneg z mrazom vse leto. Celo v Nori v državi Virginiji, je ležal sneg še do 16. i Pomladi so opravljali farmarji svoja .pn dela v zimskih plaščih in toplih rokavicah, seca junija je pokrival New England še 1 visok sneg, mraz je vklenil deželo. Poj je mnogo jagnjedi in na tisoče ptic. Vsa p nina je zmrznila. V Pennsylvaniji je bil visok 12 cm. t)ne 23. junija so prebivalci Massachu trpeli veliko žejo zaradi vrččine, istočasno v New Englandu pritisnil tako hud mna so morali znova obleči plašče. V avgustu j« čil mraz vso žetev v Novi Angliji. V sep bru je hilo nekaj toplih dni, potem je spet tisnila zima; V oktobru je bil sneg že 30 a sok. Američani so to leto ohranili v spol kot "prokleto leto in božjo kazen". Na i skem so tedaj molili, naj bi postalo dovo| plo, da bi dozorela žetev. Učenjaki so trdil je bil vzrok tako hladnemu letu velik p« se je razlezel ob izbruhu ognjenika v Hol ski Indiji po vsem svetu in zastiral a žarke. Steklo zadržuje toploto Heliobiologija se imenuje nova veda, to i skuje vplive sonca na bitja, med drugim njegove slabe vplive. K takšnim slabim vom spadajo neke duševne motnje, razbtf in celo vznemirljivi dogodki v gospod in političnem življenju, a vsak pozna nei ter zmanjšano duševno in telesno zmogj v poletnih mesecih, če sije sonce skozi 4 notranjost prostorov in jih prekomerno ij va. Vsaj ta slabi vpliv bo v bodoče lah* padel, kajti stockholmski zavod za znan*! raziskave je izdelal novo vrsto stekla. Vdeče žarke, toplotne žarke, skoraj v cdd bija, na zunaj pa je podobno vsakemu d^ steklu. Sestavo novega stekla držijo a tajnosti. (Dsl j#> I« Prr« kotoss.) pogazila in požrla in zaman je vsak ^ zadnjem odstavku pa postulira. da «u» tev FTvrope Iz žrela te mašine je -volucija. ... ¡¿i Mislite si Evropo, katem je strla morilna mašina — in najbolje bi sleherna država in državica p<*ia br,,/ \ je škoda prelivanja krvi - »n kat^j*" dila popolnoma nezmožmAza v*ak ^ pa se ta strta Evropa dvigne v sons«* ^ ciji in zlomi Hitlerjevo monlno m»® ' j Kako je to mogoče in kdaj b. b* Garden ni povedal — in pr»v poslužiti se bi moral magije ali canm- katerega np veruje ^ Naš Garden je torej povedal. <*» % krutemu tiranstvu vse pogoje in * boj, tudi za razredni in socisjn. bi poz vsi razorožena in «^J^p t\ socialno revolucijo, z drur " polen samomor! S tem )t ciardrm polno ban kroti ranost svoje raz«*^ j In to je treba povedati odprto, kadar koli se Tone Garden sprt P<~ roka, toftnika in sodnika 24 WW ovice 5 starega kraja vcnijc jI DAN BREZ ® KART -Od ., na 31. januarja. Oa- t nam je približal sistem SL kari je med gospodinja-iSirji zavladal za- nernir- danes na zadnji svobode v trgovini z bil pravi, pravcati &en tlite '' £ trgovine in pekarne, ire sicer niso imel bog ve »ometa z moko. ker je pre-Llni urad že ves zadnji Lrial količino, tako da so „ je doslej prodajali takore-ia karte, pač pa je bilo veli-jvpraševanje po testeninah, je bilo doslej nekaj vec „ od jutri pa bodo spada-d racionalna živila. Cez dela pa imajo vse te dni ti s svojevrstno mrtvo kup-razdeljevanjem krušnih kar je vsekakor precej za- n in težaven posel. Konzule v velikih primerih pri-ijo v pretežni večini precej nne—zaloge moke, ki so si jbavili ali prihranili za naj-dni. Vsa znamenja kažejo, o kontrola zalog sieer pre-zato pa tudi zelo * PftÓSVETA casi narekujejo, 4a je treba pg obnovljene in modernizirane. lezavna, i. veliki dan so danes ime-ibljanski peki, ki so že ves ta s pekli po štirikrat to-smelj kakor sicer. Najbrž tkarnah že dolgo ni bilo ta-vahnega prometa, kakor od-ie je na obzorju pojavila nest krušnih kart. Danes je stvo navalilo predvsem na no pecivo, zlasti na zemlje. ki sicer nikoli nimajo de prestopiti praga pekar-d danes prihajali, da pogle-kaj in koliko je na policah si za zadnji svobodni pri-tk kupijo nekaj žemelj. A peka vprašal, kaj nam obe-ivi red, ti je pomajal z gla-jubljančant; pravi, niso li discipline in načrtanega ?nja—o tem se je lahko zadaš« prepričal vsak pek. Ko davno nastopilo pomanjka-*le moke, je človek opazil, stranke prinašale peč s koli moko mešano testo. Od-e je zatvornica vsaj narah-prla in je za nekaj časa pri-alo večbele moke med lju-i so rtašc gospodinje začele ti spet skoraj samo bel nrtne žrtve je. 1. februarja.—V prenoči se je pripetila v gli-W v Hudovieah pri Baro-vŠumadiji, ki je last druž-i izdelovanje ognjavarnih *tov v Celju, huda obrat-»eča, ki je zahtevala tri ta življenja. Med delom nenadno odtrgala plast gli-" zasula 32-letnega obrato-t> Josipa Sparkhala in dva Reševalna dela so pri-pfcoj. Ko pa so ponesrečen-ikopali, so bili ¿e vsi trije fi. «P Sparhakl je bil doma iz je služboval v Rudov-^od 1. junija lanskega le-011 je odločno nacionalen, 1,1 marljiv mož. V Ce-K Pred leti z veliko vnemo ;v,'val v sokolbkem /ivlje-«telovadec in vaditelj. Bil "»"«anovitelj in večletni Sikolskc^a.društva Ce-_J/H J«' služboval pri "< "dboru v Celju rHkl Soboti. Imel je zelo 'J»Hjev ki jih je vest P1 /a ,s,ni smrti globoko * slovenskega AVnISKEGA DRUftTVA Pijana '¿\ Glavno in pregledno, poročilo 6 delu v preteklem letu je podal predsednik, ki je že v uvodu poudaril, da si društvo spričo vladajočih zunanjih razmer že na prejšnjem občnem zboru ni zastavilo kakšnih večjih nalog za novo poslovno leto. V skladu s tem se je društvo lotevalo le najbolj neobhodnih poslov. Že za leto 1939 določeni kongres zdravnikov iz vse države tudi v preteklem letu, kakor je bilo želeti, ni bil organiziran in bo vsekakor treba počakati na mirnejše čase, da bi se mogli zdravniki^ iz vse naše države pogovoriti o skupnih težnjah stanu. Odkar je bila ustanovljena banovina Hrvatska in so se začele mnoge stanovske vsedržavne organizacije spreminjati spet v pokrajinske, je postalo aktualno vprašanje preureditve Jugoslovanskega le-karskega društva. Organizirani slovenski zdravniški stan "}e k temu vprašanju izrazil željo, naj bi se poleg avtonomnih pokrajinskih društev ustanovil" tudi nek skupen forum za vso državo, da hi se brigal za vsa tista vprašanja, ki zajdevajo ves zdravniški stan iz vse države. . Največje zanimanje pa je v preteklem letu seveda , izzvala zgraditev slovenske medicinske fakultete v Ljubljani. Društvo je že na lastno iniciativo, pa tudi na prošnjo rektorata ljubljanske univerze po svojih močeh podpiralo izpopolnitev te za naš narod, kakor tudi za razvoj slovanske medicinske znanosti koristne ustanove. Predsednik je izrazil odkritosrčno veselje nad dejstvom, da je bila dosežena popolna medicinska fakulteta, ki se bo po mnenju vseh po prebroditvi sedanjih težkih časov prav gotovo razvila v moderno zdravniško visoko šolo najboljše kvalitete. Predsednik je zaključil s poročilom, da je društvo enako kakor v preteklih letih tudi lani prirejalo zelo dobro obiskana odlična znanstvena predavanja, na katerih so predavatelji iz vrst stanovskih tovarišev seznanjali ostale s svojimi najnovejšimi izsledki. Nato so poročali Še tajnik dr. Del Cott, blagajnik dr. Pompe in v imenu revizorjev dr. He-bein, zatem pa so bile volitve, v katerih so bili izvoljeni za predsednika primarij prof. dr. Alojz Zalokar, za podpredsednika dr Gerlovič, za tajnika dr. Vito Lavrič, za odbornike dr. Derč, dr. Blumauer, dr. Preveč, dr. Janež, dr. Divjakdva in dr. Gra par, v nadzorni odbor pa dr. Meršol in dr. Kunst. Takoj po volitvah, se je novi predsednik prof. dr. Zalokar toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje. V kratkem govoru je posegel nazaj v zgodovino društva, v leta, ko je slovenski zdravniški stan preko svoje komaj dobro ustanovljene organizacije posegel s svojim delovanjem v splošne narodne interese. Leta, ki so sledila tem prvim, bolj razgibanim časom, so organiziranemu zdravniškemu forumu odvzela marsika tere vplivnejše prerogative, ki jih je ob ustanovitvi svobodne države imel. Toda prav sedanji zdravniškemu stanu iznova osvežiti njegove sile za skupne narodne koristi. Pod globokim vtisom govora novega predsednika je potekal na kraju zborovanja tudi razgovor o slučajnostih. Mimo tega sklepa, da od zdravnikov-volon-terjev in stažistov zaradi njihovega itak težavnega položaja ne bodo zahtevali plačila sicer obvezne članarine, je tekel razgovor v glavnem okrog vprašanja, kako bi se dalo čim bolj pritegniti vse sile zdravniškega stanu k agilnemu sodelovanju. Glede tega so bili sproženi marsikateri tehtni predlogi, za. katerih izvedbo se je novi odbor obvezal poskrbeti. m mu 6208 mož 147 " Lese dosegla 728 bojni nažo 501 la 1810 vrl Jeklena armada Velike Britanije V sto letih je napravila angleška vojna mornarica silen napredek. Admiral Nelson je v bitki ari Trafalgaru poveljeval s svo-¡e bojne ladje "Victory", ki je i-mela jadra in 812 mož posadke. V boj je tedaj poseglo 27 njegovih ladij s 17,486 mož posadke. V bitki pri Jutlandu je admiral Jellicoe mea svetovno vojno nastopil s 36 bjbjnimi ladjami, ki pa niso bile voč lesene in na jadra. Njegove pJsadke so štele 33,838 mož, na 34 križarkah je pa bilo .16,837 mornarjev, na 77 rušilčih Skupaj je tedaj bilo 56,883 člani posadke, gleška mornarica je unec 1809, ko je štela brodov s skupno to-)6 ton. Posadka je šte-,000 mož. Leta 1914 je imela Anglija po 90 letih mehanizacije 648 bojnih ladij s tona žo 2,333,223 ton in 146,000 moz posadke. Izven tega je bilo še 754,111 ton pomožnih ladij. V administraciji je bilo zaposlenih 9820 oseb, v ladjedelnicah 105, 025, v dokih je delalo 408,000 delavcev in 59,887 žensk. Anglija je tedaj v teku prve svetovne vijjne napravila ogromne napore za dvig udarnosti svoje pomorske sile. Naravno, da se isto dogaja tudi zdaj, zato je tembolj presenetljivo, da je kljub močnemu bombardiranju iz zraka spravila na tihem pet novih jeklenih velikanov v pomorsko službo. Jeklene bojne oklepni-ce so namreč glavno jedro udarnosti na morju. Zdaj ima Velika Britanija 15 takšnih velikanov, pravih pomorskih trdnjav. Leta 1927 sta bila dograjena "Nelson" in "Rodney", ki imata po 34,000 ton,, vsak po 9 topov kalibra 40 cm, po 12 topov kal. 15 cm ter izredno močno protiletalsko obrambo. Njuna hitrost znaša 23 vozlov. Stala sta vsak po 1 milijardo 125,-000,000 din. Le nekaj niže na lestvici bojnih oklepnic-velikank so bojne ladje "Royal Sovereign", dalje "Resolution", "Ramillies" in "Revenge'V Te imajo po 29,000 ton, vsaka po 8 topov kalibra 38 cm, 12 topov kalibra 15 cm ter močno sporedno oborožitev. Njih hitrost znaša 23 vozlov. V naslednji vrsti velikank angleške vojne mornarice so oklep-nice "Queen Elizabeth", "War-spite", Valiant", "Barham" in "Malaja", vse po 31,000 ton, z 8 topovi po 38 cm in 8 topovi po 15 cm. Te ladje so bile dovršene med svetovno vojno, kasneje Kos so najmodemajšim ladjam tujih držav. Največja angleška oklepnica in na svetu sploh je "Hood", ki ima 42,000 ton, 8 topov kalibra 38 cm, 12 topov kalibra 15c. Dalje spadata v to znamko "Repulse" in | Renovn", oba pp 32,000, ton in po 6 topov kalibra 38 cm. Te ladje so tudi bile v zadnjem času za drag denar renovirane in uvrščene med najmoderneje opremljene bojne edinice. Napredek moderne tehnike je znatno zmanjšal razliko med bojnimi ladjami in križarkami. Tako bo zadnjih pet bojnih ladij, splovljenlh v teku letošnjega leta v morje, imelo nosilnost 35,-000 ton, nove vrste najmodernejših 38 cm topov tir močne oklepe proti letalskim bombam. Bojna ladja "King George V." je od teh že v aktivni službi, na vrsto pridejo v kratkem še "Prince of Wales", "Duke oí York", "Jellicoe" in "Beatty". Obenem se gradijo še štiri velikanske med o-klopnicami, "Lion", "Temeraire" in še dve drugi, zaenkrat brez imen. Vse te bodo imela po 40,-000 ton in topove kalibra 40 cm! V začetku sedanje vojne je i-mela angleška vpjna mornarica sedem nosilcev letal: "Are Royal", "Courageous", "Glori-ous", "Furious", *Eagle", "Her-mes" in "Argus". Kasneje so bili splovljeni "Illustrious", ki je bil poškodovan v Sredozemskem morju, dalje "Victorious", skoro pa bodo dokončane matične ladje "Formidable", "Indomita-ble", "Implacable" in "Indefati-gable". Med vsemi nosilkami je najbolj znana "Are Royal", ki je najmodernejša matična ladja sveta. Ima prostora za 70 letal, 16 protiletalskih topov kalibra 11 in pol cm ter večeevne "pom-pom" topove; Plove s hitrostjo 30 vozlov in vedno v spremstvu rušilcev« Novejše nosilke so še močneje oborožene in zaščitene. V začetku sedanje vojne je i-mela angleška vojna mornarica 85 križar k. Te so predstraže mornarici, ki kot izvidnice zasledujejo sovražnika. Delimo jih v dve glavni skupini, v 8000 do 10,000 ton, s topovi po 20 In 15 cm, kakršna je bila v Sredozemlju potopljena "South-ampton" in one tipa "Leander", ki ima 6000 do 7000 ton. Manjše angleške križarke tipa "Dido" in "Arethusa" imajo po 5000 do 6000 ton ter služijo kot poveljniške ladje ruŠilcev. Najmočnejše tyigleške križarke so znamke "Counthy". Teh je 11. Mimo topov imajo štiri dvojne stolpe, 8 nadvojnih torpednih cevi in najmodernejšo protiletalsko opremo. Manjše križarke, tipa "Exeter" imajo tri dvojne stolpe, topove prav tako kalibra 20 cm. Osem angleških križark je znamke "Southampton", s štirimi stolpi po tri 15 cm topove, 8 protiletalskih topov, 6 lansirnih cevi za torpede, Dalje so križarke tipa "Leander", med temi znane "Achilles" in "Ajax" in cela vrsta drugih, ki imajo vse moderno topovsko opremo in priprave za pomorsko vojno. V gradnji je še mnogo novih tipov, ki jih pripravljajo po zadnjih izkušnjah. Križarke so res oči flote! Važno vlogo v mornarici imajo rušilci, podmornice, minolovci, torpedni čolni. V celoti Je Imela Anglija ob vstopu v sedanjo vojno 769 ladij s tona ¿o 2,200,000 ton Člani avtne unije CIO plkeilraio tovarno General Motors Corp.. Oakland, Cal. Unija Je oklicala stavko v snak protesta proti priga* njaštvu in odslovltvi 26 delavcev. ter liO ladij s 822,000 v gradnji. Vojna mornarica dominionov šteje mimo tega še ladje s tona-žo 85,000 ton. Največja udarnost angleške vojne mornarice so njeni ladijski topovi. Tu so angleške orožarne postavile topove, ki imajo tri najpopolnejše glavne lastnosti: veliko strelno daljino, udarno silo in histrost zadetka.- Moderen težek ladijski top strelja 20 milj ali 36 km daleč. Topovi kalibra 40 cm streljajo granate, ki tehtajo vsaka 1200 kg. Takšne granate lahko prebijejo tudi debele oklepe. En odstrel celega beenegu platona topov na "Nelsonu" stane 200.000 din! Topovi se premikajo na električni način ali s hidravlično silo. Sam stolp je montiran na vrhu oklepne cevi, ki vodi naravnost v klet za municijo. V to cev je vgrajena druga cev, ki Ima v sebi vse mehanizme, potrebne-za dostuvo , . granat iz notranjosti do topa. Ta ?^fcev se premika hkrati s topovsko, tako da je granata vedno v leža-ju, od koder Jo je lahko brez težav poriniti v topovsko cev. Največji protiletalski top, ki ga Ima katerakoli bojna ladja, je 12 cm. Takšnih imata "Nelson" in "Rodney" po šest. Brzostrelni to povi angleške vojne mornarice, tako zvani "porn-pom" topovi «o najmodernejše čudo proti letal skr tehnike. To je prav za prav celo gnezdo topov, osem cevi bru ha hkrati granate na nebo. Vse deluje na avtomatični pritisk. Kn kilogram težke granate z močnim eksplozivom imajo silovit učinek. "BUmictv« PfWsi^tv ** 'Vo\; h f< br.—V kmečki restavracije so •m primarija dr. •I' člani Ijubljan-: društva. bHf> pri lično do-v primeri s Zdaj pa se v o kaže tenden-n -dsrbojnih sta- /;i nm š,rti kl naj dokaže. kl "iravnUki stan '•'^•da nalog, ki 'orodni sredi na- fl ">anost. /boroVald »I*noy uprave. Francija opravičuje zavlačevanje obravnave -j Vichy, Francija, 23. apr.-Tu-kajšnjl list Le Temps, ki vec krat izraža mnenje vladnih krogov, pojasnjuje vzroke, /ukiij niso generali in bivši vodili)! po litlki še prišli pred vrhovno so-dišče v Rlomu, da jim naloži ka zeri' Ti so bili obtoženi, du ho pognali nepripravljeno Franciio v katastrofalno vojno z Nemčijo. List jKijasnjuje, da se obravnava še nI pričela, ker je treba upošte vati dejstvo, da razkritja dli« značilen odmev v drugih drža vab. Med obtoženci so bivši pre mierji Leon Blum, Paul Key na ud ln Kdouard Daladler ter general Maurice Gustave Gamelin, bivši vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, Opozicija proti davčnim načrtom Federalni zakladnik naznanil zaslišanje Washington, D. Cm 23. upr,— Prva evidenca^ da bodo davčni načrti federalnega zakladništva naletvli na močno opozicijo, se je pokazala. Ti predvidevajo zvišanje dohodninskih davkov in naložitev novih skoro na vse predmete. G lavno breme naj bi nosili delavci ln srednji sloj. Vlada hoče iz novih davčnih virov dobiti del vsote $3,600,000,-000, kur )K)meni, da bodo morali posamezniki plačati šestkrat višji znesek dohodninskega davka v prihodnjem letu kot v tem letu. Javno zaslišanje ordavčnih načrtjh se prične Jutri prod kongresnim odsekom z* pota in sredstva. Federalni, zakladnik Morgenthau je ugodil zahtevi čl u no v tega odseka, da mora biti zaslišanje javno, [ki predloži tvl načrtov. Kongretnik zahteva pojasnila od iriavnega departmenta Washington, D. C., 22, apr. — Kongrusmk George H. Bender, republikanec iz Ohia je pozval državni department, naj pojasni namene grupe 40 ruskih inženirjev, katerim Je bil dovoljen vstop v glavna ameriška industrijska podjetja, Bender Je de jal, da on ne verjame, da ameriško Ijudiitvo odobrava tako dl jilorpattčno uljudriost, ki dovo ijuje ruskim inženirjem obiskovanje važnih tovarn, Kanada povečala kontrolo nad izvozom Ottawa, Kanada, 22. apr.— Kontrola nad izvozom blaga je bila povečana in centralizirana : ustanovitvijo posebnega biroja \ trgovinskem departmen tu. Uradni list piše, da ho to od pravilo konfu/ljo, kl je delala j iosiej velike preglavice izvažal j rem. Vlada Je dala zagotovila, da j so /aloge blaga ln materiala za i iostne Inda bo Imela Vidika Britanija od te(,'a koristi, Lani je bilo največ ljudi naturalizira-nih v zadn jih 35 letih V fiskalnem letu 1940 (t. j. v letu dni do 30. junija 1940) je več inozemeev .pridobilo ameriško državljanstvo kot v katerikoli slični dobi v teku zadnjih 35 let, odkar je uprava naturalizacije v lokah federalne vlade. Po faidatklh, ki jih je ravnokar priseljeniški in naturalizacij-ski urad priobčil, je bilo v lanskem fiskalnem letu Izdanih 235,260 državljanskih spričeval in poleg teh je približno 60.000 nedoletnih otrok avtomatično pridobilo amerišket ttržavljanst-vo po svojih naturaliziranih roditeljih, ako so se tudi ti otroci rodili v inozemstvu. Najbližje je prišlo k temu rekordu število naturaliziranih 1. 1928, ko je 235,-155 oaeb dobilo drugi papir. izmed skupnega števila novih državljanov po naturallaacljl je lani bilo 63 odstotkov iz le štirih rojstnih dežel. Britanija je prednjačila s 59,680, potem so prišli italijanski podaniki s 37,-357, potem Poljaki s 26,964 in nemški podaniki s 25,802. Naturalisacijski podatki za zadnjih 18 let — od 1923 do všte-všl 1940 — Izkazujejo, da so o-menjene štiri dežele dršale Isti red, kar se tiče števila naturaliziranih. V teh 18 letih je bilo vsega skupaj 2,939,910 novih državljanov po naturalizaciji. Število ljudi, ki so postali a-meriškl državljani v teku zadnjih 18 let, po dešeli prejšnje pripadnosti, je sledeče (pod naslovom Britanija so poleg domačinov Angleške tudi zapopadeni Škoti, Irci, Kamrici, francoski Kunudci, kakor tudi domačini is vseh delov Velike Britanije); Belgija ...m.........t........ 13,949 Britanija ....................632,035 Bolgarska ................... 3,821 Cehoslovaklja .........114,060 Dansku ......................27,3b3 Finska ....................... 24,575 Francija ................... 20,574 Nemško .....................324,672 Grško .............. ......,....» 71,940 Italija .......................»12,463 Jugoslavija ...............77,103 Litvlnsko ................... 70,160 • Mehika ........................ 9,321 Nizozemsko .............. 27,932 Norveško .................... 46,49« Poljsko ...................... 393,453 ~ Portugalsko ................ 18,543 Rumunsko .:.............. 57,118 Sovjetska Rusija .... 220,915 Špansko ..................... 14,843 Švedsko ...........f.......... 77,26« Švica .......... ..m......... ... 22,719 Turško .......................41,741 Centralnu in Južna Amerika ..........;...... 7,398 VnI drugi .................76,421, Število prvih papirjev (lzjay o nameri), izdanih v teku flskslne-ga leta 1940, Je bilo 203,536. To število je jako visoko, ni pa rekord. Leta 1924 jih je bilo dvakrat toliko ln v vseh letih 1920-30 nI Jih bilo nikdar manj od 200,000. Treba pa je pripomniti, da število prvih papirjev je odvisno od števila novih priseljencev. Imigracija pa je danes mnogo nižja kot v pfedmlnulem deset let j i/r Comtnon Councll—FLIH. • Člani poaredovalneqa odbor., katere J. nedavne pMnlk n)e sporov meddels vci in delodajalci, na svoji prvi seji v Washington«. Ärtrje Beel tega odbor, saalopajo unije ADF in CIO. štirje delodajalce, trije pa vlado. Nov Rooieveltov repre-j zentant v Vatikanu Rim, 23. apr,—V Vatikan do-; spela poročila se glase, Vin bo Koosevelt imenoval novega re-! prerentanta, da ga zastopa pri pafx4.u. Odkar Je Myton C T«y-, lor, bivši j^klnrhki magnut, dospel domov^. nima Amerik;« re-prezrntantH v Vatikanu. Eksplozija v ipanskem premogovniku ubila 18 rud ari e v Palencia, Španija, 23, apr Trupla osemnajstih nidurjrv, ki so i/gublli Urjenje |»ri -eksploziji v premogovniku pri liutrtie-lu, so bile včeraj pnneiena površje. Onemnajst*rudarjev je bilo ranjenih. Nsjssnesljlvejše dnevne delavska vesti so v dnevniku "Pro-svati." Ali lih čit.te vsak dan? LISTNICA URBDNlftTVA Johnstown, Pa,, J. O.—"Dolenjka," katera piše Pisma iz Londona v Prosveti, nsm Še nI sporočila svojega rojstnega kraja, niti svojega dekliškega Imena, dozdeva se nam pa, da je iz Novega mesta. Po poklicu je odvetnica ln svoje študije je dovršila v Parizu, kjer se je omožlla z angleškim odvetnikom in se je tik pred vojno nsaelil* v Londonu. Po svojem možu se piše Lydta Cowley. Zopet enkrat * Dve igri * PUjtl, prireje DRUŠTVO "LILIJA" V MILWAUKEE V nedeljo, 27. aprila 1041 v Bouth Side Turn dvorsnl Popoldne ob 2:30 url DING, DQ NO, DUMB BELL komedijs S peljem Zvečer ob 8. uri, slov, veselolgrs ' P It i VRATARJU" Ne zamudite t" tedke pnllke. . Vsi ste prijazno povohljenl! Po pr<<|{tiirnu ples na Bashrllovo godbo. Vstopnina v predprodeli Me. pri vršilk 3ftc M a»»*»****»*»»» j»»*e*eaeassssess**a*sseeaeii en« ROMAN IZ VOJNE L. 18707! ÊMILK ZOLA Tren cesarskega dvora, nadležna in prokle-ta prtljaga je bila ostala v Sedanu, zapušče-na za španskimi bezgovcic v podprefekturi. Nič več niso vedeli, kako bi jo spravili a poti, izpred oči ubogih vojakov, ki so poginjali gladu; Uko neznosna je postala izzivajoče drznost, ki se jih je bils polastila, in grda ironija, ki jim jo je dal poraz. Morali so počskali temne noči, konji kočijsži in prtljažni vozovi s svojimi srebrnimi ponvami, ražnji in jerba-si finih vin so z ns j večjo tajnostjo zapustili Sedan in odšli ravnotako proti Belgiji, po mračnih cestah, med rshlim šumom in plahim trepetom tatov. TRETJI DEL . ; I. Med brezkončnim dnevom bitke Silvina ni nehala gledati z Remilly-skega griča, kjer je stala mala pristava očeta Foucharda, proti Sedanu, v grom in dim topov, vsa drhteča ob milili na Honorejs. In drugi dan je njen nemir ie narastel vsled nemogočnosti, da bi si priskrbela natančnih novic, šredi teh Pruaov, ki strsžijo ceste ter ne msrsjo odgovarjati, sicer pa tudi sami ne vedo ničesar. Jasno solnce prejinjegs večere je bilo izginilo in plohe so se usule, ki so zsvile dolino v bledo, želostno luč. Proti večeru je stal oče Fouchsrd, ki se je tudi trpinčil v svoji rsdovoljni molčečnosti in ni mnogo mislil ns sins, pač ps — in z mučnim strahom — na to, kako se bo nesreča drugih končala zanj, na pragu, da vidi dogodke, ki so se bližali; takrat je zapazil velikega fanta v bluzi, ki je že nekaj časa stopal ob cesti, obrsz kakor v boječi zadregi. Ko ga je spoznsl, je bilo njegovo presenečenje tolikšno, ds gs jer poklical na ves glas, čeprsv so šli trije Prusi mimo. "Ksj! — Ti si, Prosper? .Afriški lovec ga je prekinil z odločnim zamahom roke. Nato se je približal ln dejal polglasno: ' "Da jaz sem. Naveličal sem se bojevati za prazen nič in sem jo popihal , . ; Povejte vendar, oče Fouchard, ali ne bi potrebovali hlapca na prisUvl?" Starcu se je mshoma vrnila vsa njegova previdnost. Rsvno je isksl nekoga; toda to jerbilo odveč povedati. "Hlapca? Bogme, ne; vsaj zdsj ne . . . Toda stopi vseeno * hišo, ds si privežeš dušo. To je gotovo, ds te v sili ne pustim na cesto." V izbi je bils Silvina. Pristavljals je juho k ognju, dočim se ji je mali Chsrlot igraje in smeje se obešal na krila. Od kraja ni spoznala Prospera, dasi je prejšnje čase že služil z njo; šele takrat ga je ostro pogledala, ko je pri-nesls dvs kozarca in steklenico vina. Vzklik-nils je; mislila je le na Honoreja. "Ah, vi prihajate odondot, kaj ne da? .'.. Kaj je s Honorejem? Ali se mu dobro godi?" Prosperu je bil odgovor že na jeziku, toda beseda mu je zastala. 2e dva dni je živel kakor v sanjsh, v nagli menjavi nejasnih dogodkov, ki mu niso zspuščali nobenega razločnega spomina. Nedvomno, zelo se mu je dozdevalo, da je videl Honoreja mrtvega, ležečega na topu, toda zdaj ne bi bil več mogel trditi z gotovostjo; in čemu bi žaloatil ljudi, ko ssm ne ve zanesljivo? "Honore?" je zamrmral "Ne vem — ne morem vam reči ., ." Ona mu je gledala srepo v oči in se ni dele odprsviti. "Torej gs niste videli?" "Ali mislite, ds je to Uko Ishko vedeti! Toliko reči se je godilo, toliko reči! O vsej tej pro-kleti bitki vsm ne bi mogel povedsti bogveče- Preloiil VLADIMIR LEVSTIK sa . * . Ne, niti ne krajev, koder sem hodil . . . Človek postane cel bedak, pri moji veri!" Ii) ko je zvrnil kozarec vina, je obsedel mračnega lica, oči kakor izgubljene v mraku svojega spomina. "Vse, česar se spominjam, je to, da je že pad-la noč, ko sem se zopet zavedel. Takrat, ko sem se pri ataki zvrnil s konjem, je sUlo solnce zelo visoko. Cele ure sem morsl ležati Um, desno nogo stisnjeno pod mojim starim Zefi-rom; "krogla je zadela tudi njega, v sredo prsi. . . . . ZagoUvljsm vaa, da ves U položil ni bil prsv nič zabaven; kupi mrtvih tovarišev, in nobene žive duše naokoli, in misel, da l^o tudi po meni, če me nihče ne pride pobirat . . . Rahlo sem si poizkušal oprostiti bedro; toda je bilo nemogoče. Zefir je ležal na njem kakor peUtotisoč hudičev. Bil je še topel. Božal sem ga, klical ga z nežnimi besedami. In tega, poglejU, ne pozabim nikoli: še enkrat je odprl oči, v naporu, da bi dvignil ubogo gUvo, ki je ležala na zemlji poleg moje. Nato sva se pogovarjala: — Ubogi prijatelj, mu pravim, ničesar ti nočem očiUtl; ti hočeš torej, da naju skupaj vzame vrag, ker me držiš tako krepko? — Seveda mi ni odgovoril, da. Ali vjtUe Umu sem čiUl v njegovem kalnem pogledu, kako mu je hudo, ker me mora zapustiti. In sam ne vem, kako se je zgodilo — ali je res hoUl, ali ga je samo zagrabil krč, toda mahoma se je stresel in se vrgel na stran. Mogel sem vsUti. Ah, v prokletem položaju: noga je biU težka kakor svinec . . . Vendar, prijel sem Zefirpvo gUvo v roke in sem mu govoril vsenaprej» vse, kar mi je čutilo srce, da je dober konjiček, da sem gs imel hudo rad, in d« se ga bom zmerom spominjal. Poslušal me je — in zdel se je Uko zadovoljen! Nato ga je streslo še enkrst in poginil je, in tisU velike, prazne oči, ki me niso marale zapustiti, so ugasnile ,. . Ali vendar, smeino je in človek mi ne bi verjel — in vseeno je čisU resnica, da je imel velike solze v očeh ... Ubogi Zefir, jokal je kakor človek. . ." Prospers je davila žalost; sam je jokal, moral se je prekiniti. Zvrnil je nov kozarec vina in nadaljeval svojo povest v presekanih, nepopolnih sUvkih. Noč je prihajala gosUjša, samo tenek trak rdeče luči se je širil nizko nad bojiščem Ur metal ogromne sence mrtvih konj v neskončnost. On je pač nedvomno ostal ddlgo časa poleg svojega, ker ni mogel dalje s tisto Užko nogo. Nato, od nenadnega strahu, se je vendarle napotil, čuteč potrebo, da bi ne bil sam, da bi našel tovarišev in da se ne bi tako bal. Tako so se vlačili pozabljeni ranjenci od vseh strani, iz jarkov, iz grmovja, iz vseh izgubljenih kotov, skušali dohlUti drug drugega, tvorili skupine po štiri ali pet, majhne družbe, ker je bilo skupaj manj težko hropeti ln umirati. Tako se je zgodilo, da je naleUl v Garennskem gozdu ns dvs vojaka 43. polka, ki nisU imels niti najmanjše praske, toda sU ležala na zemlji kakor zajca, ln čakala noči. Ko sU slišala, da pozna sUze, sU mu predložila svoj načrt: ušli bi v Belgijo in bi po sUzi skozi gozd dosegli mejo, preden se stori dan. Najprej se jih je branil voditi; rajši bi sa bil podal Ukoj v Remilly, kjer se je nsdejal gotovega zavetišča; ali seve-ds, kje bi dobil bluzo in hlače, Ugs ne ve, všUvšl, ds nI bilo nltt nsjmsnjše nade, da pride skozi številna pruske vrsU od Gsrennskega gozda do Bemillya, s tegs kones doline do drugega. Tako je bil naposled priprsvljen, služiti tovarišem za vodnika. Noga se mu je bila razgrela, in sreča je nanesla, da so v neki kmetiji dobili kruha. (Dalje prihodnjič.) Opazke iz današnjih in minulih dni * « * Anion Zalta DIPLOMACIJA V današnjih časih igrS diplomacija skoraj Isto vlogo kot ar-mada. V mnogih ozlrlh celo prekaša armado. Če ae ozremo nekoliko okrog, vidimo koliko je da požvižgal. Pri tem vem, da je bila kriva moja diplomatija, na katero se ne razumem, kakor sem v pričet ku omenil, da sem ga izgubil. Miren in pošten možiček je i-mel to slabost, kadar se ga je nalezel, da je bil premočan. Tako je bil močan, da sem se bal, da bo rszrinil stene in pretepel vsakega, ki bi se mu zopersUvil. Mož ni bil nikak "hrust". Če bi >o pravici povedal, bi lahko re-cel, ds bi ga poslal na tla puh kozarca piva, ako bi ga hitro po-sUvil na baro. Bog ne daj, da bi on uganil te misli. Zgodilo se je pa nekega večera, da so se v trenutku, ko je on stiskal pesti, kako bi rad neko-i a premetal, odprla vraU. Na iragu se je pojavila kepasta ženica, njegova žena, z dežnikom. ] loj junak ni imel časa do bese-e. Padalo je na levo in desno >rez usmiljenja, dokler je bilo kaj marele v roki. "Ti bom že pokazala, mrha, da boš znal iti domov!" se je dušala razjarjena ženica, stisnila ostan-TOGRAFLJ NAF18AU;*AJB0IJAI AMEBlftKI VKTNAtt BRI VKRCAŠ! IN IKliaL E. L. D. bEYMOUR, B. S. A. knjig. Ta hmü£ j*" M " MJ restenljlvB la MJ -- le voarli boxa, ke UM «AMMEN RNt'K I4M»B1>U s*« v obSolovanja vrta. Kajlaa ja Mla l >an s I Bi asi prav a*. kar ja as s las Ive knjigi je Ml« vas skrtae prstsfc m, priasses, pa aaiaaAae Tp ja i «pntaa. peaktlfea. priljudna ta lahko mauatljira.. ITeUkaalU ja kar aajMj aauafeo saaiL Proprl«all m Som«., da bolite vrtnar SkajtWI UARDK* KM'YCMMWMA. T-T^ videli, kako aalaačae va« e vsaki aajaumjsi podro*-skrtHMt sestsvljma. Uk« da la potrstou» as vrt. kar j* tako da jo vas popolae. ja t- NARoCme 1'RI —- * 11 knjigarni slovenic publishing go. «6 West ISth Street; „ew York, H T. Vladimir Kreft Nekako pred petitni leti sU se odločila mož in žena za sina. Žena se je z zadovoljstvom pripra-vljsU na veseli dogodek v družini; mož ji je dajal nasveU, o-ba pa sU enako nestrpno čaka-la na rojstvo prvega sina. Ker sta izračunala, da je cenejše, če Ukoj naročiU mesto zibelke, posteljo, in ker se jima je tudi zdelo primernejše, da Ukoj naroči-U dve postelji naenkrat, sta to tudi storila. Nekaj tednov pred rojstvom prvorojenčka je bilo vse pripravljeno: v majhni sobi sU bili o-premljeni dve postelji, na nočni omarici pa so bile flaložene oble-kce za sina . . . Ko sU se neki dan mož in žena pogovarjala o imenu, ki ga bo dobil sin, je žena rekla: "Andrejček bo." Mož pa, ki je že prej pregledal imena v koledarjih, je odločno odgovoril: "Ne, žena, sinu bo ime Jernej-ček." Ker se tudi po daljšem razgovoru mož in žena nisU zedinila za ime sina, je mož popustil, rekoč: "Ime sinu bomo izbrau h njegovi krstitvL" Žena je bila z moževim predlogom zadovoljna, le nekaj dni pred svojim odhodom v bolnišnico, je še moža vprašala: "Kako pa bo ihie hčerkici, če se ne bo rodil sin?" Mož, ki je bil do tega ženinega vprašanja prepričan, da se bo rodil sin, je trenutno osupnil, potem pa dejal: "Žena, sin bo." Ker pa žena le ni odnehala, je moral mož prinesti vse koledarje in mož in žena sta zbirala 1-me za hčerko: Vida, Sonja, Vera, Breda, Tanja, Lučka, toda nobeno izmed zbranih imen ni u-gajalo ali ženi, ali pa možu. Kmalu nato je žena odšla v bolnišnico in nekaj dni po njenem odhodu, je sprejel mož brzojavko: "Vse zdravo, Andrejček 2." Mož se je razveselil sporočila, četudi je bil nejevoljen, da je že- na imenovala ne Jernejčka, kak*?! |jJ* M°žu P* tudui 1 jjivo, kaj pomen, ¿L, leg imena Andrej Ženino pismü, kl , dilo telegramu, j® ¿1 j fantka, od katerih boj Andrejček, drugemu!! cek Upam, da bo ti1 ugojeno." Ob tem sporočilu ,, j «kocil in veselo vziüjj sem le junak'" J Večmesečni razgovor®J je imel torej srečen ^ Slučaj Je določil da L U roditi dva sina, od J eden imenovan po ¿ej,. drugi po želji očeta s^ tudi hotel, da se m rod* kiča, ker zanjo mož «J sta našla skupnega m,«* Danes sta dvojčka ^ let: Andrejček je debel ren, Jernejček vitek in m Ko sem v decembru 1« leta v Ljubljani obitkali no, v kateri se je dog« sani slučaj, je navihani ček potuhnjeno in vprašal svojo mamico: "Mamica, zakaj pa inui' srčka, jaz jih pa nimam.. Zrači* žen« Grün je prišel domov lotil Gelba pri svoji strastnem objemu. Bewi vprašal: "Ali imaš revolver s id - "Imam." 'Tudi jaz ga imam. Šla sosedno sobo in se tam la." Ko sta stopila v drugo i Grün dejal Gelbu: | "Ustrelila bova v zrak, na tla in se delala, da a tva. H komur bo ¿ena stopila, ta naj jo ima, dr se bo umaknil. Velja?" "Velja!" Počila sta strela. Goipi nova je planila v sobo m dala na tla. Moža se nisti la. Pustila ju je, kakor Si la, stopila k omari, jo odp rekla: "Blau, stopi ven! Oba tva!" TISKARNA S.N.P. .....', .1 V A k ' J SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča M Tiska vabila sa veselice ln shoda, vlsiinlce. časnika koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem. «lovaiks češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO TISKOVINE NAROČA V^ SVOJI TISKARNI Vse pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cena smerna, uniitko dslo pr* Pišite po informed)* na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILÜ TEL. ROCKWELL 4904 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči m M Pr0,~" prišteje eden. dva. tri. štiri aU pet članev 1* en* druiia* k sal ninL LUI Prosveta stana sa ni enako, ss ¿Una all nsčlaa» eno let SNPJ, ali če se preseli proč od druiine In bo zahtevsl o» «J tednik, bode moral tisti član iz dotlčne druiine. ki )t uko mw no naročnino. Ker pa člani še plaiajo prt ss^maaiullJi . *e Jim to prišteje k naročnini. Tere| sedaj al da J* list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveta i* ¡f gotovo J* v vsaki drušinl nekdo. Id U rad čital li*t ruk da*. Pojasnilei—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti« ______________ >** naročena na dnevnik Prosveto takoj naznaniti uprsvntttvv* in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets Ako «F^ stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum zs to vsoto na«* Cena listu Prosveta Jet Za Zdruš.dršave in Kanado 00.00 Za Cicro in Chieaf* 1 tednik In...........____4.00 I tednik U»------------- 1 tednika in___________3.00 I «ednlk* la ------------^ S tednike In_______________ 2.40 3 tednika la...,-----J 4 tednike in . I tednikov In ______lJO ------- nič Za Evropa Je... d«**' ' I s polnile spodnji kupon, pri ločil« potrebno rutto Money Order v pismu In al naročil* Preavele. HsL ki »• wss PROSVETA. »KPJ. 000? Se. Lawndal« Ava. - * s. I1L Priloèene pošiljam naročnine ae 11*1 Pre*»*lo 1 1) Ime Naslov Ct dndi»* * Ustavite tednik In «a pripišite k a*|l a^*"4- * ^ členev moje druftinet S) 3) 4) 0).. Ct dmètr* * CL dndtvs It ÔL dndtvs * fil éruUr s * Dréavs