Th^b««! •dvertUing medium to I I I m I ^^ fl JM I Wm ^^ | Qyg i j Mjji^ rl^j ■ j I Ji«™ I B ML^l zi^^r"*'"and 0r9*0* j! J ■ i ■ t i m t it ■ - ■ ■ m m ^T^j J '_ _ __NE(M)VlSEy Utfl1 ZA SLOV^Ntl^^ DELAVC V AMKBlfK^« _ I.IIIII II I n ■ ii' " ' ■ ■■ 11' ~»"" ■ i"' i / ■ ..............----- NO. 60. , i CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MAY, aand, 1916 f LETO IX. — VOL, IX. Slovanska, igava za svobodo, solidarnost in neodvisnost. - - SIJAJNA MANIFESTACIJA CLEVELANDSKIH SLOV A-NOV V NEDELJO. TISOČE SLOVANOV PRI ZBO-t ROVAlNJU. POLJAKI EDINI, KI NISO ZA SLOVANE, NAHUJSKANI OD NEMCEV. , 1 —Poljaki so imeli še 150 let nazaj eno najmočnejših držav v Evropi. Bili so samostojni in uživali so velikansko prosperi-teto in ves svet jih je spoštoval. Toda Poljaki so bili nesložni. Udali so se medsebojnemu prepiru in poboju, nakar je Avstrija ipredlagala, da se Poljski kraljevina razdeli. In razdelila se je med tri države, in danes o Poljski ni več slišati. In Po-| Ijaikov skušnja stoletja ni iz-modrila. Še danes so tisti. Kje» se (pokažejo, delajo prqpir med Slovani. V nedeljo se je vršil v Cl^velandu Vseslovanski dan katerega se je uideležilo mnogo nad 3000 Slovanov vseh slovanskih narodnosti. Tako sijajne manifestacije, tako krasnega duševnega užitka še ni doživel slovanski Cleveland. Popis shoda priobčimo v drugi številki. Toda ko se "je sklepala vse-slovans'ka vzajemnost se je dvignilo nekaj Poljakov. (35 po številu') jn so protestirali, češ, 4a oni nimajo nič opraviti s Slovani, ampak hočejo biti sa-/mi za sebe. Zbrano Slovanstvo mm i m je na to očitalo, da so pod-^jkipljeni za ameriške pravice. Glasovi - za Roosevelta so prišli večino- - ma iz Wyominga, Oregona, Washingtona in Californije in 1 nekaj jih je bilo tudi v Cleve-l landu oddanih, dočim so soct-1 jalistični glasovi vsi iz Cleve- > landa razven ipetih, ki so pri- - šli od zunaj. iWilson je in oca n . v Ohio, Penna in Illinois, do-l činiN smo dobili štiri Fordove l glasove "~iz" Detroita. Neki \ ameriški vojak, Slovenec, je vo-. lil za Fairbanksa. Bryan je do-. bil 3 glasove. To volitev našiti ■ državljanov priobčijo tudi an- > gleški časopisi. , —»Dr. Sava, št.,87 SSPZ pri-i redi veliko vrtno veselico s ple- ■ som na Obermanovih iprosto-» rih dne 11. junija. —Soproga E. »Brezovarja, Mrs. Julija Brezovar, se je vr-! nila domov iz bolnišnice, kjer i je prestala nevarno operacijo. ■ Želimo skorajšnega, trajnega i okrevanja. —V četrtek je predaval g. I dr. Zupanič v Slovenski Na-. fodni Čitalnici o "Socijalnem , in narodnem motivu v Prešernovi pesni "Krst pri Savici" in "'Zdravica" z ozirom na sedaj-no dobo." Čitalnica je bila napolnjena ukaželjnih Slovencev. : Jedrnati govor je močno segel . v srce navzočim. Želeti je še : več enakiih predavanj. —Pri dr. INIapredni Slovenci, ; št. 5. SDZ je bil izvoljen za delegata Frank Cvar. —John Žulič je na godovanju pri John Grdina nabral 16. maja med rojaki svoto $6.70 z» Slovenski iNarodni Dom. —Seja direktorjev SI. N. Doma se vrši v petek, 26. naaja. h--iDelnic&za S. N. Dom so tiskane ,ih se začnejo takoj izdajati. —Slov. Dobrodelna Zveza je dobila od državnega pre'gle-dovalca računov knjig jako laskavo spričevalo. Premoženje Zveze je tolikšno kot zafcpva postava glede varnosti £seh polic za izplačilo, in poleg tega preostaja še nekaj procentov ali $5200 vec, kakor je ti%-ba, da se ugodi državni postavi. Na vsak način je- naša domača organizacija, Slovenska Dobrodelna Zveza najbolj vama bratska organizacija, katero rojakom močno priporočamo.' —Rojake še vedno opozarjamo, da premislijo kaj govorijo glede vojne, Zvezini detektivi se nahajajo se vedno v Clevelandu, in dočim je vsakemu svobodho trezno razmišljati o položaju, pa naj se rojaki nikar ne spo»zaibijo zabavljati čez Ameriko. Napetost med Nemčijo in Ameriko je sicer nekoliko polegla, toda ne ve se, kaj pride. Nemci rujejo in rujejo proti Ameriki, in ne dajte se jim Zapeljati, da ne bodete trpeli posledice. —'Mrsv Frances Zeman, Ce-hinja, je porodila pretekli četrtek četvorčke.dva dečka in dve deklici. En deček je kmalu po rojstvu umrl, ostali tnj< otroci so pa trmrli v soboto zjutraj. IMrs. Zeman je imela tekom 12 let zakona 12 otrok. : ' 1 •• ■ 1 v Y • ^ —— • —^ 1 .p!S ?5T- 'D?,.- * , ■ - 12.900 Lahov ujetih od Avstrijcev. ^ ^ —9— Laška armada je zgubila veiteifi tednu 107 topov, 69 strojnih pušk in je bila potisnjena za 5 milj nazaj. Ruska armada v Mezopotaniji se je združila *z angleško ar-/ mado, in napad na Bagdad preti. Silen poraz Lahov. London, 21. maja. Iz Dunaja se uradno poroča: Lašike čete so ibile vržene iz Cosanto, južno od Roveretta. Odkar so Avstrijci pričeli z ofenzivo So ujeli 257 častnikov in 12.900 mož. Poteg tega so dobili 'Avstrijci od Italijanov 107 topov navadnega kalibra, dvanajst topov teškega kalibra 28 cen-metrov in- 68 strojnih ipušk. Kako je na Laškem bojišču. , Berolin, 20. maja. Avstrijci so v ofenzivi na celi laški fronti, in že še '»namiguje, da* bodejo avstrijske čete kmalu prestopile na laška tla. Baje je namen te avstrijske ofenzive prisiliti laškega kralja, da naredi poseben mir z Avstrijo. Toda zadnja poročila! iz laške fronte se ne ujemajo. Glasom avstrrj-skih »poročil so bili Lahi vrženi iz (postojank pri ' Colsano, južno od Roveretta. Slednje mesto leži na južnem Tirolskem in je skrajno močno utrjeno. Italijani so bili nekoč že prav pred mestom, toda ga niso mogli vzeti. Kaj poročajo iz Rima. Rim, 2i. maja; Dočim trdi avstrijsko poročilo, da Avstrijci Napredujejo, prihaja iz Rima vest, da je ofenziva strta, da so Avstrijci zadeli 11a tako hud odpor od strani Italijanov, da so morali iti nazaj, potem ko so imeli ogromne zgufoe. Iz Rima se nadalje poroča, da so Italijani vjeli 3000 Avstrijcev z vsem orožjem in streljivom vred. Pol milijona Avstrijcev proti Lahom. Pol milijona najboljših avstrijskih čet se nahaja sedaj na laški fronti, katere čete imajo s seboj 1000 topov, ki so večinoma težjega kalibra. Avstrijska ofenziva je enaka nemški ofenzivi pred Verdunom, kar •se tiče silnega napada, množine vojakov in topov. 1 • Franc Jožef se maščuje. Ko so Italijani pred enim letom napovedali vojno Avstriji, je baje stari cesar Franc Jožef prisegel, da kakor hitro se bo rešil Rusov v Galiciji, i.- J -f . ,-M.^.-1iMltiii,«, ■ 500.000.000. To je enajsti kredit za vojne razmere, odkar jc Anglija v vojni. Dosedaj je imela 'Anglija že dvanajst tisoč milijonov dolarjev stroškov z vojno. M Španska ladija torpedirana? Pariz, 21. maja. Brzojavka iz Madrida poroča, da je ibila španska ladija Bagnio naj'brz torpedirana od nekega nemškega submarina. Na Bagni se je nahajala ruda in štela je posadke 30 mož. Španska vlada bo vprašala pri nemški vladi glede tega parnika. /_i_ Prepir za otroka. Pred chicaško sodnijo se dve matere prepirate, kdo je prava mati otroka. Sodnik Landis je Solonkm. •Chicago, 21. maja.'Margaret Ryan, canadska priprosta deklica toži pred chicaško sodnijo Mrs. Dollie Mather, milijonarko, da bi dobila svojega otroka, katerega ima Mts. 'Mather sedaj v oblasti. Margareta Ryan trdi, da Mrs. Mother zato drži otroka iza svojega, da bi dobila od) svojega moža $200.000 več kot ji igre sicer, in to za otroka. Margareta Ryan je nadalje povedala, da so ji otroka ukradli iz postelje takoj potem, ko je. toil rojen v Misericordia ibolriišnici v Ota wa, Canada. Mednarodna postava med Ameriko in Canado pravi, da se mladoletnega otroka ne sme pripeljati v Zjed'. države brez dovoljenja stari-še v.1'"Jaz ne sovražim Mrs. Mather/' je dejala Mlargareta R^an. "toda jaz hočem imeti svojega otroka, in četudi mu ne bom dala boigastva, pa mu dam vso svojo materino ljubezen." Sodnik Landis, ki igra ulogo Salomona, se je izjavil, da bo v petek odločil, čegav je otrok. Vojaške zadeve. | Predsednik Wilson bo podpisal nov vojaško postavo $50.000.-000 za trgovske ladije. Washington, 21. majat Obe zbornici ste se zjedinili glede velikosti ameriške armade, .Ta armada (bo imela v mirnem času 175.000 moz (dosedaj samo 90.000 mož), in rezerve 425.-000 mož. To postavo bo Wilson podpisal še ta teden. Na-dailje je poslanska zbornica dovolila zigraditi pet oklopnih kri-žark največjega kalibra, 10 tor.pednih rusSteev, 4 transportne ladije, dvajset swbmarinov in tri lahke križarke. Nadalje je poslanska zbornica včeraj dovolila $50.000.000, da se zgradi ali nakupi več trgovskih ladij, za ameriško mornarico. Te4ladije se bodejo dale privatnikom v najem, toda v slučaju vojne se jih bo polastila ameriška vlada. « o- —Novorojenci ipri slovenskih družinah tekom zadnjih štirih dnij so sledeči: Stariši Opalek na Saranac Rd. so dobili dečka, Stariši Ogrinc na E. 63rd St. so dobili deklico, %tar»ši Sedej na 79. cesti dečka, stariši Cer-ne na Marquette dečka, stariši Novak na iSt. Clair dečka, s Vsem mnogo sreče v^ivljenju. j Nemške intrige. Nemci si prizadevajo, da bi očrnili Slovane pri ameriški vladi. Nemška jeza na Slovane je velika.. 1 Washington, 21. maja. Nemški in avstrijski konzuli se trudijo, da bi očrnili Slovane in slovansko gibanje pri ameriški vladi. Nemški poslanik je pisal že več pisem pravnemu' oddelku naše vlade, v katerih se je izjavil, da obstoji v Ameriki pan-slavistična agitacija in propaganda, naperjena proti Avstriji in Nemčiji. (Amerika vlada se za te nemške grožnje dosedaj niti zmenila ni. Kajti a-meriška vlada dobro ve, da slovansko gibanje ni naperjeno proti Ameriki, in da se slovanski narodi v Ameriki He eman-cipirajo, da se rešijo jarma m suženjstva, katerega so dosedaj dobivali od Nemcev. Nemci v Ameriki imajo enako gibanje, toda to gibanje je napreje-no naravnost proti Ameriški vladi, in zato je ameriška vlada to gibanje zatrla. Ameriška vlada dobro ve, nadalje, da so nemški in avstrijski konzuli plačevali posameznim listom velike svote denarjat, da so huj-skali proti Ameriki, nadalje ameriška vlada dofbro ve, da so Nemci bili oni, ki so hu j skali delavce k štrajkorh, ki so di- -'— .........^^^^^^^^^^wpijpjppWBH Po celi nemški deželi grozi revolucija. Delavci umirajo. 1 f rwijSH ZANESLJIVA POROČILA 12 NEMČIJE ZATRJUJEJO, DA GROZI V NEMČIJI REVOLUCIJA PROOTI CESARJU. LJUDSTVO JE LAČNO IN SE KOMAJ PREŽIVLJA. PRESTOLI SE MAJEJO. Nemčija zrela za revolucijo Copenhagen, 20. maja. Nemčija se pripravlja na ogromno revolucijo, in to je znano ne samo državnikom nevtralnih držav ajaipak je dobro znano tudi državnikom oni'h držav, ki se nahajajo iz Nemčijo v vojni. Vsa znamenja v Nemčiji kažejo, da bo nevihta hipno zbrulh-nila, in vlada se na vse načine pripravlja, da se ogne potresu in da potolaži ljudstvo. Zahteve po miru v Nemčiji. •Nemška vlada silno skriva pred sevtom hrepeneje nemškega garoda (po miru. Nemški narod je tako zmožgan in 'k*r-vavi na celem telesu, da je treba le male iskre in uprl se bo ves narod proti cesarski rodbini. Glavni vzroki splošne nemške nezadovoljnosti so sledeči: Strašna zgufoa. človeških življenj tekom te vojske. 2. Pomanjkanje hrane in lakota po mnogih krajih, posebno v vetjih mestih. 3. Vedno naraščajoči strah Nemcev, da Nemčija nikakor ne more zmagati, ker če v prvih mesecih ni zmagala, ko je imela dovolj vojakov in dovolj topov, tudi sedaj ne more še toliko manj zmagati sovražnika, ki vedno narašča. Te- boje, da so jih cesarske rodbine predaleč zapeljale. Nemške fantazije. ' Nevtralnim državnikom in ministrom je znano, da se nemška vlada silno trudi, da dopove svojim, državljanom, da Nemčija ni odgovorna za nadaljevanje vojne, nemška vlada se trudi dopovedati ljudem, da bi Nemčija danes 'začela z mirovnimi dogovori, če bi zavezniki dopustili. .. ____________________________C Kdo je kriv vojske? V nemškem časopisju se poraja čimdalje večja nezadovoljnost, uredniki nemških listov čipidalje ibolj pogosto vprašujejo vlado, kaj namerava z vojsko, zakaj se vojska ne neha, zakaj je nemška vlada trdila, da bo-vojska kratka, in da t>o Nemčija ipodjarmila celo Evropo. Nemška vlada se silno boji, da dolgo zadrževana jeza v nemškem narodu naenkrat zbrulhtie, in da bo* nemški narod vprašal cesarsko rodbino Holhenzollenrccv, kdo je pravzaprav začel to vojsko, kakšen vzrok je imela cesarska rodbina, da začne s sovražnostmi* v Evropi, in konečno, zakaj cesarska vlada nadaljuje vojsko kljub silnim in ogromnim žrtvam nemškega naroda, ki narodi* kot takemu ne doprinese nobenih koristij/ Nemčija v krvi. Nevtralno časopisje poroča, da ne ibo dolgo trajalo, ko bo Nemčija vsa v krvi radi notranjega spora* Friiprosto ljudstvo v Nemčiji sovraži cesarsko vlado, ki je -povzročila silovito vojski v slavo in poVeličanje časti nemške cesarske rodbine. In uipljivni državniki prerokujejo, da bo nastala v Nemčiji Jaka jot m> 1 wija, ^'»fafl^fli^^ la vse drtige evropske revoHF; cije. Kajzer se boji. Kajzer je preteki teden imenoval tri nove ministre, može znane, ki so železne volje, in o katerih ve, da kjer se gre blagor cesarske hiše, da se ne bojijo iprelivati ljudske krvi, samo (Ca je vladarju želja spopolnje-na. Toda naraščajoči glasovi socijalistov bodejo tudi v iNIem-Čiji preobrnili državno morilsko politiko. Rusi in' Angleži se združili. Am«terdam, 21. maja. Ruske čete so se združile z anglešlci-mi četami v Mlesopotamiji, in napada na Baigdad je pričakovati v najbližnji bodočnosti. Poroča se t-udi, da je železniška zveza med iBagdadom in Mo-siulom pretrgana, in da pričakuje Trnke strahovit poraz, Rumunci z Nemci? Washington, 21. maja. Tu »o danes krožile novice, da se j« Ruirrauinija sporekla z zavezniki, in da se baje'pridruži Nemcem. Francoski poslanik na Romunskem je bil baje '£e odpoklican. namitirali mostove, železnice in tovarne, ki so roipali in po-žigal ameriško lastnino. Ameriška vlada dobro ve, da Slovani vsega tega ne delajo, ampal* strogo spolnujejo ameriške postave in poleg tega se organizirajo, da se znebe jarma, ki jih tlači v Avstriji in Nemčiji. Slovani ne (požigajo in morijo po Ameriki, kot; se je to dokazalo mnogim Nemcem, in Slovani tudi takih konzulov in poslanikov niso imeli, da bi jih morala ameriška vlada pregnati iz te dežele, kakor je p«v gnala več avstrijskih in nemških zastopnikov, da .so se morali pobrati iz Amerike. Kajti Slovani so pošteni in odkritosrčni, dočim Nemci zavratno; delujejo proti. Ameriki, da jih je moral sam kajzer opomniti, naj spoštujejo ameriške postave. Carranza pomaga. L . .. ------ Začasni9 meksikanski vladar L Carranza se je izjavil, da bo pomagal ameriškim četam v Meksiki. Washington, 20. maja. Urad-, na sporočila od državnega od-, delka naše vlade, naznanjajo, . da je Carranza ipolpolnom« . spremenil svoje prvotno stališče napram ameriškim četam . v Meksiki. Carranza bo iposlal ameriški vladi novo noto, v kan teri bo še nadalje pojasnil svoje stališče in se konečno ve-! Ijavno izjavil glede ameriških ■ čet v iMeksiko. Posledica spre- ■ tfienitve načrta generala Car-. ranza je pogovor med genera-, lom Funstonom in meksikan-. skim vojnim ministrom Obre-. gononr. 'Nadalje se je Caranza izjavil, da bo uspešnejše pomagal Zjed. državam pri lovu za banditom Villo. , General banditov se poda. El Paso, 21. maja. Bivši ge-, neral banditske čete pri Villi, general Reyes, se je včeraj predal meksikanski m' vladnim četam brezpogojno. General Reyes je delal mnogo sitnosti meksikanski vladi. S seboj je pripeljal kakih 500 banditov, katere bodejo uvrstili v mek- 1 stkansko armado. _. 1 —Poročili so se Josip Herbst in Fannie Peče, Frank Ori-mek! in Mery Perko. Nase ča- stitke f ' < i ^"f FVPI A Mf^CI^ A A S fc A IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. •■".V"-"- ' '*' ' 1,1 ...... ' 1.........1 ■...... ",u-t NAROČNIN At Za AmtriKp - £2 JO Za Cl+tfd. po po Jt t i $3.00 JZa Etfropo - £3.50 V osame zna itrvUKv - 3c Vw plima, dopisi in denar na} se poiiljs na: "Clerelandska Amerika", <119 ST. CLAIR AVE. N, B., CLEVELAND, OHIO EDWARD KALISH, Publisher._*_LOVIŠ J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 2S.OOo\lovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only. TELEPHONE CUV PWtNCETON 180__ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Okie under the Act of March 3rd, 1879. _■_. ^flg^ss * No. 6o. Monday, May, 22. 1916 Govoril Slovencem v Clevelandu dne 28- aprila, 1916 dr. Niko Zupanič. (Nadaljevanje.) Meni je žal, -lovniki enaki v tem pogledu, a večji del so zagrizeni "avstrijski"' ki delajo več škode kot vsi kupljeni uredniki in agitatorji posvetnega stanu. • . Kaj so Rusi naredili v tej vojni. Sledili so. strašni Jboji v Galiciji in kampanja v baltiških provincah- Tu so Rusi zopet — nadkriljeni po številu in praktično brez orožja — bili prisiljeni se iviroaknifti, in storili so to v popolnem rediu, in zamenjavali iso zemljišče v Galiciji s tisočimi mrtvih nemških vojakov, katere je Nemčija tako silno potrebovala. Armadni zbor za armadtiuu zborom je prihajal iz vzhodnega bojišča, dokler niso imeli Nemci do 37 armadnih zborov na vzhodnem bojišču. Potem je prišel (padec Varšave in silni prizor, ko so Nemci menili, da imajo zajeto vso rusko armado, toda so udarili v izrak, kajti vsa ruska armada se je umaknila gladko in brez zgitf) v silne pdkrajtne ruskih step, kjer veter neprestano brije. V svoji podivjanosti so Nemci bežali Rusi po neskončni planjavi, imeli telske zgut)e, dobili ničesar, dokler nitso bili popolnoma ustavljeni. Mnogo oseb govori, da so se Nemci ustavili za to, ker niso hoteli naprej in so dosegli dovolj. Toda jaz, ki sem bil tedaj na onem bojišču in ki poznam deželo, vem, da so Nemci se ust a viil i ravno iz istega vzroka kot se ustavi pušica, kadar padeta zemljo. Nima več sile, da bi šla naprej. Nemška bojna črta se danes razteza preko travnikov in gozdov, preko močvirij, ravno tam, kjer se je ustavila lansko jesen, zato ker ne more naprej. Kje so torej zopet ruske žrtve, ki so pripomogle Francozom in Angležem, da jih niiso Nemci zatrli? Jako enostavno je. Kaj je Nemčija dobila v Rusiji? Nekaj ruskih ujetnikov in nekaj tisoč akrov prazne ruske zemlje, katero bo dobila Rusija nazaj, ikakor hitro se sklene mir, in sicer brez boja, Ikajti zavezniki zmagajo brez vsakega dvoma, najsibo ta mesefe, drugi mesec aH čez dve leti. In kaj je Nemčija izgubila? Prav gotovo en milijon mož tekom seno bojišče, da bi bilo danes Še in priliko, da prisili Francoze na odločilni boj. Raj se je godilo ves ta čas- na zapadnem bojišču. Pripravljali so se. S kakšnim tispehom. Videli smo boje pri Verdunu, videli smo nemške falange, kako se zale-tujejo v francoske skale in pečine,, vidteli smo kako dobivajo Nemci za vsako ped zemlje po en tisoč mrtvih in ranjenih. Citatelj ho menda dejal: "Ah« da, toda Rusi so uišk. Rusija je imela milijone mož v mvifonmah, toda jih ni nvo£la poslati na fronto, 'kit ni imela pušk za nje. Ko bo svet zvedel o .podrobnostih ruskega oboroženja, in s kako malimi silami se je Rusija borila vse ipireteklo poletje, tedaj bo svet smatral za pravi čudež, ne to, da so bili Rusi poraženi, anupak da jih niso Nemci popolnoma uničili. Toda lanskega septembra se je v Rusiji tudi v tem pogled« obrnilo na (bolje- Rusi so Nemce konečno .tako zaustavili, da ne morejo nikamor več naprej. Res je, da tdeom poletja Nemci 'Ruse lahko tuintam potisnejo naz-aj, ali jim povzročijo kak manjši poraz, toda ugnali jiih ne bodejo več. Rusi imajo danes na razpolago milijone mož in skoro vsi svetovni arzenali delajo za nje, in s tem se polaga Rusoflu v roke orodje, s katerim si bodejo izklesali svojo .bodočnost. Veliki knez Nikolajevič. Preduo omenim o ruski pfi-ihodnjosti, je dolbro, da opišem 'Nilkolajeviča in njegov od diktiral o načrtih vpjne. če bi " ikdo virjel poročildm, bi bile one - dve stvari, katere je on najbolj i silil in katere je spravil skozi s pomočjo svoje železne volje, ■ najlbolj u$odepolne in nesreč-i ne za -Ruse. Nikolajevič je , namreč dosegel, da^e ruska ar-1 fliiada udri a v Karpate in J na . Ogrsko planjavo, in Nikol^je-. vič je bil oni, kTje zapovedal, i da mora civilno prebivalstvo bežati pred nemškim navalom, Napad na Karpate se. je ponesrečil, ker Rusi niso imeli dovolj streljiva, 'in ker so Nemci poklali vogromne vojaške čete v Galicijo Rusom za hrbet. In nadalje, ko se je ruska armada " umikala pred Nemci, je, ukazal Nikolajevič, da mora vse civil-1 no prebivalstvo zapustiti dotič-pokrajine: To je Nemcem se-1 veda mnogo- škodovalo, toda vojaške koristi je bilo to jako majhne, kajtii Rusija je dobila naenkrat 13.000.000 beguncev iz Rusko-Poljske, iki so se raz-" tepli .po vsej Rusiji m škodovali tiuintam. , .Po imojem /mnenju je Alek^ 1 sijev, sedanji načelnik generalnega štaba in podložen samo " carjil, ki je v resnici pravi poveljnik . vojske, najboljši voja-' ški Veščak v Rusiji, če ne naj-" boljši general izmed' vseh ar-j madJu reči moram, da sem sjpoznal vse važnejše ruske generale. Zanimivo je, če se sipo-1 m-nimo, da je bil Aleksijev na-' čelnik generalnega štaba ar-! made generala Ivanova v onih 1 dnevih, iko so Rusi imeli v Ga-libiji največje uspehe. Govori se, dasi se nisem mogel prepri-! čati> da bi ibila resnica, da je j general Aleksijev odsvetoval Od kamipanje v Kanpatilh, radi-česar je bil prestavljen na fron-1 to pred Varšavo. Pri tem se pa laMko omeni, da kakor hitro 1 je lAleksijev odpotoval iz Kar-' patov, da so se za Ruse pričeli slabt dnevi, in kakor hitro se je Aleksijev prikazal 'pred Varšavsko fronto, Nemci niso mogli več naprej. V Ameriki se daje kredit za izvrstno obrambo Varšave iNikolajeviču, toda v Rusiji vedo, da je bila zadnja obramba-Varšave in mojstersko umikanje Rusov izpred Varšave, popolnoma v rokah generala Aleksijeva, kajti' jaz sem bil prideljen njegovemu štabu mnogo dnij, kose je vojna ple-tla za usodo Varšave. In sedaj pride vprašanje, zakaj je bil veliki knez |Nikolaje-vič odstavljen od vnhovnega poveljstva ruske armade. Do-čim je težavno to vprašanje natančno Odgovoriti, je tu. veliko vzrokov, ki so prisilili ruskega carja, da je premestil vojskovodjo. Najprvo moramo vedeti, da je ruski car jako sentimentalen človek, in da je car v začetku vojske samo raditega odlašal svoj odhod na fronto, ker ni * zaupal političnemu polbžaju v Petrogradu. Govori se, da tekom japonske vojske je car neprestano želel, da pride na fronto k svojim vojakom. In v sedajni vojski se je ta želja še povečala, ko je videl, da se njegova armada neprestano umika. Mišljenje carja je bil torej glavni vzrok, da je bil Nikolajevič odstranjen. Pa- . dec Varšave je silno .upljival na javno mišljenje v 'Rusiji. Ka- , kor hitro je Varšava padla, se ! je v Rusiji tpričela propaganda, ! katere namen je bil prepriča- ! ti ljudstvo, da je vojna zgu'b- 1 ljena in da sam car išče izgovo- 1 ra, da naredi poseben mir z ! Nemci, Te govorice, katere so * najbrižf povzročili Nemci, so se < razširile po celi Raiisiji, so ko- ! nečno dospele do armade in < začele groziiti polom morale v j vojslki. Uradna zanikanja -niso J imela ndbeftega uspelhla. Ko je car imenoma prevzel I vrhovno (poveljstvo v armadi, * so rpa vse te govorice mahoma', r"' ■, it *! litičneiga pomena. O kakem miru z ;Nemci se ni več govorilo. Ljudstvo je govorilo: Ce je car prevzfel poveljstvo, je to inamenje, da ne bo naredil mr-ru. On je prevzel vso odgovornost • in zastavil bodočnost čvoje dinastije na zmago. To inuisko mnenje sp je še povečalo, ko se je zaslišalo, da je car 1 irTP 1 c ci^Kru • tudi nnleea pre-stolonaslekfnika. Ptovečanje ve- , re v ljudstvu na konečnb rusko _ zmago, je bil, torej glavni vzrok zakaj je (bil Nikolajevič prestavljen na. druigo fronto. Resnica je, da odkar se je vojna pričela, je bilo mnogo in-triigantov na delu proti velikemu knezu Nikolajeviču. Toda veliki l^nez je z železno roko Dalje na tretji strani. II B U A^M^U g ^ zapeka, slaba prebava, otrpla nepreDaVa. jetra in njeni znaki kakor ne-r čisti jezik,/zguba slasti, sploš- na slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili . < SEVERA« Balsam of Life i I i I (Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi B vam redno defovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje j □ in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli- j a ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. OkrepČuje sla-I botne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica. , Bol ¥ Želodcu. Mr " Sobkowlak, Coburg. W..tvlll«v w Ind., nain Je piml: "MoJ» lena J« lroel» bol v i«lodcu toda bolečine to prenehale potem ko Jo rabila Severov Žl-vljengkl Ualaaro." Kadar kupujete xdravlln. lahtevajte vedno Sererova in dejte, da Jih dobite. Lekar- I H narjl Viepoviodi prodajajo H« vero ve Pripravke. Ako tluCaJno lekarnar nlm* idruvlla I H katerega zahtevale, naročit« ga od na«. W. F. SEVERA CO., Codor Rapids, Iowa j i^^jf'A! H ^^cp&S^iL^' vJm I TOLEDO. RT. HURON. ALPENA. ST. »GNACE. A REAL VACATION The Water Way to the Only Wmy anrtptaSwnJTbeD^AC.^neBteS^VmhodrTlft^i^t^rwUhmI,mlt\y •ource of enjoymcut. _ _______ "D. ft C. A SEHV1CB GUARANTEE" Durlnr Rumm«r Fcaeon the Two Olanta of the Great Laken. 8trv City of Detroit III and City of ClovWaud III, oiierate rtally oervlee Niiween DetroU a*d liyffalo: dally Mvlco betw«n Detroit and Cleveland, also dellnhtful day irlpa during My Md Awnat. ae TO MACKINAC I8LANP AND WAY POHT8—Prom Junzasedeno, da združeni Nemci lin lAvstrijci nikjer ne morejo skozi, Bulgari so debelo gledali, ko so videli Ruse napredovati na Kavkazu. Pa tone bi bilo nič čudnega, če bi Bulgari pri prvi ugodni (priliki iskali premirje z Rusi in na ta ali oni način se iskušali spoprijazniti z rusko vlaido. Toda Smnenje prevladuje, in sicer jako vero-jetno, da so Bulgari v Rusih dobili večne sovraižnike, ker so v času največje potrebe zapustili Rusijo iri ^pomagali lumori-ti isvoje lastne jugoslovanske brate — Srbe. Gotovo pa je t^iko, rfa> kakor jhitro je Nemčija na stališču, da ne .more nikjer več zmajgovati, se tudi Bulgarija spreobrne. Kaj Rusija lahko naredi to poletje. Vprašanje, ki je najbolj ria ustifh .vsakega Amerikanca, je sledeče: Kaj bo Rusija zmožna narediti letošnje tpdletje. Vprašanje je materijaine vrednosti. Najprvo moramo pomisliti, da Rusiji nikdar ne ;bo zmanjkalo moštva, Rusija ima v vežbi danes 7 milijonov vojakov, in .vsako leto odraste naroda do-/volj, da postavi do tri milijone novih bojevnikov na fronto, vprašanje je le, če bo Rusija dobila za vse te ljudi dovolj /orožja, za vse topove dovolj k rogelj. Jaz osebno sem "prepričan; da bodejo imeli Rusi ob pričetku jrunija boljšo, večjo in sijaj ne jše oboroženo armado kot so jo imeli v začetki*' vojske. Ruska država je videla svoje najslabše čase v avgustu in septembru lanskega leta. Odtedaj se je vse ziboljša-lo. Kar se tiče Nemčije, je dosegla svoj vrhunec lanslko poletje. Anglija in Rusija'bodete v resnici pripravljeni šele junija meseca. In kdo more dvomiti nad konečnim uspelh/om? ' 'O- Dopisi. V —-VM L" .V T Cleveland^ O. Bliža se čas redne konvenci S. D. Zveze. Naloga splošnega članstva je, da razmotriva o koristnih sklepih pri vsakem posameznem društvu, in gleda na to, da kar mogoče zmožne zastopnike pošlje na konvencijo. Da se zvoli sposobne, za organizacijo delavne člane in članice, je lep kotž»k k začetnemu de?u da pa :le?egat zastopa društvo, h ka-tc-emu spada, je dolžnost .vsakega'posameznega člana in članice,. da pazljivo čita pravila, s.- vdeležuje sej, pri katerih prinaša , navodila zastopniku dr;«3tva. to priporočilo dam iz taz.'oga, ker se rado zgodi, da so člani malomarni, relo nalogo prepuščajo zastopniku ali zastopnici, in po dokončanem delu pride do ničvrednega besedičenja, kot: tega ni storil zastopnik, zakaj smo -ga poslali* na konvencijo, itd. Zatoraj priporočam vsem članom in članicam, naj se oprimejo dela. ker sedaj je čas, da postanejo zastopniki odločni pri glavnem zborovanju, ker vsak doprinaša navodila in nasvete od društvenih članov. )P!rjporočal :bi, da se opusti, kar je mogoče osebno sti. Zveza že kot taka temelji na nestrankarski podlagi, in kot taka naj se še v bodoče ohrani, politične nazore naj pa uporabi vsak v tiste namene, kamor spadajo. Lep napredek pri Zvezi smo imeli radi naše ustave, ostanimo na tem stališču, in kar se tiče Zveze, da smo v resnici pravi bratje in sestre, in vam kličem na veselo svidenje za napredek pri konvenciji. Glavni podpredsednik. . 4 'v* '. . -o- Surovi sin. Janez Faibič, posestnika sin iz Škrlj, se napram svojemu 72 letnemu očet^ ja-ko »trrovo obnaša. Nefcega dne je rekel svojemu očetu, naj molčim in ko mu je odvrnil, da 'starši svojemu otroku ne bodo tiho, ga je sin udaril s polenom na levo nadlehtnico ter mu končho namazal Obraz z živalskim blatom. Ves ta dogodek potrjuje več prič. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa priče o-porekajo, za kazen se mu je prisodilo 3 tedne ječe. Otroci slovenskih odgnancev z Goriškega morajo v Italiji hoditi v šolo. . Sicilijanski list "Ora" je pisal, da bo veselje italijanskih učiteljev in njihov ponos, poučevati male italijanske otroke furlanskih odgnancev, ki so bili doslej onstran meje, ter sprejeti male SloVen-ce in jih začeti pretvarjati v italijanske državljane. Torej slovenski otroci morajo v italijanske sole, učijo jih italijan- ski učitelji in odkrito je pove-cflal omenjeni list, da bo veselje in ponos italijanskih učiteljev te slovenske otroke poita-lijančiti. Z Bovškega in KobariSkega je obilo ljudi na francoski meji v Diano'Marino, porto Mauri-zio. Tudi od' Ročinj jih je tam nekaj. Gorjane so imeli dalje časa v Borjani, nakar so jih pripeljali v lep okraj ob morju. »Poročajo, da se smejo mnogo sv Obodne je gibati kakor pjr v Borjani. V Diano je več družin z Vršnega, Krna, Kamna, Se-lišč, Ročinjskih družin je več v kraju Lagiusca, provinca Cu-neo, ipotem v San Severinu, provinca Mfaceratto. IPbvpraši> jejo po svojih ljudeh. Nemška šola v Kanfanaru v Istri. "Hrvatski list" v Pulju poroča: Pretekli »pondeljek^e je otvorila s sv. mašo nemška ljudska šola v Kanfanaru. Za novo šolo je prosilo šolsko oblast nekaj kanfanarskih rodbinskih očetov, da se jim otroci naučijo nemškega jezika, katerega so nekoliko spoznali v begunstvu. V nemško šolo se je-vpisalo petdeset otrok. Na razpolago imajo dve sobi občinskega šolskega poslopja, tri učiteljske moči. P 10&2 E. 64 th St. (62) NAZNANILO. Še enkrat se naznanja vsem članomdr. Slovenec, št. 1. SDZ da se korporativno 'udeležimo korakanja bratskega društva št. 9. SDZ dne 28. maja ob priliki blagoslovi jen j a društvene zastave. Zbirališče v društveni dvorani ob 2. uri po(poldne Bratje, pokažite bratsko dolžnost. Z bratskim pozdravom (62) Frank Zorich, tajnik. POZOR! POZOR! Cenjenim rojakom uljudno naznanjam, da sem odiprl svoje prostore na 6222 St. Clair ave. kjer bodem popravljal moške in ženske čevlje v vaso zadovljnost. Točno in garantirano delo .po nizkih cenah. Se priporočam (61) L. ŠTEFANČIČ, 6222 St Clair ave. " VABILO. na piknik, katerega priredi Slovenski Socijalistični Klub, št. 76, v nedeljo, 28. maja, 1916 na g. Kasielčevih farmah p. d. pri Jernku. Za najboljšo (postrežbo bo obilo preskrbljeno. Začetek točno ob 1. uri popoldne. Vzemitfc Shore Line karo do stop 126^ in kakih desešt minut na desno ste na prostoru K obilni udeležbi vabijo se vsi člani in somišljeniki v Clevelandu in okolici. (6$) Odbor. POZOR! Cenjeno občinstvo se opozarja ria .vzporedno veselico, katero priredijo Članice dr. Sr-cft Marije (staro) dne 27. maja v John Grdinovi dvorani, točno ob 7. uri zvečef. Društvo sije omislilo posebne vrste igodbo, katera bode razveseljevala staro in mlado. Kulharica ravno došla iz starega kraja, nam. je obljubila, da pripravi naj okusne jšo jed za vse laone želodce. Srečolov je že vnaprej zajamčen s krasnimi darili. Vstopnice -za ženske kakor tudi za moške stanejo samo 50c. Vstopnice je dobiti pri John Grdina in pa pri članicah društva. Kjer je to skoro zadnja veselica v tej se^ zoni, se cenjeno občinstvo naj-uljudneje vabi k tej pomembni zabavi. v (62) • Odbor, Voio^i A: Kam pa v nedeljo, 4. junija? f B: Na Kasteliceve farme, p. d. pri Jernkovki, ali ne veš, da imajo Slovenske Sokolice" svo-. jo prvo vrtno veselico in pa še kakšno! Slišal sem, da se članice prav marljivo pripravljajo, da nudijo občinstvu lep užitek in zabavo. A: Kje se pa dobijo tisti "tik-ci?" B: Ali ne ves, da pri Zofki Birkovi, ali pa pri mami Lau-schetovi ali pa pri g. Jos. Zele-tu, slovenskemu pogrebniku? Torej v nedeljo, 4. junija pi>-hitimo v krasno spomladansko naravo na stop 126 in pol v Euclid, O- na Kastelceve .farme. Za godbo in ples je vnaprej preskrbljeno kakor tudi za domači prigrizek. Vsem prijateljem in znanedm se že naprej zahvaljujemo. (June-4) Slovenske Sokolice. , t Razglas f Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čllane od 16 do 35- leta vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, maj in junij. Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar fie ' odttdhfj Miipata 'tfttj se takoj posluži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri predsedniku John Pekolj, 1197 E. 61st St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9) ■ ■——— Člani dr. Naprej, št. 5. SNPJ Pozor! Naznanjam članom dr. iNV prej, št. 5. SNPJ, da sem se preselil iz H33 Norwood Rd. na 6303 Carl ave. N. E. to je vogal 63. ceste in Carl ave. kjer me dobite vedno doma od 7. ure zjutraj do 2. ure popold ne vsak dan. V slučaju bolezni se obrnite na mene vedno te ure. Ako ste ocMaljeni, da ne morete priti, pokličite po telefonu. Princeton lOgB W. Toli-kb v pojasnilo. Z bratskim pozdravom Josip Vovk, tajnik, 6303 Carl ave. Princeton 1298 W. (60) Naprodaj je fina Jersey krava in tele, staro eno leto. Proda se tudi velik pes za straženje. Martin Tekavčič, E. 141st St. in Aspinwall ave. majhna rude-ča hiša. (60) ZOBJE! Kadar zgubite en zob, zgubite dVa. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobovje? Manjkajoči zob v spodnji zo-. bni uniči korist zoba, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam škoduje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi. Jaz vam lahko preskrbhn manjkajoče zobe in jih naredim da zgleda j o popolnoma naravni. Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik. Uradne ure: Od 9. z jut. do 5.30 zveč. Ob pondleljkifo, četrtkih in sdbotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se vlečejobrez bolečin. Mi govorimo slovensko. (38) Išče se ženska za splošna hišna dela. 1114 E. 63rd St. (60) Kaznanilo. Cenjenemu občinstvu in slavnim društvom! Kot že omenjeno, da priredi dr. Glas Cleve-Iandskih Delavcev št. 9. SDZ vesellico spojeno z banketom, na nedeljo, 28. maja, t. 1. v ^Schwalbovi dvorani na 6131 St. Clair atve. ob priliki razvitja in blagoslovljen j a nove društvene zastave. Uljudno naznanjamo, da se dobijo vstopnice za banket pri sledečih rojakih in trgovcih : John Gornik, Francis Lausohe, Anton Grdina, Lawrence Petkovšek, Mike Jalovec, Andy Kranjc, John Skuf-ca, Jos. Modic, Frank Mako-vec, Henry Zalokar, Josip Žele, John Cimperman, in pri vseh druistvenib bratih. ■May 26) Odbor. <-," - ■ • • , jij ' i IME SE DELAVCE V9* VRSTE, do 25 besed ali 8 vrst 1. krat po.......................40c. 3 krat po.......................36c. 6 krat po.......................80c. vsaka nadaljna vrata po So. DELO IŠČEJO VSE VR8TE, do 26 besed aH S vrst 1 krat po.......................20c 3 krat in vet po................ .17c. vsaka nadaljna vrsta po, 3c. 80BE SE ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 25 besad ali 6 vrst 1 krat po.......................25c. 3 krat In več po.................20c. Vsaka nadaljna vrsta po 4c. V NAJEM 8E ODDA, HISA, IT ANO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HI8A, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T8ČE SE OSEBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 besad ail 0 vrat H krat po.......................50c. 3 (krat po.......................42c. 6 krat in ved po,...............35c. vaaka nadaljna vrsta po 7c. IŠČEJO 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO »TI. do 25 besed ali 6 vrst. 1 krat po.......................60c. 3 krat te več po................|l-50 Vsaka nadaljna vrata po 10c. ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA. Vsaka vrata po..................flo. Za večkrat ae lata cena pomnoll. DRUŠTVENA NAZNANILA. lkrat pot ...................4c vrata Za večkrat po..............3c vrata ......----- , ... .,,._ 4 do 5 besed se računa ena vrsta. I-- Pozpr, Barberton, O. Naznanjamo cjenjenim naročnikom v Barberton, O. da je naš tamojšni zastopnik MR. JOHINi BALANT, 436 — 1st St. ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se Vselej lahko z zaupanjem obrnete na njega. Uprava "Clev. Amerike". — --^- Dve čedni >hiši ste naprodaj v E^uclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V slovenski naselbini, samo dve minuti od mestne meje, ena hiša 5 sob, na vogalu, druga hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $2oq takoj, drugo na lahka odplačila. Vi podvojite vredr nost tega p SL Clair and BSthfSt Prospect and Hvron Superior and Addison. j- . ' ' I Dr. Richer s Pain-Expeller za revmatUem, bolest in otrpe-loet udov in mišic. Pravega dobite v zavoju kot vidite na sliki. Zar vrnite vse zavoje, ki nimajo naie Trade Marka. 26c ln SOc po lekarnah ali naravnost od naa. RICHTER CO. 74—80 Washington ftr. I New York, N.Y. I 8. Ur I p 3. NADS. PERMANENT BIK 746 EUCUD AVE. blizu E. 8th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVUO Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradna u ret 9. mj. do 4. pop. 7. zva2. do S. svač. 10. do 12 dop. ob nadajjah. I zre £ it9 ta oglas, da ne pozabite nauy inW w*tmat tU wxrUL glii|hi iiiiimiIi S ~arY or erTe"^— 3 m—»Me—t s<—««« —— tarr or buffalo u 1«' , " atTWUM S CLEVELAND-D«ay> May lit to Not. 15th-BUFFALO S C iaaaar .-.•.. felt feBSiu-. • • aijt 5 ^ j top i j CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE — NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIITAVE. KRALJ MATJAŽ. (ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV) iLabanova jeza je ie narasla, -ko je Ester poklicala Simona Kozino, fki se je ves ta čas skrival za koco. ^Zahvalila se mu je za njegovo delo in mu izročilu celo vrečo, polno zlatnine iu tudi nekaj denarja. Govorila sla talko tiho, da Laban ni mogel ničesar razumeti, ali med tem, ko ju je opazoval, je storil trdni sklep, da vsaj Simonu Kozini dodeljeni zaklad postane njegoy. Simon Kozina je ostal .pri ciganih do večera. Ko je nastala tema, so se cigani odpravili. Štirje so nesli vrečo, v kateri je bil prijor Celestin, drugi so se (pa razkropili in posamič po raznih potih odšli v določeni smeri. Simon Kozina je ostal sam pri ogljarjevi koči. Spravil je svoj izaklad v shrambo, kjer je bil prej skrit, in potem odšel proti domu, ne slute, da je v grmovju tičal dolgi Laban in opazoval njegovo početje. Laban je bil šel nekaj korakov s cigani, a ko je bil sam, se je obrnil in se vrnil h koči in taiin opazoval Simorffc Kozina ter videl, kje je ta spravil svoj zaklad. V Samostanu v Bistri je že na vse zgodaj zavladala taka razburjenost kakor še nikdar. Ko se je bilo začelo daniti, je samostanski vratar odprl glavna vrata, da bi se mogli hlapci odipeljati na delo in vzirl pred vratmi na visokem drogu pri-jorja Celestina. Stari mož Je strah orna odskočil in kričaje na ves glas bežal v samostan. V nekaj trenutkih so bili vsi samostanski'-menihi in uslužbenci i^a noigali in vsi so drveli k vratom, da se prepričajo, ali se je stražarju sanjalo ali je videl kako strašilo, ali pa je govoril resnico. Ljudje skoro niso vrjeli svojim očem, ko so zagledali na vešalih tik vrat svojega prijor-ja. Trepetaje so stali okrog ve-šal, oči so se jim izbulile in te-ško so sopli, a nobeden se ni ganil, da bi mrtvega prijorja snel z droga. Gledali so in gledali kakor bi sami sebi ne vrjeli, d>a visi na vešalih anOgočni prijor mogočnega samostana, in prišli so k zavesti šele potem, ko je ljubljanski sodnik zavpil nad hlaipci, naj riikar ne prodajajo zijal, nego naj sna-mejo mrtvega prijorja z droga. Samostanska vrata se ta dan niso več odprla. Mrtvega prijorja so odnesli v cerkev, menihi pa so se zbrali v refektoriju na posvetovanje, kaj da jim je storiti. To posvetovanje je bilo dolgo, a ja'ko viharno, še nikdar se niso v samostanu vladajoča nasprotja pojavila s tako ostrostjo, kafkor pri ti priliki. Nekateri menihi so se zavzemali zta prijorja in zahtevali, da se mora njegov sramotni konec kruto, krvavo in neusmiljeno kaznovati, nekateri pa so celo odrekli, da je prijor Celestin s svojim početjem zaslužil tak konec. Velike razlike v naziranju glede socijalnega, verskega in 'političnega vprašanja, so ločile samostance in bilo je nemojj^ce, doseči med menihi soglasj!kr John Grdinovi dvo-rapj. 6025 St. Clalr ave. "CLEV. SLOVENCI" it. 14. preds. Frank Laurlfi. 6011 Glasa ave. taj. Josip Gašper, 1145 E. 60th St. blag. Frank Branoelj, S615 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdtnovl dvorani. 6025 St. Clair ave. I "DR. A. M. 8LOMSEK" it. 16."~~ j preds. Job. Meglič, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1^21 E. 61th St. zdrav. J.M. Sellškar, 6i27 SLClalr ave. Zboruje vamko prvo nedeljo v me-s ecu ob 1. popoldne ▼ šola Id dvorani sv. Vida. "FRANCE PREŠEREN" it. 17. preds. Fr. Sodni kaj-, 6218 8L Clalr ave. Tajnik J. Jevnlkar, 6124 St. Clair ave. blag. A. Anilovar, 6111 St. Clalr ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clalr ave. "8^. CIRIL IN METOD" it. 18. preds. J. Zakrajšek, 6218 St. Clair ave. taj. Joh,n VldeHvoll, 1153 E. 6lst |St. blag. Anton Baica, 1016 E. 61st St. zdrav. J.M. Selidkar, 6127 SLClalr ave. Zboruje, vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani sv.. Vida, OPOMBA: Vsako Spremembo naslova teh uradnikov se 1159 E. 58th St II. tajnik Jos. Glavič; blagajnik Math Glavlch. 6305 Glass ave. DruStvo aboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovt dvorani. aug. 16. -s--- Samostojno žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro.) iPtredaednica Mary Ulčar, 1197 E. 61 et St. tajnica Fannie Trbežnik,' 1177 Norwood Rd. blagajnlca Kat. Perme, »1133 Norwood Rd. Društvo zbcfruje vsak drugI četrtek ob 8. zvečer v Grdinovi dlvorani. Društveni zdravnik drJW. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. iš-1---:- Telovadno In podporno druitvo "SLOVENSKI SOKOL" star. J. Kalan, 6101 St. Clair ave. taj. F. Hudovernlk 1052 E. 62. St. blag. John Pekolj 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. Kern 6202 St. Clalr Av. Društvo zboruje vsako drugo me-deljo v mesecu ob 9. url dop. v mali Schwalbovl dvorajni. dec.-16. dvorani. avg. 16. tft-■- MLAD. DR. SV. ANTONA PAD. preds. D. Blatnik, 3541 E. 81st St. 1 ta),'. Jos. Lekan, 3568 E. 81st St. II. taj. Jos. PapeZ, blagajnik Fr. Železnlkar, 3532 E. 80th St. pod-Alojz Gliha, 3552 JE. 80th St. pod-načelnik Josip Hrlbah Društvene seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani na 3611 E. 81st St. { j ________. ■ it|- Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURG, O. preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. VolcanSek, E. 82dn St. blag J. Slmončlč, 3722 E. 77th St Dr. W. Hopkins, 8013 Jones Rd. Društvo je vstopnino znižalo za ipol leta ter, zboruje vsakq drugo nedeljo v mesecu v Tomažin dvorani 8112 Marble ave. $----- "SRCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovl dvorani. Sprejema ^lane 16—45 leta. Bolniška podpora je |6 na teden, $300 smrtnlne za fl.00 na mesec. Preds. J. Pekolj, 1197 E. 61st St. I. taj. M. Oblak, 1235 E. 60th St. > blag. Frank CoS, 1031 E. 61st St. zdrav. J.M, SELIŠKAR, 6127 St. Clalr ave. tj IB 8V. JOŽEFA Sam. K. K. l*odp. druitvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v J.' Grdinovi dvorani. — Vstopnina od 18—25. leta prosta, od 25—35. leta |2.00, od 35—40. leta $2.50. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Koren, 1583 E. 41 St. I. taj. F. KošmerlJ, 455 E. 152 8t. II. taj. J. Stampfl. 6127 St. Clair, blag. John Germ, 1089 E. 64th St. Zastopnik za zapadno stran, Geo. Kofalt/ 2038 W. 106 St. za Newburg John Lekan, 3514 E. 80 St. *' DRUSTVO SV. BARBARE ST. 6. ' Spadajoče v Forest Cityv Pa. preds. J. Kromar, 998 E. 63r& St. I. taj. Jo%. Terbovec, 1636 E. 38 St. lledne mesečne seje se vrše vsako četrto soboto v mescu v John Grdinovi dvorani. f DR SLOŽ. SESTRE, 120 S8PZ. preds. A. Lunder, 1372 E. 47th St. podpredsednica - Agnes Prevdvišek. taj. Ang. Marklč, 1363 E. 53rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 St. Clalr ave. zdrav. F.J. iKern, 6204 St.Clalr Av. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob poj 8. zvečer v I Grdinovi dvorani. ---fH 1 blag. Fr. Manrtlč, 4331 Superior »drav. F. J. IKern, 6204 Sl Clalr Zboruje zadnjo nedfljo v mosecu ob 2. url popoldne, nn 3044 St. Clalr ave. Društvo