Cena VSO din # človek, ki 6e sme z rod-nwn bratom in klice tujca za prijatelja, je podoben tistemu, ki bi si sam rad odsekal roko, da si da potem narediti umetno. Plutarh. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. i - Tel. 25-47 - Izhaja vlak četrtek Velja letno J« din, polletno 18 din, četrtletne 9 din, za inozemstvo letno SO din Rokopisi se ne vračajo - Poit. iek. rai. 11.787 Mariborske tlskerne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačno pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSA MEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov, Vsem cenjenim naročnikom na znanje! številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme- roma draga tiskovina! Stari zamudniki g0ie v Pekrah, kakor to ustanovo mi ime- bodo črtani in naj vedo, da so list kri vično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli z naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno po žrtvovalnostjo! Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6. Mrliči na straži V Verdunu, majhnem mestu ne daleč od francosko-nemške meje, kjer so se med svetovno vojno bili najhujši boji med Francozi in Nemci, ki so se tu zagrizli drug v drugega, imajo najlepše in naj-velčastnejše vojaško pokopališče na svetu. Tisoči belih križev, ki so videti od daleč kakor polje samih belih rož, pričajo, da leži tam nešteto Francozov, Angležev, Američanov, pa tudi Nemcev in celo zamorcev. Pravijo, da je vse urejeno tako pobožno svečano, tako vzvišeno, da ni nikogar, ki ga ta pogled ne bi globoko ganil in pretresel. Morda največji vtis pa naredi tisto mesto, kjer so pustili vse tako, kakor je bilo pred 21. leti. Vojaki so bili v rovu, nekateri so morda zvijali cigarete, drugi so morda pisali domov, zopet drugi so se pogovarjali, ta ali oni je žfulil svoj vojaški komis, nekateri so stali na straži, pa jih je vse zasulo. Ves rov. Niso jih utegnili tedaj izkopavati, tudi po vojni jih niso. Nek bogat Američan Je baje naročil, naj vse ostane, 'kakor je bilo. Tu pa ta mgleda iz zemlje kak bajonet, tam skoro cela puška, tudi čelade Be vidijo. Ti vojaki tu spijo svoj zadnji ser. — stoje. Kakor večno mirni stražarji. Stražarji, ki ne opazijo nobenega sovražnika več, ki se ne branijo pred nikomer več. Nemi stražarji. In vendar se zdi, kaikor da bi vsi ti stražarji imeli mnogo povedati. Kakor da bi imeli mnogokaj varovati in čuvati, čuvati nad tem, da njihova smrt ni bila zaman. Da ni bilo zaman vse njihovo in njihovih stotisočerih tovarišev trpljenje. Ali ne kličejo ti beli križi in ti zasuti bajoneti mnogo bolj glasno v svet, kakor bi mogel klicati živ človek? Toda njih ldic so preslišali. Mesto njihovega klica se čuje po svetu zopet rjovenje topov in regljanje strojnic, ki jih ne more nihče več preslišati. Tudi ti mrtvi stražarji ne. Kako jim je pri srcu, ko zopet slišijo iste znane glasove, ki se jim bodo morda zopet približali. Morda bodo ljudje zopet razkopali to zemljo in znova razmetali kosti, ki so počivale komaj dvajset let v miru. Pravijo, da ie taka usoda nekaterih krajev na zemlji. Nekateri^ trdijo, da so nekateri kraji na naši zemlji že tako »na vetrovnem«, da morajo vedno kot Prvi trpeti. Ko so v poljsko-nemški vojni Sla ckozi radio nekatera imena poljskih mest in vasi, se ie marsikateri star frontni vojak zdrznil: Przemysl, čenstohovo . . . in kar ie še bilo krafev, so. tako dobro poznali, v njih so vedeli za vsak kamen in za vsako stezico, morda bolie, kakor v roistnem kraju. In vendar smo trdno prnoričani,- dn fo ne more trajati ‘večno. "Tisti stražarji v Verdunu in bo dala 'e ta vojna, bodo končno vondarle nrevnfli ■;t»•. celo rjovenje toipov in regljanje strojnic, kajti z vsakim mrličem, Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah Naša prvotna domneva je bila pravilna ODUSČena. O tej, prej državni gospodarski ustanovi smo poročali v »Edinosti« obširneje štirikrat: lani prvič dne 26, marca, potem 14. in 21. maja, letos pa dne 14. januarja. Razprave so zbujale mnogo pozornosti. Nekateri listi so jih v manjših ali večjih odlomkih in izvlečkih ponatiskovali in pojasnjevali s svojimi razlagami. Da naše navedbe in ugotovitve o usodi viničarske nujemo, držijo, dokazuje že to, da doslej še nihče ni resno tudi samo malo poskusil, da bi jih oslabil, kaj šele ovrgel. Približno 20 let je že, ko smo se začeli starati za ustanovitev nekih najpotrebnejših kmetijskih zavodov na agrarnoreform-nih veleposestih s čim ugodnejšimi pogoji. Agrarna reforma, je malo dala za omenjeno svrho. Najprej smo mislili na potrebo od-goje dobrega viničarskega naraščaja, torej — recimo — usposobljenega malo-kmečkega gospodarja in delavca za posebne razmere v pretežno vinarskem in sadjarskem delu bivše Spodnještajerske, in sicer v posebnih viničarskih šolah, kakršne so v deželi oddavnaj obstojale Tako smo dobili najprej — n. pr. kme- tijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti se je rodila pozneje — in so sčasoma smotrno uredili dve viničarski šoli: v Kapeli pri Slatini Radencih, ki še obstoja in deluje, in v Pekrah pri Limbušu, ki so jo tik pred Vernimi dušami, zadnjo sredo, baš o Vseh svetih dokončno zaprli Zadnjič smo poročali, da bo viničarska šola v Pekrah pri Limbušu, ki poslednja leta ni več sprejemala kmečkih mladeničev v enoletni viničarski tečaj, v sredo, dne 1. novembra izročena svojemu prvotnemu namenu. Andrej Žmavc. Našim naročnikom in čitateljem! Današnja številka je izšla z enodnevno zarrtudo, kar pa ni krivda uredništva ali uprave. Prosimo, da nam to neljubo zamudo oprostite. Iskreno upamo, da se to ne bo več zgodilo! Uredništvo in uprava »Edinosti«. Naši Nemci ostanejo tu? »Deutsches Volteblaft«, glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji, objavlja v svojii zadnji številki (2. nov.) pod naslovom »Zadnja beseda k vprašanju preselitve — poizvedbe pri odločujočih in pristojnih nemških virih« zanimiv članek, iz katerega posnemamo nekaj glavnih misli. Radi raznih ugibanj, ki so sledila znanemu Hitlerjevemu govoru s 6. okt., so se uredniki »Deutsches Volksblatt« (morda so bili zastopniki’ nemške manjšine v Jugoslaviji — to v članku ni jasno povedano) obrnili na odločujoče in pristojno nemško mesto (tudi tu ni jasno kam). Da se razumeti nemško zunanje ministrstvo ali sam Hitler, drugih odločujočih in pristojnih virov si mi ne moremo misliti. Sporočili so jim (navajamo dobesedno): »Vprašanje preselitve Nemcev v Jugoslaviji ni na noben način aktualno. Radi tega so tudi vse javne razprave o tej t. zv. preselitvi brezpredmetne. Posebno pa lahko pribijemo, da so vse vesti o že pričetih stikih ali celo o konkretnih pogajanjih iz trte izvite. Poudarja se, da predstavlja misel, ki je bila podlaga za prese-litvene načrte, nov in posebno važen prilog k pomirjenju Evrope z odstranitvijo možnih meddržavnih spornih točk, kakor pa smo že omenili, je izvedba iake preselitve, v kolikor se tiče Jugoslavije, z a sedaj /oodčrtali mi) neaktualna, če bodo take mere tudi tu kedaj potrebne, se bo taka akcija samo po sebi umevno vršila le v popolnem sporazumu z jugoslovansko vlado in na osnovi popolnoma prostovoljnega povratka.« To je avtentična razlaga, ki predstavlja po mnenju »Deutsches Volksblatt« popolno razjasnitev tega vprašanja. Nas pri tem sicer še marsikaj zanima, toda zdi se, da na vsa vprašanja, ki se nam pri tem stavijo, ne bomo dobili odgovora. Predvsem bi bilo zanimivo vedeti, kdo je to poizvedovanje pričel in kdo je na to vprašaje odgovoril Nadalie ie videti. da naši Nemci niso tako zelo povezani z Nemčijo, da bi se samrnavduševali in oa bi za ^em novr»tkom bon: ve kako strmeli. »Nova Riječ« izraža to miselnost Predsednik vlade o cenzuri in anonimnih izjavah Ministrski predsednik Cvetkovič je pozval 'k sebi novinarje in jim dal pomembno izjavo o anonimnih izjavah nekaterih opozicionalnih skupin, ki se sklicujejo na cenzuro, ki da jiim ne dovoli zavzeti svoje stališče. »Smatram za svojo dolžnost, izjaviti, da je bilo vsem političnim skupinam možno, da kolikor je od vlade odvisno, iznesejo popolnoma svobodno svoje mišljenje glede najvažnejšega notranjega v stavku, s katerim je naslovljeno poročilo o reakciji naših Nemcev na preselit-vene načrte: »Ne seli se našim Nemcima« — Ni jim do selitve! To nas v tem času tem bolj preseneča, ker v naših časopisih, kjer je nevtralnost do skrajnosti izvedena, gotovo niso mogli izvedeti ničesar, kar bi jim njihovo veselje do selitve moglo zagreniti. problema: sporazuma s Hrvati. Vsaka skupina je to svobodno storila, vsi listf so prinesli njih izjave v celoti.« Nekatere anonimne izjave, ki so jih prinesla uredništva v pogled, so mogla iziti brez cenzure zgolj z odgovornostjo uredništev. »Obžalujem«, je končal Cvetkovič svojo izjavo, »da se prizadevanja vlade za svobodno politično življenje rušijo s takšnimi anonimnimi panfleti. Svoboda ne pomeni' anarhije, svobodno izražanje misli niti malo ni v soglasnosti z neokusnimi izjavami. Na ta način se ruši še vse ono, kar je zdravo, solidno in nas lahko povede k boljšim dnem in popolnoma svobodnemu političnemu življenju.« Odločne besede Cvetkoviča, ki dokazujejo izredno širokogrudnost naše vlade v cenzurnih zadevah, so vzbudile v novinarskih krogih veliko občudovanje in priznanje. Saj novinarji ničesar tako ne želijo, kakor, da »boljši dnevi«, o katerih je g. ministrski predsednik tako lepo govoril, čim preje pridejo. Več zanimanja za podeželje! Bližajo se takorekoč že zimski dnevi, ko bo v slovenskih vaseh in na našem podeželju sploh, zastalo vsako delo na polju in drugod. Preobilca ljudi, starih in mladih, si bo zaman iskala kakšnega koli zaslužka že. Nujno je ob tem, da si slovenski mestni človek predoči realno, ne zasanjano in idilično sliko našega delavskega in kmečkega podeželja n se nad njo vsaj malo zamisli. Koliko najboljših delovnih moči je že strla ali od ustvarjajočega narodnega telesa odtrgala beda, lakota! Koliko mladih, poziitvnih sil je vsled tega že pobrala tujina! Ali ne bi lahko slovenski mestni človek pri tem v marsičem pomagat? Nedvomno je, da bi lahko. Zato je letos treba, da se humanitarne ustanove v mestih intenzivneje kot kdaj prej pobrigajo z materielnimi dobrinami za .• ... < • slovensko podeželje, šele na podlagi tega potem lahko računamo na kulturno aktiviziranje našega podeželja. fš. Nekai o varčevanju 31. oktober je bil svetovni dan varčevanja. Varčevanje je lepa misel. »Zrno do zrna pogača, dinar na dinar palača.« Lep je ta pregovor in resnica v niem je lepa ki pade v vojni, se veča armada tistih, ki jim je vojna tuja in odvratna. Z vsako žrtvijo vojne se manjša verjetnost za prihodnjo vojno. Treba je samo, da človeštvo ne pozabi, da tam pri Verdunu in po vojaških pokopališčih sveta ne rasto bele rože, kakor je videti na prvi pogled, ampak, da je pod vsakim križem pokopan človek, ki je bil nekoč živ. Ki je ljubil in sovražil, upal in se bal, veroval in dvomil kakor vsak izmed nas, ki hodimo med temi belimi križi. jad. 'in dobra, čeprav ga menda ni človeka, k! bi si mogel kupiti s prihranki od zaslužka svojih rok ali svojega uma palačo. Do palače pride človek čisto po drugi poti, uspešnejši, lažji, hitrejši. V drugem razredu ljudske šole smo imeli učitelja, ki je bil mnenja, da se bomo mogli uveljaviti Slovenci in izriniti tuje kapitale le z varčevanjem. Zato je hotel vzgojiti mladi rod v geslu: »Var-čujmo!« In otroci smo varčevali. Kdor je navarčeval več, ga je imel učitelj rajše. n takoj je imel najrajši advokatovega Mir ka, potem mesarjevega Frančeka in še nekaj fantov — vsi drugi so bili pa slabi otroci, plevel. Bral sem statistiko, ki prikazuje, koliko denarja imamo Slovenci v hranilnicah (seveda le v domačih). Res, lepi milijoni! In gospod je delil to vsoto s številom odraslih Slovencev in je prišel do zaključka, da ima vsak Slovenec v hranilnici toliko in toliko tisočakov in da smo Slovenci priden in varčen narod. Ni se pa spomnil, da je ta statistika kljub matematični točnosti zlagana. Ni mu prišlo na misel, da bi povedal, kolik je odstotek Slovencev, ki nimajo hranilnih knjižic, koliko vlagateljev ima v hranilnicah nad n. pr. 150.000 in kdo so ti srečniki, koliko je majhnih vlagateljev z vlogami po 50, 1 (30, 200 dinarjev itd. Točne številke bi bilo nemogoče dobiti, toda dobili bi približno sliko o varčnih Slovencih. Majhen kmet mora nesti vsak pridelek brž na trg, da ima denar za sproti. Veleposestnik pa pridelke hrani in jih proda, ko je cena najvišja. Vrhu tega kupuje kmet vse na drobno in po višji ceni kakor veleposestnik. To je življensko vprašanje kmečkega človeka, ki mu varčevanje še na misel ne pride! Takih mater, kakor je bila Cankarjeva, je v Sloveniji mnogo. Ničesar ni pri hiši, ne moke, ne zdroba, ne soli, ne sladkorja, trgovec ne daje več na kredo — kosilo je pa tu! Recita tej materi, naj varčuje! c. i. 7 dni domačih vesti Mr Denarni zavodi se normalizirajo. Tokrat se je_ videlo, kako blagodejno vpliva, če v časih krize država hitro poseže vmes in da dovolj sredstev na razpolago. Ko je izbruhnila vojna v Evropi, je izdala jugoslovenska vlada posebne odredbe glede dviganja hranilnih vlog, 'ki jih je razburjeno prebivalstvo trumoma dvigalo. Da se ne ponovi primer izpred sedmih let, je vlada ukrenila vse potrebno. Denarnim zavodom je bilo dano na razpolago dovolj sredstev, ki so se jih pa le deloma poslužili, ker se je prebivalstvo kmalu pomirilo, ko je videlo, da ostane naša država nevtralna. Po uradnih podatkih je bilo do konca oktobra izplačanih vlagateljem na temelju novih začasnih določb vsega skupaj 522.4 milijonov dinarjev, to je komaj 5% vseh vlog, pri zasebnih hranilnicah, pri Hipotekarni banki in pri Potni hranlnic. Zanimivo je, da od odpovedanih vlog nad 100 milijonov dinarjev sploh ni bilo dvignjenih, ampfck je denar še nadalje ostal naložen. Zadnje tedne se denar zopet vrača v ban ke in hranilnice, tako da se bodo razmere prav kmalu popolnoma normalizirale. ♦ V prometu z Nemčijo se bodo morale od 20. t. m. dalje vse pošiljka franki-rati do meje. Nemčija in Jugoslavija bosta prevzeli blago v nadaljnjo odpremo le tedaj, če pride do meje brez vsakih obremenitev, t. j. da je do meje vse plačano, tovornimi in razne pristojbine. * Tekstilne tovarne so imele te dni v Beogradu sejo z zastopniki raznih merodajnih mest, na kateri se je sklenilo, da se z ozirom na izredne prilike dovole odjemalcem, f. j. trgovcem, razne izredne olajšave. Tako naj bi podjetja jemala v obzir težak položaj, v katerem se nahaja trgovstvo, in glede plačil za blago, dobavljeno do 1. septembra t. I. dovolila •znosljive obroke, večinoma trimesečne, po možnosti na podlagi menice. Preskrba Juogslavije z rižem je za dobo najmanj enega leta popolnoma zagotovljena. Iz Italije bomo dobili zadostno množino oluščenega in neoluščenega riža. ^Volitve v hrvatski sabor bodo najbrž šfe to leto po novem volilnem zakonu, ki je kolikor se v javnosti izve demokratski. Jugoslovanski episkopat je izdal o svoji konferenci komunike, v katerem je govor o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Vzgoja mladine bodi samo na verski podltgi, nedelje in prazniki naj se bolj spoštujejo in boj proti agitatorjem znane nazorne skupine naj se poglobi. Sicer pa jugoslovanski episkopat pozdrav lja uspehe hrvatskega naroda. -£ Preselitev Nemcev iz jugovzh. Evrope, je. kakor poroča »Politika«. samo načelno sklenjena, da pa še ni izdelan noben podroben načrt. Možno je, da se zavleče še za 50 ali 100 let. Prodajno centralo za kvas je ustanovil te dni kartel kvasa. Predsednik te industrije je Avgust Praprotnik iz Ljubljane. Ministrstvo je določilo ceno kvasu, ki znaša za vsb državo enako 29 dinarjev za kilogram, vštevši trošarino in prometni davek, franko postaja kupca. Na Hrvatskem bodo odpravili nota-rijat. Glavni del opravkov, ki jih imajo notarji bodo prenesli na sodišča. $ Listi, prj nas »Slovenec« so prinesli vest, da se bodo uradniške plače zvišale. Iz kabineta finančnega ministrstva se te vesti zanikajo. Orehe so začeli v smislu odloka mi nistrstva te dni izvažati. Določeno je, da sme biti letos v prodanem blagu 1-0% slabšega blaga. Pred velikim spopadom Vojno mrtvilo Čitatelji evropskih listov, ki so pri jutmji kavi na zemljvidih zasledovali napredovanje nemške in boljševiške vojske v poljskem ozemlju, postajajo nestrpni. Vsak dan znova iščejo po kartah, da bi prestavili zastavic in zaznamovali kak večji poraz ali zmago. Toda zaman! Vsa vojna poročila so čudovito skopa‘in govorijo samo o izvidniških praskah. Včasih je govor celo o udejstvovanju topov ali letal. Tu pa tam katero sestrelijo, toda vse to ni nič »velikega«. Potopitev dveh velikih angleških ladij in velikega dela nemških podmornic je sicer že »nekaj«, toda vse to se ne da videti niti na zemlie-vrdu, niti-se ne občuti kako - drugače. Gosoodarski strokovniaki sicer trdijo, da so že v teku velike bitke, ki pa se tudi ne vidijo na zemljepisni kartah, bss® Wi. toda tudi te bitke še ne pomeniafo nikakih velikih porazov ali zmac.^ Sploh so izgube, še orav majhne. Angleži trdijo, da so izgubili v dveh mesecih. boia mani Iadii, kakor v enem tednu leta 1917. Francozi oa so izgubili komaj 1% vseh svoj , t N o v a R i j c e, 26. okt, O -poBtičmh vozovih V. listu. »Vreme«, od 22. okt. je tiskan komunike vsekakor iz .Generalne direkcije ze-leznic. V- tem komunikeju se razlaga, kako bo železniška uprava reducirala vozne rede m prištedilg dnevno 12.054 voznih km ali 145.000 din »(podčrtano v N. R.) Ta naredba se utemeljuje s tem, da -je sedaj-(prazen prostor) »zahtevamo, iz političnih razlogov uvajanje večjega števila vozov, ne da bi se vodilo računa o teni, ali in koliko bodo ti vozovi izkoriščani.« .... Komu in kje so služili ti •. politični vozovi« se vidi iz tega, da bo ta redukcija znašala v dveh beograjskih direkcijah 12% odnosno 14»/o. V Ljubljanski 20»'o, a v Zagrebški 3% potniških voznih km. To redukcijo izvaja sedaj ista -Generalna direkcija z istim Generalnim direktorjem', ki jc do.sedaj vozil vse te »politične vozove«, vedoč, kakor je sam sedaj izračunal,-da s tem oškoduje državne, železnice dnevno za 145 tisoč din. - Blagor nam! Nova' Rij.c e 26. okt, v rubriki: >Kaj bi bilo treba storiti proti korupciji, špekulaciji in zlu vsake vrste«. O UKRAJINCIH Časniki poročajo, da poljski veleposestniki niso zasejali ozimine v Ukrajini in na Beloruskem, torej tam, kjer so se zdaj ugnezdili boljševiki. Tega niso storili iz kakšne škodoželjnosti ali še hujših' nekrščanskih nagibov, temveč iz gole ljubezni do podložnih kmetov. Hoteli so jih razbremeniti, kajti trdo kmečko delo 'človeka izmuči. Boljševiki so si pa izmislili velike okrutosti in bodo razdelili kmetom zemljo zato, ker jih drugače ne morejo zadosti izmučiti. Res so. kmetje pojskega delavajeni, tu bi se bolj-ševiško nasilje toliko ne obneslo. Ampak kme tje bodo sedaj oškodovani na duši in pameti in tudi na telesu. Prej so grofom in veleposestnikom lepo . dejali in ti so jim dali, kar jc njim ostalo.-Zdaj bo pa vse ostalo doma in kmetje se bodo pitali do presitosti. To. jim bo prineslo ' razne bolezni, ki so jih prej poznali ie grofje. Presitost in požrešnost pa zapelje v greh in pogubi človeku dušo. A to gre boljše-vikom-zelo 'v-račun. »Toti liste 1. nov. O preiskavah .proti upravnopolicijskim uradnikom Naši ljudje izven banovine Hrvatske, in z njimi gotovo vsi prijatelji pravice v tej državi, upravičeno •pričakujejo, da se preiskave v tem pogledu ne bodo omejile samo na mesta v Hrvatski in Dalmaciji, ampak, da se bodo izvedle po istem načelu tudi v ostalih krajih, kjer so' epravnopolitični' uradniki in redarji nastopili kot pravi mučitelji Hrvatov. — »Ju-tarnji list«, 26 okt. Odmev »Slovenčeve« skrbi za Hrvatsko Na »Slovenčevo ■ poročilo o Adžijini Stranki Delovnega Ljudstva v Hrvatski o katerem je tudi »Edinost« pisala, je prinesel zagrebški »Irtarnji list« tale vzpodbudni nauk: »Slovenec« ima pravico, da misli o političnih dogodkih in akcijah kar hoče in da ze v naprej zagotovi svoje področje pred kakršno koli politično akci!'\ To je njegova stvar in stvar slovenskega' <-—■‘vh1. Toda' on nima pravice do takega reklamiranja banovine Hrvatske niti' do take' »skrbi« za banovino Hrvatsko. Bilo bi zelo dobro da skrb za banovino Hrvatsko prepusti njej sami in njenemu narodu, ker je znaj ta narod preje najti svojo pot 111 jo bo znal verjetno najti tudi sedaj zavarujoč se pred »podzemnimi akcijami« in čuvajoč svojo svobodo in svoje pravice. — Jutarnj list, 26. okt. O ženski volilni pravici Sedaj v času krize na vsem svetu se kaže potreba da žene Jugoslavije stopijo aktivno v politično življenje, ker dogodki v svetu jasno dokazujejo, v koliki meri morajo žene deliti vse težave skupno z možmi. Razvoj zahteva, da tudi žene, ki imajo svoje obveznosti kot državljanke, sodelujejo v občinskih KULTURNA OBZORJA IN ULMSKI TRAK Spomenik žrtvam dela V nedeljo.se je zgrnilo na ruško pokopališče blizu tisoč ljudi — delavcev, kmetov in Mariborčanov —. k odkritju nagrobnega spomenika- žrtvam dela. Mrzel veter je vel z belega Pohorja in pojemajoča sila sonca je grela zemljo, ko se je odgrnil črni flor s kamna. Sredi pokopališča stoji zadaj kip silnega, veličastnega moža — junaka dela. Delavsko pevsko društvo je zapelo več pesmi in delavska godba je zaigrala več žalostink, govorniki pa so opisali pomen te svečanosti in vso veličino besed: žrtev dela, junaku dela. V boju proti zemeljskim silam, v boju za zemljo in svoj obstoj se je razvil človek — njegova mišičasta roka z gibkimi prsti, njegovo vzravnano telo, noge, njegova glava, mozeg in možgani z zavestjo in mislimi. V ta boj je vložil vse svoje naj- v Rušah boljše telesne in umske sile in temu boju veljajo in bodo veljali vsi ljudski napori. Temu zmagovitemu pohodu pa sose postavile po robu zapreke, Spomenik žrtvam dela — Strnadu, Robiču, Ditmaierju, Šercu in Repolusku — je izdelal domačin akademski slikar Lojze šušmelj in je to njegovo prvo veliko kiparsko delo, ki daje ruškemu pokopališču in Rušam novo vrednost, ruškemu delavstvu, ki nosi stroške, pa potrdilo njegove zavednosti. —ski. Šitiie tdmsl Studenška ljudska univerza Z jesenjo se je pričela nova sezona dela naših prosvetnih društev. Spet se pripravljajo prireditve, odrska dela, organizirajo se predavanja. Mariborska mestna »Vzajemnost« je že pričela s predavanji v dvorani Delavske zbornice vsako sredo. Prva predavanja so bila posvečena vzrokom, razvoju in posledicam Francoske revolucije ter obrambi pred plinskimi napadi. Prav tako je že pričela z delom Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru in njeno prvo predavanje je bilo posvečeno pre-lhišljanju ob 150. obletnici Velike revolucije, pred predavanjem pa je pokazal g. Ernest Vrane gledalcem pravi tedenski žurnal, tedenske slike, prav gotovo toliko zanimive kakor jih vidite v kino-dvora-nah, morda.-pa še bolj. Studenška ljudska univerza je po svojem javnem delovnem programu in načrtu znana že daleč po Sloveniji. Na njena predavanja s tedenskimi slikami so hodili lani poslušalci in gledalci iz mesta in okolice, da je bila velika dvorana vselej nabito polna. Način dela je tako uspel, da sc pripravljajo taka ljudska vseučilišča tudi drugod po Sloveniji, n. pr. v Kranju. že dejstvo, da ni vstopnine, kaže vso idealnost in razumevanje studenške občine in studenških kulturnih delavcev za pravo prosvetno delo, namenjeno najširšim plastem ljudstva. Ljudsko vseučilišče v Studencih je znalo vzbuditi med prebivalstvom veliko zanimanje, čeprav ni nudilo nobenih senzacionalnih predstav. Program je celo tako izbran in kvaliteten, da obiskujejo prireditve intelektualci iz mesta, ki prav tako pazno zasledujejo ves večer slike in predavanje kakor studenški delavec, delavka ali vajenec. Pravilen odnos prosvetnih delavcev do prosvetnega dela ,preprosto, razumljivo, pa resno podajanje snovi vsej njeni zanimivosti je skriti vzrok uspeha. Zato zasluži studenška ljudska univerza, da njene prireditve (vsak četrtek ob 7. zvečer v deški ljudski šoli) poseča čim več ljudi. —ski. in zakonodajnih telesih, saj sodelujejo v vseh panogah kulturnega, socialnega in gospodarskega dogajanja. Če se njim krati sodelovanje v političnem, življenju, se krati normalen in zdrav razvoj narodnega napredka tem bolj ker predstavljajo žene polovico državljanov cele države. Spomenica predstavnic ženskega po-kreta iz Novega Sada, ki so jo predložile gg. min. dr. Mačku, dr. Markoviču in dr. čubrilOviču. Turii to stališče šc zagovarjajo. Mi bi na to pripomnili samo to, da bi Ženski pokret mnogo bolj koristil družbi narodu in državi, če bi namesto takih neaktualnih (!) feminističnih vzbun začel resno delati na reševanju rodbine, zaščiti morale, posebno med ženskim svetom, solidni vzgoji mladine, socialnih in ' iritativnih akcijah, v prvi vrsti lia demografski okrepitvi naroda (pospeševanju rojstev) s pozivom na žene, da vestno in požrtvovalno izpolnjujejo svoje prirodne materinske dolžnosti. — ,Katolički tjednik, Sarajevo, br. 44. To stališče, ki se obrača naravnost proti ženski volilni pravici je tem bolj zanimivo, ker prihaja iz tako uglednih in odločujočih vrst, čeprav sc v tem menda ne ujema povsem z drugimi katoliškimi krogi, ki niso tako odločni nasprotniki ženske volilne pravice. Razdava bolgarske kn^ge v Ljubljani Da je postalo sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo v poslednjem Času — predvsem v kulturnem pogledu •— iiinogo tesnejše kot bi na videz pričakovali, to jc jasno. Da pa smo tudi Slovenci, čeprav zelo oddaljeni od bolgarske sredine, k temu mriogokaj doprinesli, to je' ostalo do pred nedavnega še skrito in povečini, omejene na društveno delo jugoslovensko-bolgarskih lig. ele pred kratkim zaključena razstava bolgarske knjige v Ljubljani je dostojno in zadosti vidno izpričala kar najtesnejše sodevanje z bratskim bolgarskim narodom, njegovo kulturo — ter postala močan faktor nadaljnjega zbliža-nja dveh sorodnih južnoslovanskih narodov. Razstava bolgarske knjige, katere otvo ritvi so prisostvovali tudi ugledni bolgarski zastopniki, je bila od 22. do 31. oktobra v ljubljanskem Narodnem domu. Obsegala je domala skoraj vse vrste bolgarskega slovstvenga ustvarjanja s poudarkom na lepi knjigi. Poleg leposlovnega dela, kjer so bili predočeni — tudi v sliki — s svojini!' ustvaritvami bolgarski književniki od Bo-teva in Vazova pa vse do najmlajših sodobnikov7, je bila najbolj vidno zastopana obširna mladinska književna produkcija, v kateri so Bolgari pravi mojstri. Tu vidimo poleg prevodov iz svetovne mladinske književnosti predvsem umetniška dela Bosileka, Elina-Pelina in dr. V ostalem je na razstavi zastopano tudi bolgarsko zadrugarstvo, kmetijstvo, verska filozofska in pravna knjiga in prevodi iz bolgarščine ter v bolgarščino. Izmed prevodov na slovenski jezik je treba omeniti dva razstavljena Bolharjeva rokopisa prevodov Elina-Pelina (Ggrakovi in Zemlja). Med' drugim Opazimo na razstavi tudi revijsko bolgarsko slovstvo izmed katerega naj omenim samo Bolgarsko misel, Slavljansko besedo, Zlatorog itd. Obilica razstavljenih del in publikacij nam je vsaj rahlo in v bežnih obrisih pokazala sliko bolgarske knjige in njenih predstavnikov. Slovenska javnost se je za razstavo močno pozanimala; posebno študirajoča mladina je skoraj vsak dan naipolnila obsežno razstavno dvorano. — S tem je bil prav za prav namen in cjlj razstave v največji meri dosežen. fš. Obljubljam vam — in vi veste, da svoje obljube držim — da potem, ko smo izvoje-vali popolno svobodo hrvatskega naroda, ne bomo mirovali, dokler ne izvojujemo popolne svobode tudi srbskemu narodu. Dr. Maček na zasedanju glavnega odbora SDS v Zagrebu. Dobil sestu odlikovanje Kaj bi tajil: drugi' so spoznali moje velike zasluge, in nekega lepega dne se je zasvetila na mojih prsih pozlačena kolajna. čeprav sem skromen kot smet, mi e srce ob odlikovanju vendarle nekoliko burneje zakucalo, posebno ko sem stal na' odru in milo gledal po nabiti dvorani, kjer so mi ljudje ploskali, kakor da so znoreli. Milo sem jih gledal, fe ljube norčke, mile prijatelje* in solza mi je stopila v oko, ko se mi je ob misli, kako me prisrčno ljubijo, storilo inako in sem v dno srca občutil njih ljubezen. O mili ljudje, plemeniti, o ljubi prijateljčki! Z ljubeznijo v srcu šem stopal z odra v njih sredino, ki mi je ponudila roko s prisrčno besedo: »Čestitam! O ti čast naša, naš ponos!« . . •• Anipak tisti mesec, ko sem hodil po našem trgu ponosno kakor pav in mi je na prsih bingljalo pozlačeno odlikovanje, sem začel čutiti, da. tista ljubezen vendar le ni tako pristna, kot se mi je zazdela prvi hip. Nekateri so se začeli pritajeno bližati, s sladkim obrazom obračali mojo medaljo — in to so delali vedno, kadar coli 50 me srečavali — in mencati, kakor da bi radi povedali: »Poslušaj, je že lepo, da si bil odlikovan, saj si zaslužen človek, čeprav še nisi star in nisi prav za prav nikoli nič storil! Toda tole, veš, da se že ves mesec bahaš . . ■« Ne rečem, zares sem se nastavljal z odlikovanjem na prsih v naivečjo gnečo, da so me morali gledati ljudje, če so hoteli ali ne. Tudi na kopalno obleko šem si ga orivezal, kadar sem bil na kopanju. Ponoči sem si ga pripel na sraico, ko sem legel k zaslužnemu počitku. Toda -Jeli mar to kakšno bahanje? Imaš zasluženje. to in to in to si storil, tudi to in to — ali HUD1NJSKI niso o tem javno' povedali in pisali tudi v časopise? Mar je odlikovanje za to, da ga shraniš v škatlo? In diploma! V tistem mesecu je šla že skozi vse roke. Sleherno potezo so zanalizrali, vsako besedo prečrkovali, kako lepo mi sedaj lcraši kuhinjo! Ne rečem, zares sem še nastavljal in vsakomur pripovedoval, toda to vendar ni baharija! S katere koli plati bi zgrabil problem, bi moral odgovoriti: »Prijatelji, to je dolžnost, prijetna dolžnost!« Ko sem jo nosil drugi mesec in sem se na cbtežek na srčni strani že nekako privadil, sc ie začelo v trgu nekaj čudnega. Malokdo se je še ustavil in me hvalil kot nekoč, tu in tani me je pogledal kdo že sovražno. Sem dobra duša in nisem videl hotel videti sovražnosti. Toda od molka do šepeta za hrbtom je le kratka pot. Tako se je zgodilo, da sem že slišal: »Kakšne zasluge pa ima ta pav? Kaj je storil in delal? Pil in jedci jc, ko smo mi delali! In' zdaj se ponaša, da nam že gre na živce! če bi ne kazal te pločevine, bi vsaj pozabili na krivico! A tako ni mogoče — in dan za dnem, že drugi mesec ta grozna muka! . . .« Užalostilo me je. Kaj pa to? Glej, koliko rokostiskpv sem doživel prejšnje tedne, koliko videl ljubezni, prijateljske, pristne, dobre prijateljske ljubezni. Na primer tale usta: Ko sem šc dvomil v svojo pravico, so me potrepljala po rami, potem pa mi s sladkim smehljajčkom šepetala v uho: »če nihče drugi, ti si zaslužil tole stvar. Le bodi potolažen, vsi smo srečni, bolj kot ti!« A zdaj — samo ta usta so začela šepetati, naglas, skoraj že z navadnim glasom, da sem pil in jedel, ko so oni orali, da sem požrl, kar so oni sejali ... In tako dalje, kot da ni konca. Odlikovanje pa je vsak dan lepše, da ni čudno, ako bode v oči. O, kako se sveti — kakor sonce! .. . . In potem — potem se je zgodilo naj-groznejše, kar bi težko v resnici pričakoval. V tretji mesec je šlo, ko so me napadli: »Naša je zasluga!« so kričali vame, me tepli in suvali in mi končno strgali zlato odlikovanje s prs. Zavist jih je ponorela. Jedva si ga je eden pripel, so ga drtjgi že tepli, ga suvali in mu trgali s suknje. »Ti, tat tujih zaslug!« so se obdelovali s pestmi, bunkali drug drugega po hrbtu iti si pljuvali v obraz. A odlikovanje je žarelo kakor čisto zlato, ko si ga je pripenjal pad vrat zdaj eden, zdaj drugi in ko se je tako rekoč selilo na prsih skozi trg. Trgali so se zanj predsedniki, pa tajniki, pa odborniki in druge baže narodni delavci, in eden se je zdel samemu sebi zaslužnejši od drugega. Ta, ki se jc danes še boril za prijatelja, ga je drugi dan že obdeloval, ga zmerjal in razbijal po njegovi glavi, kakor da mu hoče naravnost v glavo vbiti svoje nenadno spoznanje: »Ti nisi nikoli nič delal! Ti nimaš zaslug! Ti sj samo jedel in pil, ko sem jaz oral to ledino . . .! tn poleg tega: ti niti mature nimaš!« Kaj bi tajil — drugi so spoznali moje velike zasluge, a ker sem skromen kakor sniet, so mi jih zopet vzeli ter jih dali naprej. A zakaj bi bil človek sebičen? Kdor je človekoljub, mora vsakemu bližnjemu privoščiti veselje . . . Tako sem se vda! v božjo voljo in sem končno vesel, da sem mogel vsaj v nečem pokazati zasluženje za narod. Pa četudi so moje velike zasluge zdaj samo še v tem, da sem jih zdramil, zbudil te zaspane fržane, da so postali zadnje čase tako hudičevo agilni. Dobil sem odlikovanje. Zdaj sem ga dal naprej. Zakaj ne bi imeli vsi veselja? In vsak po svojih zaslugah? . . . Jugoslavija v številkah Po uradnih podatkih, izračunanih na podlagi razvoja Jugoslavije in po drugih ugotovitvah je štela naša država konec junija t. 1. okroglo 15,596.000 prebivalcev. Dne 1. decembra 1918. nas je bilo komaj 11,606.000. Iz tega se vidi, da prebivalstvo Jugoslavije zelo hitro raste in spada, po naglem naraščanju, med prve v Evropi. Izračunali so, da nas bo ob novem letu 15,990.000, tako da bi utegnila doseči Jugoslavija nekako o Svečnici 16 milijonov duš. Največ ljudi je, kar se tiče banovin, na Hrvatskem, namreč (po stanju dne 31. decembra 1938.) okroglo 2,911.000. Potem sledi Vojvodina in nato vardarska banovina. Dravska banovina, t. j. Slovenja, je štela omenjenega dne 1,198.000 prebivalstvo in jih bo okrog novega leta približno 1,200.000. Najmanj prebivalstva šteje primorska banovina, t. j. v ‘prejšnjih mejah, pred ustanovitvijo banovine Hrvat-ske) namreč 974.000 duš. Beograd z Zemunom in Pančevom, ki tvori nekako banovino zase, bo štel čez dva meseca nekako 409.000 prebivalcev. Iz tega se vidi, da se to mesto neverjetno hitro širi in je doseglo v tem pogledu že ameriški rekord. Morda so pa številke malo preopti-mistične. število porodov pada v Jugoslaviji. Pred 9 leti je bilo v naši državi še 465.120 rojstev, predlanskim pa le še 402.641, Raste pa število nezakonskih otrok. Leta 1930. je prišlo še 499 nezakonskih otrok na svet, leta 1937. pa že 503. Prvenstvo na tem polju ima Slovenija, najmanj nezakonskih otrok pa je v zetski banovini. Zanimivo je, da zagleda v Jugoslaviji več dečkov luč sveta kot deklic. Na tisoč deklic pride 1070 dečkov, z drugimi besedami, v naši državi je 7% več moških kot žensk. Kakor število porodov, tako nazaduje tudi število porok, kar je v tesni zvezi. Leta 1921. je odpadlo na 10.000 prebivalcev 118 porok, predlanskim pa le še 78. Vzrok temu je predvsem neugoden gospodarski položaj velikega dela našega prebivalstva. Cim se bodo razmere zboljšale, se bodo tudi ljudje bolj možili in več bo rojstev. Žal je pri nas umrljivost otrok zelo velika. Vsled nezadostne prehrane in raznih bolezni pridejo pri nas majhni otroci do enega leta glede umrljivosti takoj za starčki v starosti 60 do 80 let. V splošnem pa vsled zboljšanja zdravstvenih razmer nazaduje število smrtnih primerov, od 254.000 na 242.000 leto v 13. letih. Največ jih umre za jetiko. GOSPODARSTVO - ZA ŽENO IN DOM Poživljenfe trgovine z Zapadom Med Jugoslavijo in Francijo se je zunanja trgovina še nekoliko zboljšala, ker so določne trgovinske pogodbe, sklenjene med obema državama, za obe stranki še precej ugodni. Blago se izmenjava preko Italije. Računajo, da se bo naš izvoz še povečal, ker išče Francija sedaj blago pri nevtralcih, v prvi vrsti na Balkanu, od koder dobava ni težka, ker Italija rii zapletena v vojno. Francozi potrebujejo največ živila, predvsem meso, mast, slanino, perutnino in jajca, pa tudi nekatere kovine in rude. Les se najbrže, vs«jj za enkrat, ne bo dal tja izvažati v večji meri, ker ima Francija še velika rezerve, drugače pa bo, če zavzame vojna na zapadu velik razmah, ker bo potem vojaštvo potrebovalo ogromne množine gradbenega lesa in tudi celuloze za razstreliva. Z druge strani pa nam hoče Francija dobavljati večje množine surovin, zlasti za tekstilno industrijo, kar nam mora biti seveda zelo dobrodošlo. Računati je s tem, da pride v kratkem posebna francoska delegacija v Beograd, da uredi vse potrebno za povečanje obojestranskega izvoza. Precej hoče povečati svoj uvoz z Balkana in posebno iz naše države Anglija, vendar pa so tu gotove težave. Velika Britanija je sporočila, da je pripravljena dobaviti nam velike množine surovin, ki jih nujno potrebujemo, nič pa ni rečeno, koliko misli Anglija pri nas kupovati. Kakor smo že pred kratkim povedali, mi nimamo kapitalov in zato tudi ne moremo dobavljati preveč na kredit. Uvoz iz Anglije nam je mogoč le tedaj, ako tudi ta država kupuje pri nas vsaj približno v enakem obsegu kakor mi pri njej. Anglija bi rada imela naše meso, mast, perutnino, jajca in razne' rude, pa tudi precej lesa. Največ)! sovražnik vaše hiše je — dolg Kolikokrat slišimo tožiti ljudi, češ, vse bi še bilo, samo če bi ne imeli tega dolga na hiši. Tem prizadetim prav radi verjamemo, kajt dolg žre n ubija celo ‘družino. Kjer je dolg, tam je skrb, a kjer je skrb, tam ne more biti sreče in zadovoljstva ter dobre volje na nadaljnje delo in pridobivanje. Ako prevzame mladi gospodar dolg s hišo vred, mu tega ne moremo zameriti. Vedel je naprej, kaj ga čaka, zato se bo tudi z železno voljo oprijel dela, da se dolga čimprej iznebi. Gorje mu pa, ako si nakopiči novih dolgov. Za te nove dolgove mu ne bo ipreostajalo dobre volje, da jih odplača in gospodarstvo bo šlo rakovo pot. V tem pogledu naj bo gospodinja angel varuh hiše. Mladi gospodarji se radi zalete, hoteč prenaglo dvigniti gospodarstvo. Dokupijo tu, dokupijo tam, nabavijo več živine, popravljajo in razširjajo hišo, spodijo dobrega starega in vzamejo nesposobnega mladega hlapca itd. So torej pravi zaleteli, ki jih želja po bogastvu popolnoma zmeša, žena ima največ vliva na moža in mu naj s trezno in ljubeznivo ibesedo prepreči takšne podvige. Raje napredovati počasi in na trdni podiagi, nego naglo in brez temelja, to se pravi, na dolg. Ljudje radi posodijo, radi dado na upanje v najtoplejši želji, da se jim bo ta dolg nekoč povrnil z obilnimi obrestmi v obliki celega posestva. Dolga se je treba izogibati kakor strupene kače. Kdor ne more plačati takoj, naj ne jemlje na dolg ničesar, kar ni zanj neobhodno potrebno, ne obnovi pa naj nakupa, dokler ni starega dolga poravnal. Iz malega zla raste veliko zlo, iz malega dolga pogosto veliko gorje. Kako štedimo s kavo Tudi na deželi se je kava zelo udomačila in izpodrinila marsikje druga jedila, ki so bila običajna za zajtrk. Naše matere pa so se na kavo tako privadile, da jo tudi popoldne in zvečer prav rade pijejo. Nekatere ženice pa si življenje brez kave .sploh ne morejo več zamišljati ter bi bile silno prizadete, če bi jim nenadoma kdo odvzel kavo. Toda sedaj je kava draga, poleg tega pa grozi še pomanjkanje. Trgovci je ne dobe kolikor bi hoteli. Zato pa ne smemo s kavo ravnati več tako razsipno, kot smo bili vajeni doslej. Kuhajmo jo tako, da bo čim več izdala. Doslej je vsak dan ostalo v loncu na gošči še precej kave. To kavo smo kratkomalo zavrgli, ker se je izvrtrila. Skuhali smo zopet drugo. Res je, da je sveže kuhana kava najboljša, toda z večkratnim kuhanjem tudi mnogo kave zavržemo. Da boste torej porabili čim manj kave, a jo lahko vseeno vsak dan pili, jo kuhajte samo vsak tretji ali četrti dan. Kuhano kavo pa ne pustite stati v loncu, temveč jo takoj vlijte v steklenico, ki se dobro zapira. Kava naj bo nekoliko močnejša nego navadna, steklenico pa po vsaki uporabi skrbno zaprite, še tretji in četrti dan bo kakor sveža. Ne smete je pa^ponovno prevreti, temveč dodati vročemu mleku. Zato je pa dobro, če je kava nekoliko močnejša, da je treba čim manj kave, a tem več mleka, da toplota mleka ogreje tudi kavo. Videli boste, da je tako shranjena kava prav dobra, mesečni obračun pa vam bo pokazal, da ste porabili mnogo manj kave nego poprej. Naš vsakdan?! kruh To je pri nas po vsej pravici krompir. Ako je dovolj krompirja, bo družina vsak dan sita. Toda letošnja suša nas je hudo udarila. Krompir je slabo obrodil. Lep je, toda malo ga je. Malo za ljudi, malo za živali. Gospodinje preglejujejo zalogo krompirja, jo primerjajo z lansko in preračunavajo, ali bo dovolj ali ne bo. Šte-diti bo treba, za prašiče ga ne bo. Če pritisne sila, ga bo treba mogoče še par košar prodati, da pride kak groš k hiši. Treba bo pač potrpeti. Starejši ljudje pomnijo že slabše letine, pa so jiI vseeno preživeli. Marsikje je strah večji nego je potrebno, previdnost pa manjša, nego bi bilo dobro. Marsikje bi bilo krompirja kljub slabi letini dovolj, če bi ne trebalo računati s tem, da ga bo skoraj polovico zagnilo. Mnogi ljudje, ki znajo krompir pridelati, ga ne znajo pravilno shraniti. Ni glavno, da je pod streho, važno je, kako je dan pod streho. Površnost, malomarnost in neznanje lahko uniči pol pridelka. Moker oziroma vlažen krompir ne spada v klet. Pred hišo, na škednju ali drugem zračnem prostoru ga je treba temeljito posušli, vse nagnite ali obsekane krompire odbrati, ostali krompir pa spra-ivti v klet na suh in dovolj zračen prostor ter ga razgrniti v tankih plasteh na primerno podlago. Zavarovan naj bo pred podganami in drugo golaznijo. Od časa do časa pa ga je treba prebrati in odstra niti vsaik gnil ali sicer sumljiv krompir. Klet naj ne bo pretopla, a tudi ne premrzla. KUHIN3A Vinska juha. Deni v kozico žlico masti,, žlico sladkorja in, ko je rumeno, še žlico moke. Premešaj in zalij z 1 'A 1 vode in z 1 1 rumenega vina, dodaj nekoliko celega cimeta, limonove lupine, par klinčkov, malo sladkorja in soli ter pusti vreti pol ure. Vi loncu, v katerem misliš dati juho na mizo, iz-žrkljaj 2 ali 3 rumenjake ter nato precedi juho v lonec, vmes za vedno mešaj ter prideni opečene žemlje. Ako vzameš za — juho 4 rumenjake, pa prežganje opusti. Ali pa prideni juhi nekaj opranih rozin ali svežih grozdo-vih jagod, tedaj rumenjakov ni treba. Pač pa deni v mast namesto 1 žlice 2 žlici moke. Srna ali zajec j v obari. Deni v kozico 2 žlici prekajene, drobno zasekane slanine ali masti. Ko zarumeni, prideni žlico drobno zrezane čebule; ko še ta zarumeni, pa na koščke zrezano meso, od srninega ali zajčjega plečeta. Potem meso posoli,‘potresi s poprom in ribanim muškatovim oreščkom, dobro pokrij ter pari, da se meso zmehča. Ko je meso že mehko in se je mokrota posušila, potresi pri kraju v kozico 2 žlici moke ali za žlico moke in žlico drobtin. Ko se moka malo prepraži; prilij zajemalko juhe in malo kisa, pridem tudi Iorberjev listič in limonove lupine. Pusti še nekaj časa skupaj vreti, potem pa daj na mizo s krompirjevimi cmoki ali rezanci. Gobovi cmoki. 1 kg osnaženih gob popari, hitro odcedi in drobno sesekaj. Spraži v 2 žli-ach presnega masla žlico drobno sekehljane čebule in ravno toliko zelenega peteršilja, prideni gobe in jih prepraži; ko se nekoliko osuše, potresi nanje 2 žlici moke, premešaj in prilij y, 1 smetane, potresi malo soli, popra, ter odstavi. Hladnim gobam primešaj 2 jajci, % 1 mleka ali mrzle juhe, slednjič še rahlo zamešaj Va 1 drobtin od suhega kruha in pusti, da stoji četrt ure. Potem naredi majhne cmoke, povaljaj jih v drobtinah in jih ocvri v masti. Naloži jih okrog praženega riža in daj z masleno omako postni dan na mizo. Ali pa jih daj poleg govedine ali kake prikuhe. Uršulinske preslice. Razlopi 7 dkg sladkorja v 2 žlicah vina. Temu primešaj 1 celo jajce in 1 rumenjak ter žvrkljaj, da se speni. Potem deni na desko 28 dkg moke, 5 gramov pecivnega praška in 17 kdg presnega masla. Maslo zdrobi med moko ter zamesi s se-žvrkljanimi jajci .v testo, ki ga nrav dobro pogneti. Potem ga razreži na majhne koščke in naredi prestice. Te pomaži z jajcem i" speci. Praktični nasveti OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! DOPISI Murska Sobota Nesreča. Pred dnevi, ko so se kramarji iz Sobote odpeljali na sejem v goričko vas Petrovče, je že v bližini cilja po nesrečnem naključju zdrsnil pod kolesa tovornega avtomobila krojaški pomočnik, — Kukojca V., — pri tvrdki Majer. Nesrečnik je bil na mestu mrtev. Na ljubljanski univerzi so diplomirali trije Prekmurci, in sicer za ing. arh. g. Tomori Ladislav, za ing. kemije g. Karel Andrič in na juridični fakulteti g. Rozan Ludvik. Ples. Telovadci tukajšnjega Sokolskega društva bodo ob nedeljah organizirali plesne večere za telovadce. Prvi tak plesni večer se je že vršil preteklo nedeljo in ga je vodil voditelj Flegar Franc. Grajski kino je pred kratkim predvajal film z naslovom »Angel«. Prisotne je presenetila pred vsem angleška revija, ki je niso pričakovali. Kljub temu so filmske predstave uspele. Del Aleksandrove ceste, pred Delavskim in Trgovskim domom, so začeli popravljati in utrjevati, tako da bo tudi ta del uspešno kljuboval vremenskim neprilikam in bo dobro služil razvijajočemu se prometu. Pragersko Na Pragerskem nakladajo slamo. Na pragerski nakladalni rampi so začeli nakladati slamo kar po cele vagone. Na rampi je že par dni živahno. Poljski begunci skozi Pragersko. Skozi Pragersko se je peljalo 20 poljskih beguncev, ki potujejo v Francijo. Med begunci so zastopani najrazličnejši poklici. Nekateri med njimi so bili v službi pri ministerstvih. Pomanjkanje jabolk. Zadnje čase se pri posestnikih v Halozah dan za dnem oglašajo trgovci, kateri povprašujejo za jabolki in jim nudijo tudi visoke cene po 2 din za kilogram. Vendar je pa jabolke sedaj zelo težko dobiti, ker so jih kmetje že poprej stisnili in jabol-čnico prodali po zelo nizki ceni. Tako je sadna trgovina to leto v zastoju. V Pragerskem so naložili to leto komaj 5 vagonov jabolk, dočim bi jih sedaj naložili 50, a jih ni. — Enako je v zastoju tudi trgovina krompirja. Kmetje imajo zelo malo krompirja, katerega pa uporabljajo le zase. Grahovo pri Cerknici Pitna voda vasi Zerovnica je po opazovanju in uživanju samih vaščanov, in na osnovi lokalnega pregleda inženirja Higijenskega zavoda iz Ljubljane, neužitna. Higijenski zavod od 12. oktobra t. 1. štev. 9738 je obvestil prebivalstvo vasi Žerovnice, da je analiza odvzetih vodnih vzorcev iz izvira Žerovnicedala nepovoljne rezultate z ozirom na ugotovljene zveze tega izvira s ponozi na Blokah. Ta razburljiva vest je dala povod sklicanju vseh vaščanov na izredno zasedanje vasi, dne 20. oktobra t. L, ki je soglasno sklenila v intere. su zdravja in obstoja vasi, zgrajene ponore na Blokah takoj odstraniti; ali pa popolnoma brezplačno zgraditi vodovod od zdravega studenca. Pri ugotovitvi zveze z Bloško vodo so raziskovalci prišli tudi na dejstvo zveze izvirka z Studencom Lipšenjišča in pitnimi studenci vasi Bločice. Tako je tudi ta pitna voda okužena, ki jo uživa čez 500 ljudi in vsa živina. Prepričani smo, da bo Higijenski zavod dosegel odstranitev zgrajenih ponorov na Blokah. Živinski sejmi so dovoljeni v vsem Logaškem okraju, razen v občini Bloke kjer bolezen še ni prenehala. Tako bo prvi živinski in kramarski semenj dne 2. novembra v Cerknici, 15. novembra pa v Grahovem. Plačati, visoke doklade davkov, morajo vsi posestniki in obrtniki do 15. t. m. sicer bodo izvršene rubežni, tako pravi davčna uprava. Kmetski gospodarji, so v težkih prilikah. Cene mladim in debelim svinjam padajo, les vozijo tovorni avtomobili, plačati pa morajo visoke davke, obleko za zimo družini itd. Nov avtobusni vozni red, se je pričel 28. oktobra. Tako odhaja z Grahovega ob 5 uri zjutraj, ob 11. uri dopoldne in >/29. uri zvečer. »* Zeljnate glave se ohranijo do spomladi, če jih položiš na rušo tako, da je štor zgoraj in da se ne dotikajo druga druge. Čiščenje stekla. Steklo se ne sme nikdar omivati, če padejo nanj sončni žarki, ker bi postalo hrapavo in megleno. Steklo v oknih, katerih se drži prisušeno apno, belivo ali barva od zidarjev, očistiš, če namažeš madeže z razredčeno solno kislino ter jih opereš nato v čisti vodi. Kako se lahko prepričamo, če je sukno pravo ali ne? Iz sukna izločimo nitke po dolgent in počez. Posamezne nitke zažgemo. Pri volneni ali svileni nitki se naredi gobnato oglje v velikosti prosenega zrna, ki zaduši plamen. Zelo lahko zgori konopna ali lanena nitka, najhitreje pa bombaževa (polvolnata). Ako na ta način blago preizkusimo, bomo spoznal! še tako dobro ponarejeno sukno. Pozor! Za jesen in zimo! Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, akoravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: PAKET SERIJA R 14—18 m, kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhentov in flanelov za obleke in spodnje perilo ... din 128___ REKLAMNI PAKET SERIJA K, vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi, paket ... din 130.— SPECIALNI PAKET ORIGINAL KOSMOS D, z vsebino 15—18 ni la barhentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno ...... din 150__________ PAKET SERIJA Z, 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.—, Z-5 300.— din. Pri seriji Z-l—5 Vam dovolim celo 10% popusta. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več kapetih primeren popust. NEODGOVARJAJOČE ZAMENJAM! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjenega naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica Kosmos Maribor, Kralja Petra trg Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik ravnateljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru,