SIIJ
Erscheint Jeden Samstag —Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierfeljähr.RM 1.20 einschl.9 Rpf Postgebühr; im Alfreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr.55030
ir. 50 - III. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, II. Dezember 1943	Einzelpreis 10 Rpl
JASNOST NA CELI ČRTI
Nauk teheranske konference za nemški narod in njegove zaveznike - Nemčija je odgovorna za evropski kontinent -Na trohnobi pokopanih načel hočejo zgraditi svoj novi svet -Angleški narod bo žel pravočasno sadove ubijanja in pustošenja
govorne za usodo sveta«. Ta njihova »odgovornost« jih nikakor ni obremenjevala takrat, ko so na zločinski način vrgli gorečo bakljo v sod smodnika. Churchill in Roosevelt sta hotela imeti svojo vojno ter sta tudi dosegla svoj cilj. Isti Churchill, ki je leta 1940. ob izbruhu sovjetsko-finske vojne-obsojal boljševiško barbarstvo in rotil vso civilizacijo, da je treba pomagati malemu finskemu narodu, žrtvi azijatskega barbarstva, isti Churchill se je takorekoč pobratil s krvnikom Stalinom, ker ga je vodila v njegovi politiki neodoljiva želja po uničenju Velike Nemčije. Churchill je bil pripravljen na paktiranje s hudičem, ako bi mu to koristilo v njegovih naklepih proti Fiihrer-jevi Nemčiji. Anglija in Amerika sta v Teheranu dokončno prepustili bolj-ševikom vso Evropo za slučaj njihove pričakovane »zmage«. Nemški narod, ki ga tudi teroristično bombardiranje ne more ukloniti, zaustavlja skupno z zavezniki naval iz vzhoda, obenem pa tudi iz juga, dvigajoč svojo zavest, da ni odgovoren samo za svojo lastno bodočnost, temveč tudi za vso ostalo Evropo. Fronta in domovina sta danes povezani tako trdno, da ni nemškega človeka s poštenim obrazom, ki ne bi razumel tiste ogromne zahteve, ki jo je usodnost današnjega obračuna postavila slehernemu posamezniku in celoti obenem. Mi vemo, da gre v tej borbi za vse. Povsem pravilno je zapisal Reichsminister dr Goebbels v enem izmed svojih zadnjih uvodnikov v listu »Das Reich«: »Slava očetnjave je naša skupna siava, kakor bi njena sramota zadela nas vse Kjer je v nevarnosti očetnjava, je ogroženo tudi življenje vsakega posameznega meščana. Radi tega mora vedeti, da izven srečne očetnjave zanj ne more biti osebno nikake trajne sreče« To je vrhovni zakon za slehernega Nemca Prvo je očetnjava. Ker je očetnjava v nevarnosti je treba to nevarnost odstraniti do zadnje njene sence. Boj, ki so ga vsilili vojni zločinci nemškemu narodu, se mora nadaljevati do končne zmage nemškega orožja. Fiihrer je pravilno dejal, da bodo Nemci še pet minut po dvanajsti uri na svojih postojankah. Nikdo v nemškem narodu nima pravice, dvomiti o tem, da bosta fronta in domovina v svoji trdni povezanosti kljubovali sovražniku vse do tistega trenutka, ko bo klonil in ko bo boginja slave podarila nemškemu junaku lavorjev venec.
V Teheranu so si stiskali roke predstavniki preteklosti. Plutokracija in boljševizem pripadata dejansko že preteklosti. Izkazalo se je, da mrliča demoliberalizma ni več možno zbuditi k novemu življenju Prav tako je boljševizem kot zadnja oblika razrednega boja in razredne nestrpnosti preživela zadeva, ki nima nikake bodočnosti Novi socializem, kakor je vtelešen v ljudski skupnosti Velike Nemčije, je podlaga, na kateri si bodo mali evropski narodi pod nemškim vodstvom zgradili svojo lepšo bodočnost Teheranski d:k-tatorji hočejo na trohnobi pokopanih načel zgraditi svoj »novi svet«. Narodom obljubljajo utopičen red, sami pa nimajo reda niti v lastnih deželah Inflacija v Zedinienih državah, kjer delavci s svojimi mezdami ne zmorejo doseči dnevno rastočih cen za najnujnejše življenjske
PK.-Kriegsber. Lücke! — PBZ (GD).
Entscheidender Anteil der Luftwaffe an den großen Abwehrerfolgen im Osten. Immer wieder meldet der Wehrmachtbericht den gewaltigen Anteil unserer Luftwaffe am erfolgreichen Abwehrkampf gegen die Sowjets. Hier kehren nach laufenden Einsatz Stukas zum Feldflugplatz zurück, nachdem sie unsere in schwersten Abwehrkämpfen stehenden Erd-truppen entlasteten. Ganze Arbeit ist geleistet worden.
PK.-Kriegsber. Bergmann — Scherl (GD).
Teheranski sestanek diktatorjev iz sovražnega tabora je bil v času, ko nimajo pokazati svojim narodom nikakih odločilnih vojaških dejanj, potreben za dvig padajoče vojne morale v Angliji, Zedinjenih državah in Sovjetiji. Z barnumsko reklamo napovedana konferenca je mukoma rodila krotko ugotovitev, da so si v sovražnem taboru edini glede potrebe nadaljnjega vojskovanja in tudi glede ciljev, ki so si jih postavili v nadaljevanju svojih naporov Nič novega niso povedali Churchill, Roosevelt in Stalin, ko ugotavljajo, da so si edini v pogledu na svoje trojno zavezništvo. Svetovne javnosti tudi niso iznena-dili z ugotovitvijo, da hočejo uničiti nemško oboroženo silo V to svrho jim pač ni bilo treba tolikih potovalnih naporov, saj so že razni židovski in boljševiški tintomazi — med njimi zlasti Ilja Ehrenburg — na mnogo spretnejši način izrazili svoje mišljenje o tem, kako neki bi trebalo uničiti sleherno sled evropske kulture in civilizacije. Teheranska konferenca je rodila g sedanji fazi vojne za Nemčijo in njene zaveznike koristen nauk. Potrdila je vodilne ideje nemškega vodstva o 6mislu sedanjega globalnega obračuna med silami preteklosti in med garanti bodočnosti. Na vsej črti je sedaj podana jasnost o tem, kaj se mora nujno odigrati kot posledica brezkompromisnosti obeh vojskujočih se taborov.
Sovražni zavezniki zatrjujejo, da se čutijo »od-
Treue Kameradschaft.
Der Obergefreite W. B. aus Hessen führt als Fahrer 6eit Jahren das gleiche Pferdegespann durch dick und dünn
„Štajerci ae kloni j o pod silo terorja"
Gauleiter dr. Uiberreither je govoril v Grazu — Zvestoba Führerju do poslednjega diha*
K« M j« v ponedeljek razširila v Grazu vest, da bo pregovoril Gauleiter v DAF-dvorani pre-bivaicem štajerske prestolnice o aktualnih vpra-iaajih, }e zavladala velika živahnost. Dolgo pred otvoritvijo dvorane se je zbralo več tisoč ljudi. N: stotine zborovalcev je moralo ostati zunaj in poslušati govor vsaj iz zvočnika. Celokupno zborovanje je bilo mogočna manifestacija mesta Gra« za .Fiihrerja
Gauleiter di. Uiberreither je izvajal med burnim odobravanjem sledeče: »Smatram kot svojo nalogo, de kot Fiihrerjev poverjenik stopam od časa do časa pred skupnost, da ji povem, kako izgledajo naše skrbi, kaj nameravamo storiti, in da obenem že v kali odstranim napačna mnenja. Ljudski skupnosti moram pojasniti motive, Id n.is navajajo k ukrepom, ki se morajo sedaj izvesti. Bilo bi napačno misliti, da nas je kak kon-kieten dogodek zadnjih dni ali tednov napotil k temu, kar vam bom razglasil. Nikakor ne! Je pač tako, da se je splošni zračni položaj v zadnjih tednih in mesecih poostril tudi za Gau Steier-mark-«
Gauleiter je nato slikal nevarnost položaja, v katerem se je nahajala Nemčija 1. 1939. »Takrat -r- tako je dejal Gauleiter — je bila situacija absolutno resna, bila je skoraj smrtno nevarna. Sedaj pa ugotovitve pozicije, na kateri se nahajamo danes: Maginotova črta prgdrta, Nemčija stoji ob Atlantiku, Belgija in Holandija poraženi, Nemčija tudi tamkaj ob morju, v severu Norveške naši vojaki ob Ledenem morju, Poljska aa vzhodu razbita, ustvarjen je svoboden bojni prostor, boljševiški kolos napaden pet minut prej ko je hotel pogaziti Evropo ali Srednjo Evropo, vihar je pomedel Jugoslavijo, Kreta zasedena, Grčija poražena in sedaj, ko nas je izdala Bado-gliieva vlada, zavarovana tudi Italija do meje, ki poteka južno od Rima Iz strašno obkoljene Nemčije 1. 1939 je nastala svetovna sila. Povsod naokrog imamo tako velike bojne poljane, da lahko gremo par sto kilometrov nazaj, ne da bi
ena sama sovražna vojaška noga stopila na nemško zemljo. To je bilanca štirih let vojskovanja.«
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil Gauleiter z bombnim terorjem ter je povdaril, da je sovražnik imel že od vsega početka namen, po-«luiiti se te satanske oblike vojskovanja. Sovražni tabor je namreč odklonil Fiihrer-jev predlog, ki naj bi onemogočil civilno letalsko vojskovanje Tu je Gauleiter dejal: »Ker na drug način očividno ne morejo prisiliti Nemčije na kolena in ker židovstvo ve, da je na svetu samo ena velesila, ki zamore preprečiti njegovo poželenje po svetjvni hegemoniji, so se vrgli na Nemčijo s svojimi letalskimi napadi ter z napadi na čast in moralno odpornost nemškega naroda. Do predvčerajšnjem so sedeli skupaj trije vojni hujskači tam daleč v Perziji ter so sklenili ultimatum nam, nemškemu narodu. Menili so, da se naj ločimo od Fiihrerja.« Mi se od Fuhrerja itak ne bi nikdar ločili, toda še nikdar ni bila ta neločljivost tako velika kot sedaj. To je odgovor Nemčije. »Ob teh besedah je zaoril po dvorani orkan navdušenega pritrjevanja. Nato je nadaljeval Gauleiter: »Sedaj bo nemški narod pokazal svetu, kaj pomeni zvestoba. Štajerci so stali tisoč let ob mejah, skozi stoletja
so krvaveli za Nemčijo. Narod s tako ponosna tradicijo daje zvestobo samo tistemu, ki je ta zvestobe tudi vreden «
Gauleiter je nato govoril zopet o bombnem terorju in o ukrepih, ki bodo podvzeti na Štajerskem pri čemer je izrecno omenil, da se bo skrbno preseljevanje izvršilo na podlagi prostovoljnosti. Ob burnem pritrjevanju je izjavil Gauleiter: »Ako bi sledil kak napad, bomo mesto Graz branili do zadnjega. Gledali bomo čim bolj, da bo čim manj poškodovan Graz doživel končno zmago, ki bo nekoč vendarle prišla. Eno je gotovo: notranje se ne bomo zlomili, tu nam lahko hlapci židovstva pošiljajo ultimat za ultimatom. Mi ostanemo zvesti našemu Adolf Hitlerju do poslednjega ddha Terorju, ki nam ga je sovražnik namenil, se ne bomo uklonili, kajti Stajerc ne kloni pred nasiljem, to smo že neštetokrat dokazali. Ako se že klonimo, se klanjamo samo možu, ki smo si ga svobodno izbrali. Samo temu možu se klanjamo in Führerju pošiljamo zaobljubo: Naj pride kakorkoli hoče, Stajerc ostane zvest do smrti«.
Mogočno manifestacijo >o zaključili s počastitvijo Fiihrerja in s prepevanjem himen nemškega naroda.
O NEMŠKIH OFICIRJIH
V zadnji številki »Štajerskega Gospodarja« objavili Ftihrer-jev govor pred nedavno imenovanimi novoizšolanimi oficirji vseh treh delov nemške oborožene sile in oddelkov Waf-ltm-H Iz njegovih izvajanj se je zrcalilo svetovno znano dejstvo o nemškem oficirju, to je, da je kot najboljši poveljnik in najsposobnejši voditelj bojevnikov, popolen garant za končno zmago v tej vojni
Dogodek nam daje povod, da našim starejšim
potrebščine, nam ponazoruje, kako neki bi izgledalo v Evropi, ako bi jo bičala s svojimi »blagi i« reakcionarna plutokiacija Gladovanje Indijcev dokazuje organizacijsko »sposobnost« Angležev v nič manjšem obsegu V Južni Italiji, v kolikor je pod okupacijo Anglo-Amerikancev, pa Italijani že ližejo z boljševizmom zastrupljen med nove »svobode«, ki se izživlja v podpihovanju razredne borbe in ubijanju nedolžnih ljudi. Ker •e nemški narod zaveda, da bi moral utoniti v morju anarhije in krvoprelitja, ako bi izgubil ko vojno, bo 6leherm Nemec storil svdjo dolžnost, misleč na en cilj: dokončno izvojevano ■mago.
Tako prihajamo v našem opazovanju vojnega dogajanja tudi k vprašanju povračitve za anglo-emeriško teroriziranje nemškega civilnega prebivalstva. O tem vprašanju je napisal znani nemški publicist Hans Schwarz van Berk v listu »Das Reich« tako tehten članek, da ga moramo v najbistvenejših izvajanjih predočiti tudi našim či-ta tel j ein Van Berk piše. med drugim sledeče: »Vprašanje roka povračitve ni več odvisno od tehniike dogotovitve, temveč od smotra, ki naj ae s povračitvijo doseže. Povračitev bo prišla z vsem povdarkom in v psihološko pravilno tat-branem trenutku tako, da bo vplivala na razvoj vojne. Bilo bi odveč, ako bi hoteli povračevati razvaline za razvaline. Smisel podjetja se bo izrazil povsem drugače in iznenadno, to pa duhovno m politično Vojna bo zadobila novih aspek-tcv Odgovorni možje na nasprotni strani bodo postavljeni pred javno mnenje, ki bo postavljalo vse drugačna vprašanja kot včeraj in danes, n. pr.: ih bo sledil napad v Italiji, ah na Balkanu, ali kdaj bo že končno marširala druga fronta? Noben nasprotni manever in nobeno še tako ris-kir*no podjetje ne bo preprečilo ali zaustavilo
povračitve. Pri povračitvi ne gre za triurni orožja, tudi ne za izvedbo obsodbe, ki jo zahteva vas naš narod. Z najskrajnejšim, zelo drastičnim udarcem hočemo končati objestnost množinskega ubijanja. Miren gledalec bi utegnil misliti, da človeštvo ni več daleč od ti6te točke, ko lahko spusti v zrak pol svetovne oble. Ukrotitev tehnike po rtiravnalni volji pa je poslednja naloga, jsostavljena kulturi zapada. V tem smislu so lahko veliki mojstri orožarstva pravi življenjski mojstri našega stoletja. K tem 6e prištevamo. Zato smo v vseh naših pohodih izsiljevali hitra odločitve, da bi tako štedili človeka. Izgube Poljakov, Dancev, Norvežanov, Holandcev, Belgijcev, Francozov, Grkov in Srbov so bile tako majhne, ker je izvojevala naša vojna umetnost klasične zmage. Kakor v kirurgiji reši en sam dober vrezljaj velikega zdravnika življenje, medtem ko neznanič muči svojo žrtev z vedno novimi posegi, ne da bi kaj dosegel, smo mi bih uspešni. Medtem pa se Angleži, ki ne morejo izsiliti nobene odločitve na bojni poljani, ukvarjajo i mazaštvom in mučijo življenje evropskega človečanstva, podaljšajoč vojno z mučenjem.
Kakor divja sedaj bombna vojna, naše orožje bo izzvalo povsem drugačno izkušnjo aa živce. To orožje bo angleškemu narodu zelo hitro vsililo vprašanje, kako dolgo je možno vzdržati tako vojno. Tako brez sočutja, kakor gleda angleški narod na razdejanja celine, tako brea sočutja ga bomo prepustili njegovi najtežji uri. Mi imamo večje skrbi kakor je skrb za otok. Mi odgovarjamo za ves kontinent in te odgovornosti nismc kakor Angleži odstopili Stalinu. Mi ostanemo edina in zadnja oborožena velesila Evrope, ki se zoperstavlja nevarnosti iz vzhoda, n» morda na konferencah, temveč na bojnem polj«.«
generacijam, ki se ie spominjajo prve svetovne vojne, osvežimo, mlajšim pa objasnimo razliko, ki vlada med načinom izbiranja in postavljanja oficirjev v sedanji nemški oboroženi sili in med načinom, ki je veljal predvsem v armadi in mornarici bivše obdonavske monarhije, v katerih so služili tudi Spodnještajerd.
Kakor vemo, so 6e aktivni oficirji bivše Avstro-OgTske v pretežni večini rekrutlraH lz takozvanih »boljših krogov«. Pogledi in pojmi, da so sinovi grofov, baronov in plemenitašev v prvi vrsti poklicani in najbolj pripravni za oficirski poklic, eo bih kljub zastarelosti, tn preživelosti mero-dajni. To se pravi, mladeniči iz širših ljudskih piasti »o bolj redko in težko postaH oficirji. Pogoji za sprejem v takozvane nižje in višje vojaške realne In kadetne šole ter vojne akademije, so dajali prednost aristokratskim tn oficirskim sinovom, akoravno v zadnjih desetletjih pred izbruhom svetovne vojne niso več bili zakonito predpisan!. še-le, ko so sinovi plemstva, aktivnih oficirjev in visokih državnih uradnikov bili sprejeti, ca je upoštevalo ostale prosilce. Sin revnih krogov, ki ni imel sredstev, da bi absolviral nižjo srednjo >olo, pa sploh ni mogel misliti, da bi kedaj koli postal aktivni oficir, tudi, če bi po vseh naravnih predpogojih oblluboval, da bi lahko postal odličnjak med najboljšimi. Poklic aktivnega oficirja v bivši obdonavski monarhiji je bil do njenega konca privilegiran za sinove gornjih in premožnih krogov.
V evetro-ogrski armadi hi mornarici je bila tndi Javna tajnost, da so razen tega tudi pozneje v oficirskem zboru igrali oficirji z baronskimi in «rofovskimi naslovi ravno radi naslovov, brez ozira na sposobnost, vedno nekoliko boljše In ugled-nejfte vtege kakor oficirji takoavanega meščao-skega porekla. Tudi to ni bilo nikjer črno n« batam predpisano, pač pa praktično v navadi. Da pri tekih metodah niso mogfi postati oficirji tisti nadarjenci, ki bi v teh poklicih lahko pokazali izredne sposobnosti in talente, je umev-
»raek aad Vertat Marborfat Vertag* aad Druckerei-Gaa. m. k H. - Verlag.leitaag: 8*» Baumgartner Haupt.
■■ Friedrich Golob: »Ue Im Maebar j/Draa. BadgaM« <
Ze* t*r Aaaeigea di« Pr«ahai« Hr. S »oai M) April fMUg. Infi H der Liefen»* daa BtaMaa bat hSberer Gewalt Um BeMekeetAnug gibt k«teea Aa.fr. idi aal Mck»ahl«ag
Zatemnitev od 12. do 18. decemßra 1943 od 16.45. do 7. ure!
Sr Ati bo|
HJSpd^S
\ novembru je bilo zbitih 865 leial — Tudi v pre<ek!em tednu so se izjalovile vsi sovjetski poskusi prodora nemške Ironte — Velik nemški uspeb pri Smofensku
Romunski uspeh pri Kerču
Pretekli četrtek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se stopnjevali boji jugozapadno od ICremenčuga. Nek sovjetski bataljon, ki je vdrl v nemške postoianke, je bil v protisunku uničen. Pri Čerkasiju so osvobodile naše čete v uspešnem protinapadu 105 grenadirski regiment, ki je bil mimogrede obkoljen. Ta regiment, pod poveljstvom majorja Kastner-ja, se je hrabro boril. Med Pripjetom in Berezino so Nemci očistili razne vdorne odprtine ter zavrnili več sovražnih skupin. Severozapadno od Berezine so bili močnejši odredi sovjetov razbiti v izhodiščih. Zapadno od Kričeva so se odigravali hudi boji. Ob avtomobilski cesti, ki vodi v Smolensk, so sovieti napadali z 22 strelskimi divizijami nemške postojanke poznn v noč Nemške čete so odb'ie vse napade in tako dosegle nov obrambni uspeh Kljub sovražnemu odporu so Nemci pri
Kampfraum Korosten
Weltbild-Gliese (GD). westl. Kiew-Tscherkassy.
Nevelu uspešno napadali. Nad vzhodno fronto je bilo v mesecu novembru zbitih 865 sovjetskih letal.
Iz poročila, izdanega 3. decembra, je razvidno, da je vsled velikega deževj.a popustilo bojevniško delovanje na južnem sektorju vzhodne fronte. Živahno je bilo le pri Kremenčugu in pri Čerkasiju. V gomelskem področju so boji nekoliko ponehali, zato pa so boljševiki nadaljevali z novimi rezervami brez piestanka svoje napade v sektorju Smolenska. V trdih in uspešnih bojih so nemške čete zavrnile 31 sovražnih strelskih divizij in celo vrsto oklopniških odredov Lepo so tudi napredovali lastni napadi pri Nevelu
Po sobotnem poročilu je prišlo do večjih spopadov samo pri Kremenčugu in pri Čerkasiju, kjer so Nemci odbili vse napade Med Pripjetom in Berezino so boljševiki mestoma vdrli v naše postojanke, toda naše čete so jih v takojšnjem protinapadu zavrnile. Zapadno od Kričeva so bili zabeleženi srditi boji. Zapadno od Smolenska so sovjeti četrtega dne v veliki obrambni bitki kljub snežnim zametom do večera butali v nemške črte, vendar so bili vsi ti napadi odbiti. Uspešni napadi Nemcev so se vrstili tudi zapadno od Nevela
Na Krimu so boljševiki začeli po poročilu z dne 5. t. m. po močni artilerijski pripravi in t tankovskimi odredi svoje napade severovzhodno od Kerča. Ti napadi so bili gladko odbiti. Romuni so medtem južno od Kerča prodrli sovjAske postojanke ¡n dospeli do obale. Nemci so z artile-rijo uničili ali poškodovali več ladij sovjetskega dovoza. Zapadno in jugozapadno od Cerkasija so se izjalovili sovjetski napadi. Sovražne sile, ki so vdrle južno od Cerkasija, so bile uničene. Med Pripjetom in Berezino so se medtem razvili hudi boji. Zapadno od Kričeva so Nemci iztrgali boljševikom mimogrede izgubljen pas terena. Pri Smolensku pa boljševiki pod vtisom strahovitih izgub dne 4. decembra niso več napadali. S tem je končala bitka pri Smolensku s popolnim nemškim uspehom.
no. Saj vemo, da so veleumi prirojen dar narav^ ki se najdejo v vseh slojih ljudstva m jih je lahko ravno toliko med delavci in kmeti kakor med knezi in grofi. V tem pogledu so bile razmere v bivši cesarski nemški armadi in mornarici že veliko boljše Saj vemo, da so tekom prve svetovne vojne imenovali mnogo zaslužnih in odlikovanih mož iz podčastniških položajev aktivnim oficirjem brez vseh vojaških šol. Nekdanja naša monarhija je v tem oziru svoje slične junake nagradila samo s hrabrostnimi kolajnami, ker se je strogo držala predpisov, da je oficirski rancj namenjen samo za šolane in študirane može.
Nacionalsocialistična oborožena sila je vsem ostankom teh metod napravila konec. Danes so v Nemčiji, ki jo vodi Adolf Hitler, odprta vrata v oficirske poklice vsem, ki so za to siposobni, brez ozira na poreklo, premoženje in morebitno prcdizobrazbo. Vsak Nemec lahko postane sčasoma Generalfeldmarschall, če se z delom in uspehi pokaže vrednega in sposobnega za ta najvišji vojaški položaj. Nič novega ne povemo, če zapišemo, da imamo v naši hrabri oboroženi sili primer, ko je komaj devetindvajsetletni Oberst postal General. Govorimo pa tudi lahko o Oberstih, Oberstleutnantih m Majorjih, ki jih vojna poročila in poročila o najvišjih odlikovanjih opisujejo po letih za mlajše. Posebno naše slavno Goring-ovo letalstvo ima na vidnih In vodilnih položajih večinoma same mlade poveljnike. 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 281etni Majorji, Oberst-leutnanti in Obersti, ki poveljujejo našemu vojnemu letalstvu, n'so nikaka redkost. V par vojnih letih so ti mladi junaki doseqli položaje, ki bi jih v mirnem času ne doseqli v desetih, dvaj-set'h letih. In pravilno je to. V tem hitrem napredovanju od stopnie do stopnje se izraža priznanje za delo in uspehe ter dokazuje, pravilnost in razumevanje poveljstva za pravilno vpostavo oficirjev Vojna je kraj in čas. ko oficir lahko pokaže svoje zmožnosti. V bojih šele oficir kot vojak in bojevnik po poklicu pravzaprav pride
poklicno, značajno in voditeljsko do stvarnega izraza in veljave In če se v bojih v praktičnem in resnem vojskovanju obnese kot junak in bojevnik ter povrh tudi kot poveljnik, organizator in voditelj, je popolnoma na mestu in edino pravilno, da postane brez ozira na starost in službena leta to, kar so v naši oboroženi sili, predvsem v letalstvu, postali mnogi mladi oficirji, to je višji in najvišji poveljniki. To postopanje je v interesu vseh Mož, ki je sposoben in delaven, na ta način lahko koristi skupnosti, koristi pa tudi samemu sebi, ker se nagradi njeqo-/o delo in njegov trud. Na položaju, ki ga zavzema, bo pa tudi v nadalje zopet koristen domovini
Dvajset tisoč mladih LeUtnantov, ki jih uvodoma omenjamo, da jih je Führer s svojim govorom slavnostno napotil v razne enote svoje zmagovite oborožene sile in v oddelke Waffen-^ je že, predno so bili izbrani in sprejeti v šolo za oficirje, ki je .radi vojne teoretično in praktično trajala samo nekaj mesecev, bilo dolge mesece na frontah, kjer so že praktično dokazali svojo sposobnost kot frontni vojaki in voditelji frontnih vojakov Tu gre predvsem za mlade vojake, ki so po svojem prepričanju nacionalsocialisti, politično šolani in vzgojeni v odredih Hitler-Jugend in kot mladi vojaki in prostovoljci pokazali lastnosti in zmožnosti ki jih naša oborožena sila zahteva kot predpogoj za oficirski poklic. Da so med temi mladimi možmi bivši vajenci rokodelstva kmečki delavci, kmečki sinovi, dijaki m morebiti tudi kaki potomci nekdanjih plemenitni-kov, ni važno Vsi, brez ozira na premoženjsko stanje in preteklost, so danes oficirji nemške oborožene sile ter bodo uspevali in napredovali po uspehih in storitvah, ki jih bodo pokazali. Kakor v vseh ostalih poklicih civilnega življenja, tako velja v Nemčiji tudi pri vojakih načelo: »Sposobneqa na vodilno mesto!« To ie v korist ljudske skupnosti in sposobnih ter edino logično in pravilno.
Transozean-Röhrich (GD).
Der Gauleitei von Berlin, Reichsminister Dr. Goebbels, bei einem seiner Besuche in den Berliner Schadensgebieten nach den britischen Terrorangrilfen.
Boljševiki so po ponedeljkovem poročilu nadaljevali svoje napade severovzhodno od Kerča, toda Nemci so razbili sovjetske odrede že v izhodiščih z artilerijo in naskočnimi topovi. Jui-no od Kerča so se odigravali uspešni romunski napadi. V velikem loku Dnjepra je sovražnik obnovil svoje močne napade kljub snežnim zametom. Tako pri Krivoj Rogu kakor tudi pri Kremenčugu so nemške čete v bojih, ki so trajali do večera, zavrnile vse sovjetske napade. V tem prostoru je bilo v nedeljo uničenih 80 sovjetskih tankov. Pri Čerkasiju so Nemci odbili opetovane sovjetske napade ter uničili nekai odrezanih sovražnih skupin
Po poročilu, izdanem 7. decembra, so dobre napredovali romunski napadi proti sovražnemu mostišču južno od Kerča. Sovražnik je 6. decembra nadaljeval svoje napade v velikem loku Dnjepra. Njegovi poskusi prodora nemške fronte so se izjalovili v srditih bojih. Jugozapadno od Dniepropetrovska je bila neka sovražna skupina uničena do malih ostankov. Pri Kremenčugu pa so nemške čete zaustavile močne sovražne pehotne in oklopne odrede Severozapadno od tomira so Nemci v napadih zavzeli celo vrete občin. Nemško letalstvo je medtem z uspehom bombardiralo sovjetski dovoz na cestah in železnicah in zbirališča čet v kijevskem področju
Po poročilu z dne 8. t. m. so oddelki 6. romunske konjeniške divizije skupno z nemško artilerijo in nemškimi, romunskimi in hrvatskimi letalci razbili sovražno mostišče južno od Kerča. V tridnevnih težkih bojih so pri tem ujeli 2000 boljševikov. V veliko pomoč so bile pri tem lahke nemške pomorske sile, ki so skozi 35 dni blokirale sovjetski dovoz k temu mostišču. Uničile so osem motornih topničark, dva vlačilca in 23 vozil za izkrcevanje Zapadno od Kremen-čuga so skušali boljševiki z močnimi silami razširiti vdorno odprtino. Z lastnim protinapadom so Nemci zopet izvojevali mimogrede izgubljene ozemlie Kljub žilavemu odporu boljševikov se dobro napredovale operacije pri Zitomiru in pri Korostenu, kjer je bilo zavzetih več vasi. Na ostali vzhodni fronti so beležili le živahne lokalne napade med Pripjetom in Berezino, zapadno od Kričeva in Nevela Od 4 do 7. decembra je bilo uničenih na vzhodni fronti 115 sovietskih letal. Deset nemških letal se ni vrnilo
* Trideset vojnih členov za nemški narod.
Reichsminister für Volksaufklärung und Propaganda, dr Goebbels, je izdal 30 vojnih členov, ki se jim pravi Kriegsartikel in so namenjeni nemškemu ljudstvu. Vsebina je sestavljena k samih misli, ki jih je iznese! v svojih govorih z ozirom na sedanjo vojno Führer Vodilni časopisi prinašajo v svojih nedeljskih izdajah navadno po en člen na dobro vidnem mestu, v višjih razredih, ljudskih in v ostalih učnih zavodih pa učiteljstvo in profesorji politično in vzgotn« s predavanji in razlagami predelujejo gradivo teh vojnih členov, ki so za naš narod ne same važni, temveč tudi potrebni koristni, in ura i»o-raio b'ti tudi sveti.
„ na gnžno-iiaiijastski fronti
ležite izgube aagio-amerišketja Ie*ačs4va o priliki terorističnih napadov na nemško in zasedeno ozemlje
litaliiari^lr i fronti io cnvra7nn Hplnvanii» i Pn Knhntnpm nnrn^iln c#\ co na TaiwHnom r\A- nKonom v>: a fli rti n rvlr	^ I -I J ^ n ----- J .
Na južnoitalijanski fronti je sovražno delovanje | na vzhodnem sektorju po poročilu z dne 2. de- j cembra mimogrede popustilo. Samo na enem mestu so Angleži s tanki štirikrat zaporedoma napadli naše postojanke. Angleški napadi so bili krvavo odbiti. Nemški letalci so razbijali sovražne baterije ob izlivu reke Sanqro ter uničili veliko vozil. 1 decembra so ameriški bombniški odredi napadli zapadno ozemlje Reich-a ter vrgli bombe na razne naselbine. Pri tem napadu 60 izgubili Amerikanci 42 večinoma štirimotornih letal Nemška letala so v noči na 2. december napadla cilje v Južni Angliji.
Zapadni odsek južnoitalijanske fronte je bil po poročilu z dne 3. decembra pozorišče intenzivnega artilerijskega obstreljevanja. Na vzhodnem odseku 60 se vrstili močni sovražni napadi, ki so pa bili v srditih bojih povrnjeni. Živahno je bilo obojestransko letalsko delovanje nad vso fronto. 16 sovražnih letal je bilo pri tem zbitih. Z velikim uspehom so nemški odredi v noči na 3 december, bombardirali sovražno dovozno luko Bari v Apuliji. V luki so nastala velika razdejanja. Dve ladji sta se potopili, dve drugi pa sta eksplodirali. Druge ladje so zadobile težke poškodbe. Močni angleški bombniški odredi so v noči na 3. december bombardirali Berlm. Bliskovita nemška obramba je prizadejala sovražniku težke izqube: 53 napadalcev je bilo zbitih na tla
Po sobotnem poročilu so se na zapadnem odseku južnoitalijanske fronte odigravali na številnih mestili srditi boji. Nemške rezerve so očistile nekatere vdore ter ujele številne sovražne vojake. Na skrajnem levem krilu naše fronte je bil zaustavljen močan napad osme angleške armade. Angleški bombniški odtedi so v zgodnjih urah 4. decembra teroristično napadli mesto Leipziq. Težko so bila zadeta stanovanjska predmestja, javna poslopja in kulturni spomeniki Druga sovražna letala so se pojavila nad Berlinom, ne da bi povzročila škodo. 28 sovražnih bombnikov je bilo zbitih na tla Nemške dalekometne baterije so z dobrim uspehom obstreljevale Dover, Deal in Folkestone
Iz nedeljskega poročila nemskeqa vrhovnega poveljstva je razvidno, da so na južnoitalijanski fronti ponehali tako sovražni napadi kakor tudi artilerijsko obstreljevanje. Na zapadnem odseku so se zrušili napadi severoameriških čet v nemškem ognju ob velikih izgubah za sovražnika. Na vzhodnem odseku Anqlezi niso nadaljevali 6vojih velenapadov Naše čete so sovražniku iz-trqale mimogrede izgubljeno vas Pri že omenjenem napadu na luko Bari so bile po dokončni ugotovitvi potopljene štiri trqovske ladje s skupno tonažo 31 000 brt. Uničujoče zadetih pa je bito še devet tovornih ladii s skupna -H 000 brt.,
December, koledarsko in zgodovinsko znamenit mesec
Izmed vseh mesecev v letu je december koledarsko in po zgodovini narodov — med njimi tudi stari Germani in Rimljani — ki so že pred našim štetjem odločevali usodo človeštva, december še posebno znamenit. Ze po svojem (latinskem) imenu spričuje, da je bil nekoč (pod starim Rimom) deseti mesec v letu, ki se je tedaj začenjalo s prvim marcem. Po svoji posvetitvi (Saturnu) kot zaščitniku dobre letine je bil še najbližje našemu oktobru Kakor ga bomo pri njegovem pomenu kot mesec obdarovanja po-pližje spoznali, je imel že prvotno tudi lastnosti splošnega obdarovanja In v tem je bi! zelo ali najbolj podoben staro-germanskemu »Julmonatu« ozir' »Julf.estu« Pa tudi to spada k razlagi o nastanku današnjega Božiča. Za Novo leto pa se običajno razpravlja o nastanku koledarja in ob tei priliki'bomo videli, kedaj in kako je december premestil svoje stališče od desetega na zadnji mesec v letu.
' Pri nas splošno znamenit je december v vremenskem ozira. Naši kraji spadajo na ozemliu
severne poloble med one, kjer se šteje december kot prvi mesec začetka prave zime (zgodnji sneg, ki včasih zapade že oktobra, se ne šteje k rednim zimam,- bolj severno od nas in na daljnem Vzhodu pa tudi že oktober spada med zimske mesece:). Naš poljedelec je vesel, če mu decembra zapade mnogo snega na trdo zmrznjeno zemljo. Tudi zdravju zelo škodljivo je megleno, čmerika-sto vreme do božičnih prazn kov Pri nas pravimo da ni Božiča, če ni snega. V spominu so nam pa tudi zime ko še v januarju ni bilo snega. Ampak kot rečeno, to so izrednosti. ki ne štejejo k pravilu
Letošnji december pa v meteorološkem oziru ne spada med redne in niti med dozdaj znane izredne mesece. Pod uplivom svetovnih dogodkov se je tudi vremensko spremenilo vse, kar je vse-dotlej imelo vpliv na vreme. Gotovi znak5 kažejo, da velja ta zgodovinsko znamenita posebnost zlasti še za letošnji deccmber Zato se priporoča, da s posebno pazljivostjo sledimo dnevnim vremenskim pojavom.
»i?« vesti
□ Emigranti in banditi se igrajo ministre. Moskovski časopis »Vojna in delavski razred«, ki je nekakšno osebno qlasilo Molotova, je v času, ko so se vršile priprave za konferenco v Teheranu,-zahtevalo ustanovitev »jugoslovanske partizanske vlade«. In res, dr. Ivan Ribar, ki se že dolgo časa klati med partizanskimi tolpami, je v neznanem kraju balkanskeqa gorovja v gozdovju ustanovil »začasno jugoslovansko vlado« ter postavil samega sebe za »predsednika«. Kot predsednik vlade brez države je še isteqa dne imenoval »maršalom« znaneqa Josipa Broza ali Tita, ki je neke vrste »vrhovni poveljnik vseh partizanskih tolp« na področju nekdanje Jugoslavije. Z istim odlokom je Ribar proglasil za odstavljeno jugoslovansko emiqrantsko vlado Petra Karadjor-djeviča, k' sedi v Kairu, odkar qa jč Moskva izrinila iz Londona. Ustanovitve 5n odstavitve vlad, sestivlienih iz emiqrantov in banditov, ki naj nareiujejo. in upravljajo države, ki jih nikjer ni in ki jih tudi nikdar ne bo, še dolgo ne bo spremenilo smer kroženja svetovne oble
* Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Ohefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark Nr 34, ki je izšel dne 3. decembra 1943 objavlja sledečih 7 odlokov- 1 Odredbo o ureditvi lekarn na Spodnjem Štajerskem 2 Osm;
razglas o popisu in pregiedu mladeničev za Wehrdienst in Reichsarbeitsdienst. 3. Določbo o uvedbi prispevka za kmetijska in gozdarska posestva. 4. Razglas o izgubi dveh službenih izkaznic. 5. Odlok o nadaljnji izobrazbi učiteljev glavnih šol 6. Odlok, zadevajoč čitanko za qlavne šole. 7 Odlok, zadevajoč smernice o ureditvi šolskih vrtov na ljudskih in glavnih šolah.
* Prevažanje smuči in koles. Reichsportmini-ster opozarja, da je tudi letos v veliavi prepoved prevažanja smuči in koles kot poštne p ošiljke ali potovalno prtljago po poštnih avtobusih. Razlogi tega ukrepa so v nevarnosti, ki jih pri nočnih vožnjah lahko povzroča prevoz imenovanih predmetov.
to m me
o Varujmo se pred škodljivo meglo! Decembra megla kaj rada obiskuje tudi naše kraje So leta, ko se dviga visoko nad gorske višave in izgleda kot belo morje Taka megla je bolj zgoščena in suha tei pospešuie po gozdovih in vrtovih slikovito ivje. Taka megla ie sicer nadležna, pa vendar ni tako škodljiva kakor je ona vlažna, izpod katere navadno »rosi« neprijetna mokrota Za pljuča, sploh za dihala je taka megla veliko bolj škodljiva kot si to ljudje na splošno predstavljajo Taka megla gre tudi sicer — kakor pravimo — »zelo na živce«. Se veliko bolj kakor ob lepem
obenem pa tudi neka vojna ladja srednje velikosti.
6. decembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bilo vsled slabeqa vremena beležiti le nekaj lokalnih bojev
Dan pozneje, dne 7. decembra, pa je bilo že zopet živahneje na višinah jugozapadno od Miq-nana Tu so se menjali močni ameriški napadi z | lastnimi protinapadi V teku bojev so nekatere višine večkrat menjale posestnika. Na vzhodnem sektoriu so se bojevale le sprednje straže. 5 in 6. decembra je bilo nad sredozemskim prostorom in nad zapadnim zasedenim ozemljem zbitih 25 sovražnih letal, med mimi 17 štirimotornih bombnikov
Na zapadnem sektorju južnoitalijanske fronte je bojevniško delovanje po poročilu z dne 8. decembra nekoliko popustilo. Samo na dveh vdor-nih mestih, ki sta nastali v bojih predhodnega dne, so 6e še odiqrava]i boji. Na levem krilu fronte je začel napadati sovražnik naše postojanke r.a vzhodnem delu oorovia Maiella. Sovražnik je b'l zavrnjen v težkih bojih
Nemške podmornice so potopile iz spremljav in v posamičnem lovu v Aflantiku in v Sredozemskem morju sedem ladij s skupno tonažo ¿9 000 brt
vremenu velja za meglene dni pravilo: Kolikor le mogoče, vzdržujmo se govorjenja na ulici in sploh na prostem ker pri tem najbolj požiramo vase ognusno in strupeno nesnago, ki jo vsebuje posebno vlažna megla. Po mestih je take nesnage v ozadju še veliko več kakor zunaj na deželi, kjer je tudi manj dima
Isto velja tudi v astronomskem oziru. To, kar imenujemo v obče astronomija, je — vsaj za našo zemljo mišljeno — tekorekoč mati cele naše meteorologije — ali bolj po domače povedano: kakor ozgorej tako ospodej Vse ka- se dogaja na nebu tako ali tako ut nkuje na naši zemlji; ne samo na njeneyi površju, marveč tudi še globoko v njenem še vedno žarečem nedriiu.
o Zanimiv slatinski vre.ee v B-iIgariJi. V bliž-ni bolgarske vas^ Kurilo so izsledili mineralni vrelec, čegar temperatura v 120 metrih qlobine" znaša 120 stopinj. Liter te mineralne vode izkazuje 25 qramov mineralnih sestavin. Po kemijski sestavi je ta vrelec edinstven v Bolqariji. Vsako minuto priteče 150 litrov te vode. ki vsebuje oqljikov dioksid in tudi metan.
0 Dežele večne pomladi. Medtem, ko naši kraji v novejši dob' čimdalje redkeje doživljajo pravo pomlad, je po širnem svetu vse polno manjših dežel, ki slovijo kot dežele večne pomladi Najsevernejše tako ozemlje je otok Vancouver, ob zapadni obali Kanade. Pokrajina je čisto severnjaška, toda podnebje je zelo milo, zrak čist, tako, da tuberkuloze, obolenja dihal in slično tam sploh ne poznajo. Na severni polobli se me-d deželami večne pomladi med številnimi druaimi nahaja tudi največji otok Kanarskih otokov, Tanarifu, kjer vlada vse leto enakomerno vreme, ali vsa i brez posebno občutljivih razlik. Viharjev, meole. mraza i. dr. tam sploh ne poznajo Kljub temu pa je pokrajina zelo raznolična: planine do 3700 m visoke, globoke doline, ravnine itd. Na južni polobli pa Tanarifo še prekašata avstralska otoka Tazmanija in Novi Zcland. Zlasti slednji le po naravi boqato obdarjen. Na sto kilometrov daleč se razprostira čudovito peščeno obrežje, ki mestoma strmo pada v morie slično deželi fiordov (Norveški). V sredini se dviqajo qorski vel;kani z zasneženimi in zaledenelimi vrhovi, v dolinah pa iz zemlje puha para iz vročih vrelcev z raznimi zdravilnimi lastnostmi
Romunski ladijski blagovni promet, izvoz kmetijskih pridelkov obavlj? romunsko gospodarstvo največ ladijskim potom po Donavi. Ko pa zamrzne Donava, se ves ta promet preloži na železnice, ki pa ne zmorejo vseqa Da bi se temu odpomoqlo, je Romunija že lansko leto v Nemčiji naročila dve veliki ladji za lomljenje ledu na Donavi, ki naj omogočita promet tudi v hudi zimi.
Tajinsiveni vladar Arabije
V ti BiaJu, prestolnici kralja ibn Saud-a, nI evropskih diplomatov -4ng!eži in Amerikanci motajo računali s prebrisanim arabskim vladarjem
E1 Riad je prestolnica arabskega kralja Ibn j kradla do E1 Riada ter tako premagala ondotno Saud-a. V tej prestolnici, ki je do danes še nI j garnizijo. Ta uspeh je bil obenem signal za splo-prestopila noga nobenega evropskega diplomata, J šno vstajo in v najkrajšem času so bili pregnani
kraljuje Abdul Azis Ibn Saud, kralj Hedžasa in Nedžda, gospodar Meke in Medine, obeh svetih mest vseh Mohamedancev. Bivši dolgoletni angleški svetovalec kralja Ibn Saud-a, Sir John Phiiby, je moral prestopiti k islamu, preden je prestopil prag kraljeve palače. Kralj Ibn Saud živi v versko strogem krogu takozvanih vaha-bitov, ki spoštujejo verska načela Mohamedovega nauka bolj kot vsi ostali mohamedanci. Kdor ni mohamedanske vere, sploh ne sme prestopiti mesta E1 Riad.
Kralj Ibn Saud je znan po izredni spretnosti v političnih odločitvah. Brez dvoma je Ibn Saud danes osebnost, ki zdaleka nadkriljuje vse ostale voditelje arabskega naroda. Ibn Saud se zaveda, da mu daje tajinstvenost, s katero se obdaja, poseben blesk, mimo tega pa se odlikuje po redki lastnosti: vztrajnosti v čakanju na svoj uspeh. Tudi imperialistične sile morajo računati z Ibn Saudom, čegar beseda v kroqu Arabcev ima odločilen pomen
Tbn Saud si je moral svojo državo, veliko Arabijo, takorekoč izvoievati. Njegov oče Abdurah-man je vladal v Nedždu. Obenem je bil duhovni glavar vahabitov, strogih izpolnjevalcev Mohamedovih zapovedi Mali emirat Nedžd je pa bil zgolj ostanek velikega vahabitskega carstva, ki sta ga razbila turški sultan in kalif ter egiptovski porlkrali Ali Mohamed Državice Nedžd se je polastil Ibn Rašid. Abdurahmanova rodbina ie živela skoro deset let v emigraciji. Mladi Abdul Az-"s. serfanji vladar, pa je vzbudil pozornost ko-veitskega emirja in ie postal njegov dober prijatelj. S oomočio imenovanega emirja, uplivnega kneza, je Tbn Saud z malim krdelcem zvestih Iiudi planil proti E1 Riadu, da bi iztrgal mesto tako-zvanim rašidom. Upal je namreč, da se bodo plemena nieoove domovine dvignila proti tujim no-snodariem. Napad na F1 Ri^d se je Ibn Saudu takrat ponesrečil. Abdul Azis Ibn Saud pa ni vrgel pn5ke v koruzo. Par mesecev pozneje le udari' zopet na E! R;=id in tud' to pot ga ie sprem-lialo samo petdeset zvestih oporod Mala skupna se ie t?Vorekoč ob naivečiih težavah pri-
rašidi iz dežele Komaj dvajsetletni Ibn Saud je tedaj pričel v duhu svojih prednikov obnavljati vahabitsko arabsko državo. Nedžd je bil izhodišče za vse nadaljnje podvige kralja Ibn Sauda. 2e leta 1913. mu je uspelo iztisniti osmansko Turčijo iz celokupne Srednje Arabije. V svetovni vojni je ostal Ibn Saud nevtralen. Angleži ga nikakor niso mogli vpreči v 6voje arabske načrte. Leta 1922. je napovedal boj hašmitskemu knezu Huseinu, ki je nekaj časa užival podporo Anglije, iste Anglije, ki ga je pozneje pustila na cedilu. Ibn Saud je po kratkem boju okupiral Meko in Medino, obe glavni 6veti mesti moha-medanskega sveta Njegova pozicija je dobila s tem mednaroden pomen Tudi z jemenskim ima-mom, duhovnim knezom deželice Jemen, je imel Ibn Saud mal obračun leta 1934 , pri tem pa Ibn Saud ni izkoristil popolnoma svoje oblasti. Ima-mu je pustil nekaj samostojnosti, le zunanjo politiko Jemena je tesneje povezal s svojo lastno zunanjo politiko.
Kar se tiče razmerja do Anglije, je moral Ibn Saud biti skraino previden. Izogibal «e je slehernega odkritega spora z Anglijo Kljub temu pa Anglija Saudiieve Arabije ni mogla prisiliti k priznanju angleške polit;ke v Palestini. V zadnjem desetletju je Ibn Saud, ki uživa kot čuvar svetih mest Meke in Medine silno avtoriteto v muslimanskem svetu, ustvaril tudi takozvani arabski pakt z Irakom in Jemenom. V zadnjem času so Amerikanci razširili svoj upliv v Saudijevi Ara biji. Da bi pa ohranil svoji deželi pripadajočo ji pozicijo, je prebrisani Ibn Saud previdno delil inozemsko pomoč za obnovo Arabije med Angleže in Amerikance, ki se medsebojno pulijo za upliv. V ostalem je pa Ibn Saud tudi v tej vojni nevtralen. V vprašanju združitve arabskih dežel, ie Ibn Saud pokazal da ne misli žrtvovati ali omeievati svoie neodvisnosti. »Kaj pravi Tbn Saud?* O tem vprašanfu si Angleži in Amerikanci razbijajo glavo, ko študirajo svoje načrte glede Bližnjega vzhoda. Arabci pa vedo, da zna »sfinga v F1 Riadu« tudi tokrat molčati, dokler ne bo napočila odločilna ura arabskega sveta.
POLITIČNI OHOBSŽ
Roosevelt - Stalinov ujelnik
Kakor se je naknadno izvedelo, se je odigravala konferenca v Teheranu v Znamenju otročjega strahu pred nemškimi padalci. Razširile so se namreč vesti, da se bodo spustili nad Iran nemški padalci. Bržčas so vse preveč mislili na Mussolini-jevo rešitev iz Badoglijevih krempljev. Londonski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« je naslikal teheransko psihozo strahu s sledečimi besedami: »Nobenega vladarja na svetu še niso tako zastražili kakor Stalina, Roosevelta in Churchilla. Štiri dni je bil ves Teheran odrezan od ostalega sveta. Iz Teherana so odpremljali samo šifrirane brzojavke za Moskvo, London in Washington. Meje Irana so bile hermetično zaprte. Vse letalske zveze, telefon in telegraf so prekinili. Vse ceste, ki vodijo k sovjetskemu poslanstvu v Teheranu, je stražilo 72 s strojnicami opremljenih vojakov Agenti zloglasne GPU so stražili poslopje poslanstva. Osobje sovjetskega poslanstva so tvorili za časa konference samo agenti GPU. Celo livrirani lakaji, ki so stregli pri banketih, so imeli pod svojimi livrejami težke pištole za vsak slučaj.
Židovska agencija United Press je javila v svoji požrešnosti po senzacijah, da so stanovali Stalin, Churchill in Roosevelt takorekoč pod eno streho, — streho sovjetskega poslanstva. Pozabila je pristaviti, da je bila .ta streha v znamenju kladiva in srpa. Izrecno pa je omenil dopisnik imenovane agencije, da so bili v poslopju razen par kuharjev ameriške vojske in tajnih agentov ameriške policije sami agenti GPU. Stalinovi bi-riči so torej Roosevelta dobro stražili. Baje je bil Roosevelt bermetično odrezan od ostalega sveta. Cesto, ki vodi od sovjetskega poslanstva k angleški ambasadi, so tako zaprli, da ni mogel nikdo opazovati, kaj se dogaja med obema poslanstvoma
Posebni dopisnik angleške agencije Reuter je nadalje javil, da so ogromni tanki svetili po zi-
dovju angleškega poslanstva. Za drevesi stranskih poslopij sovjetskega poslanstva pa so imeli postavljene strojnice. Vse člane delegacij so silno strogo nadzorovali. Iz vsega opiaa bi bilo sklepati, da je bil Roosevelt v Teheranu Stalinov ujetnik.
V teku konference je imenoval Churchill Stalina samo »Stalina Velikega«, dočim je Stalin Roosevelta in Churchilla imenoval »borca — prijatelja«. Churchill je imel v svojih kovčkih dragocen meč kot dar angleškega kralja za Stalina. Meč so Stalinu izročili na izredno slovesen način. Stalin pa Churchillu ni podaril ničesar, čeprav je obhajal Churchill v Teheranu svojo 69. letnico rojstva.
Japonska 2e dye leti
v vojni za Vzhodno Azijo
8. decembra sta minuli dve leti, odkar se nahaja Japonska v vojni z Anglijo in Zedinjenimi državami Glavni stan armade je izdal na predvečer te obletnice pregled vojaških rezultatov preteklega leta, in sicer od začetka decembra 1942 do konca decembra 1943. Japonska se je v tem času borila v južnem Pacifiku in na Aleutih s skupno 400.000 možmi sovražnega tabora. Tem silam so Japonci prizadejali izgub v številčni vršini 193.000 mož. V istem času so sestrelili 2728 letal in potopili 185 sovražnih ladij.
Na Kitajskem so se morali Japonci boriti s sovražno močjo, ki je znašala 2,370.000 mož Japonci so v teh operacijah našteli 210.000 mrtvih Kitajcev Ujetnikov so našteli 224.627 mož Japonci so potopili in poškodovali 88 kitajskih ladij, zaplenili so 3466 čolnov, uničili pa 373 letal. Japonske izgube so znašale 32.962 padlih in 313 letal.
□	Rooseveltov zastopnik v »Evropskem odboru«.
Kakor poroča angleška agencija Reuter, je pre-zident Roosevelt imenoval poslanika Zedinjen h držav Severne Amerike v Londonu, John Wy-nant-a, zastopnikom Amerike v takozvanem »Posvetovalnem svetu za Evropo«.
Q Židovski terorizem na Korziki. Komunistično sodišče na otoku Korziki je obsodilo na smrt nič manj kot 70 uglednih meščanov mesta Ajaccio. Med obsojenci so se nahajali tudi častniki in uradniki, ki se vso svoje življenje nikdar niso ukvarjali s politiko. Francoski list »Echo de la France« piše v zvezi z divjanjem komunističnh elementov na Korziki, da so Angleži dovedli iz Alžira teroriste pod židovskim vodstvom na Korziko. Ti elementi razsajajo na Korziki v pijanosti razrednega sovraštva
□	Moskva žaluje za voditeljem boljševiškega brezbožništva. Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske Unije je sporočilo »v globoki žalosti« vest, da je umrl Žid Hubelman-Jaroslavski, znani prosluli predsednik sovjetske zveze brezbožni-kov.
□	Sovjetski zavod za Švedsko. Kakor poroča stockholmski list »Socialdemokraten«, pripravljajo na Švedskem zavod za pospeševanje odnošajev med Švedsko in Sovjetsko Unijo. Stockholmska univerza bo uredila knjižnico z ruskimi deli, mimo tega pa bodo v okviru posebne stolice učili tudi ruščino.
□	Atentat na Roosevelta? Severoameriška policija je objavila te dni vest, da so oblasti preprečile izvedbo atentata na prezidenta Roosevelta Zločin je pripravljal nek ameriški podanik iz države Michigan. Dotičen človek je baje »živčno bolan«.
O »Aristokratlzacija« boljševiške vojske. Medtem ko so sovjetski častniki imeli pred izbruhom sedanje vojne skoraj brez razlike čina enake uniforme brez okraskov, se je to tekom vojne ža temeljito izpremenilo Nekdanji »sodrugi« in »to-varišči« v častniških uniformah so že zopet »gospodje«. 6lični svojim prednikom iz carskih časov. Stalin je ustanovil zopet visoko doneče oficirske naslove, bleščeče rede in svetinje. Pravkar je rdeči car ustanovil takozvani »red slave«, s katerim je povezan za imejitelja naslov »ka-valir«, kar naj bi pomenilo toliko, kakor vitez. Od viteza do barona in grofa ni več daleč. Ako bo vojna trajala še nekaj časa, bo »maršal« Stalin menda res še oblekel plašč iz hermelina, kakor ga nosijo plemenitaši knežjega atanu.
HI Napačne Špekulacije židovskih hijen. Kakor poroča »Evening Standard« iz Washingtona, vlada v ameriški itcnld in v tiskarni za bankovce velika živahnost Baje izdelujejo bankovce in znamke, ki jih hočejo Amerikanci izdajati v »bodočih okupacijskih deželah Evrope«. Židovske hijene «o v pravem krogotoku napačne špekulacije.
□	Črnogorci so se uprli iolpaoa. Srbski časopis S »Obnova« poroča, da so se nacionalno usmerjeni krogi Črne gore uprli tolpam, med katerimi se nahajajo tudi člani bivše rdeče armade v Španiji ter židje iz osrednjih evropskih pokrajin. Jedro nacionalnega odpora se nahaja v Danllovgradu, kjer fe tudi sedei voditelja nacionalnih prostovoljcev, ki se borijo proti partizanom in četnikora. Pod njegovim vodstvom ae nahaja te dve tretjini vseh mož iz črnogorskih vasi. Akcija je dosegla
že doslej lepe uspehe.
VSEM POSTNIM NAROČNIKOM »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA«!
Opozarjamo vse poštne naročnike našega lista, da pridejo pismonoše v smislu obstoječih predpisov, v času med 15. in 20. decembrom 1943, k vsem na dom, da prevzamejo denar za naročnino lista za prvo četrtletje 1944, ki znaša RM 1,20. Prosimo naročnike, da imajo ta znesek v imenovanem času doma pripravljen, da ga lahko pismonošem izročijo, ako hočejo, da se jim list dostavlja tudi še po 31. decembru !943. — Omenjamo, da je to edini mogoč način obnovitve naročnine. Kdor se istega ne poslužuje, se mu dostava »Štajerskega Gospodarja« ustavi, ker uprava lista nikogar več ne opominja in tudi nikomur več ne pošilja čekov poštne hranilnice za obnovitev naročnine.

Puhl o besedičenje iz Teherana
S petdi in Stalin«
Teheranska konferenca, ki to te j« udeležili
fcoosavelt, Churchill in Stalin « tvojimi vojaškimi k* diplomatskimi sodelavci, }e bila zaključena 1 decembra in šele 6. decembra 10 objavili tolikanj napovedani in s tajinstvenimi nainigavanji spremljan komunike. Oficijelni zaključek komedija, ki te je odigrala v glavnem mestu okupiranega in posiljenega Irana, je bil dostojanstven konec dolgega potovanja, ki tU ga tvegala Churchill m Roosevelt samo radi tega, da bi ob meji sovjetskega paradiža sprejela Stalinova povelja. Kdor je po agitacijskem bobnanju anglo-ameri-ftkega tiska in židovskega piskaranja pričakoval, da se bo po grmenju v židovskem časopisju kaj »godilo, se je pač bridko varal. Tresle so se gore, vodila se je miška. Rezultat posvetovanj je bil dve strani dolg komunikč, obenem pa tudi skupna tajava glede Irana samega.
V komunikeju pravijo Roosevelt, Churchill in Stalin sledeče:
»Mi smo se v teh štirih zadnjih dneh sestali v glavnem mestu našega zaveznika Irana ter smo •blikovali in potrdili našo skupno politiko. Dali mdo izraza našemu sklepu, da naj naši narodi tako v vojni kakor tudi v poznejšem miru sodelujejo. Kar se tiče vojne, so se naši vojaški štabi priključili našim razgovorom ob okrogli mizi. Naše načrte za uničenje nemških vojnih sil smo spravili v sklad.«
Neštetokrat so v so-TTažnem taboru že rabili ■gotovitev, da so edini. Prav tako obrabljena j» agotovitev, da se hočejo vojskovati in da hočejo «učiti nemške vojne sile. Nanmgavanje o predsto-)eči »drugi fronti» pa je vsekakor še bolj nedoločeno kakor v sklepih konference v Casablanci pred enajstimi meseci. S pravim hlinjenjem govorijo očetje komunikeja o •veliki »odgovornosti«, ki 4* Jo občutijo v prizadevanju glede vzpostavitve ■dr*, ki naj za mnoge feneracije odpravi bič in strahote vojskovanja. Je pa res že višek apelira-aja na neumnost in kratkovidnost narodov na tam svetu, ako mislijo »deleženci teheranske konference, da bo svet pozabil, kdo neki je to
ferek objavili komunike • razgovorih med Rooseveltom, Churchillom k i " računajo samo na neumnost hi kratkovidnost narodov
vojno pripravil, napovedal in začel. Ves svet ve, da sta bila inicijatorja sedanjega klanja Churchill im Roosevelt. Ves svet pa tudi vč, da sta se Roosevelt in Churchill zvezala z najokrutnejšim krvnikom zgodovine človeštva ter njegovim brutalnim sistemom.
V komunikeju sledijo nato znane fraze pluto-kratske agitacije o »sodelovanju velikih in malih narodov«, o »borbi proti nasilnikom in suženjstvu« itd. V vrsto fraz spada tudi ugotovitev, da pozdravljajo vse narode, v kolikor so pripravljeni za vstop v »občestvo demokratskih narodov«. Bolj mikavnega vabila ne bi mogli sestaviti spričo izgladovanja indijskega naroda in nasilstev v Libanonu in Siriji ter povsod kjer vlada angleška plutokracija Narodi nikakor niso pozabili, kako je izdala Anglija Poljsko, Jugoslavijo in ostale nekdanje zaveznike Pozabljeni tudi niso mno-žinski grobovi v Katynu in boljševiška krvniška politika v baltiških deželah V zvezi z mikavnim vabilom teheranske konference je treba samo še omeniti položaj, v katerem se nahaja izdana Italija skupno z izdajalskim kraljem in izdajalcem Badogliom Končno izraža komunike upanje, da gledajo z zaupaniem nasproti dn°vu, »ko bodo vsi narodi na svetu lahko svobodno živeli« Po tem značilnem stavku sledijo Stalinov, Roose-veltov in Churchillov podpis
Komunikeju je dodana izjava omenjenih treh sil glede Irana. Značilno je, da morajo Stalin, Roosevelt in Churchill s skupno izjavo definirati Iran kot političen obiekt njihovih interesov, ko je vendar znano, da so Angleži, Amerikanci in boljševiki spodili iz Irana zakonito vlado, narod pa zasužnjili na način, kakor ga morda ne pomni moderna zgodovina. Moti pa se, kdor misli, da bodo trije vojni zločinci svečano garantirali izmučenemu Iranu po vojni neodvisnost, samostojnost in blagostanje. Slo jim je v glavnem za to, da nastfne nekako premirje v boju interesov med Anglo-Amerikanci na eni in med boljševiki na drugi strani. Izjava glede Irana je imela tedaj samo en namen preprečenje odkritega konflikta med zavezniki, kajti boj za iranski petrolej in za sovjetski izhod v .ranski zaliv tli kakor ogenj pod pepelom	V vzgledno zaklavzulirani obliki
obetajo »veliki zavezniki« malemu Iranu kot odškodnino za trpljenje, bedo in stisko toliko pomoči, kakor je možna spričo izrednih potreb ves svet obsegajočUi vojaških operacij in spričo svetovnega pomanjkanja surovin, transportnih sredstev in blaga za civilne potrebe. Glede političnega in vojaškega obstanka po vojni uporablja teheranski komunikč salomonsko ugotovitev da soglašajo Sovjetska Unija, Severna Amerika in Velika Britanija z iransko vlado v želji po vzdrževanju neodvisnosti Irana. V zadnjem stavku tega stranskega komunikeja, ki kaže povsod Stalinovo dikcijo, je Stalin dovolil uporabo besede »Atlantska izjava«, in sicer skupno z drzno izjavo, da so se tri sile skupno z Iranom doslej posluževa-' le teb načel.
Ni še znano, aii je postal napovedani manifest na naslov nemškega naroda žrtev needinosti avtorjev, ki so rabili za ^ fabrikacijo tako krotkega komunikeja kar celih pet dni Vsekakor je držanje nemškega naroda napram anglo-amerikanskim letalskim gangsterjem vzelo teheranskim nadgangster-jem veselje do večjega blamirania, kakor je po-' trebno Bilo kakor b'lo: -pošast tajinstvene teheranske konference se je razblinila v nič.
Aufn." Weltbild (GD). Feldpost Ist eingetroffen!
SPODNJEŠTA JERCI !
Tečaji nemških jezikov, ki se ravnokar vršijo po zaslugi in pod vodstvom Steirischer Heimat-bunda, so najbolj pripravni, da naučijo nemščine le vse tiste Spodnještajerce, ki je še ne obvladajo popolnoma. Nemški Jezik, je jezik naše domovine, kjer živi nad 80 milijonov nemško govorečih ljudi ter je nekaj čisto naravnega in potrebnega, da mora vsak Spodnještajerc ta svoj Jezik obvladati v govoru in pisavi.
»Die Antwort.«
W-PK.-Zeichnung Kriegsber. Fleck (GDJ.
»Englisches Geld ist bei uns an Bord geflogen!« Nach erfolgreichem Einsatz gegen Geleitzerstörer zeigt der Kommandant seiner Besatzung die englischen Geldstücke, die an Bord seines Schiffes flogen, als der feindliche Zerstörer in tausend Fetzen ging.
PK.-Kriegsber Bolz — Weltbild (GD(.
d osnovnih zskoniSi in
vladavini Veif!«e Nemčije
Spodnještajerce, kot najmlajše nemške državljane, bo zanimal sledeč kratek izvleček Iz cono vne zakonodaje in kratek opis vladavine Velike Nemčije
Nacionalsocialize® ob prevzemu oblasti leta 1933. ni odpravil takozvane weimarska državno ustave, ki je biia izdana leta 1919., tenveč je zgradil svoj novi red na njeni podlag- Te ss je zgodilo na način, da se je Führer opiral ne pooblastilo, ki ga je dobil od Reichstag-a aH državnega zbora, in razveljavil njeno veljave koanad za komadom z izdajanjem nacionalsocialtotičnik temeljnih zakonov. Iz tega je nastala ne&akšaa načelna podlaga nacionalsocialističnega svetovnega nazora, ki pa ie ni povezana in idraieaa v enotno obliko, da bi se ji lahko reklo ustava ali ustavni zakon. Svetovni nazor pa prikazuj« celo vrsto osnovnih načel novega ustavnega prava Mišljena ao nižje navedena načela noctonai-socialističnega svetovnega nazora.
1. Država jo pravno-politično urejeno l£adet*e. — 2. Nacionalsodalistični svetovni nanor je «voto v non a zorna podloga te celokupne organtaari-je nemškega ljudstva. — 3. Nemčija nut&a MU socialistična driava po načelu: »Splo&oa korist gre pred lastno koristjo« ter ljudska driava, v kateri kri in zeatlja določata temelje njeao vsod* in bodočnosti. — 4. Država je voditeljska (Fahren Staat) in sloni na prostovoljnem zaupanja in zve^ stobi med ljudstvom in Fuhrer-jem. — 5. Držav« je enotna, v državi živijo samo njeni državljani (Reichsbürger) in njeni državni pripadniki Aeičhs-angehörige). — t. Izključna nos;lka voljo )a državnih misft je nocionaisocialistična neótáka delavska stranka (Nationalsozialistische Deutsch« Arbeiter Partei) kot voditeljica naroda. — 7. Oborožena sila (Wehrmacht) je ljudstvo pod orožjem. Oborožena sila in nacionalsocialistična nemška delavska stranka tvorita 6tebre ljudstva in države.
Iz teh, iz svetovnega nazora Nemčijo vsot& načel državne usteve s« je izdalo že «sto vrsto zakonov temeljnega značaja, in sicer: 1. Dne 24. marca 1933 zakon sa odpravo pomanjkanja pti ljudstvu in v državi. — 2 Dne 1. decembra 1933 zakon o zaščiti «ootnosti stranke in države. — 3. Na dtm 30 jannarja 1935 zakon o državnih namestnikih (Reícbsstatthaltergesetz). — 4, Do« 1. avgusta 1934 zakon o državnem poglavarja Nemčije. — 5. Dva zakona obrambe marca in maja 1935. — 6. Zakon o nemškem državljanstvu od 15. sept. 1935. — 7. Zakon o zaščiti nosnške krvi in nemške časti od 15. sept. 1935. — ». Zakon o zastavah od 15. sept. 1935. — t. Nemški občinski red od 30. januarja 1935 in 11. nemški uradniški zakon od 26. januarja 1937.
Zakon o zastavah je zamenjal Hindenburg-ovo začasno odredbo o dveh nemških zastavah, to j«, o črno-beli-rdečl kot smiselni podobi «lavas preteklosti drugega Reich-a in o zastavi s kljnkastra križem kot sliki preporoda naroda ter na njuno mesto uvedel zastavo s kljukastim križan kot nemško državno, nacionalno in trgovsko sestavo. Leta 1937. je iziia ie posebna odredba, po koten je dovoljeno razobe&anje izključne mm sestave s kljukastim križem Povod za ntsobeéanjo zastave mora vedno odgovarjati dostojanstvu toga simbola. Na podlogi istega zakona o »«stavah je Führer predpisal državno-vojno ta Aržavao-«lužbeno zastavo Določilo se je tudi držsvno barvo Nemčije, ki jo črno-belo-rdeča.
Po odredbi z daš 5. novembra 193S jo postal grb n acionalso<4oiističn« nemške delavske «tleske državni grb ali «miselna podoba državM suverenosti. Predstavlja ga kljukasti križ, obdaa s hrastovim vence», na katerem se nahaja ervi ■ široko odprtimi parati in na desno obrnto&o «?ia-vo. Grb stranke o» od državnega grb« rssiikajo samo na orlov! «lavi, ker gleda na too»
Državni grb se uporablja tudi na držav»*», piljkah za stežberas odtise Predpisan j« v»*at službeni pečatnik, ki se odtisne na «lavBostn« listine, in »e g« poslužujejo vrhova* drfamao oblasti in državni namestniki ali Statthahor-fL Grb take štantpiljfca obdaja hrastov vsoec te )e brez vsakega napisa. Mala službena ttaaapil^ta, ki jo uporabljajo oblasti v medsebojs«est shtibo-nem pisemskem prometu, pa nosi na gitK* sapissa naziv svojega urada. Državni urad mora biti označen tudi na uradnih napisnih tablah vseh državnih aradov v obliki velikega rdečega
obrobljenega pravokotnika. Mala razlika je samo na tablah policijskih oblasti. Uradna tabla policije je črna.
Ko je dne 2. avgusta 1934 umrl državni predsednik Hindenburg, so ukinili položaj in urad Reichspräsident-a ali državnega predsednika ter ga združili z uradom in funkcijo Reichskanzler-ja (državnega kancelarja). Tako je postal Adolf Hitler, ki je takrat bil že državni kancelar, državni poglavar Velike Nemčije. Njegov uradni naziv je: »Der Führer und Reichskanzler« (voditelj in državni kancelar). Njegove pravice in pooblastila so ljudsko pravno zastopstvo države na zunaj, pri čemer ima tudi pri sklepanju meddržavnih pogodb v državnopravnem pogiedu popolnoma svobodne roke.
Na podlagi člena 47 ustave in § 3 zakona o državni brambi z dne 21. maja 1935 je Führer vrhovni poveljnik celokupne oborožene sile. V delokrog Führer-ja spada tudi izdelovanje in objavljanje državnih zakonov, imenovanje in odpuščanje državnih ministrov, pri čemer ni na ničesar vezan. Za imenovanje, državnih uradnikov je kompetenten Führer, in sicer postavlja uradnike višjih skupin sam, za postavljanje nižjih je p» pooblastil razne druge urade. To trelja za posredne in neposredne državne (deželne) uradnike. Föhrer imenuje in postavlja Reichsstatthalter-je, on lahko podaljša izjemno stanje in razpusti Reichstag. Pomilovanja in ustavljanja sodnih postopkov (abolicija) je tudi pravica, ki gre samo
Pöhrer-ju-
Opisano pove, da so v Nemčiji za stalno združili urad in funkcije Reichspräsident-a z uradom te funkcijami Reichekanzler-ja. Tako je nastal iz urada Reichspräsident a urad vrhovnega voditelja ali Führer-ja nemškega ljudstva. Po takih zakonih ie Adolf Hitler dosmrtni poglavar Nemčije, ki ga ne more nikdo odstaviti in tudi nikdo obtožiti. Njegovi vladni akti ne potrebujejo nfka-kih sopodpisov. Pri tem je pa vprašanje njegovega zastopstva še odprto. V času njegove odsotnosti ob združitvi Ostmarke z Nemčijo ga je zastopal Reichsmarschall Hermann Göring. Tudi o vprašanju nasledstva še ni zakona. Po nacio-nalsoclalističnih pojmih pa Führer z zakonom določi svojega naslednika. Za časa trajanja sedanje votne je Führer odredil Reichsmarschall-a Göringa za svojega prvega naslednika, za slučaj, da M se Ffihrer-ju kaj zgodilo.
Vlado Reich-a (Reichsregiei ung) sestavlja i-ihrer in Reichskanzler. Pri tem ni Führer, k kor svoječasno Präsident, vezan na kakšne p 1 ie ali omejitve Vlada Rc:rh-a je svetovalec j > rer-ju, ki sklepa, upoštevajoč in čuvajoč nadela Führer-ja, zakone in državne odredbe.
Reichstag) Državni zbor) je edina politična kor-poracija zastopnUcov, ki je pa značaj zastopnikov ljudstva po demokrati ko-parlamentcrnih pojmih na celi črti izgubila. Reichstag predstavlja popolnoma složno in enotno skupino. Izvoli g« ljudstvo po edini kandidatni listi, ki jo postavi nacionalsocialistična nemška delavska straika. Trenutno šteje 903 poslancev
Reichstag je zakonodajen organ države, k )* pa svoje pravice izdajanja zakonov s poob'astil-nimi zakoni prenesel na vlado Reich-a. Tudi njegov zakon o novi zgraditvi države prepušča v'«di Reich-a pravico, izdajati ustavne zakone b ez vseh omejitev. Reichstag je pod nacioneV^-c ali-stično vladavino izda! samo štiri zakone, in s:-er pooblastüni zakon, zakon o obnovi države in« 30. januarja 1934, takozvane Niirnberške zakon« (Nürnberger Gesetze) z dne 15 sept. 1935 in zakon o združitvi Dänziq-a z Reich om.
Reichstag je zbornica, ki svetuje državni vladi pri posebno važnih odločitvah Predsednik mu js Hermann Göring. Reichstag ie tudi forum, kjer podaja Führer odločuioče in važne izjave, namenjene nemškemu narodu in zunanjemu sve:®. Reichstag razpušča F'~hrer in Reichskanzler.
Sedanja vojna je dala povod, da je Führer dn« 30. avgusta 1939 za čas trajanja vojne ustanovil ministrski svet za državno bramho, to Ministerrat für die Reirhsverteidioung Ta min>str.»ki svet' je nekakšen začasen pomožn' del državnega vodstva, v kolikor si Führer ni že sam pridržal pravice odločanja za sebe V niegov delokrog <-pada izdajanje odredb z zakonito močjo, in je po'em-takem vlade Reich-a in Reichstag-a tudi zakonodajalec. Glavna naloga je enotno vodstvo državne uprave in gospodarstva D"lo mu olajša sodelovanje vseh vrhovnih civilnih in državnik oblasti (notranje zadeve, pravosodje, «rosporiar-etvo, vzgoja, izobrazba ljudstva) pod enim generalnim pooblaščencem za državno upravo ter sodelovanje gospodarskega ministrstva in držav>-n« banke pod enim oeneralnim pooblaščencem za gospodarstvo, kt oba lahko izdajat« državna odredbe
V zadevah zunanje politike je štet! k državnim . organom še tajen kabinetni svet (Der g»heirr»o Kabinettsrat) ki šteje trenutno sedem članov. Vodi ga Freiherr von Neurath, ki ie b!1 runanjl minister Člani so pa Göring, Goebbels, Ribben-tropp, Keitel in drugi.
LETALSKA ZASOTA
IzLušiiie delajo sfnofs^re!
Krotek popis o ga«itvi požarov, ki fik pa-finiij* ietalski napadli
Kdor je že kedaj pomagal gasiti požare, povzročene po sovražnih letalih, lahko potrdi, da je vsak požar na prvi pogled veliko bolj nevarnega izgleda, kakor se pokaže pri gasitvi. Čuditi «e je, kako počasi se pravzaprav razvija tak požar v svojem prvem razvoju. Kljub temu pa n« sme nikdo izgubljati časa, ker znano dejstvo je, čin manjši požar, tem lažje ga je udušiti. Nepotrebne razburjenje poveča vsako nevarnost, ker nas ovira v načrtnem in zavestnem delovanju. Kako nevarno izgleda ogenj v stanovanju? Crn dim prihaja iz vseh odprtin. Hodniki so temni od dima, kljub temu pa v mnogih primerih zadostuje par brizgov iz letalsko-zaščitne ročne brizgalke, da se omeji plemen, če se ga že ne more popolnoma pogasiti.
V slučaju požara so potrebni ljudje, ki takoj primejo za delo in se požara ne bojijo, nadalje taki, ki prinašajo vodo do ognjišča kar omogoča gasitev. Nesmiselno pa je, izpraznjevati stanov»-nja, ki od požara neposredno še niso ogrožraoa. Mnogo primerov je že bilo, da so s pohištvom zadelali stopnišča, kar je otežilo in onemogočilo donos vode in povzročilo, da je požar zaje! te uničil celo hišo. Radi tega je bolje pri gasitvi pomagati, kakor pa hišo izpraznjevati! Tudi vsak požar se ne da takoj udušiti. Večkrat s« mora
po dve do tri ure kljubovati požaru. Plačilo te nagrada je potem v ohranitvi in rešitvi hiše
Vsi ljudje, ki živijo v ulici ali pa so na cesti, se morajo porabiti za uničenje požarov To jo predpisano tudi po obstoječih zakonih. Vssk policijski uradnik, vsak RLB-Amtsträger, vs*k Führer letalske zaščite in vsak Luftschutzwart jih lahko vpostavi. Kdor bi se zahtevam teh oseb protivil in ne pokoraval, zapade kazni. Pa še večji razlog je, da se ljudje udeležijo gasitve požarov: »Pri gasitvi se učijo, kako se taki požari naiboi)« in najlažje udušijo«. Na ta n^čin pridobljena izkustva se pa lahko že drugi dan izkoristijo pri gasitvi požara v lastnem stanovanju ali hiši. Ka- ' kor povsod, tako drži tudi tu star pregovor d» izkušnje rodijo mojstre.
o Preprečena goljufija z gramofonsko ploščo. l>ve sestri, Marija in Viktorija Cikalu, sta šs pred bukareškim sodiščem toževali za očetovo zapuščino Oče je namreč nakit testamenta h čno zapustil svoji hčerki Mariji V največje izn na-denje ja pa Viktorija prinesla na sodišče gramofonsko ploščo, na kateri je pokojni oče naznanjal, da r.ima več toliko moči da bi lahke v- J m da tem potom spreminja svoj prvotno ? stavljen testament Njegova želja je, d» se nakit razdeli med obe sestri. Na sodišču so aav'1" <ra-mofon, kjer so priče spoznale glas pnVcir,. ga Cikalu Vse je bilo v redu in verjetno -se je že pripravljal, da izreče svojo razsodi V o vstopi v razpravno dvorano starejši brat obeh 6ester in privleče seboj mladeniča, ki je je^jaj« priznal, da je kot ženin Viktorije ter	tor
glasu po poklicu, posnemal očetov glas ; dn k je odredil takojšnjo aretacijo Viktorije in njenega ženina, pravdo pa razsodil v prid Vlarije
Seite 8.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
11. Dezember 1943.
11. Dezember 1943.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
Seite 9.
Abgeschossen und
doch gerettet
Ans Jena lagebuch einer Seenotstallel, die bisher 1000 Soldaten vor den VaiierUd bewahrte
Als der Oberfeldwebel die heutige Eintragung tm Staffelbuch ablöschte, meldete er dem danebenstehenden Oberleutnant, daß mit den letzthin Geretteten die Zahl 1000 überschritten sei. Es war während des Afrikafeldzuges, als die Zahl der Bergungen von Freund und Feind aus Seenot anschwoll, verebbte und nun im Inselkrieg der Ägäis wieder etwas ansteigt. In diesem Zeitraum ereignete es sich, daß ein von Libyen kommender Transporter mit indischen Gefangenen und einigen deutschen und italienischen Soldaten torpediert wurde. Konnten die meisten Schiffbrüchigen auch von Begleitzerstörern an Bord genommen werden, so trieben doch etliche, die sich auf Flöße und Trümmer gerettet hatten, mit starkem Nordwind wieder in die See hinaus. Sie ebenfalls zu retten war die Aufgabe der zur Suche ausgesandten Dornier-Seenotflugboote
Zehn Tage lang Flösse gesucht. Gehört schon ein annähernd richtig gegebener Standort dazu um ein hellgelbes Schlauchboot in der dunkelblauen Wassel wüste vom Flugzeug aus aufzufinden, so war es reine Glückssache, diese ohne Erkennungssiqnale treibenden Schifftrümmer zu sichtigen. Als man am 10. Tage unermüdlichen Suchens noch ein Notfloß aufstöberte, da mußten 6 kraftlose, nahezu verhungerte Gestalten an Bord getragen werden. Nur ein Hauptmann vermochte noch mit schwachen Worten die Tragödie anzudeuten, die er mit letzter Willenskraft hat überstehen können. Mehr als alle illustrierenden Worte war der Zustand eines Italienischen Maschinisten, dessen Haut die unbarmherzige Sonnenglut zu fetzigem Papier gedörrt hatte. Er starb bald darauf. Die restlichen Geretteten, alles Deutsche, konnten erst nach längerem Lazarettaufenthalt wieder zur Truppe entlassen werden.
Italiener verloren die Nerven.
Vor Durst, Hunger und Verzweiflung verloren zunächst einige Süditaliener jegliche Haltung. Es kam zu häßlichen sittlichen Ausschreitungen und Wahnsinnstaten, so daß der Hauptmann von der Waffe Gebrauch machen mußte Ein hünenhafter Norditaliener paddelte schweigsam mit einem Ruder mehrere Tage, bis er plötzlich irre geworden mit einem Aufschrei im ständig lockenden, kühlen. aber salzigbitteren Wasser verschwand Nur durch eiserne Selbstdisziplin konnte der Hauptmann seine Männei die schon das Holz ankauten aufrütteln Er befahl, daß. sie einmal täglich ihre Waffen auseinandernehmen und mit ihren schon vom ewigen Wellengang faulenden Kleiderfetzen zu reinigen Nur — um sie durch Beschäftigung vor Verzweiflungstaten zu bewahren. Manche brachen zusammen Er hielt durch Am 10 Tage wasserte zu ihrer unbeschreibliche^ Freude die Do 24 neben ihrem Elendfloß, wessen Besatzung ein willensstarker Offizier qerettet hatte. Nebenbei der einzige, der — heute Bataillonskommandeur im Osten — späterhin der Seenotstaffel einen Dankesbrief sandte.
Das erfreut die SeenotfliegeT, deren Dienst wie der des feldgrauen Sanitätssoldaten an der Grenzscheide zwischen Pflicht und jener Kameradschaft liegt, die in jedem Kriege die größten Taten hervorbringt Nur so ist auch die Glanzleistung der Flugbootbesatzung zu verstehen, die bei schwerem Seegang notgewasserte Kampfflieger rettete, zu deren Bergung bereits ein großes Sunderland-Flugboot über die Unfallstelle kreiste Trotz aller Versuche war es dem Engländer unmöglich zu wassern, während die Do 24 die Bergung durchführte Eine seefliegerische Tat, die der Reichsmarschall mit der Verleihung des Ehrenpokals besonders anerkannte.
Selbst schon leckgeschlagen.
Wenn die Fliegerkameradschaft aber die küblere überlegunq überwand so mißlang auch schon das Wagnis der Rettung bei großer See. Das mit rasendei D-Zug-Geschwindigkeit auf einen Wellenkamm klatschende Flugboot wurde leckgeschlagen und konnte nicht wieder starten. Hin und wieder gelang es dann noch mit laufenden Motoren und abgedichteten Schotten heimwärts zu rollen, wie ein mit Propellerkraft getriebenes Schiff. Manchmal mußten auch die
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
dei torelischen Front.	PK-Aufnahme ff Kriegsber Oii Tur-Scherl (CD).
Vierlingsflak sichert den Luftraum über den deutschen Stellungen Aufmerksam suchen die Bedienungsmannschaften den Himmel ab um beim Auftauchen ten.dlicher Fliegei sofort in Aktion treten zu können.
PK.-Kriegsljer Peter — Scherl (GD). Hin Hafen wird eingenebelt.
In einem ägäischen Hafen ertönt die Allarmsirene Die Sicherungsboote legen ab Sie nebeln das" Hafengebiet ein, um- es der Sicht feindlicher Flugzeuge zu entziehen.
eigenen Schlauchboote mit Notinstrumenten und Proviant die »Geretteten« und die Besatzung aufnehmen Ein Bordschütze erlebte das bereits zum siebenten Male So endete eine deser abenteu r-lichen Luft- und Seereisen sogai, hier Jules Verne übertrumpfend, mit einer Unterwasserfahrt, denn ein deutsches U-Boot nahm den Schlauchboot-Schleppzug an Bord und setzt wegen Luftgefahr seine Heimreise getaucht fort
Der Stammkunde Sedelmayr.
Es liegt nahe,« daß die Seenotflieger bei ihren Erinnerungen, die bis in die handgreifliche Gegenwart führen eher von dem Außergewöhnlichen als von dem harten Alltag auf dem Mittelmeer sprechen, obgleich die Masse aller Einzelerfolge nui das Ergebnis der ausgezeichneten Vorarbeit von Flugsicberungszentralen und anderer Dienststellen ist Amüsiert spricht man dann vom »Stammkunden S, (Sedehneier)« den man bereits dreimal aus dem »Bach« hnlte.
Die Seenotflieger blättern in den Buchselten zurück, auf denen jede Eintragung von der Rettung eines odeT mehrerer Menschen erzählt, die das Schicksal auf die härteste Probe stellte Wie wunderbar muß da die Kameradschaft jener Flugzeugbesatzung gewesen sein, die sich im M»er treibend aneinander gebunden hatte, um mit den Händen zwei Kameraden, die ihre Schwimmweste verloren hatten vor dem Ertrinken zu bewahren Nach härtester Bewährungsprobe wurden alle gerottet. Sie spiegeln sich in der Summe der Gebotenen über 1000 dramatischer Odysseen zwischen Tod und Leben In ihr sind nicht enthalten weit über 100 ebenfalls durch d;e Staffel von Bord havarierter und sinkender Schiffe geholter Seeleute u. a ein Teil der Besatzung des • schwedischen Roten Kreuz-Dempfers »Eros« der in der Ägäis auf ein Felsenriff lief und sank
Nur reine Seenot,fälle sind In dieser stolzen Erfolgsziffer enthalten: Von dei Rettung des einzelnen Bordfunkers an, der wie ein I-Punk1 im Weltmeer auf seinem abgerissenen Fahrwerkrad in der blauen Wasserwüste ritt, bis zu der Höchstleistung des Feldwebel L (Lange), der unlängst mit 52 Geretteten an Bord zurückkehrte und in 6 Stunden 127 Menschen dem nassen Tod entriß. Das ist die in die Tat umgesetzte Kameradschaft im Kriege
Kriegsber Günther Niemeyer (PK.)
325
an der
Von Kriegsberichter Kurt Dürpisch.
(PK) Es ist noch früh am Nachmittag; aber es beginnt schon schummerig zu werden Die roten Lampen der Randbeleuchtung des großen Flugplatzes m Osten, der zu einer der wichtigsten Nachschubbasen der Ostfront geworden ist, sind aulgeflammt, auch die Hindernisse, die Türme und die Schornsteine der Werftgebäude und Hallen, sind befeuert. Die Luft ist erfüllt von dem Lärm vieler Motoren Schwere Transportflugzeuge vom Baumuster Me 323 schweben ein und landen — die Giganten der Lufttransportflotte kehren vom Einsatzflug zurück.
Eine ganze Kolonne von Sanitätskraftwagen, die bei der Flugleitung gewartet hat, setzt sich rasch in Bewegung und fährt in schnellem Tempo zum Liegeplatz zu dem die Giganten nach der Landunq abrollen Eine der großen Maschinen hat — wie durch Funkspruch mitgeteilt wurde — Schwerverwundete von dei Südfront an Bord
Als die Sankas bei den Giganten eintreffen, ist die gewaltige Schnauze des sechsmotorigen Flugzeuges bereits aufgeklappt Dei Blick fällt in den riesigen Ladeiaum Dort liegen auf Strohsäcken gebettet und m Decken gehüllt die verwundeten Soldaten, die vor Stunden noch in hartem Kampf der Dnjeprschlacht standen und deren Gesichter das schwere Erlebnis dieses erbitterten Ringens widerspiegeln.
Die leichter Verwundeten klettern, von der Besatzung unterstützt, heraus Ein großer Autobus, der zur Stelle ist, bringt sie schnell weg. Eiligst werden auch die Schwerverwundeten von dem Sanitätspersonal ausqeladen, behutsam auf Tragen geleg' und in die Sankas gebracht.
Inzwischen hat sich das technische Personal an die Arbeit gemacht Die Motoren werden mit großen Planen abgedeckt Die Besatzung macht auf Arbeiten aufmerksam, die bis zum nächsten Start ausgeführt werden müssen, und es gibt viel
zu tun für die Männer vom flieqertechnischen und waffentechnischen Personal! In kürzester Frist müssen sechs Motoren gewartet, riesige Tanks Biennstoff .aufgefüllt, Geräte und Instrumente nachgesehen und die Bordwatten überprüft und gegebenenfalls auch nachmunjtionierl werden.
Während so am Rande des Rollfeldes die riesigen Flugzeuge wieder klargemacht für den kommenden Start, wird bei den Kommandostellen eine komplizierte Stabsarbeit geleistet. Der Einsatz der Gigantenflugzeuge verlangt eine sorgfältige und umsichtige Planung. Öie gerechte Verteilung des zur Verfügung stehenden Transportraumes auf die angemeldeten Transporte nach ihrer Dringlichkeit, d'e zweckmäßige Zusammenstellung der Ladungen für die einzelnen Flugzeuge, die Bestimmung der Flugstrecken — das alles will genau überlegt sein und macht viele Ferngespräche und Abreden nötig. Die Wetterver-häitnisse in der vorgeschrittenen Jahreszeit fordern zudem Berücksichtigung und zögern oft einen festgesetzten Flug hinaus Die Flugvorbereitung w d so zu einer schwierigen und verantwortungsvollen Aufgabe
Auf den Verkehrsstrecken der Reichsbahn rollen die Züge mit dem Nachschubgut heran, Entladekommandos schaffen das Material; dringend benötigte Waffen, Ersatzteile für Panzer und Kraftfahrzeuge, Spezialmunition und anderes Ki'egsgerät, mit Lastkraftwagen zum Flugplatz. D e Beladung der Flugzeuge wird zumeist nachts vorgenommen, damit beim ersten Morgengrauen gestartet werden kann Wenn auch der »Gigant« eine große Ladefläche hat und ein Vielfaches an Tonnenzuladung einer »Ju 52« autzunehmen ver-m q, so ist doch eine sachverständ qe Auslastung der Maschine für die Flugsicherheit unerläßlich. Eine große Zahl von Giganten ist für die Großraumversorgunq im Osten einqesetzt worden.
Nachschub für die Kampfveibände der Luftwaffe selbst und vor allem für die Armeekommandos wird transportiert. Eine weitqespannte Orqanisation mit Verbindunqsoffizieren sorqt für eine reibungslose Zusammenarbeit zwischen den beteiligten Dienststellen der Luftwaffe und des Heeres Durch die > Absetzbewequngen sind die Stützpunkte der unmittelbaien Frontversorgung in eine qünstiqere Fluqentfemung von den großen Nachschubbasen gerückt, die in den besetzten Ostgebieten und im Generalgouvernement im Laute des Ostfeldzuqes errichtet worden sind
Wenn es sich auch immei noch um viele hundert Kilometer handelt, so bewältigen die Giqan-ten diese Entfernung doch in Stunden Durch ihren Einsatz werden Nachschubkrisen, wie sie bei den beweqlichen Kämpfen auftreten können, schnell qemeistert Staffeln und Gruppen der Gi-qanten brinqen das Transportqut eines qanzen Güterzuges in wenigen Stunden ans Ziel — mit ! d°m Vorteil, daß dei »fliegende Güterzuq« nicht von einer Lokomotive abhänniq, an einen Schie-nenstranq qebunden ist, sondern, daß jeder »flie-qende Güterwagen« aus eigener Kraft sein besonderes Ziel erreichen kann
Der fliegerische Einsatz dieses Großraum-Flug-zeuqes vsilangt von den Besatzungen ein besonderes Maß von fliegerischer Tüchtigkeit und Erfahrung. Auch bedeutet ein Einsatzflug eine außerordentlich harte Anstrengung Für lange Stunden sind die Besatzungen mit den schweren Maschinen unterwegs Oft führen die Flugzeuge über Bandengebiete oder auch in den unmittel-ba-en Frontbereich, wo überraschend feindliche Jäner anfliegen können Ständige Kampfbereitschaft ist darum nötig. Darum gehören auch neben den beiden Flugzeugführern, dem Funker, den Bordwarten, die die Motoren während des Fluges kontrollieren und auch leichtere Schäden ausbessern können, noch Bordschützen zu der Beendung. die bereit sind, jeden Angreifer aus den Lä'-fen der schweren Bordwaffen wirksame Feuer-s*öP.p entgegenzujagen.
Zu dem Flugdienst kommt die Mithilfe beim Entladen auf den vorgeschobenen Flugplätzen. Dringliche Autträqe machen oft Schlechtwetter-flüfre notwendiq, die hohe Anforderungen stellen. E;n= besondere Wendigkeit in der qanzen Organisation der Lufttransporte wird in den Fällen verlanqt, wo statt auf den befohlenen. Plätzen auf einem Ausweichhafen aus Wetter- und besonderen Gründen gelandet wird und die zum Entladen bereitstehende Mannschaft auf Lastkraftwagen umgeleitet werden muß Das schnelle und zuverlässige «Heranbringen von beispielsweise Pan-ersprenqmutlon oder Kraftstoffen für Panzer ist bei den zuweilen kritischen Situationen der
Ii V ? KUF10VALEC
reaöfzs isn o oriši?, ki molzefo . . .
Ikiaikačiin« branje za vse)
Pisec teh-le vrstic sem po poklicu nekakšen
kmetijski strokovnjak:, to se pravi, moja dolžnost je, da naj bi učil kmečke ljudi, kako morajo gospodariti in delati na svojih kmetijah, da bodo čimveč in čimboljših stvari pridelali. Lepa dolžnost. zares, jli — bogme!— težka!
Kajti kmečki gospodarji niso kot šolski kratko-siajčniki, ki jim lahko tveziš, kar in kakor veš in znaš — marveč prav skrbno moraš paziti na svoje nauke in na vsako besedo, da te ne primejo zanjo in te razkrinkajo kot neznaniča, ali pa te osmešijo, kar je nemara še hujše.
Tako se je meni zadnjič primerilo, da se me je nek navihan kmetic prav pošteno privoščil. Predaval sem bil namreč m razlagal, da mora napreden in umen kmečki gospodar držati snago in red ne le v hiši in okoli nje, marveč tudi v hlevih, in sem iz tega izvajal, da moramo gnoj skidati od živine večkrat na dan, da ji moramo skrbno nasiiijati, ker je le tako mogoče, da bo ostala živina snažna . . .
Kar me prekine bistra glava: »Gospodi Ali ne bi bilo morda najbolj pametno, da bi napravili tudi za živino v hlebih takšne W. C. (W. C. pomeni moderno stianišče, ki ga po vsaki uporabi izplaknemo s tekočo vodo) — kakršne delajo zdaj pri hišah, pa bi živino navadili, da bi se teh stranišč posluževala, kadar bi ji bilo potrebno?! Na ta način bi bilo za snago živine pač najboljše preskrbljeno! 1«
Seveda se je ve poslušalstvo spustilo v bučen smeh, tako da so se zbudili vsi tisti, ki so dotiej med mojim zanimivim predavanjem dremali in smrčali. Predavanja je bilo kajpada s tem konec. (Mimogrede omenjam, da je kakšno podobno vprašanje prav priporočljiv način, da uženete v kozji rog vse tiste kmetijske strokovnjake, ki vas morijo s svojo učenostjo ure in ure ter ne znajo nehati, čeprav polovica poslušalcev že smrči, a druga polovica zapovrstjo »skrivaj« izginja skozi vrata, v dokaz, kako zelo zanima tako predavanje spoštovano poslušalstvo).
Tudi med mojim takrstnim predavanjem je nekaj občinstva že izginilo, še več pa se jih je počasi in nekako boječe pomikalo ritenski proti vratom. Nepričakovano nagli konec mojega predavanja pa je vse poslušalstvo razgibal in razvnela se je živahna prosta razprava o tem, da so živali ž« same od sebe pravzaprav nagnjene k snažnosti, tako da je kmetovalčeva dolžnost pravzaprav le, da to njihovo stremljenje podpira. Tako se je med drugim oglasil napreden gospodar in povedal, da on že dolgo vrsto let nastilja svinjam samo v enem kotu svinjakov, in da se baje svinje nikoli ne spozabijo tako daleč, da bi to ležišče onečedile	Drug očanec — lovec ob
nedeljah in zapovedanih praznikih — je pohvalil svojega psa. ki da je tako snažen, da "si sam odpre vrata in steče na gnojišča, katfcir začuti potrebo . Spet tretji možakar se je pridušil, da j« njegova krava Sivka tako snažna stvar, da se nekoč, ko je zmanjkalo stelje, tri dni in tri noči ni vlegla, da se ja ne bi zamazala; in se je ded spet pridušil in da ga naj pri priči ta rogati vzame, če laže! . .
Vsebolj so se možakarji strinjali v mnenju, da hrwi naša preljuba domača živinica, pa bodisi repata ali rogata, sama mnogo smisla za snažnost, in da je naša dolžnost edino le. da jih v mladosti ▼ tem oziru nekoliko »zdresiramo«, nato pa skrbimo le, da je živalim vedno dana možnost, da snažne ostanejo.
Med tem modrovanjem pa sem se že tudi jaz ovwdel, da teče voda pravzaprav na moj mlin, pa sem se spet oglasil:
»Ali vidite, možje, da smo potemtakem zares le mi jami krivi, *"e v naših hlevih visijo kravam tolarji po stegnih in če imajo konji slamo namesto žime v repu?! Ni torej žival nemarna, če je nesnažna, nemaren je le oni, ki to živino glešta! hs če pomislimo, kako snažno mora biti šele
mleko od takih krav, ki jim celo od vimena gnojnica kaplja . .«
»To pa nič ne stori! Saj vsaka ženska umije kravam vime, preden začne molsti!« — me j« poučil eden izmed poslušalcev.
»Seveda ga umije, pa še kako! Ponavadi nes« kar v žehtarju nekaj topie vode s seboj v hlev in »opere« s to vodo zapovrstjo vime vsem kravam, kar jih v hlevu stoji. Tako umivanje vimen« učinkuje v toliko, da omehča posušen gnoj in umazanijo na vimenu najbolj nesnažne krave, da se s to umazanijo onesnaži žehtar in voda, tako da bodo tudi vime in seski naslednje krave umazani, če bi bili morda sicer slučajno snažni . . .«
»Pa saj vsaka gospodinja vimena kravam nate še obriše!« se je potegnil za čast naših gospoduj nekdo iz kota.
»NaVadno je to res, toda če gospodinja cunje med steljo in gnojem ne najde, ali pa, če jo je ponoči kako živinče pogoltnilo?! Saj ne bosta tajili, da večina naših kmečkih gospodinj uporablja za brisanje vimena eno in isto cunjo, ki j« pušča v hlevu, vse dotlej, da se v gnoju izgubi, ali da jo krava požre? Kako snažna pač mora bid taka brisača in mleko iz vimena, ki smo ga z nje brisali, si lahko mislimo . Zehtar postavi gospodinja medtem sredi hleva na tla, da ga še mucek nekoliko ovoha ... In če se krava med molžo preveč prestopa, jih dobi v vamp, da se še kaj dlake in prahu v žehtar med mleko pomeša, da je bolj gosto!«
»I, kaj boste že toliko zabavljali! Saj se vendar mleko po molži precedi in vse nesnaga na cedi)» ostane!« se je spet začul glas izmed občinstva.
»O vem, da pri vsaki hiši mleko precejata. Toda v«m tudi, da na tistem cedilu, ki ga vi navadno uporabljate, samo take smeti ostanejo, Id bi se tudi vam v grlu zataknile, če bi neprecejeaao mleko pili. Vse drobne smeti, prah in vsi bacil pa gredo skozenj. In teh bacilov v mleku ni mala, posebno še, ker pusti gospodinja žehtar z mlekom navadno v hlevu toliko časa, da kravam še krm prvič položi . . .!«
»In med tem kratkim časom naj bi bacili v mieke poskakali?! Saj mar niso kobilice ali pa bolhei Jaz svoj živ dan še nisem nobenega bacila videl, zato pa tudi ne verjamem vanje!« Tako so nrf oporekali vse navzkriž gospodarji.
»Pač pa ste že videli kislo ali pa sesirjene mleko?! No, in da se mleko skisa ali pa sesiri, so krivi ravno ti bacili, ali pravilno: bakterija. Saj tudi pri nalezljivih boleznih ne vidimo bacilov, marveč le bolnike in vendar vsak rad ver jama, da bacili nalezljivih bolezni živijo in da se potoni njih prenašajo bolezni od človeka do človekal«
Ta dokaz je zalegel in dvignil moj ugled med poslušalci. Vsaj nekateri od njih so le začeli premišljati, da je bilo moje prejšnje predavanje vendarle nekaj več kot otepanje prazne slame. Zate., mi je eden izmed njih takorekoč ponudil roke v spravo:
»No, gospod, če je že res tako narobe in nepra'«, kakor naše ženske molzijo in z mlekom ravnaj«, pa nam vendar vi povejte, kako je treba ravnatlk
»Saj sem hotel, toda ste mi preprečili s pre*t-logom za uvedbo angleških stranišč v hlevih. NW ne de, bom pa zdaj povedal'
Rekel sem že, da je treba posebno od molralk krav gnoj večkrat na dan skidati, ter jim pogostokrat in zadosti nastiljati, da lahko ostanejo snažna. Prav tako je treba molzne krave vsak dan skrbne oštrigljati. prav tako skrbno kot oficirskega konja!
In kadar gredo ženske molst, naj le operejo kravi, ki se je kljub vsej naši skrbnosti vendarie onečedila vime s toplo vodo iz tistega žehtarj«^ ki ste ga imeli dozdaj za molzno in ki je navadne prav rjast in okrašen lonec, ki razen tega na strani tudi nekoliko pušča odkar ste imeli Hale Sivko, ki je brcala pri molži! In če ima kaka krava zares nesnažno vime, naj se vam ne toM porabiti za umivanje več kot le dobro žlico -rotim, marveč umijte ga v dveh ali treh vodah zapor»
Abwehrschlachten von schlechterdings entscheidender Bedeutung.
Die »Me 323« ist so zu einem wichtigen Transportmittel der Luftwaffe geworden, das den Ein-iei bewährten Ju-52-Gruppe in wirkungs-
vollster Weise unterstützt und ergänzt. Gewaltige Lasten werden über riesige Entfernungen geschleppt, wie man es in den ersten Jahren das Krieges nicht für möglich gehalten hättet seht beladene Lastkraftwagen,
Seite 11. -— =ga
Bild: Archiv) Das richtige melken will gelernt sein
doma! Vsako vodo pa sproti vrzite proč! Nato rime dobro otrite!
Kravam pa, ki imajo snažno vime, tega ne bomo po nepotrebnem zmakali pred molžo z vodo, marveč jim ga bomo le otrli, najprej z vlažno! nato pa s suho krpo. Toda nikdar ne jemljimo za otiranje vimen krp, s katerimi smo že pol leta brisali lonce v kuhinji! Marveč teh krp moramo imeti večje število, tako da lahkc^ vzamemo vsak dan sveže oprane kipe v uporabo, a takoj zatem jih spet damo v pranje.
Otiranje in drgnjenje vimena ne samo da odstrani z njega morebitno nesnago, marveč vzbudi tudi mlečne žleze k živahnejšemu delovanju. Umivanje vimen pa je nevarno v toliko, da se lahko pri tem vime prehladi, posebno, če vleče skozi odprta vrata ali okna prepih
Opozoriti je treba tudi na to, da zjutraj ne •memo živine v hlevu štrigljati pred ali celo med molžo, marveč šele ko je molža končana in mleko te hleva odnešeno Pri štrigijanju živine se namreč ;or»esnaži zrak z nesnago in prahom, ki bi se med molžo vlegel tudi na "mleko v žehtarju
Da žehtarji! Prav bi bilo, da bi imeli v vsaki kmečki hiši spodoben in snažen pocinkan žehtar pravilne oblike, kakor jih imajo povsod drugod po svetu. Toda dokler je take žehtarje težko dobiti, je treba vsaj paziti, da je žehtar prav skrbno umit, nikakor pa ne smemo ene in iste posode uporabljati za umivanje kravjih vimen, rok in še za molžo krave! Marveč naj gospodinja «li dekla, ko je kravam vimena otrla in če treba, oprala, gre in si umije roke prav skrbno, da ji ne bodo več dišale po nesnagi, na nato šele naj vzame skrbno umit žehtai in gre molst. Od vsake krave sproti naj takoj odnese mleko iz hleva in (ja precedi na cedilu.
Tudi o cedilu bi vam lahko povedal, kakšno bi moralo biti: z dvojno mrežo, vmes pa cedilnl vložek. Toda ker danes tudi takih cedil skoraj ni dobiti, se moramo začasno zadovoljiti s cedili, kakršne pač imamo Pač pa moramo skrbeti, da Imamo na zalogi dovolj cedilnih prtičkov, toliko, da lahko vzamemo za vsako uporabo sveže opran prtioek, ki ga čez cedilo položimo, a po končanem precejanju spet operetno in damo sušit.«
»Kje bomo pa dobili zdaj toliko prtičev, če platna niti za rjuhe ni?!« sem bil spet napaden.
»Ce ga za rjuhe ne dobite, ne morem pomagati, povem vam pa lahko, da platno za prtiče za precej an je mleka Je vedno lahko dobite. Ce ga v vašean kraju ni nikjer dobiti, prosite pristojni Brnahrungsamt A za posredovanje.«
»In to ste tudi pozabili povedati, kam naj mleko precejamo, namreč v kako posodo?«
»Kolikor vem, imate še skoraj povsod za shranjevanje mleka v navadi takozvane latvice. Te glinaste posode so bile dobre za »topljenje« ali »pregrevanje« mleka v peči, ker se je na široki površini zbralo lahko veliko smetane Za shranjevanje mleka v svežem stanju pa te latvice aiso primerne, ker so premajhne in imajo preveliko površino. Če nimamo druge primerne posode., je najbolje, da prccejamo mleko v navadne ulečne kante, v katerih hranimo mleko na hladnem mestu, kamor ne morejo niti marke, niti miši, dokler ga ne odnesemo v mlekarno kar naj bi se «godilo, prej ko mogoče Da morajo biti posode «a shranjevanje mleka, bodisi take ali take, skrajno snažne, moram še ponovno povdarjati.
Kajti na umivanje mlečnih posod polagajo naši kmečki ljudje še vedno vse premalo pažnje!
Vso posodo, ki prihaja v dotiko z mlekom, torej žehtarje, cedilnike, mlečne kante itd. je treba po vsaki uporabi skrbno umiti z vodo, ki smo ji primešali nekoliko sode. Nato pa damo posodo sušiti in sicer tako, da gleda odprtina navzdol. S tem dosežemo, da se kapljice vode odtečejo skozi vrat in ne ostane nobena vlaga v posodi. Ce pa sušimo mlečne posode in steklenice postavljene pokonci, se zbira in useda ostanek vode na dnu. V tej vodi se kaj hitro naselijo še bakterije, ki povzročajo kisanje mleka, in ko vlijemo v tako posodo mleko, se začnejo te bakterije strašno hitro množiti, tako da se mleko v par urah skisa ali pa sesiri. Ce se torej kakšni gospodinji mleko pogosto skisa ali siri, je to znak da je premalo skrbna pri čiščenju mlečne posode, ali pa, da z zdravjem njenih krav ni vse v redu. Tudi mleko krav, ki so visoko na času, se rado siri, enako pa tudi prve dni po otelitvi Torej ne smemo mešati mleka visoko brejih ali sveže oteljenih krav z ostalim mlekom.«
»Gospod, nič ne rečemo, da niste vse to prav in lepo povedali, ampak nekaj je tako lahko delajo kvečjemu na kakčn' kmetijski ali gospodinjski šoli ali pa na kakšni, grajščini. Pri nas na kmeHi pa ni časa, da bi molžo s takimi ceremonijami opravljali!« Tako sem zvedel, ko sem s svojim predavanjem nehal in pričakoval, da me bodo hvaležni poslušalci na roke vzdignili. Pa ni bilo nič o tem. Začudi! sem se:
»Da zaradi časa ne bi bilo mogoče, molžo prav izvajati,! Tega pa skoraj ne morem verjeti!«
»Se vidi, da ne poznate kmečkega dela! Vidite: Moja stara mora zjutraj, takoj ko vstane, zakuriti in pristaviti zajtrk, in medtem ko v vsej nagiici pomolze, voda za žqance že vre na ognjišču Prej ko qre lahko mleko precejat, mora torej nam dedcem postavit zajtrk na mizo in se nato podvizat, da nakrmi svinje, ki že krulijo, da natrosi kokošim piče, a na mizi čaka posoda za pomivanje, sobe na pometanje in tudi živina mora zmes pokladati kar sva midva z hlapcem navadno že zgodaj z doma .«
»Prav rad vam verjamem, da so mnoge kmečke gospodinje preobložene z delom Toda nekaj ste sami tudi krivi! Zakaj pa ne zahtevate pri Ar-beitsamtu za svojo ženo gospodinjsko pomočnico, dekle, ako vidite, da gospodinja sama vsega ne zmore,I« sem ljudem očital.
»To ste pa pametno pogrunfcalil Prvič je deklo za na kmetijo lahko zahtevati, a strašno težko dobiti. In če ti jo končno Arbeitsamt vendarle nakaže, jo za vse na svetu ni mogoče pripraviti do tega, da bi vzela žehtar v roke in šla v hlev krave molst. Vsaka pravi, da raje uide, kot pa da bi po gnoju in mleku smrdela!«
»Deloma imate prav! Delovne moči je dandanes za nas kmetije izredno težko dobiti, posebno še take, da bi jih bilo kaj prida za delo. Toda v enem oziru pa dam jaz prav dekletom, ki pravijo, da raje ubežijo od hiše, kot pa da bi dišale po gnoju in po mleku! Toliko prost ga časa, toliko vode, pa tudi toliko mila ali pa pralnega praška bi namreč morala kljub vojnim razmeram imeta vsaka ženska na kmetiji, da bi se lahko po opravljeni molži in delu z mlekom pošteno umila. Ni namreč nikjer zapisano, da je kmečka gospodinja ali dekla, ki najbolj po gnoju in mleku diši, tudi najboljša gospodinja ali najboljša dekla!«
»Saperlot, gospod! Govoriti pa znate! Vsa čast vam!«
Tako sem končno vendarle dosegel tolikanj zaželjeno pohvalo in priznanje, a moje predavanje s strani poslušalcev ne manj zaželjeni — konec.
Flieger mit U-Boot-Bart.
Zu dem unvermuteten Erlebnis einer U-Boot-Feindfahfct kam die Besatzung eines deutschen Aufklärungsflugzeuges im Eismeer, das wegen Motorschadens auf See niedergehen mußte und dessen Besatzung von einem dort operierenden deutschen U-Boot hilfsbereit aufgenommen wurde. Die Flieger machten die ganze Feindfahrt des~ U-Bootes mit und erfüllten sogar "die Bedingungen für die Verleihung des U-Boot-Abzeichens, das ihnen nach Rückkehr des Bootes vom FdU überreicht wurde. Zwischen den Fliegern und der Besatzung des U-Bootes entspann sich während der Unternehmung des Bootes ein sehr herzliches, kameradschaftliche« Verhältnis Unser Bild: Flieger im Gespräch mit einem Offizier des U-Boo»es.
PK.-Kriegsber. Eimke — Scherl (GD).
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemičina za odrasle metodično In praktično.) 49. Stunde.
Nochmals die Vorwlrter
Bei.
1.	Bei nns regnet es selten. Und bei euch?
2.	Bei diesen Worten des Redners begannen alle
begeistert Beifall zu klatschen
3.	Bei meiner Ankunft war die ganze Familie am Bahnhof.
4.	Er arbeitet bei Tag und hei Nacht.
5.	Es ist für die Augen schlecht, hei künstlichem Licht zu lesen
6.	Durchgang bei Strafe verbotenl
Durch.
1.Mit	diesem Menschen gehe ich durch dick und dünn.
2.	Dieser affektierte Kerl redet durch die Nase.
3.	Sie müssen einen Nage! durch da« Brett schlagen.
4.	Seine Schreie sind mir durch und * durch gegangen.
Für.
1.	Der Soldat starb für sein Vaterland
2.	Warum stellen Sie mir Tag für Tag die gleiche Frage?
3.	Für wieviel haben Sie dieses Gemälde gekauft? Ich habe es für 300 RM gekauft.
4.	Was kann ich für 1 Mark bekommen?
Gegen.
1.Er	rennt immer mit dem Kapf gegen die Mauer
2.	Wann soll ich Sie wecken? Sagen wir geqen Yiy Uhr.
3.	Er hat eine eiserne Natur und ist gegen Kälte fast unempfindlich.
4.	Ich versichere Ihnen, dieser Brief wurde gegen meinen Willen abgesandt.
Mit.
1.	Fahren Sie mit mir nach Cilli? (mit wem?) Ja, ich fahre 6ehr gerne mit Ihnen.
2.	Sprechen Sie doch mit lauter Stimme, so kann ich Sie unmöglich verstehen.
3.	Sind Sie mit mir zufrieden? Ja, sehr.
4.1m Winter ist das ganze Land mit Schnee bedeckt.
Nach.
1.Er	ging um 14 Uhr fort und kam erst nach einer Stunde zurück.
2.	Können Sie mir den Weg nach Kötsch zeigen?
3.	Wohin fahren Sie? Ich fahre nach Cilli.
4 Sie können nach Belieben sich etwas von diesen Artikeln auswählen.
5. Es riecht hier nach Benzin.
Ober.
1.	Das Flugzeug fliegt über das Haus.
2.	Er war über zwei Jahre im Ausland.
3.	Viele Tiere schlafen den Winter über.
MALE VESTI
*	Novi gaji junakov. V Kotsch-u in Zwetten-dorf-u so izročili te dni novo urejene gaje junakov svojemu namenu. Gaji junakov ali Hel-denhaini predstavljajo spominsko svetišče, kjer stoje mrliške deske spodnještajerskih mož, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Leseni križi z imeni in podatki padlih junakov so viden dokaz, da naš narod ljubi in brani svojo domovino in da preko groba spoštuje in čisla svoje junaške 6inove.
*	Za hrabrost odlikovan Spodnještajerc. Ge-freiter Franz Mataln iz Oitsgruppe Poltschach, Kreis Marburg-Land, je dobil ža hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse Ortsgruppa Poltschach ima sedaj že dva junaka, ki sta imejitelja imenovanega odlikovanja
*	Za hrabrost odlikovan Spodnještajerc. Sin
Zellenfiihrer-ja v Ortsgrupp-i Gairach, Kreis Tri-fail, Gefreiter Albin Wretschko, je bil odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse, ker se je hrabro obnaša1 pred sovražnikom na fronti
*	Vrste spodnještajerskih Junakov rastejo iz dneva v dan. Nedavno so v Marburg-u na slavnosten način izročili nekaterim članom odredov Wehrmannschaft-a organizacije Steirischer Hei-matbund po Fuhrer-ju podeljene jim znake vidnega odlikovanja za hrabrost, ki so jo pokazali v bojih z ilegalnimi tolpami. Odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse so hkrati dobili tudi nekateri SA.-Fiihrer-ji, ki so se uveljavili in odlikoval-kot poveljniki oddelkov imenovanega Wehrmann-schaft-a
*	Opustite novoletna voščila! Kakor smo v zadnji številki qovorili o božičnih voščilih, tako tudi danes priporočamo, da se z ozirom na šted-njo s papirjem in na preobremenitev pošt letos kolikor je največ mogoče, opusti vsako pošiljanje novoletnih voščil, pa naj si bo kot tiskovine, pisma, brzojave ali telefonske poqovore To velja ravno tako za privatne osebe, kakor za poslovno življenje. Ko bo vojne konec, si bomo tudi ta luksus, ki izvira bolj iz navade kakor iz potrebe, zopet lahko dovolili.
*	Izredna dodelitev tobačnih izdelkov za Božič. Reichsstelle Tabak und Kaffee razqlaša, da omocročajo zaloge tobačnih izdelkov, ki se jih je že dalie časa shranjevalo, izredno dodelitev tobaka za Božič Tako se bo v času med 13. de-cembiom 1943 in 9 ianuarjem 1944 na takozvane M Karten izdalo sledeče tobačne izdelke: 30 komadov ciqaret ali 8 cigar za maloprodajno ceno brez voineoa dodatka nad 12 Rpf.. 12 komadov po 7—12 Rpf.. 18 komadov po 6 Rpf., ali pa 50 qramov fino, qrobo ali navadno rezaneqa tobaka za pipo, oziroma prešanega tobaka 50 qramov, ali pa 5 zavitkov tobaka za žvekanje aH pa 100
4.	Da6 kann ich nicht mehr leisten, das oeht über meine Kräfte.
5.	Wir werden über Salzburg nach München fahren.
Von.
1	Der Abschied von ihrer Mutter war innig.
2	Vom 1 Mai an verkehren mehr Züge
3.	Sie müssen diese Arbeit von Grund auf neu machen.
4.	Er studiert vom Morqen bis zum Abend deutsch.
Vor.
1. Vor drei Taqen habe Ich ihn zum letzten Mal gesehen.
2	Vor 10 Uhr brauchen Sie nicht zu kommen.
3.	»Am Brunnen vor dem Tore« ist ein bekanntes Lied von Franz Schubert.
4 Fr spranq vor meinen Auqen aus dem Fenster.
5.	Ich kam 2 Minuten vor ihm zum Bahnhof.
Zu.
1.	Wann sind Sie zu Hause? Ich bin jeden Tag außer Sonntag ab 16 Uhr zu sprechen.
2.	Um 15 Uhr beqaben sich die ausländischen Pressevertreter zu einem Empfang zum Gauleiter
3	TVn Autobus haben wir versäumt, also müssen -vir zu Fuß qehen.
4.	Nehmen wir zum Beispiel an, Sie wären krank. Was würden Sie tun? Zum Glück bin ich qe-sund
5.	Heutzutage ist so etwas nicht mehr möqlich.
Wörter.
Abschied (m) — slovo, ločitev
affektiert — prisiljen, hlinjen, afektiran
Artikel (m) (Gegenstand) — blaqo
qramov tobaka za njuhanje. Lastniki F-kart in P-kart dobijo polovico imenovane količine ali pa 50 gramov Mahorke Pri nakupu je odrezati del Raucherkarte in sicer posebno črke M, F aH P ter pripombo »Giiltiq vom t. Juli 1943 bis 31. Dezember 1943« Za vojake se bo ta izredna božična dodelitev izvršila pri vojaških oblasteh. Tisti vojaki, ki se nahajajo med 13 decembrom 1943 in 9. januarjem 1944 na dopustu in so v posesti tozadevnih dokumentQv, lahko dobijo pri razdeljevalcih na drobno to izredno količino tobaka
*	Blago za popravilo zimskih plaščev. Ze več
mesecev je nakup tekstilij, radi oskrbovanja po letalskih napadih oškodovanih ljudi pod zaporo. Dovoljeno je pa, da se v svrho popravljanja in krpanja zimskih plaščev na Reichskleiderkarte nabavi 0,8 qm tkanine. To je dalo povod, da so si nekateri to možnost razlagali tako, da se na tretjo in četrto Reichskleiderkarte lahko kupi tudi 0,8 qm tkanin za zimske moške in ženske plašče. To pa velja samo za tretjo Reichskleiderkarto za moške in ženske V seznamu blaga teh kart se nahajajo tudi zimski plašči in tkanine za zimske plašče. Radi tega se na punkte teh kart lahko kupi 0,8 qm tkanin za zimske plašče v svrho popravljanja zimskih plaščev. Na punkte četrte karte za moške in ženske pa se ne sme prodajati nikakšnih tkanin za plašče, tudi za popravila ne, ker sjeznam blaga teh kart ne vsebuje zimskih plaščev in tudi ne tkanin za z;mske plašče Ako potrebuje dorasel potrošnik, ki na treti' Re'chs-kleiderkarti nima več nobenih punktov blago za popravilo svojega plašča, mora v to svrho prositi za izdajo Bezunscheina
*	Zdravniški obiski na domu. Prevelika obremenitev zdravnikov ter radi vojnih razmer potrebna štednja bencina sta dali povod, da se zdravniški preqledi bolnikov na domu lahko izvršijo samo tedaj, če se iste prijavi zdravnikom pred 10. uro dopoldne. Naročila za obisk bolnikov na domu, ki se izvršijo po 10. uri dopoldne, se bodo po možnosti izvršila še isteqa dne, mno-qokrat bo pa to mogoče šele naslednjega dne. Prijave naj izvršijo če le moqoče odrasle osebe, ki so v staniu zdravniku bolezen do neke meje opisati Predvsem je polaqati največ važnosti na višino temperature. Tam, kjer nimajo toplomera, naj si qa izposodijo pri sosedih, kar bo preprečilo mnoao nepotrebnih zdravniških obiskov na domu. Doqaja se da se vozijo zdravniki na obisk bolnikov, ki nimajo mrzlice, medtem ko morajo čakati bolniki z visoko mrzlico. Tele-fonično. ali pa potom otrok prijavlieni in zahtevani zdravniški obiski na dom se odslel ne bodo več Izvrševali Iziema velja samo za porode in težke nezoode Kar se tiče mest Marburq ;n Cilli, je ob sobotah popoldne !n ob nedellah, klicati tiste zdravnike, ki imajo imenovane dne-
auswählen — izbrati, izvoliti
beqeben, sich zu (ich begab mich, ich habe mich
begeben) — iti, napotiti se k eisern — železen Gemälde (s) — slika innig — prisrčen, iskren
voziti se e kom mitfahren (ich fuhr mit, ich bin ¡nitqefihre»J — Schrei (m) — krik
springen (ich sprang, ich bin qesprunqen) —
skočiti, skakati Stimme (w) — glas Tor (s) — vrata
verkehren (Zuq) — redno vozit'
Redewendungen.
durch dick und dünn gehen — čez drn h» «tm Hl etwas qeht mir durch und durch — nekaj me »re-šine
mit dem Kopf qeqen die Mauer rennen — zaleteti
se z qlavo v zid qeqen Y?7 Uhr — proti Vil.
qeqen etwas unempfindlich sein — neobčutljiv
biti napram x das qeht über meine Kräfte — to presega moje v moči
von Grund auf — popolnoma od krala zu sprechen sein — ich bin zu sprechen — do
mene lahko pridete, z menoj lahko qovorite sich ein Beispiel nehmen an — zqledovati se po kom
Eigenschaftswörter, die den 3. Fall verlangen.
1. Ob arm oder reich, mir ist es gleich, wenn ich nur Geld habe.
ve zdravniško službo. Imena so razvidna iz dnevnika »Marburger Zeitung«, in sicer v sobotno-nedeljski izdaji iz notice »Arztlicher Sonntacje-dienst«.
X Oddaja jajc leta 1943/44. Medtem ko je v
času med 1 oktobrom 1942 in 30. septembrom 1943 veljalo določilo, da se pri oddaji jajc za vsakega člana qospodinj6tva, ki se sama oskrbujejo z jajci, upošteva po 1,5 kokoši ali race, je sedaj v petem vojnem letu ta količina znižana na pridelek samo ene kokoši ali race. Količina jajc, ki jo bo odslej treba oddati od vsake kokoši ali race. ostane neizpremenjena in znaša 60 jajc na leto
*	Pet let težke Ječe za poslušanje sovražnega radia. Oseminštiridesetletni Anton Ehrer iz Bruk-k-a an der Mur je večkrat poslušal inozemska radio-poročila. Svoji ženi, ki ga je svarila pred zločinskim dejanjem, je grozil z grdim ravnanjem Pri ponovnem obračunu je znani nasilnež dejansko nastop-l zoper svojo ženo ter jo lahko ranil. Eherer je radi poslušanja inozemskih radio-oddaj, nevarne grožnje in lahke telesne poškodb« obsojen na pet let težke ječe.
*	Upokojitve hrvatskih ministrov. Poglavnik je upokojil ministre- dr Mile Starčeviča, dr. Anta Filipančiča, inženjerja Hilmija Bešlagiča, dr Josipa Dumandžiča. dr Milovan Zaniča in dr Mirko Kuk-a
*	Nov predsednik berlinske borze. Naslednikom pokojneqa Staatsrat-a Relnhart-a, ki je bil predsednik berlinske borze, je bil imenovan predsednik tvrdke Reichskred't-Gesellsfhaft A -G Otto Gerlitz iz Berl%i-a
*	Prištedeni delavski zaslužki srbskih delavcev v Reich-u, ki so jih nakazali svojim družinam v Srbiji, so dospqli vsoto 154 milijonov dinarjev.
*	Nova premogovna stavka v Angliji. V rudniku Barnborrouqh (Južni Yorkshire, Anqlija) je izbruhnila preteklo soboto stavka, katere se udeležuje 2000 delavcev.
*	Egipt in Moskva. Egiptovskim poslanikom v Moskvi je bil imenovan poslanik Eginta v Ankari Abdurahman Haki, ki bo zastopal svojo državo tako v Ankari kakor tudi v Moskvi.
*	Volkovi na Severnem Finskem. Prebivalstvo Severne Finske razburiaio volkovi, ki prod'ra'o v velikih čredah do posameznih vasi. Doslej ¡e samo en volk raztrqal 90 severnih Jelenov in 30 ovac ter tako napravil škode za 300 tfsof finskih mark.
*	Anglosaški letalski napadi na hrvatska mesta. V zadniem času so Anolo-Amerikanci bombardiral' tudi hrv*t«ka mesta "Split, Metkov'*, Mo-star in šihenik KaVor povsod so tudi tu poood:!i in poškodovali naiboli privatna poslopja »er pristaniške naprave, ki služijo za oskrbo dalmatinskega prebivalstva.
1 Das Wetter war den Fliegern günstig und sis konnten alle Bomben mit guter Wirkung abwerfen.
3.	Ihre ständigen Sticheleien werden mir langsam lästig.
4.	Seine Mitteilungen können ans unter Umständen sehr nützlich sein.
5.	Wieviel sind Sie ihm noch schuldig? — Zwei Ohrfeigen samt den Zinsen.
6.	Wirst du mir auch treu bleiben? Ja, dir auch.
7.	Dieser Mensch i«t mir verhaßt wie der Teufel.
8.	Ich bin Ihren Vorschlägen nicht abgeneigt.
9.	Die guten Manieren scheinen ihm angeboren.
10.	Ist es Ihnen unangenehm, wenn ich rauche? Abei nein, ganz im Gegenteil Sie dürfen mir auch eine Ziqarette aufwarten
11.	Ein solcher Fehler ist mir unbegreiflich.
12.	Diese Arbeit ist dem faulen Kerl sicherlich schon'^ wieder zu beschwerlich.
13.	Für diesen Rat müssen Sie ihm dankbar sein.
14.	Alkohol, Nikotin und Frauen waren ihm fremd und dennoch starb er schon mit zwei Jahren.
15 Dieses Haus qehört diesen zwei alten Damen
gemeinsam.
16.	Sie können sich anstrengen, wie Sie wollen, diesem Athleten sind Sie nicht qewachseCr
17.	Wie ist Ihnen der Chef qewogen» Er k-dnt mich leider noch qar nicht
Gebräuchliche Eigenschaftswörter mit den
2 Fall.
1. Sind Sie sich Ihrer Dummheit überhaupt bewußt? Ich glaube kaum
*	Spodnjeitajerci so Junaški frontni bojevniki.
Gefreiter Anton Katz iz Rogeis-a 77, Ortsgruppe Kötsch (Kreis Marburg-Stadt), je nedavno dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse, ker se je na fronti v boju izkazal kot junak. Ortsgruppa Kötsch ima 6edaj že štiri vojake, ki so nosilci istega odlikovanja za hrabrost.
*	Ne vemo ne ure ne dneva. Gospa Franziska Zirel, ki živi kot preseljenka iz Kreis-a Rann v Oberried-u, nam naznanja, da je dne 18. oktobra t. 1. umrla komaj štiriindvajsetletna Antonija Ogoreuz, preseljenka iz Pirschenberg-a (Kreis Rann), in sicei v nekem preseljeniškem taborišču, v pokrajini Schlesien. Pokojna Antonija je sledila svoji dragi mamici ter zapustila svoje žalujoče sorodnike, prijatelje in znance, ki jo bodo obdržal' v lepem spominu
*	Se en odlikovan spodnještajerski vojak. Gefreiter Leonhard Seschel, doma iz Ortsgruppe Hartenstein, Kreis Marburg Land, nam poroča, da je za hrabrost na fronti dobil odlikovanje Eisernes. Kreuz II. Klasse.
*	Führer je sprejel Mussert-a. Führer je v glavnem stanu sprejel voditelja nacionalsocia-lističnega gibanja v Holandiji, A. A Mussert-a, v svrho daljšega razgovora o vseh perečih problemih Pri tem so bili navzoči Reichskommissar za zasedeno nizozemsko področje, Reichsminister Dr. Seyß-Inguart Re'chsminister und Chef der Reichskanzlei Dr Lammers, Reichsleiter Bormann, Mussert-ov namestnik"" van Geelk-^rVen in vodja Arbeitsbereich-a NSDAP na Nizozemskem.
*	O odpovedi dela ali službe nosečim ženam. Po zakonu o zaščiti mater se mora noseče ženske 6 tednov pred in 6 tednov po porodu osvoboditi vsakega delo. če one to želijo To pa ni nikak-šno razveljavljenje delovne poqodbe. Zato tudi nastajajoča mati na podlagi imenovanega zakona ne izgubi svojih pravic. Po porodu in poteku zaščitne dobe, prevzame zopet svoje delo. Sedaj se je pa «prožilo vprašanje, kako je postopati s predlogi žensk, ki želijo razveljaviti obstoječo delovno pogodbo Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo je o tem omenil in razjasnil, da izgubijo nastajajoče matere vse terjatve oziroma pravice, če razveljavijo svoje delovne pogodbe. Isti pooblaščenec je že prej pristal na to, da bi se zahtevam po prekinjenju delovnih razmer ugodilo. Predpoqoj za to je seveda popolna ugotovitev, de gre za materinstvo. Kljub temu pa bodo Arbeitsamti z ozirom na zahteve voine produkcije pri ženah, ki jim nosečnost poteka normalno, delovali na to, da ostanelo do nastopa zaščitne dobe na svojih delovnih mestih
*	Zlata poroka v CilH-ju. V Ortegruppi Cilli-Köttina sta zakonca Johann in Anna Schalier obhaiala redko slavnost zlate poroke. Gospa Schal-
2.	Er ist leider ein Mensch, der jeder Gemeinheit fähig ist.
3.	Sind Sie Ihrer Sache gewiß? Sicher, 6onst würde ich es nicht behaupten.
4.	Der feine Herr wurde des Diebstahls überführt und wanderte ins Gefänqnis.
5.	Da er der Mitschuld am Morde verdächtig war wurde er verhaftet.
6.	Der Kerl ist einer solchen Belohnung ja gar nicht wert.
Gebräuchliche Eigenschaftswörter, die e!n Vorwort verlangen.
l.Sie ist fürchterlich eifersüchtig auf ihren Mann nnd läßt ihn nicht allein ausqehen
2.	Wir können auf unsere Wehrmacht sehr stolz sein
3.	An Geld ist er zwar reich, dafür aber arm am Verstand
4.	Es hat sich herausgestellt, daß er an dem Verbrechen unschuldiq war.
5.	Für Schmeicheleien sind, die Damen meist empfänglich
6	Ein Mensch, der qrausam und qefühllos qeqen die Tiere ist ist e>n schlechter Mensch.
7	Man muß höfflich gegen jedermann sein
8	Er ist mit seinem Schicksal zufrieden und daher glücklich.
9. Übe diese Lösung des Mißverständnisses bin ich sehr froh
10 Ich bin von seiner Ehrlichkeit restlos überzeugt.
li.Fs ist zu allem fähig aber zu nichts tauqllch. Gebräuchliche Zeitwörter, die den 3. Fall verlangen
1 U"h muß Ihnen von diesem Unternehmen abraten
ler je mati trinajstim otrokom, in sicer-osmim fantom in petim dekletom.
*	Razstava »Človek iz stekla«. Nemški h gien-ski muzej v Dresden-u razpolaga v poučne svr-he s človečku postavo, ki je izdelana iz samega stekla, tako df je vidna vsa notranjost od s'ca do črevesja Nedavno so to edinstveno fiquro razstavili v mestih Mühlhausen in Elsaß, ki ležita v Elsaß-u, kier ie doživela mnogo občudovalcev.
*	Rudarski praznik v TrSfail-u. Kakor po vs»h spodnieštajerskih rudnikih, tako so tudi v Tri-fail-u proslavili dan Barbare, praznik rudarjev. Pod vodstvom Bergdirektor-ja, Diplom.-Ing Köl-ler-ja in njegovih sodelavcev se je v teku še ne popolnih treh let ustvarila rudarska skupnost in poklicna povezanost, ki se uveljavlja v izvrševanju vseh stavljen'h ji nalog Po počastitvi pred sovražnikom padlih tovarišev, se ie ta velika posada zbrala k apelu Betriebsobmann B"ni-zeder je nato javil Bundesfuhrer-iu število zbo-rovalcev, nakar je Berqdirektor Koller pozdravil Bundesfiihrer-j a in častne goste. Nadalie ie spregovoril Oberbergdirektor Diplom.-Ing Löffler ter v svojih izvaiani;h povdanl, da ie danes še boli, kakor kedaj koli poprei, gospodarstvo odvisno od volje rudanev in dviga rudarske produkcije. Ponosno je dal izraza veselju da je tr'failerskim, kakor tudi vsem ostalim spodnieštaierskim rudar-iem lahko izdal tozadevno samo dobra spričevala. Omenil ie tudi velika izboljšanja v rudarski socialni skrbi, ki lih ie uvedel Führer Tega tudi ipodnieštaier«ki rudarii ne bodo nikdar pozabili Temu prepričaniu se ie nato pridnimi] v svoi°m govoru tudi Bundesführer Steindl. ki je rudarjem sporočil pozdrave Gauleiter-ja in v svoih nadalinjib izvaianiih omenil, da se bo nemški narod spodnieštaierskim rudarjem nekoč zahvalil za vse njihove storitve. Temu ie sledil pred ka-zinskim po^loniem mimohod pred BundeRff'hTer-iem. Počastitev iubilantov dolgoletnega rudarskega dela, zaohlinba mladih mdariev, kosilo, otvoritev novega otroškega vrtca in »skakanje čez usnje« je zakHučjlo dobTo uspelo proslavo rudarskega praznika Barbare.
*	Smrtna kosa. Preselienec iz Kreis-a Rann, Anton Knwatif-hitsch, ki živi v Nenmittelwalde-ju, nam poroča, da ie v L'tzmannstadt-u, v bolnišnici nedavno lvnrl preselienec Mihael Strgar, star koma i 51 let Poknini ie bil zadvtii mr,čV' potomec ugledne kmetje rodovine ^traario^h iz Sakot* pri Rann-n. Po raznih preselienišlrh tab<-,r'fr;h Cta-eoa dola Reich-a 7aT>"?;!,a svaka. va?> nečakov ne^akini in ostale oddati«ne sorodnike r,riia*plip in znance, k1' ga b^dn nHdr-
T. tini'oil'ow Cl-,/-.TV*-mi
GiHPOOAimVO
! 2. Werden Sie ihm auf ein solches Schreiben antworten? Nein.
3.	Sie können mir drohen, soviel Sie wollen. Sie schüchtern mich doch nicht-ein.
4.	Ich dankte ihm für alles, was er für mich getan hatte.	•
5.	Der Grund dieser Anordnung leuchtet mir nicht ein
6.	Ich kann es Ihnen leider nicht erlauben morgen nach Hause zu fahren.
7.	Helfen Sie ihm!
8.	Warum mißtrauen Sie mir? Ich kenne Sie noch zu wenig
9 Was raten Sie mir? Ich kann Ihnen leider nichts raten
10	Es ist besser, einer Krankheit vorzubeugen, als nachher wocbenlanq im Bett lieqen zu müssen
11	Warum werfen Sie mir Ihre eiqenen Fehler vor?
12. Hören Sie mir zu, ich werde Ihnen etwas Interessantes erzählen, aber bitte widersprechen Sie rflir nicht
13	Darf ich Ihnen ein Glas Wein anbieten?
14	Ich muß dir ein Geheimnis anvertrauen.
15.	Ich werde Ihnen das Buch in die Wohnunq bringen
16.	Diese« Kaufhaus kann ich Ihnen bestens empfehlen
17.	Erzählen Sie mir bitte einen Witz!
18 Der Lehrer gibt den Schülern Hausaufqaben.
19. Die Bank qev/ährt Darlehen | 20 Karl leiht seinem Freunde ein schönes Buch, j 21 Liefern Sie mir bitte umgehend 200 kg Reis.
22 Bitte teilen Sie uns Ihren äußersten Preis mit.
23. Warum nehmen Sie mir die Freude zur Arbeit.
Zam«n;aintce
Nekatera mesta Velike Nemčiie so si v svbo omogočanja zamenjave blaga za drugo blago, šci ; se radi vojne trenutno ne izdeluje, ustanovila za-menjalne središnice, ki se jim pravi Tauschzeii-j tralen Te zamenjalnice nudijo priložnost, da se na pošten in pravilen način lahko kupi rabljene j predmete, ki ležijo po raznih stangvaniskih podstrešjih in ropotarnicah brez koristi, medlem ko jih druge družine potrebujejo. S tem se hkrati omili pomanjkanje stvari, ki jih na svobodnem trgu radi vojne v novem stanju ni možno nabaviti. V teku zadnjih dveh let se je ta način zamenjave rabljeneqa blaqa v qlavnem uredi! sam na dva svojevrstna načina Prvi je trgovskega značaja s sodelovanjem mestn;h uprav, d-u"' pa zasebneqa s posredovanjem trqovcev na d obno. Izkušnje, ki so jih napravile doslej take ureditve, posnemamo iz raznih gospodarskih vesti in jih v kratkem izvlečku podajamo, kakor s]-xii:
V mestu Bremen posluje že skoraj štiri mesece zamenjalnica blaqa, ki je bila že od vsega začetka zamišliena za dalekosežno delovanje V tej zamenjevalni središnjici lahko vsaka st"anka, ki prinese kako stvar, zamenja za predme' k si ga izbere in poišče v bogati zalogi, ki f<- t «m na razpolaqo. Na ta način zamenjano V"o lahko zamenievalec vzame takoj seboj. Da ie ta način zamenjave mogoč, qre zasluga ustanov'e-ljem, ki so najprej nakupili velike zaloqe r-z ;h stvari, ki jih danes prebivalstvo potrebuje, in na ta način ustvarili podlaqo za brezhibno in takojšnjo za menjavo Pri ustanovitvi je sodeloval gospodarski urad mesta Bremen z zastopniki trgovcev na drobno, ki so za nakup rabljenih slvari najprej izdali 30 tisoč RM. predno so jo dbe 26 julija 1943 izročili svojemu namenu Denarna sredstva je stavila na razpolaqo mestna občina, tako, da se lahko 90odsfotno zadovolji vsako stranko. V celoti je bilo samo sedem zanimancev, ki se jim ni moqlo v celoti ugoditi. Do 15. novembra 1943, torej v treh in pol mesecih, je pomenska zamenjalnica- prevzela 16 691 strani--•m predmete, ki jih same niso potrebovale ter !ih zamenjala za stvari, ki so jih iskale. Trenutno obišče to centralo dnevno 250 do 300 strank ki zadovoljivo opravijo svoje posle V primerih. kior zamenjava ni takoj izvedliiva, izjavi zamenjalnica pripravljenost, da odkuoi ponujeni predmet, za katerega dobi stranka dobropis v svrho ?zb;re in prevzema poliubnega predmeta v teku treh -ne-«ecev Takih dobropisov so sestavili že okro" sedem tisoč ne da bi bili pri tem všteti primeri oddelka za čevlje.
Pri vsem tem so pa qotove vrste blaga izključene od vsake zamenjave Med temi so v prvi vrsti ženski klobuki: "Čevlje se-zamenja Sar"o za čevlje. Sprejemalo se pa tudi popravila po.: b'.ife čevlje, ki se jih "popravi, podtempla in zopdt izda. Popravljajo se seveda tudi ostali, v poškodovanem stanju prevzeti predmeti, predno se kot zamenjalno blago zopet izdaio. S tem se zviša vrednost blaga in vrednost za.loge v zamenjalnjci. To omogoča širokogrudnost načela, da vredrost iskanih stvari po možnosti ni večja kakor oddanih. Male razlike se izravnavajo z doplačili v gotovini Razen teqa ostane še kaka malenkost za priložnostne socialne izdatke.
Kar se tiče kritja stroškov, ki jih ima poslovanje zamenjalnice se od vsake zarneniave, ki se je v redu izvršila, zaračuna 10 odst. blagovne vrednosti. Blago ocenjuje sodno pooblaščen ocenjevalec. Promet, ki ga napravi zamenjalnica, se obdavči s piometnim davkom.
Bremenska zamenjalnica vodi pohištvo, predmete za gospodinjstvo, moške obleke, ženske obleke, perilo, porcelan, igrače itd., in so posamezni oddelk1 v tako čednem in vabljivem stanju, da se podjetje komaj razlikuje od trgovne z novim blagom. Interesenti najdejo tam glasbene instrumente, peči, štedilnike, klavirje , šivalne stroje, otroške vozičke, fotografske aparate kopalne kadi, umetnostne slike in še mnogo drugih iskanih, in v sedanjem času potrebnih stvari V posebnem oddelku se zaznamujejo predpasniki, otroške obleke itd., ki se izdelujejo iz ostankov in starih oblek in so tako dobrega izgleda da se jih le komaj razločuje od novega blaga
Stranke ki želijo zamenjavo se sprejemajo v posebnem prostoru, kjer se tudi sprejema v za-
menjavo ponujeno blago. Večji zamenjalni pred-■neli se prevzamejo pri ponudniku'tudi na njegovem domu Zanimanci, ki želijo zamenjavo, imajo svoboden vstop v vse oddelke zamenjainice, k' izgledajo kakor vsaka druqa trgovina s prodajalkami za prodajnimi mizami in kupnimi interesenti pred istimi. Samo ti imajo med seboj opravka V zamenjalnici lahko kupi samo tisti, ki je sam prinesel kako blaqo v zamonjavo, ali pa predložil dobropis da je takega oddal.
G0$t*O£Mlt*§tt VIST!
> Nov način lupljenja krompirja so izumili v nekem institutu za raziskovanie živil, ki deluie za nemško živilsko industrijo. Medtem ko so pri dosedanjih načinih strojnega lupljenja krompirja Zd azne industrijske svrhe imeli še razmeroma piecej odpadkov, je sedaj uspelo iste popolnoma odpraviti Na mesto strcjev obstoji ta nova na-
prava v tem da se siplje krompir po rešetu, ki
je razgreto do 950 stopinj, pri čemer se olupk, v šest sekund trajajočem praženju v toliko loči;o od krompirjevega gomolja, da se jih nato z navadnim pranjem krompirja v sodih odstrani, ne d-j b; se pr tem izgubilo še kake količine go-
moljev
V	Zbiranje perja Oblasti so s takojšnjo ve-
ljavnostjo začele zbirati qosje, račje in kokošje perje Zbirka 7ajem<i mesta m podeželje, in sicer vse periiti';narje brez ozira na obseg in število. ler seveda tudi klavnice perutnine Nikrlo ne <=mp svobodno razpolagati s perjem, ker ie
isto že počenši z 21. sep! 1943 podvrženo javnemu gospodarstvu Kdor zakolje kokoš, raco ali gos, mora perje skrbno zbrati in očistiti in se brigati, da pride tja. kamor so to gospodarske
oblas|: določile
•v' Zamenjainice blaga. Kakor smo že večkrat poročali, imajo v starem delu Reich-a zamenjainice blaga ki omogočajo nabavo stvari, ki jih ljudstvo potrebuje in jih industrija radi vojne ne ¡¿deluje. Sedaj je Reichswirtschaftsminister, to je državna gospodarski! zbornica, zahtevala od vseh Gai'wirtschaft=kammer poročila o funkcioniranju :n uspevanju takih zamenjalnic. Podatki bodo služili za izravnavo vseh sličnih zamenjalnic v Reich-u ter za ustanovitev novih, kier «o potrebne
X Podirajte več drevja za vojno gospodarstvo!
Reichsforstmeister Reichsmarschall Goring se je v posebnem obliou zahvalil posestnikom gozdov, ki so kljub vojnim težavam skrbeli za dovoljno količino lesa, ki ie kot surovina za vojno gospodarstvo velike važnosti. Pri tem so se posebno obnesli posestniki privatnih qozdov Reicfeforst-moister izraža upanje, da se bodo .lastniki gozdov tudi v že nastopajočem novem gospodarskem letu uveljavili ter s podiranjem preskrbeli zadostno količino lesa, ki ga potrebuje naše vojno gospodarstvo.
X Stavbeni materijal iz rogoze ali trstike. Vo-
dia oddelka v romunskem ministrstvu dela, dr. G. Aleksandresku, je načel problem uporabe sintetičnega ali umetnega lesa za stavbene svrhe. Sintetičen les bi naj se pridobivalo kemičnim potom iz rogoze. Poskusi so pokazali, da so v takem umetnem lesu združene vse lastnosti, ki jih vsebuje naraven les. Razen teqa je varen zoper požare, ne postane vlažen, je nedovzeten za mr-če^. mu ne škoduje vreme in se qa lahko predela v vsako obliko. Iz sintetičnega lesa se lahko izdela v serijah dele stanovanj, ki se jih montira na fundamente Vse to in njegova cenenost lahko napravita ta les za najbolj iskan in upo-trebljiv stavbeni materijal. Rogoza ali trstika raste v ustju reke Donave na najmanj kakih 430 000 ha. Z uporabo rogoze se bavi že več romunskih tvrdk, ki so se jim pridružile tudi že inozemske. Te tvrdke na žalost za enkrat še niso prišle dalie kakor do uspelih poskusnih fabri-kacij.
V	Nahajališča petroleja iščejo. Bolgarski trgovinski minister je izjavil zastopnikom tiska, da zahteva potrošnja petroleja iskanje nahajališč petroleisk'h vrelcev v Bolgariji Ugotovljeno je namreč, da so na raznih kraiih Bolgarije že odkrili zemeljske plasti ki vsebujejo petrolej in ki bi no temeljitem raziskanju lahko omogočile lastno pridobivanje tega danes nad vse važnega mineralnega olja. Naprave za raziskovanja in vrtanja nameravajo naročiti v Nemčiji
X Jeklarska indtistri|a republike Čile. V republiki Čile nameravaio ustanoviti delniško družbo v svrho izgraditve velike ieklarne Ta jeHar-na bo v prvem letu izdelala 100 tisoč ton jekla.
- PK.-Kriegsher Eberf — Weltbild fGD).
Cleneraicberst Hoth Trager des Eichenlaubs mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes, Generaloberst Hoth, unter dessen Führung Truppen des Heeres . und der Waffen-^ m dei Angriffs- und Abwehr-I kämpfen im Gebiet von Kiew und Schitomir die ! zum Durchbruchsangriff angesetzten feindlichen Armeen in beweglicher Kampftührung aufgefan-| gen und im Gegenangriff nach Osten zurückgeworfen haben.
X Gospodarske vesti iz Madžarske. Letošnja trgatev je vrgla na Madžarskem 4 milijone hektolitrov vina. — Ugodna je bila tudi žetev, za o bodo dovolili izvoz moke. — V zvezi z regulacijo Tise in Saje si bo mesto Miskolcz uredilo lastno svobodno rečno pristanišče
X Nova železnica v Bolgariji. Dne "6 decembra 1943 so v Bolgariji otvorili promet na novo dograjeni železnici Karnobad—Sindel. Bolgarske železniško ministrstvo pripominja k tej otvoritvi, da bo ta nova proga dvignila promet in priključitev na glavno progo Varna—Sofija.
X Pospeševanje kmetijstva v Turčiji. Ploskev državnih žitnih poljan v Turčiji nameravajo povedati od dosedanjih 350.000 hektarjev na milijon. V to svrho je vlada naročila v Nemčiji vetje število traktorjev
X Nova nahajališča kroma v Turčiji. V jugovzhodnem delu Anatolije so našli ležišča kroma, ki zdaleka nadkriljujejo vsa dosedanja turška nahajališča te diagocene rude
X Razvoj kemijske industrije v Španiji. V Španiji so od leta 1939 do leta 1942 investirali v kemijsko industrijo 600 milijonov pezet. Na čelu so tovarne umetnih gnojil
felFIlFK i»u«»er m «ep WLIH.3 wiiclts una :tli
die NMlunö der Srnwcfw«
HEDI A.
mil Dir<u)UertciB triol« ZrMTitAlDHOfiEim EMI» i' OP
ga	"I r»' r* ODI». Herr*—-*" • "
heißt andern nichi ins Auge leuchten. Der Rücksichtsvolle läßt das blau gedämpfte OSRAM-Licht der Taschenlampe senkrecht nach unten fallen — Immer nur zwei Schritt voraus, nicht weiter.

Änzeig
er
Zu verkaufen
Funde - Verluste
Für den Finder meines Rades »Wanderer«, Fabr. Nr. 733789, welches mir am 1. Nov. 1943 vor der Kreditanstalt in Cilli, trotz Beaufsichtigung entwendet wurde, schreibe ich hiomit eine gute Belohnung aus. Das Rad war schwarz lackiert, mit. grünen und weißen Streifen, noch gut erhalten. — Widenschek Josef, Kaufmann, Tschret 22, Post Tüchern.	89-13
Schleife Rasiermesser und Schere. Kaufe alte Schirme od tausche für Messer. Zimmermann Georg, Schleifer und Schirmre-parateur, Viktringhofqasse 5. — Marburg/Drau.	112-14
I
ANZEIGEN im Staierski Gospodar- sind erfolgreich
Dentist üfieodor Götz
Friedau — UntersteiermarA
91
hat seine Zahnpraxis eröffnet
ÄmrfPiche PelíaRnínwftlii'ngen
Tabaksameu nebst vollständiger Anleitung für Aussaat und Behandlung sofort lieferbar. Ein Sortiment RM 4.—. Nachnahme Versand Ignaz Medwed, Völkermarkt, Kärnten.	140-3
Offene Stellen
Lehrjunge, 14—15 Jahre alt, kräftig, deutschsprechend, guter Rechner, wird sofort aufgenommen Johann Florianitsch, Schönstem (Üntersteiermaik). 106-6
Kutscher für zwei Pferde wird sofort aufgenommen bei Fa. Transport-Spedition, Marburg/Dr., Mellingerstraße 16.	110-6
Tausche schöne Schirme f Win- | termantel od Winterrock. Zim- | mermann Georg Schleifer, Vik-tringhofgasse 5, Marburg/Drau. I
113-14 I
Der Beauftragte des Reichskommissars für die Festigung Deutschen Volkstums. Dienststelle Marburg/Drau
Abteilung Möbelverwertung
Alle Verwahrer und Benutzer, einschl. Ämter und Dienststellen, von Möbel und Einrichtungsgegenständen aller Art
aus beschlagnahmten Beständen, die bisher diese weder käuflich erworben, noch Anträge auf Kauf gestellt haben, werden aufgefordert bis spätestens
15. Dezember 1543
diese Ansuchen bei der Abteilung Möbelverwertung, Marburg Baracke 1, Günther-Prien-Gasse—Hugo-Wolf-Gasse mündllfli oder schriftlich einzubringen
Den Parteien, die bis zum oben angeführten Termin Anträge nicht vorgelegt oder die dienstliche Notwendigkeit weiterer leihweiser Bclassung nicht nachgewiesen haben, werden die Möbel zur vordringlichen Verwertimg im Siedlungsgebiet bzw. zur AK gäbe au Bombengeschädigte und Kriegsversehrte, abiezr-g"
Marburg/Drau, den 15. November 1943 105	Abt. Möbe!Verwertung
ZAHN P U LVER
ist ein feines, schäumendes Zohnpfleqemittel von erfrischend aromatischem Geschmack. Es ist neu geschaffen worden für den Foll. daß Sie zur Zeit Niveo-Zahnpasta nicht im-fner bekommen können
130«?
Verschiedenes
Tausche großes Gasthausgrammophon, dreireihige Harmonika, mehrere Vögel im Käfig für sehr feinen Koffergrammophon, Lederkoffer, Sparherd, Gasper, Regenmantel. Z. F. Ai-chen 8 — Post Lembach.
97-14
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate Leibbinden. Gummistrümpfe erzeugt und lief er' das fühlende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopä die. Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute Marburg Drau. Meilingerstr 3
14
Abfälle! Altpapier. Hadern Srhneiderabschnitte Textilabtäl ; le Alteisen Metall. Glasschei ' ben Tierhaare und Schafwolle j kauft lautend jede tvfenqe Alois | Arbeiter. Marburg/Drau. Drau- , gasse 5	4
ssSsä
Kaufe eine Wasserturbine. Antragen: Wladimir Petschnik, Voisko 3, Nes-•eldorf (Steiermark). 77-4
Untersteirer wünscht aufrichtiges u. gut-herzages Mädchen von 26— 15 J., zwecks Ehe kennenzulernen. 1 Kind kein Hindernis. Auch Witwe m. 1 Kind kein Hindernis. — Lichtbild erwünscht — Vermögen Nebensache. Anträge ■nter »Ernst« •n die Verw. d. »M. Z.«, Marburg/Drau.
95-12
Schöner, graugrüner Steirer-anzug f. größeren, schlanken Mann wird ge-fen ein Rund-tunkapparat od. Herrenfahrrad »etauscht. An-sufr. b. Haus-Meister, Burgpl. 2, Marburg/Dr.
96-14
Werbet für dos Deutsche
Rote Kreuz
Aufforderung
Personen, die sich vor Ableben ihres ersten von Tisch und Bett geschiedenen Ehegatten mit kirchengerichtlicher Erlaubnis (nach Ubertritt in einen anderen Glauben) vor dem 14. April 1941 wieder verehelicht haben, müssen ohne Verzug beim Gerichte in Marburg den Antrag stellen, daß die Anmerkung der Scheidung der früheren Ehe im Eheregister veranlaßt wird Zur Antragstellung ist im Falle des Todes der überlebende Ehegatte aus der späteren Ehe verpflichtet. Dem Antrag sind beizuschließen:
1.	die Trauungsscheine beider Ehen,
2.	das gerichtliche Scheidungserkenntnis,
3.	die kirchengerichtliche odei sonstige Entscheidung, womit die Eingehung der späteren Ehe bewilligt wurde,
4 eine eidesstättige Erklärung, daß die spätere Ehe nicht bereits rechtskräftig für ungültig erklärt wurde.
Wer dieser Aufforderung 6chuldhaft nicht nachkommt, macht sich strafbar.	"	93
Marburg/Drau, am 1. Dezember 1943.
Der Beauftragte für die Rechtspflege: Dr. Amlacher.
In stolzer Trauer geben wir bekannt, daß unser innigstgeliebter Sohn
WA LDEMÄR
Obergefreiter und Träger des E. K. II. KL,
im 23. Lebensjahre, an den Folgen einer, im Nordteil der Ostfront erlittenen schweren Verwundung, am 6. November 1943 erlegen ist.	108
Cilli, den 6. Dezember 1943.
Franz und Mathilde Stiplowschek, geb. Hlatscher, Eltern; Verwaltungsangestellter.
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die, für uns Verwandte, Freunde und Bekannte noch unfaßbare Nachricht, daß unser, herzensguter Sohn und Bruder
FRANZ TOPLAK
Grenadier,
nie mehr zu uns zurückkehren wird. Im Alter von 19 Jahren hat er sein Leben am 24. September 1943 an der mittleren Ostfront geopfert.
Wer unseren Sohn kannte, wird unseren großen Schmerz verstehen.
Ruhe lieber Sohn in fremder Erde. Unser großes Leid legen wir in Gottes Hand. Du wirst in unseren Herzen weiter leben.	107
Zwettendorf, Frauenberg, Marburg/Dr., Garns, Wochau, Kötsch und Lendorf.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Konstantin TOPLAK, Vater; Elisabeth TOPLAK, geb. GRA-SCHITSCH, Mutter i Stefan, Bruder, 6owie alle übrigen Verwandten und Bekannten.

Von feigen Banditen wurde unser Sohn, Bruder, Onkel und Schwager. Herr
JOSEF DEUTSCHMANN
Rottwachtmeister,
am 30. November 1943 ermordet.
Die Beerdigung findet in Kopreinitz statt.
111
Jahring, Ranzenberg, Marburg/Drau.
Franz and Verona Deutschmann, Eltern; Franz, Bruder, und Schwester Mine.
1.000
Reichsmark Belohnung
demjenigen, der den E nbrecher in Dobersdorf Nr. 47, Gemeinde Ranzenberg ermittelt.
FRANZ FRANGESCH, Marburg, Pettauerstr. 32
An die Besitzer von Sparbüchern, Kontokorrenteinlagen und Geschäftsanteilen der Vorschusskasse Voli sheim
(früher Posojilnica Narodn' Horn) In MARBURG/Dr., Nagystraße 9.
Im Sinne unserer dreimaligen Aufrute m der »Marburger Zeitung« waren die Guthaben der Vorschußkasse Volkshe m bis 15. Juli 1943 an der Kasse zu beheben
Uber Weisung ,des Beauftragten des Reichskomm ssars für die Festigung Deutschen Volkstums, Dienststelle Marbu g, wird die Rücklösunqsmöglichkeit für die noch nicht behobenen Sparbücher und Kontokorrenteinlagen nochmals und zuar bis einschließlich 31. Dezember 1943 verlängeit.
Gleichzeitig werden die Besitzer von Genossenschaftsanteilen aufgefordert, innerhalb der gleichen Frist ihre Anteile einzulösen.
Spar- und Kontokorrenteinlagen, sowie Genossenschaftsanteile, die innerhalb dieser letzten Behebungsfrist nicht zur Abhebung kommen, verfallen nach § 11 der dritten Vero d-nung über die Festigung Deutschen Volkstums in der Untersteiermark endgültig.
M a r b u r g/Dr„ am 6 November 1943
VORSCHUSSKASSE VOLKSHEIM.
Der Wirtschafter.
Tieferschüttert und schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unsere treubesorgte, herzensgute Mutter, Schwiegermutter, Großmutter und Tante, Frau
Kathi Schmautz, öeb Hlebetz
Kaufmannswitwe,
am 7. Dezember 1943, im 66. Lebensjahr, nach kurzem Leiden ihre gütigen Augen für immer geschlossen hat. Das Begräbnis der teuren Verblichenen findet am Freitag, den 10. Dezember 1943, um 10 Uhr Vormittag, vom Trauerhause au« statt, und wird hierauf auf dorn Friedhofe in Reichenburg in Familiengrabe zur ewigen Ruhe gebettet. Reichenburg, St. Veit, Sisak, den 8. Dez. 1943. In tiefer Trauer: Michael Schmautz, Sohn; Antonia Schmautz, geb. Saletel, Schwiegertochter; Michael Schmautz, Enkelkind; Anna Schmautz, Marie Schabetz, geb. Schmautz, Paula Zuder-rnann, geb. Schmautz, Töchter Alois Schubetz, Johann Zu-dermann, Schwiegersöhne; Marianne Schabetz, Enkelkind; Josef und Anton Hiebetz, Brüder, Josefa Wesowischek, geb. Hlebetz, Schwester, und alle übrigen Verwandten. 109
8 II 3! G - LICHTSPIELE
ftAMBUKb Drau ¿UütPUIZ l
Von Freitag bis einschl. Montag: MAGDA SCHNEIDER, HARALD PAULSEN, THEO LINGEN
in dem köstlichen Lustspiel:
im WħEL WIRBELT mum DIE WELT
Für Jugendliche zugelassen!
Nur von Dienstag bis einschl. Donnerstag. den 16. Dezember: Der Wiener Großfilm:
Mit WEG DES KERZEftiS
Mit:
MAGDA SCHNEIDER, HILDE von STOLZ.
Für Jugendliche nicht zugelassen!
DONAU cONCORD|i
YERSICHERUNSEN
BIETEN SCHUTZ GEGEN ALLE GEFAHREN
WENDEN SIE SICH AN UNSEREN ORTSVERTRETER
ODER DIREKT AN DIE GAUGESCHAFTSSTELLE IN
GRAZ HERRENGASSE 13
RUF 21-63
Širite Štajerskega Gospodarja!
Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRAN2 BELA, Bandagist. Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Junqe Ferkel, die schon fressen wegen Mangel an Muttermilch zu verkaufen. Drauweiler, ZWetten-dorfstraße 83, bei Marburg.
100-3
K a 1 e s c h- u.
Fuhrwagen kauft Britzmann — Marburg/Dr.,
Drauweiler, Dammqasse 31.
101-4
Schuhmacherlehrling wird 6of. aufgenommen. Schuhmachermeister Franz Michelak, Marburq/Drau, Kärntnerstraße 43.	103-6
Ein anständiqer 14jähriqer Junqe, der Freude zur Tischlerei
hätte, wird sof.
aufgenommen. Tischlerei, Berq-qasse 2, Marb. (Drau). 98-6
Für kleine Tischlerei
suche ich ver-.läßlichen, selbständigen Gesellen mit Meisterprüfung — Adr. in der »M Z.« in Marburg.
99-6
Winzerei in bestem Zustande, mit qroßem Deputat, Futter vorhanden, lür 3—5 Arbeitskr., 6otort oder im Frühjahr zu vergeben Anqeb. an Weinq Son-nenberq, Ziereq 3 Post Oberku-nigund. 79-6
ms
.fü
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser teurer qeliebter Sohn und Bruder
AUGUST SCHANTEI
Grenadier,
am 11. Növember 1943, in einem Lazarett an der Ostfront, an den Folqen der Verwundungen uns für immer verlassen hat.	104
Zerknitz, Egidi/Büh., den 6. Dezember 1943. Die tieftrauernden: Franz und Maria, Eltern; Josef, Franz, Anton, Jakob, Alois, Johann und Karl, Brüder; Maria, Aloisia, Theresia. Anna und Paula, Schwestern, sowie alle übrigen Verwandten.
Auf ein baldiges Wiedersehen hoffend, traf uns die schwere und tieferschütternde Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder
KONRAD DUCH, Panzergrenadier,
im Alter von 21 Jahren, am 17. Oktober, bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront fiei.
Du wirst in unseren Herzen weiter leben. Fern deiner geliebten Heimat ruhst du in fremder Erde. Kunigund, Marburg, Ankenstein, Emsbrunn, im Dezember 1943.
In tiefster Trauer:. Franz Vauda. Vater; Anna Deutschmann, Mutter; Josef, Bruder; Elsa, Justine, Josefine, Leopoldine, Mathilde und Agathe, Schwestern, und alle übrigen Verwandten.
mss
Dem unerforschlichen Ratschluß des Allmächtigen hat es qefallen unseren innigstqeliebten Vater, Großvater, Schwiegervater, Bruder, Onkei und Schwaqer, Herrn
Ludwig Schianetz
Oberlehrer 1. R.r
am Montaq, den 6. Dezember 1943, im Alter von 67 Jahren, ins Jenseits abzuberufen.
Die Beisetzunq der auf seinen Wunsch aus Friedau überführten sterblichen Hülle unseres teuren Verblichenen fand am Donnerstaq, den 9. Dezember 1943, um 15 Uhr, auf dem städtischen Friedhof in Drauweiler im Familien-qrab statt
Die Seelenmesse wird am Montag, den 13. Dezember 1943, um 6.30 Uhr, in der Pfarrkirche zu St. Magdalena in Marburg gelesen werden	88
Friedau Kötsch, Ribarska Banja, am 7 Dezember 1943
Lia, Tochter; Milan und Boris, Söhne; Wilhelm Apich, Schwiegersohn, für alle übrigen .Verwandten
.ftö^
£>et
<y\ ieö'

schützt eine Spareinlage bei den
9i
Untersteirischen Sparkassen
Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn und Bruder
CYRILL HERZOG
Pionier
am 2. November 1943 im 19. Lebensjahre an der Ostfront gefallen ist.
Obertal bei Eichtal, den 1. Dezember 1943
In tiefer Trauer: Jakob und Maria Herzog, Eltern; Viktor, Bruderi Wida, Schwester, und alle übrigen Verwandten. 94

In tiefster Trauer geben wir bekannt, daß uns unser innigstgeliebter Gatte, Vater, Schwieger- und Großvater, Herr
Johann Wok
Finanzoberaufseher L R.
am Montag, den 29. November 1943 nach kurzem, schwerem, jedoch mit Geduld ertragenem Leiden im 79. Lebensjahre für immer verlassen hat.
Das • Begräbnis unseres Unvergeßlichen .war am Mittwoch, den 2. Dezember 1943, um 15 Uhr, am Städtischen Friedhof.	90
Cilli, Wolfsberg, Rann, Ziegeldorf, 29. Nov. 1943.
In tiefer Trauer: Antonia Wok, Gattin; Johann, Maria, Angela, Ernst und Anni, Kinder; Else Wok, Schwiegertochter; Anton Stoschir und Rudolf Krainz, Schwiegersöhne; Carmen, Anton, z. Zt im Felde, Wilma, Martha, Rudolf, Edo, Thea und Romana, Enkelkinder.