KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 12. JUNIJA 2002. Teden v znamenju cvička Kostanjevica na Krki - Dolenjci so se minuli konec tedna posvetili svojemu vinskemu posebnežu - cvičku. Tako seje v njegovo čast od petka do nedelje zvrstilo več strokovnih in zabavnih prireditev; obiskal jih je kmetijski minister But, podelili so diplome novim vinskim svetovalcem, izbrali so novo cvičkovo princeso, okronali so letošnjega kralja cvička, tokrat prvič so izbrali tudi promotorja cvička in zasadili potomko trte z Lenta. Cvičkova princesa Zdenka Mirtek in kralj cvička Marjan Kirar Na skupščini pa so izpostavili tudi nekatere probleme, ki očitno zahtevajo še bolj profesionalen pristop, da jih bodo uspešno od-Pravili. ... na strani 7 G/P. O . POSAVJE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ! 6M> 0 KttAV« |U,»„ ttute 41«. «1«] Krik« *w Nefrodialu certifikat kakovosti Krško - Direktor Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje dr.Stanislav Cuber je direktorici krškega dializnega centra Nefrodial Gabrijeli Moljk na priložnostni slovesnosti predal certifikat kakovosti. Dializni center Krško, ki je prve paciente prejel oktobra 2000, je uvedel in uporablja sistem kakovosti skladno z zahtevami standardov. Visoko kakovostni dializni materiali in oprema vrhunskega proizvajalca ter seveda strokovno osebje na čelu z dr. Sonjo Kapun so dejstva, ki so prepričala TUV Product Service GMBH Miinchen, organizacijo, ki je opravila presojo za izdajo certifikata kakovosti. Krški dializni center ima pogodbo s Kliničnim centrom Ljubljana, kar omogoča stalen zdravniški nadzor specialista nefrologa, objekt pa je zasnovan tako, da se ljudje, odvisni od dialize, v njem dobro počutijo. B.D. IZ VSEBIflE.*. Še ena agonija stečaja... ... stran 3 Brezposelnost ne narašča... ... stran 5 Pozna ministrica zagate odročnih šol? ... stran 6 Krčani v drugi ligi... ... stran 14 Brežice slavijo Brežice - V urbarju solnograške leta 1309 Brežice omenjene prvič ločil izvesti. Osrednja prireditev bo nadškofije iz leta 1322, kije shran- kot trg. Praznovanje 680-letnice enourni Requiem orkestra Sloven-jen v Deželnem arhivu v Gradcu, prve omembe mesta se je župan ske vojske in štirih zborov ter solis-se Brežice prvič omenjajo kot civi- Vladislav Deržič kljub časovni tov 1. junija v brežiškem gradu, tas - torej kot mesto. Pred tem so stiski za izvedbo prireditev le od- ...na strani 11 Lepo vidna mestna veduta Foto: Bojan Jevševar Kje so meje mladosti? Brežice - Maturanti so v minulih dneh popestrili utrip vsakdanjika v Posavju, žal pa seje zgodilo, da je peščica pokazala tudi svoje druge “vrline” in osramotila vse, kar diši po šoli. Takoj je bilo pozabljeno kulturno slovo brežiških gimnazijcev, ki so obiskali vrstnike ekonomce, pozabljeno je bilo, da sojih želeli pozdraviti tudi v svoji šoli. Na prijazen in kulturen način s sprejemom ravnateljice Gimnazije Stane Molan. Ekonomci so pridivjali, razgrajali, razbijali, tako da so morali posredovati celo policisti. Za seboj so pustili razdejanje, grenak priokus in vprašanja, ki še nimajo odgovorov. na strani 2 Prijeten trenutek, ki smo ga ujeli ob slovesu brežiških gimnazijcev. OB 7. JUNIJU - OBČINSKEM PRAZNIKU Občine Krško VAM SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI ISKRENO ČESTITAMO. efektna krtku www.glasmaher.com Nova kolekcija sončnih očal 2002 KVALITETNO HITRO UGODNO NA RECEPT OKULISTA OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Td.: 07 499 31 31 NASPROTI OBČINE BREŽICE Želimo vam obilo osebnih in delovnih uspehov, MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA IN SREČE, PREDVSEM PA, DA SI OB PRAZNIČNIH DOGODKIH VZAMETE TRENUTEK ZASE IN ZA PRIJATELJE TER OBOGATITE PRAZNIČNO VZDUŠJE. Franci Bogovič, župan Občine Krško in sodelavci POSAVSKE HVSlCE Daphne, Rebeka in Nuša Zadnje mesece najbolj popularne posavske osebnosti iz es-tradnega življenja so minulo soboto spet lepo opozorile nase. V soju žarometov in televizijskih kamer so bile na evrovizijskem festivalu Sestre in med njimi Blasova Daphne, v posebni oddaji Lepo je biti milijonar seje med pomembnimi Slovenci pokazala Rebeka Dremelj in rezultate našega glasovanja za popevko Evrope je v Talin z malce utrujenim glasom sporočila Nuša Derenda. Če smo nad glasovanjem za Sestre bili res nekoliko razočarani, pa so vse tri, prav tako kot naša Rebeka in Nuša, znova potrdile pravo profesionalnost. Več profesionalnosti bi občani pričakovali pri obvladovanju problemov v brežiški občini, kjer je, žal, več politik. Kljub temu se v Brežicah pravzaprav nič ne dogaja, pa bi se ob napovedanih načrtih moralo. Volilci, namreč ugotavljajo, da tudi v tej občini največja stranka nima močnih osebnosti in prav zanimivo bo videti, koga bodo liberalni demokrati letos uvrstili na kandidatno listo za novega župana. Zdaj ob vse bolj odsotnem županu Vladislavu Deržiču, ki naj ne bi bil več prav zanesljiv, občinsko politiko vodita, vsak po svoje, Ferdo Pinterič in Bojan Tičar. Oba sta iz liberalnih vrst, toda pri odločitvah menda nista enotna, kar pomeni, da tudi občinska politika ni enotna. Se zna kdo od njiju potegovati za novega župana? Kakorkoli, teh in drugih politikov ni mogoče primerjati s profesionalnostjo Daphne, Rebeke in Nuše. Vsi delajo za Bogoviča Medtem se na nove volitve skrbneje pripravljajo liberalni demokrati v Krškem, kjer bodo v teh dneh sprejeli odločitev o svojem županskem kandidatu. Najverjetneje se bodo izrekli za svojega predsednika Vojka So-toška. Sicer pa je slišati, da so v Krškem ljudje vse bolj nezadovoljni s sedanjim županom Francijem Bogovičem, češ, da vlada preveč po svoje. Zdaj mu med drugim očitajo tudi finančno močno prekoračeno naložbo v zdravstveni dom, da premalo sodeluje pri pletenju vezi med dolenjskimi in posavskimi gradbinci oziroma da preveč paktira z Begradom. Pri vseh teh in drugih pomislekih na račun Bogoviča pa ne gre prezreti, da hkrati vse najpomembnejše stranke v občini pomagajo vzdrževati županov ugled oziroma vsi delajo zanj. Mnogi se ne morejo načuditi, kako so liberalci vse okrog meddržavne pogodbe o nuklearki prepustili Bogoviču, ki si je s svojimi nastopi dodobra pridobil ugled tudi na državni ravni. Ali kako naj bi sivi panter Niko Zibret županu pomagal pri vzpostavitvi stikov z mariborsko univerzo oziroma pri podpisu pogodbe med Celjem in Krškim za študij logistike. Ljudsko bratenje z rektorjem Toplakom in celjskim županom Šrotom je torej spletel liberalec Zibret. Tako se severovzhodna Slovenija vse bolj pomika proti jugu in če bo prišlo še do podobnega dogovora o študiju menedžmenta iz ljubljanske smeri, se bo Krško zna- šlo v koordinatah cestnega križa. Da so s križi profesionalne težave vseh vrst, ta hip ni pomembno. Medialije Mnogo bolj profesionalno se morajo iz leta v leto bolj obnašati novinarji vseh vrst. Množica novih tiskanih in elektronskih medijev in s tem vedno hujša kon- Joze Grajzl in Goran Rovan kurenčnost jih sili v vedno nove izzive. To posebej občutita stara “holivudska” mačka Goran Rovan in njegov večni sopotnik ter snemalec Jože Grajžl. Kar težko sije predstavljati enega brez drugega, pa naj bo to pri delu na terenu ali ob obloženi mizi. K sreči ob delu premoreta še toliko vedrega duha, da se v prostem času izživita pri svojih konjičkih, Goran ob motokrosu in Jože pri motorjih drugačne vrste. Toliko prekaljena sta pravzaprav na svoji profesionalni poti, da jima prave konkurence ne predstavljajo niti lokalne televizije; pri novem podjetju Neviodunum Krško se ob Franci Babič TV kameri trudita Boštjan in Bojana, ki se zdaj vsak torek predstavljata tudi na brežiški kabelski TV, iz Posavja poroča nova TV dopisnica za POP TV Suzana Petrovič. Naše območje pa pridno pokriva še novomeška TV- Vili Zupančič in Franci Pavkovič iz Sevnice, Bojan Žafran iz Krškega ter Miro Vesel in Davor Lipej iz Brežic. Malce ob strani ob tem ostajajo novinarji tiskanih medi- Pavle Perc jev, vendar le povejmo, da se je Ernest Sečen, dopisnik Dnevnika preselil v novo pisarno na Trgu izgnancev v Brežicah. Ernestu se je hkrati iztekel enoletni mandat vodenja Novega kluba posavskih novinarjev, zato ga bo kmalu zamenjal Pavle Perc iz Sevnice, pravi inventar Dolenjskega lista. Le Franci Babič, dolgoletni novinar, marsikomu pa še bolj znan kot pevec zabavnih in narodnih viž, se vsemu temu prerivanju sladko posmehuje in uživa zasluženo pokojnino. Kakršnakoli že je! Profesionalizmu seje odrekel. Žličkarji Najbolj profesionalno pa seveda zadnje mesece ukrepajo slovenski arheologi. Z gradnjo avtomobilskih cest je nastopilo zanje zlato obdobje. Posebej veliko se jih je razvrstilo ob bodoči avtocesti od Novega mesta proti meji na Obrežju. Dan za dnem ob pomoči zaposlenih preko javnih del brskajo za dokazi naše preteklosti; teh pa je ob nekdanji rimski cesti in ob “brežiških vratih” na pretek. Ko so na Čatežu naleteli na skelet sedečega stražarja, je znani vojaški strokovnjak takoj pripomnil, da tako sedijo tudi stražarji Slovenske vojske. In ko so na Podgračenem odkrili tako široko cestišče nekdanje rimske ceste, kakor je naša magistralka, je nekdo spet dodal, da že dva tisoč let ni nič novega pod soncem. Le arheologov in njihovih pomagačev se je zdaj med domorodci prijel vzdevek žličkarji, ker tako vztrajno grebejo po zemlji in od- krivajo črepinje in kamne, in nevoščljivi so jim menda zaradi lepih zaslužkov. Le ravnatelj Posavskega muzeja Tomaž Te-ropšič že zdaj ne more spati, saj ne ve, kam vse bo vreče s tem materialom shranil v že tako prenapolnjenem brežiškem gradu!? Prazniki vseh vrst Slišati je, da Borut Mokrovič, prvi človek v Termah Čatež, svojim direktorjem zadaja hude domače naloge, saj morajo, neuki, znati tudi projektirati in jim zato primanjkuje časa celo za reševanje tekočih problemov v gostinstvu in ekonomiji. Prav tako kot na Pijavškem, kjer je turističnim delavcem malo mar za prelepo sušilnico sadja ob glavni cesti. Zato propada in okrog nje se kopičijo smeti. Naš poslanec Andrej Vizjak je zdaj v Bolgariji, najpomembnejši ljudje iz Posavja pa so se minule dni zbirali na cvičkariji v Kostanjevici. Prireditev gre v nos Novomeščanom in jo hočejo nazaj v svoje mesto. Princesa, kralj in ambasadorka so že z njihovega območja. Čez nekaj dni bo na vrsti še jubilej Brežic, žal pa bo mesto ostalo brez kakršnekoli pridobitve. Razen del Cotovih se nihče ni lotil prenove fasad, kaj šele, da bi kdo začel urejevati ploščad pri gradu. Pa za to obstajajo načrti številnih znanih arhitektov! Kaj je šele komu mar, da domači gostinec še naprej oglašuje storitve po “niških cenah” in drugi spet kliče “Dobro došli!” Življenje seveda teče naprej; Ivan Navoj seje menda odrekel direktorske- mu mestu, z vrha SGP Posavje Sevnica je odšel Jože Piltaver, ki se mu menda obeta bogata kariera, začasno gaje nadomestila Silvana Mozer, ki je, kot kaže, uporabna za vse. Le Herman Kunej vztraja pri Rudniku Senovo v zapiranju ter jezi in razburja krajane! Vlado Podgoršek Arheologi na Podgračenem Sušilnica sadja na Pijavškem Gimnazijci so peli, ekonomci razgrajali! Brežice - V teh dneh naj bi se dijaki zaključnih letnikov veselili zaključka šolanja na srednjih šolah. Po starem običuju naj bi se maturanti s pohodom po ulicah dostojno poslovili od svoje šole. Nekateri so to znali narediti na primeren način, nekateri pa so žal osramotili sebe, svoje vrstnike, predvsem pa svojo šolo. Maturanti Gimnazije Brežice so se od svojih dijaških let dostojno poslovili in temu primemo so se predstavili tudi Brežičanom s svojim pohodom po ulicah. Tako so se gimnazijci že v zgodnjem dopoldnevu podali na pohod po brežiških ulicah, obiskali so tudi svoje vrstnike na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah, potem pa so se vrnili na gimnazijo. Nadaljevali so z gostovanjem v šoli, za slovo so odigrali prijateljsko nogometno srečanje s svojimi (zdaj že nekdanjimi) profesoiji in jih premagali ter se za konec zbrali na šolskem vrtu na zaključni slovesnosti in slovesni predaji šolskega ključa bodočim maturantom. Že res, daje pred njimi še najtrši oreh, opravljanje mature, a tega dne jim resnično nihče ni mogel vzeti. naj bi bil to dan veselja, smo bili prisiljeni poklicati policijo, ki pa je bila žal tudi nemočna ob takšni skupini dijakov. Zaradi vsega tega sem zelo žalostna in pretresena”. Tudi ravnatelj Srednje ekonomske in trgovske šole Martin Soško je bil nad dogodki pretresen: ”To, kar se je zgodilo, je žalostno. Dijaki so samovoljno odšli že zjutraj, v šolo jih sploh ni bilo, in potem so se začel® dogajati neljube stvari. Obvestil sera policijsko postajo in jih prosil za pomoč, da bi zagotovili javni red, predvsem pa varnost, tudi dijakov, očitno pa ukrepanje policije ni povsem zaleglo in zgodilo se je nekaj izrazitejših odstopov od normalnega stanja”. Oba ravnatelja sta bila enotnega mnenja, da je razloge za takšno Vrata Gimnazije Brežice, ki so jih podivjani ekonomci razbili, so Z( popravljena. Za njimi pa še vedno ostajajo vprašanja, “zakaj tako ”■■ Zal pa se je nasprotno zgodilo z nekaterimi njihovimi vrstniki iz Srednje ekonomske in trgovske šole, ki so s svojim vandalizmom presegli meje zdravega razuma. Dijaki so namreč samovoljno zapustili šolo in se podali po Brežicah, na gimnaziji, kjer sojih želeli sprejeti in pozdraviti, pa so se odzvali z vandalizmom. Ravnateljica Gimnazije Brežice Stana Molan je ob tem dogodku povedala, da so ekonomci vzklikali neprimerne in žaljive besede, dežurni učitelji jih niso mogli zadržati pri glavnih vratih in dodala: "Lahko rečem, da so nas skoraj fizično napadli, razbili pa so nam tudi vhodna vrata. Čeravno s težkim srcem, saj obnašanje potrebno iskati v družb* kot celoti, od družine preko šole javnosti. Kot je še poudarila ravnal®*' jica Molanova, se mora nekdo v družbi zbuditi in ugotoviti, daje neW hudo narobe, kajti: “Očitno je Š®1 liberalizem predaleč, ne more biti v^ dovoljeno, vse tolerirano...”. Tega dne brežiški ekonomci nb° dočakali prireditve ob predaji kiju®3 nižjim letnikom, saj je bila zaradi te?3 dogodka v celoti odpovedana. Dij3' ki so osramotili sebe, svoje vrstni^ in predvsem svojo šolo, ki se je sk leta njihovega šolanja trudila, da j***1 poda čim več znanja in olajša let3 odraščanja. Karmen Molal> Krško, Celje in Maribor za enotno Fakulteto za logistiko Celje - Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak, žup**11 mestne občine Celje Bojan Šrot in župan občine Krško Frai*c! Bogovič so slovesno podpisali pogodbo o sodelovanju Pfl ustanovitvi Fakultete za logistiko. Univerza v Mariboru, Mestna občina Celje in Občina Krško so ** pobudo Sveta za visoko šolstvo uskladili študijske programe ib 5 dogovorili o enotnem študijskem projektu Fakultete za logistik. Omenjena ustanova s sedežem v Celju bo imela pod okriljem UnivefZ v Mariboru dva študijska centra, enega v Celju in enega v Kršk®*1’, kjer bo Center za univerzitetne in visoke strokovne šole ter znanstv®** raziskave. Podpisniki pogodbe so namreč sprejeli obveznosti sklenitve konkretnih izvedbenih dogovorov in pogodb glede zagotovitve prostorov, pripadajoče infrastrukture, zagonskih in materialnih stroškov delovanja fakultete ter zagotovitve kadrovskih pogojev. Kot je dejal direktor Valvasorjevega centra Krško Martin Bra-tanič, kije za občino Krško pripravljal študijo za ustanovitev fakuU® naj bi ta pričela delovati v študijskem letu 2003/2004. Celjski župan Bojan Šrot, rektor Ludvik Top* in krški župan Franci Bogovič Suzana VaMa' fiL Pred delavci nekdanje Kovinarske še ena agonija stečaja Krško - Na pogorišču nekdaj znanega podjetja Kovinarska Krško je v zadnjem desetletju nastalo več manjših podjetij, med njimi tudi podjetje CBT, katerega 80-odstotni lastnik je nemška družina Jakob. Pred nekaj leti je posel še cvetel, zdaj pa so delavci ostali brez osebnih dohodkov in ostalih pripadajočih nadomestil, zato so se pred 14 dnevi odločili za stavko. Stavkajoči pred vrati podjetja, za katerega ne vidijo rešitve. Od 101 delavca, kolikor jih je bilo zaposlenih v najboljših časih podjetja, ki je delovalo od leta 1995, je zdaj ostalo zaposlenih še 73. Kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora Izidor Gomilšek (na fotografiji), so bili s strani delodajalca že večkrat izigrani, že novembra lani so z direktorjem Karlom Platinov-skom, ki je 20- odstotni lastnik, sklenili dogovor glede izplačila osebnih dohodkov in drugih prejemkov. Ta ni bil izpolnjen in zato so se odločili za stavko. Vmes je 30 delavcev vložilo tožbo za izplačilo jubilejnih nagrad od leta 1998 dalje in tožbe dobilo. Delavci podpirajo stečaj, kljub temu da so nazadnje prejeli zgolj polovico plače za marec in da jim lastniki niso poravnali nadurnega dela, izplačali jubilejnih nagrad ter ostali dolžni polovico lanskega regresa. Kot je pojasnil sekretar Območne zveze svobodnih sindikatov Slovenije Marjan Urbanč, je v dobrem letu proizvodnja s 6,5 milijona DEM letne realizacije, potem ko je umrl 80-odstotni nemški lastnik Jakob, padla na 1,5 milijona DEM. Ker njegova žena ni bila pripravljena plačati za 350.000 DEM neporavnanih obveznosti in ni pridobila novih naročil, so dejansko ostali brez dela in materiala, proizvodnja sestavnih delov za asfaltne baze in 300 tonskih sit za vroče materiale je zastala. Direktor pa je, po besedah sekretarja sindikata, predlagal uvedbo stečajnega postopka, ker ni našel druge rešitve. Območna organizacija sindikatov je na sodišče podala zaprosilo, da se zadeva obravnava prednostno, kajti kljub delu premoženja podjetja, ki je pod hipotekami, upajo na poplačilo. Suzana Vahtarič Cerkljanci za vodovod, vendar ne za vsako ceno Cerklje ob Krki - Poročali smo že, da se nekateri krajani v Krajevni skupnosti (KS) Cerklje °b Krki ne želijo priključiti na nov vodovod, zdaj so se oglasili tudi tisti, ki so dobili etiketo zaviralcev razvoja v krajevni skupnosti in pojasnili svojo plat zgodbe. Na pogovor so povabili tudi predsednika KS Cerklje ob Krki, ki pa se ni odzval. Kot je znano, predsednik tamkajšnjega sveta KS Karel Ko-Zarzatijuje, daje bil stari vodovod po sklepu sveta KS že zaprt. klep KS je namreč bil, da ga ^Ijub puščanju na več mestih ne odo obnavljali, saj so s pomočjo občine zgradili novo omrežje z režiško vodo. Kot pravi predsed-mk syeta KS, se 6 ali 7 hiš ne želi Izključiti na. novo vodovodno omrežje, ker ne želijo plačati •000 SIT pristojbine, s tem pa tavirajo razvoj krajevne skupno- Oglasili so se tudi tisti, ki jih Je Predsednik sveta označil za za-‘|'alce razvoja. Franc Žarn Franc Baznik in Stane . “tj mlajši so predstavili svoje 'denje: “Predsednik sveta KS in i^etniki ne spoštujejo statuta KS oklepa zbora krajanov iz leta (,’da se izvede referendum o stoječem vodovodu, ki naj bi ostal last krajanov KS. Na tem zboru smo tudi izrazili pripravljenost, da obnovimo obstoječi vodovod, vendar do realizacije teh sklepov ni prišlo. Prišlo pa je do samovolje sveta KS, ki je dal zapreti vodovod, vendar so ga po posredovanju varuha človekovih pravic ponovno odprli”. Vodovod je bil zaprt en dan; takrat je 27 krajanov vztrajalo pri starem vodovodu, so pojasnili sogovorniki. Zdaj jih je menda še polovica, ki sprašujejo, čemu plačati 50.000 SIT, če so že priključeni na vodovod in plačujejo vodarino. Ob tem pa opozarjajo, da imajo na področju KS zelo razvejano vodooskrbno omrežje in z obstoječim brežiškim vodom skupaj pet sistemov. Ker je KS Cerklje zelo bogata z virom pitne vode, jim je nerazumljiv poseg sveta KS, kije pripeljal vodo iz brežiškega vodovo- da. Izpostavljajo, da krajani niso proti brežiški vodi, ki naj bi bila tam, če bi prišlo do okvar. Enako jim je nerazumljivo stališče predsednika sveta KS, ki trdi, da je oporečnost vode zelo vprašljiva in se sprašujejo, ali ta oporečnost velja samo za njihov krak vodovodnega sistema, kajti vodo iz omenjenega izvira uporabljajo prebivalci pod Gorjanci kot pitno. Analize vode v njihovem sistemu so sicer imele različne rezultate, ki pa bi se dali izboljšati z namestitvijo filtrov. Zato so morda upravičeni njihovi očitki, da v KS Cerklje ob Krki vladajo v senci višjih interesov “mali bogovi”, ki bi po vzoru gospodarstva želeli uničiti obstoječe omrežje in si prilastili Izvir pod Gorjanci, kjer je zdaj vir njihove pitne vode. Suzana Vahtarič Brez čistilne naprave Brežice - Brežiški svetniki so ustaviti postopke za pridobitev čistilne naprave za mesto, saj so v prvem branju zavrnili osnutek odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo. Ker bo potrebno izvesti nove postopke, tokrat ostajajo brez sredstev programa Ispa iz EU. Nestrinjanj je kljub predstavitvi dr. Mete Gorišek z Ministrstva za okolje in prostor ter direktorja Hidroinženiringa iz Ljubljane Gabriela Hegeduša kot projektanta kar nekaj, tako Krajevne skupnosti Dobova kot tudi direktorja Temi Čatež Boruta Mokroviča. Lokacija čistilne naprave je namreč umeščena med naselje Mostec; prav zaradi tega naselja in bližine zdraviliškega kompleksa pa svetniki opozarjajo na več primernejših lokacij, o katerih so že razpravlj ali leta2000. Študije so sicer narejene za tri lokacije; o dveh se ne govori, projektant pa je omenjeno izbral kot najustreznejšo, predvsem najbolj ekonomsko upravičemiZanjo sta glasovala le Mihael Škrlec in Adolf Korber. S.V. Finančni vidik naše poti v NATO Sl avenija - Urad vlade za informiranje pripravlja z združenjem šestnajstih slovenskih radijskih postaj oddaje o vključevanju avenije v zvezo NATO. V nizu oddaj po omenjenih radijskih postajah je Radio Brežice gostil predstavnika Ministrstva za rambo Janka Deželaka, ki je predstavil aktualne vidike vključevanja Slovenije v NATO s poudarkom na stroških v liučevanja in ekonomskih učinkih. n,L luzlvni 1 .JH razvitih finan°vSt°t? d° 'tancnrh res v S« "Ji". M S,se države v 1 st °Venii° najop "»'Obrambni --.usKega ' izmenljive F ., možnosti, /Tatnem vsto] Z malno u ^vni sekret Janko Deželak Ne sprejema teze tistih, ki govorijo, daje celotni obrambni pro- račun v fazi njegovega uresničevanja v funkciji včlanjevanja v NATO. Slovenija bo letos realizirala okoli 1,42 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Kot pojasnjuje, se s tem kazalcem uvrščamo med spodnjo četrtino držav članic NATA. Tam prednjačita Turčija in Grčija skoraj s 6 odstotki in Lux-emburg z 0,7 odstotka na koncu lestvice. Na prebivalca Slovenije glede na proračun 2002 to pomeni od 150 do 152 dolarjev. Tudi ta kazalec je dva in polkrat manjši kot v Italiji in tri do štirikrat manjši kot v kakšni drugi državi. Med neposrednimi stroški pri včlanitvi v NATO bomo prispevali kot strošek čistega vključe- vanja na ravni 0,5 do 1 odstotek sprejetega obrambnega proračuna države kandidatke. Drugi strošek je okoli 300 milijonov SIT za kritje nekaterih infrastrukturnih splošnih stroškov slovenske okrepljene ekipe v Bruslju. Tretja kategorija stroškov pomenijo financiranje na ravni NATA dogovorjenih vojaških akcij, v katerih Slovenija že sodeluje. Ti stroški so približno trikrat manjši v primerjavi z deležem, ki ga je nekdanja Socialistična Republika Slovenija prispevala v zvezni “budžet” za obrambo leta 1989 -znašali so namreč okoli 872 milijonov dolarjev. Suzana Vahtarič APIkh. I f\ Vsak dim krajša življenje Posavje - Na zemlji vsako leto zaradi kajenja umre blizu tri milijone ljudi. Samo v državah evropske skupnosti zaradi posledic raka umre vsako leto 431.000 ljudi. Vzročna povezanost med tobačnim dimom in nekaterimi bolezni je danes znanst\’eno dokazana. Kajenje pa ni škodljivo samo za kadilce, ampak zdravstveno prizadene tudi nekadilce, ki morajo bivati in živeti v istih pivstorih s kadilci. Svetovni dan boja proti kajenju, 31. maj, je zato priložnost, da nekdo ne prižge več cigarete. Že Goethe je zapisal “Kajenje naredi človeka neumnega, napravi ga nezmožnega, da bi mislil in pesnil... Kajenje je huda nevljudnost... to je nepriljudna nesramnost...” In kaj menijo o kajenju mključno izbrani Posavci? Matej Bradač, študent iz Dolenjskih Toplic: Po stažu sem mlad kadilec. Kaditi sem začel šele zdaj, na “stara” leta, ko bi me že morala srečati pamet, bi rekla moja mama. Začel sem v diskoteki, tako za “hec”, sedaj kadim šele pol leta. Sem zmeren kadilec, dnevno pokadim pet cigaret. Prej so mi cigarete smrdele in mislim, da bom tudi sam kmalu opustil kajenje. Sicer pa - kajenje je stvar vsakega posameznika. Komur paše, naj kadi! Ženja Gerjevič, prodajalka iz Sevnice: Sem stroga nekadilka. Kajenje v zaprtih prostorih me moti, zato v take lokale ne zahajam. Kdor kadi, že ve, zakaj. Vsakdo naj odloča zase in za svoje zdravje. Moja babica - denimo - kadi že 50 let, a ima povsem zdrava pljuča. To, da bo kadila, je pač njena odločitev in čeprav živimo v skupnem gospodinjstvu, ji tega nihče ne oporeka. Klemen Stajnko, dijak iz Dobove: Čeprav kadim, se zavedam, da to ni najbolje, saj vem, da ni nič dobrega v tem. Začel sem, da bi bil frajer, v to meje potegnila družba. Zal je kajenja vse več med mladimi, ne odobravam ga med zelo mladimi, 15 in manj. Mogoče bo ob svetovnem dnevu kdo le toliko osveščen, da bo nehal. Sam sem že poskušal, pa do sedaj vedno neuspešno. Težko je, ko se enkrat navadiš. Jože Baznik, vzdrževalec cest iz Rigonc: Cigaret in kajenja pa nimam rad. V mladosti sem res poskusil kaditi, a sem takoj spoznal, da to ni zame in temu ostajam zvest še danes. Skratka nikoli nisem kadil in nikoli ne bom. Mladim bi svetoval, da se s cigareti ne ukvaijajo, saj je to grda razvada, ki škodi zdravju. Vendar se bojim, da bo v prihodnje, kljub vsem akcijam in opozorilom, kadilcev vedno več. Djuro Kovač, upokojenec iz Krškega: Dolgih 30 let sem kadil, pokadil sem tudi do 30 cigaret dnevno. Potem pa je prišel 8. februar pred sedmimi leti. Sedel sem doma v naslonjaču, kadil, pil kavo in opazoval padajoči sneg. Nenadoma sem se odločil, ugasnil svojo zadnjo cigareto in se podal zdravju nasproti. Nikoli mi ni bilo žal. Za denar, ki bi ga sicer porabil za cigarete, pa sem si kmalu kupil novo tekmovalno kolo. Zadnje generacije nabornikov Posavje - Uprava za obrambo Krško v maju izvaja prvi del nabora. Fantje letnika 1984 so ga že opravili na izpostavah v Brežicah in Krškem, v Sevnici bo potekal te dni. Svetovalka za vojaške zadeve na Upravi za obrambo Krško Majda Arh Sevšek je pojasnila, da je nabor doslej potekal brez posebnosti. O številu nabornikov žal ni mogla govoriti, s pomočjo fotografije pa se lahko prepričate, daje teh že v posamezni skupini v Brežicah bilo kar nekaj. Komisija pri podaji ocene sposobnosti na podlagi predhodnih zdravniških ocen ni ugotovila posebnih odstopanj, tudi za civilno služenje vojaškega roka se ni odločilo veliko fantov. Tiste, ki niso uspeh opraviti predhodnih zdravniških pregledov, bodo na nabor poklicali oktobra. Na služenje vojaščine jih bodo poklicali po zaključenem šolanju. Na Upravi za obrambo Krško so nam še zaupali, da že nekaj let na naborne slovesnosti vabijo župane, pa se doslej še nobeden od njih ni odzval. S.V. Dan Slovenske vojske Cerklje ob Krki - Prav 15. maja leta 1991 sta svoja vrata uradno odprla prva učna centra Slovenske vojske na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Na osrednji slovesnosti je ob navzočnosti najvišjih vojaških predstavnikov, med katerimi so bile tudi tuje vojaške delegacije, govoril minister za obrambo Anton Grizold. Udeležence pa je pozdravil še predsednik republike Milan Kučan. Minister Grizold je izpostavil prehojeno pot v desetletju osamosvojitve do postavitve moderne vojaške organizacije na poti preoblikovanja slovenske vojske (SV), kjer je postopen prehod na poklicno vojsko po njegovem mnenju ena od ključnih in najzahtevnejših nalog v procesu preoblikovanja SV. Vrhovni poveljnik SV Milan Kučan je opozoril, da nas praznik opominja tudi na to, da je za narodov obstoj nadvse pomembno, da zna prepoznati znamenja časa in se nanje ustrezno odzvati. Dejal je: “Pričakovanja, da bo Slovenija jeseni povabljena v zavezništvo NATO, so upravičena, ne bi pa smeli živeti v prepričanju, da je to povabilo že zagotovljeno, saj k politični verodostojnosti naše države v očeh držav članic zavezništva pomembno prispeva tudi usposobljenost za skupne operacije v zavezništvu”. Načelnik generalštaba SV bri- Predsednik Kučan pri pregledu častne čete gadir Ladislav Lipič pa je pred postrojenimi vojaki in častniki izročil dve naj višji priznanji. Red SV sta prejela 12. gardni bataljon ter polkovnik Jože Prvinšek posmrtno. Na svečanosti sta sodelovala tudi Orkester SV in pevski zbor tamkajšnje osnovne šole, v prostorih vojašnice pa so na ogled postavili več priložnostnih razstav. Ob letaliških stezah so si obiskovalci lahko ogledali prikaz iz življenja in dela SV. Suzana Vahtarič mnenja, odgovori, popravki... nega skladiščenja dlje kot 5 let. Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v Trditev ministra, da hrvaška zakono-rubriki Mnenja, odgovori in popravki. daja omogoča prevzem odpadkov iz Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in Krškega in da ima Hrvaška celo že naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organiza- lokacijo za tovrstno odlagališče, cij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče pre- Trditev ne drži. V 36. členu “Zakona veriti avtentičnost avtorja. o zaštiti od ionizirajučeg zračenja ” Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje ‘■vpisano, da niso dovoljeni m o... pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo pree al s a lsc'er^e 111 ° aganje uredmsko politiko m prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori m i h 'k' popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. san n as i. Trditev ministra, da obstoječi Sklad Televizijsko omizje je pri ministru Janezu Kopaču odkrilo precejšnje nepoznavanje zgodovine, obratovanja in razgradnje NEK ter pogajalskih izhodišč V torek, 14.5.2002, je na TV Slovenija potekala oddaja Aktualno in sicer na temo mednarodnega sporazuma o NEK med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V enourni oddaji je minister Janez Kopač izrekel vrsto netočnosti v obrambo sporazuma o NEK, ki kažejo na to, da minister za okolje in prostor zelo slabo pozna področje NEK. Ali pa gre izključno za demagogijo, ki jo, kadar brani sporazum, tako rad očita drugim? Trditev ministra, da je bil ukrep iz leta 1998 kraja elektrike Hrvaški. Slovenska vlada je leta 1998prekinila dobavo električne energije Hrvaški in sprejela Uredbo o preoblikovanju NEK v javno podjetje. Prvi ukrep je bil sprejet kot opozorilo zaradi neplačevanja dobavljene energije in sicer na osnovi nastalih stroškov s strani Hrvaške. Uredba je razrešila popolno blokado v upravljanju in omogočila sprejemanje bistvenih odločitev. *§•-!» • • Marjan iz Krške vasi je opozoril na tako imenovano krpanje cestnih lukenj v mestu Brežice. Moti ga, ker lukenj niso popravili takoj. Zanima ga tudi, zakaj nekatere luknje zakrpajo le polovično in se asfalt takoj izlušči. Vodja enote vzdrževanje cest pri KOP Brežice Matjaž Resnik je povedal, da so s krpanjem cest na področju mesta Brežice res začeli v petek in v ponedeljek niso mogli nadaljevati z deli zaradi neugodnih vremenskih razmer. Naslednji dan je bilo vreme ugodno, pripravljena področja za krpanje pa suha, tako da so nadaljevali s krpanjem cest po mestu, v prihodnjih dneh bodo z deli nadaljevali še drugje na področju občine. Povedal je še, da poznajo različne načine t.i. “krpanja” lukenj, nekatera potekajo tudi večslojno, kar daje vtis, da zakrpajo le pol luknje, vendar ni tako. Andreja iz Dobove je opozorila na veliko luknjo na cesti Ob njivah. Nastala je zaradi obvoza pri izvajanju mostička v Trnju. Takrat so jo popravili, a se je takoj izluščila in zdaj tako stoji. Na Cestnem podjetju Novo mesto je vodja sektorja Brežice Robert Salmič pojasnil, da je problem obsežnejši, saj v navedenem primeru ne gre le za udarno jamo, pač pa tudi za poseden del cestišča, ki zahteva večjo sanacijo z izkopom in utrditvijo tamponske plasti. V okviru sanacij na lokalnih cestah občine Brežice so v obsežnejšem planu zajeli tudi sa- nacijo na cesti Ob njivah in bodo k sanaciji teh lokalnih cest pristopili v mesecu maju. Slavka z Žejnega je pred časom poslala bodico v pisni obliki, opozorila pa je na obdavčitve stavbnega zemljišča. Izpostavlja, da so območja razdeljena v več razredov. Navaja, da so gorske vasi celotne infrastrukture delale same ob pomoči krajevnih skupnosti in spadajo pod četrto območje po odloku. Pravi, da bi tretja in četrta območja morala biti neobdavčena. V uradu župana občine Brežice so v odgovor zapisali, daje osnova za izračun nadomestila površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali zunaj nje, in se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče. Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik, zavezanec za plačilo nadomestila za elektro-vode je elektrodistribucijsko podjetje, za telekomunikacijske naprave pa telekomunikacijsko podjetje. Nadomestilo se ne odmerja za sakralne objekte in za zavode in institucije, katerih ustanovitelj je občina Brežice. Prav tako se po 5.členu odloka nadomestilo ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za potrebe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za po- trebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, za potrebe verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost, za potrebe Rdečega križa, Karitas in drugih podobnih humanitarnih in prostovoljnih organizacij, za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.), za parke in zelenice in če zavezanec prejema socialno pomoč. Poleg navedenih primerov v 5. členu odloka lahko davčni organ dovoli odlog plačila, obročno odplačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine, predvsem tistim, ki so doživeli elementarno nezgodo, bolezen v družini in invalidnost (potrebno dokazati z ustreznimi dokazili) v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Funkcionalne enote, za katere so zavezanci sami financirali izgradnjo komunalnih naprav (delno ali v celoti), se lahko vrednost nadomestila iz I. točke 8. člena tega odloka zmanjša do 50 odstotkov na pisno zahtevo zavezanca. O zahtevi odloča občinski svet. Zahtevek je potrebno vložiti na Občino Brežice do 1. novembra, ugodno rešeni zahtevki se bodo upoštevali pri odmeri za naslednje leto. Območja, kjer se plačuje nadomestilo, odlok opredeljuje v štirih razredih. Žejno sodi v četrto območje. Trditev ministra, da je potencialni odkup sovlagateljskega deleža breme davkoplačevalcev. Odkup je nedvomno možno realizirati iz dobička med lastno ceno kWh v NEK (všteti vsi stroški) in prodajno ceno kWli, doseženo na trgu z električno energijo. Matej Drobnič, predstavnik za stike z javnostjo Občine Krško Kaj počnete, gospod župan? V zadnjem času smo lahko prebrali več kritik v zvezi z delom in obnašanjem župana Franca Bogoviča. Površni opazovalci bi rekli, da so bile morda neutemeljene, vendar pa smo se občanke in občani dejansko prepričali, da so bile napisane kritične besede blage in premile glede na dogajanja in stanje v občini Krško. Pa po vrsti. V zvezi z negospodarnim obnašanjem Župana Bogoviča bi nedvomno lahko ugotovili, da očitki, še kako držijo. Namreč dejstvo, da se je za tako neučinkovito vodenje največje posavske občine potrebno preko vsake mere zadolževati, pove, kako (ne(sposoben je sedanji župan. Za to, da lahko poravnava zapadle obveznosti do izvajalcev, se pogaja z bankami in si menda celo sposoja denar pri podjetnikih in podjetjih v občini krško in širše. Takega bremena občinskemu proračunu ter občankam in občanom do sedaj ni naložil še nihče izmed najvišjih predstavnikov občine. Velike investicije in več manjših v občini resnično izvajajo podjetja od drugod. To lahko vidi sleherni še tako nezainteresirani opazovalec. Je to gospodarno ravnanje z denarjem krških davkoplačevalk in davkoplačevalcev, ' gospoda Bogovič? Svoje delo je v zelo kratkem času zgubilo več sto delavk in delavcev, če omenimo le Labod in farmo na Pristavi; koliko jih bo ob delo v podjetju Vipap Krško, niti pomisliti ne upamo. Ali ste se kdaj srečali s temi nesrečnimi ljudmi, jim ponudili pomoč, ko je bil z.a to še čas? Verjamemo, da ne! Probleme, ki nastajajo, bi lahko odpravljali sproti. Kje ste bili, ko je nastajal sporazum o NEK Krško? Sedanje zapoznelo in populistično nastopanje v zvezi s krško elektrarno vam nikakor ni v čast. Prvi človek občine bi v zvezi s temi problemi že zdavnaj moral obvestiti svoje občanke in občane. Vaša občinska uprava je menda v popolnem razsulu, odnosi med zaposlenimi pa se krhajo na vseh ravneh. Ni čudno, da se na stotine milijonov SIT iz naše občine preliva v Novo mesto (Begrad gradi zdravstveni dom), Velenje (Vegrad izvaja dela v OŠ Senovo), Ajdovščino (v slovenskih dnevnikih smo lahko prebrali, da Primorje pričakuje dodelitev nekaj večjih gradbenih projektov v občini Krško), na cestah srečujemo avtomobile podjetij Alea Celje, Vikograd in še bi lahko naštevali. Kot se govori in kot nam je znano, je investicij v gospodarske projekte zelo malo ali skoraj nič. Tisti, ki nekako uspejo pristaviti svoj “piskerček ”, pa so posebno skrbno izbrani, in zavedamo se tudi, zakaj? Izračuni pokažejo, da je zaradi takšnega načina deta in sprejemanja tako škodljivih odločitev, finančni izpad za občino enormen, neizmeren. Vsi ti silni milijoni bi lahko ostali v krški občini, tako pa izgubljamo tudi tisto, kar bi moralo biti naše! Kaj bo v občini Krško spodbujalo razvoj? To, kar počnete vi, spodbuja razvoj v drugih občinah in centrih v Sloveniji. Najbolj boleč za vse, ki nam je več kot 500 let staro mestno jedro v krškem pri srcu, pa je nedvomno vaš odnos do tega kulturn'eg'a 'in zgodo- vinskega središča mesta, ki se je razvilo na desnem bregu Save. Iz odločitve v odločitev, ki jih sprejemate, je mesto bolj prazno in neprijazno za bivanje. Nadomestnih variant za srednjo šolo, zdravstveni dom, glasbeno šolo in desetine trgovin in gostinskih lokalov, ki so že zaprti, preprosto nimate. Kakšna strategija razvoja je to? Spominjamo se vaših predvolilnih obljub. Žalostni ugotavljamo, da so štiri leta že pretekla, v tem času pa niste niti pregledali svojega volilnega lističa, da bi se, kot se to spodobi, za neizpolnjene obljube opravičili-Seveda ne, kdo bi se opravičeval? In za konec. Resnično smo zelo razočarani, ko v naši občini, kjer je več kot 2500 nezaposlenih, projekte, ki se financirajo iz občinskega proračunOt pridobivajo podjetja iz drugih slovenskih mest. Kaj takega ne počne noben pameten župan. Mnogi naši gospodarstveniki in podjetniki morajo zarodi vaših odločitev svoja podjetja D zaposlene vzdržavati s pridobivanjetn de! drugje, ker v Krškem za njih očitno ni dela. Ali to počnete zato, ker bi radi, da nekatera naša podjetja svoje sedeže preselijo iz občine Krško, ah pa bo držalo, kar kroži med ljudmi’ da zaradi številnih nepravilnosti tak° ali tako ne mislite več kandidirati zO župana občine Krško. Verjetno res ne bi imelo nobenega smisla. Če pa se boste za kaj takega odločili, pa razmislite, ali ne bi bilo bolje, da kandidirate v Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, v Celju ali kje drugje, vsekakoj pa v okolju, ki ste mu neizmerno boij naklonjeni in ga imate veliko rajši ko1 našega. Ne dvomimo, da bi vašim obljubat”’ tako kot smo pred skoraj štirimi mi, morda kje celo nasedli. 45 zaskrbljenih občank ih občanov občine Krkk° (podpisi se še zbirajo - seznam P0/, pisriičbi podpisnikov je v 'ufeHriiŠtvh) GOSPODARSTVO, TURIZEM Naš turizem zanimiv za Brezposelnost ne narašča • zagrebške sosede Zagreb - Na Cvetnem trgu v ožjem mestnem jedru bližnje hrvaške prestolnice je minuli četrtek Zavod za turizem občine Brežice pripravil predstavitev turistične ponudbe občine. K sodelovanju so povabili ponudnike, povezane s turizmom, ki so prispevali svoje promocijske materiale, nekateri pa so bili prisotni na prireditvenem prostoru, kot na primer Hiristična kmetija Pri Martinovih iz Globočic, Vinska klet Bojana Berkoviča z Bizeljskega, Terme Čatež in Casino Lido. Predstavitev je potekala na stojnicah v središču priljubljenega trga, kjer so mimoidočim ponujali dobrote Društva kmetic Brežice in omenjene turistične kmetije, cviček, bizeljsko belo in rdeče vino. Sekstet Gasilske godbe Loče je s svojim igranjem k stojnici privabil veliko število mimoidočih Zagrebčanov. Kot pravi direktorica Zavoda Sabina Zibert, so bili obiskovalci nad Predstavitvijo navdušeni, največ Pa so povpraševali po turističnih kmetijah, vinu, Festivalu Brežice ter možnostih za enodnevne izlete v okolico. Zagrebčani so bili presenečeni aad raznolikostjo ponudbe, Ceprav naše kraje poznajo in jih zelo radi in pogosto obiskujejo, se ugotavlja. Prireditveni prostor So si prišli ogledat podžupanja °bčine Brežice Milena Jesenko, Franc Kene s Sklada za ljubitelj- predstavnica Slovenskega doma v ske in kulturne dejavnosti ter Zagrebu. S.V. Veselje in dobro razpoloženje na prireditvenem prostoru je doprineslo k odličnemu odzivu mimoidočih. S pticami si delijo nebo... z ljudmi pa zemljo Sevnica - Posavje je s 14-odstotno stopnjo brezposelnosti na petem mestu med slovenskimi regijami in za dobra 2 odstotka nad republiškim povprečjem. V zadnjih mesecih se znižuje stopnja brezposelnosti v brežiški in krški občini, medtem ko v sevniški narašča, je povedala Irena Pirc, vodja sektorja za zaposlovanje na Območni službi Zavoda za zaposlovanje. Konec lanskega leta je bilo v regiji prijavljenih 4427 iskalcev zaposlitve, 25 odstotkov med njimi je iskalo prvo službo, 10 odstotkov je bilo presežnih delavcev. Ob zmanjšanju števila zaposlenih v podjetjih (predvsem v predelovalni industriji) se je povečalo število zaposlenih pri zasebnikih in v kmetijstvu. Znižalo pa se je število nosilcev obrti. Skozi različne programe aktivne politike zaposlovanja ter izražene ponudbe delodajalcev se je lani uspelo zaposliti 2371 osebam (pretežno za določen čas), vendar je trend naraščanja zaposlovanja v negospodarstvu višji od tistega v gospodarstvu. Na splošno so zaposlitvene možnosti Posavcev manj ugodne od republiških kazalcev, saj v regiji beležimo le 8,6 potreb na 100 brezposelnih, medtem ko je podatek za državo 11,7 potreb. Edini pozitivni premik je v izo- brazbeni strukturi, ki jo iščejo delodajalci, saj se znižuje povpraševanje po nekvalificiranih delavcih, je povedala Pirčeva in opozorila, da kljub prizadevanjem službe še vedno ne morejo ustreči vsem delodajalcem pri iskanju ustreznega kadra. Deficitarni poklici so kovinarji (varilci), gradbinci, lesarji in delavci v gostinstvu. Do kritičnega pomanjkanja določenih profilov prihaja zato, ker so podjetja zanemarila kadrovsko politiko, je dodal direktor Območne službe Zavoda za zaposlovanje Anton Koren. Po podatkih Andreja Mihelina, vodje oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje, so podjetja letos razpisala 84 štipendij - 33 več od lani, vendar gre povišanje na račun podjetnikov, ki šolajo svoje otroke. Po podatkih ankete med posavskimi delodajalci z nad 10 zaposlenimi se letos brezposelnost ne bo povečevala. Predvidena je zaposlitev 729 delavcev, pojavljali se bodo tudi tehnološki viški, vendar na drugi strani obeti o novih programih. Država bo letos namenila nekoliko manj sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja (lani je bilo vanje vključenih 1725 oseb), več finančne pozornosti pa bo namenila za zaposlovanje invalidov. Branka Demovšek Le 24 odstokov brezposelnih v Posavju prejema denarno nadomestilo ali denarno pomoč. Zaradi najnižjih povprečnih plač v regiji beležimo tudi naj nižje izplačano nadomestilo v državi, povprečni znesek nadomestila pa znaša 77.173 SIT bruto. Med višjimi pa so zneski denarne pomoči, ki so prav tako odraz revščine v Posavju. Janezek bo postal podjetnik Janez Škocjan - Pospeševalni center za malo gospodarstvo Republike Slovenije je v lanskem letu že drugič objavil razpis z naslovom “Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih”. Za izvajalca programa je bilo izbrano podjetje SUN iz Gornje Radgone s projektom Podjetniški krožek za osnovnošolce.Večmesečno delo osnovnošolcev v podjetniških krožkih se predstavlja na regionalnih podjetniških forumih. Eden od njih je bil tudi v Škocjanu. Posavje - V zadnjem času se veliko govori o postavitvi baznih postaj mobilnih operaterjev v naši okolici. Ena takih, s katero naj bi Mobitel dosegel večjo pokritost terena s svojim sig-nalom, naj bi stala tudi v Čretah nad Sevnico. Zaradi domnevnega sevanja krajani Čret tej Postavitvi nasprotujejo. Na območju občin Krško, režice in Sevnica ima družba Mobitel približno 30 baznih po-Itaj> predvidenih pa jih je še 11. tanislav Smolnikar pojasnjuje, a družba Mobitel za postavitev oazne postaje na Čretah pri Sevni-' caka na upravna dovoljenja. , i°^Jer ne bodo vsi postopki za-J učeni v skladu z upravnimi Postopki, Mobitelova bazna po-s*aja ne bo delovala. Sicer pa zajčji prilagajanja potrebam 1,2 uijona uporabnikov, obsežnega ,. in trajanja postopkov prido-ryanja potrebnih dovoljenj, Mo-ael skuša tehnični in formalni e* gradnje in vključevanja baz-lh Postaj urejati vzporedno. V postopkih pridobivanja dovoljenj za lokacije na omenjenih območjih se pred postavitvijo bazne postaje izdelajo strokovne ocene, po vklopu ali v času eksperimentalnega delovanja bazne postaje pa se opravijo ustrezne meritve in izdelajo poročila o vplivih na okolje. Meritve opravi in poročila izdela pooblaščena institucija, v teh primerih Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane. Analize rezultatov v poročilih kažejo, da so povprečne izmeijene vrednosti na mestih, ki so dostopna ljudem, od sto do tisočkrat nižje od tistih, ki jih predpisuje Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okol- ju oziroma ustrezna mednarodna priporočila (slovenska uredba je primerljiva od privzetih tujih priporočil in celo strožja). Nepooblaščenim osebam je dostop v neposredno bližino anten prepovedan in s fizičnimi preprekami ali opozorilnimi znaki ustrezno onemogočen. Na vprašanje, koliko sredstev namerava Mobitel vložiti v Posavje na račun štiridesetih baznih postaj, Smolnikar diplomatsko odgovarja, da so potrebna sredstva za postavitev baznih postaj odvisna od posamezne lokacije. Podrobnejši podatki pa so, kot pravi Smolnikar^ poslovna skrivnost družbe. N.Č.C. Podjetniški krožek seje uveljavil kot oblika podjetniškega usposabljanja mladih v osnovnih šolah. Najprej se je začel izvajati v Pomurju, širi pa se tudi v P/ regijo, kjer seje število vključenih učencev iz 25 v šolskem letu 1998/99 v letošnjem šolskem letu povzpelo na 200. Nataši Šterban Bezjak, koordinatorki za podjetniške krožke v Posavju, je žal, daje Regijski pospeševalni center Posavje z lastnimi sredstvi in s pomočjo enega sponzoija kljub velikemu interesu posavskih šol uspel vključiti v projekt le OŠ Brežice. Sicer pa je podjetniški krožek letos potekal na 105 šolah. Zaključni del projekta je predstavljal prav podjetniški forum. Eden od petih je potekal v Škocjanu. Mladi podjetniki z 19 šol so predstavili svoje poslovne načrte, ki jih je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili učenci, mentoiji ter predstavniki pod- V upravi največje posavske gradbene operative resno razmišljajo o preselitvi sedeža družbe Ali Togrel odhaja iz Krškega? ^rško - Gradbena podjetja v Posavju, ki so združena v skupino GIPO, so v domači regiji očitno zapostavljena in morda celo Zaželena, kar je bilo nenazadnje v minulem obdobju že večkrat poudarjeno. Po besedah glavnega direktorja Ivana Navoja razne igrice in politične spletke privedle upravo družbe Togrel do stopnje, ko je pričela resno razmišljati o pomenu in Miselnosti nadaljnjega obstoja sedeža v Krškem. To VSe 0C* 'eta 1999 beleži družba in konstantno rast prihodkov jP°Večuje število zaposlenih, 'j danih ekonomskih razmerah •postavlja velik poslovni uspeh, let IreaBzacija v prvem kvartalu osnjega leta utrjuje načrtovana akovanja uprave, vendar pa tze ponovno potrjujejo, da To-tr . sv°j uspeh gradi predvsem na 57 zunaj Posavja. Tako so kar £ °dstotkov poslov realizirali v st ®£eBu in na Hrvaškem, 30 od-5jlo*0v v Ljubljani in drugje v ter samo 13 odstokov v jih' m B°savJu- Dela, ki jim Se lriVestit°rji zaupajo drugod, so pjMa dobrodošla, vendar pa Za^tej0 veBke dodatne stroške h ■ ^žbo, predvsem pa predstav-bist° Ve'te naPor za delavce, kar h0vVen° znižuje kakovost nji-Se.eSa življenja. Zato so po be-.glavnega direktorja Ivana v°ja v upravi dražbe pred res- Ivan Navoj no dilemo, ali s sedežem sploh še vztrajati v okolju, kjer jim predvsem vodilni lokalni politični akterji očitno niso naklonjeni. Glede na strukturo deleža v skupnem prihodku razmišljajo, da bi sedež preselili v Ljubljano, v Krškem pa zadržali le svojo poslovno enoto. Družba Togrel je peto izvoznik ne le za Slovenijo, pač pa tudi za Posavje in Krško, saj skoraj 90 odstokov poslov realizirajo zunaj domačega okolja. S sedežem v Ljubljani bi še lažje pridobivali posle, strokovnjaki in drugi delavci pa bi se veliko rajši zaposlili v družbi Togrel Ljubljana kot Togrel Krško. Kljub temu da tako rekoč skoraj ves prihodek ustvarijo drugje, pa družba Togrel v svoje projekte vključuje številne obrtnike in podjetnike iz Krškega in Posavja ter jim na tak način odpira nove trge in ponuja možnosti njihovega lastnega razvoja. Znatno podpirajo tudi razne športne klube, kulturna in druga društva, kar dokazuje privrženost vodstvenih in drugih delavcev Togrela domačemu lokalnemu okolju. Kot pravi direktor Navoj, konkurenčnost in kakovost izvajanja gradbenih del nikakor nista vprašljivi, saj se številni investitorji vse pogosteje odločajo za dode- litev izvajanja projektov prav družbi Togrel. “Mora pa biti nekaj zelo narobe z našo krško gospodarsko in predvsem kadrovsko politiko, saj se kaj hitro lahko zgodi, da bodo mladi strokovnjaki raznih pomembnih gospodarskih področij, še bolj kot do sedaj, zapuščali domače okolje in svojo priložnost poiskali drugod. Odtekanje znanja, v katerega je vgrajenih več deset let učenja in študija, pa nedvomno pomeni zaostajanje v razvoju, kar je v občini Krško in v Posavju v zadnjih dveh ah treh letih še posebej prepoznavno. Za tako nepopravljive napake bo potrebno prevzeti odgovornost in v prihodnosti bistveno zasukati kompas, sicer bo naša regija, predvsem pa občina Krško, kot mnogi pravijo že sedaj, resnično postala ena velika solzna dolina,” ocenjuje sedanje razmere glavni direktor družbe Togrel Ivan Navoj. AF jetij in institucij. Zmagala je OŠ Zbora Gornji Radgoni. Na podjetniškem fo-odposlancev Kočevje s projektom rumu se je dobro odrezal tudi Modna hiša, v dragi skupini pa OŠ podjetniški krožek OŠ Brežice, ki je Ribnica s projektom Stadion. Obe se sodeloval prvič. Brežiška projektna bosta udeležili vseslovenskega pod- naloga se je imenovala “Očka bo jetniškega foruma, ki bo 1. junija v postal mamica.” N.Č.C. investiranje Kdor seje zadnje mesece aktivno vključil v dogajanje na Ljubljanski borzi - pri tem mislimo na to, daje vsaj nekaj malega investiral, je danes najbrž zelo dobre volje, saj se njegova naložba še kako obrestuje. Kljub temu da tečaji večine prometnejših delnic in nekaterih obveznic rastejo že od konca lanskega leta, se ta rast nikakor ne konča. Določeni padci tečajev so, vendar se potem cene hitro popravijo. Za lažjo predstavo o možnem dobičku na borzi vrednostnih papirjev je pripravljen hipotetični portfelj, ki smo ga oblikovali na naših predvidevanjih glede rasti tečajev v začetku leta. Nekateri investitorji so podobno razpršili svoje premoženje in so zelo zadovoljni. Pa poglejmo, kaj je nastalo iz vrednosti 1.600.000 SIT v treh mesecih. Oznaka delnice Naziv delnice Tečaj 2522002 Tečaj 23.52003 Donos v% Vr.nakupa v sit Zaslužek v.sit GRVG Gorenje 2.500 3.495 40% 200.000 79.600 ZV1N Zvon 1 81 117 44% 200.000 88.889 PM1N Pomurska 1 143 182 27% 200.000 54.545 KR KG Krka 29.121 37.741 30% 200.000 59.201 TG1N Triglav 1 128 179 40% 200.000 79.688 NF1N NFD 1 119 160 34% 200.000 68.908 TG2N Triglav 2 44 48 9% 200.000 18.182 ZM1N Zlata monetal 90 129 43% 200.000 86.667 SKUPAJ 1.600.000 535.679 Kot je razvidno in zgornje razpredelnice, je bil nakup izveden 25. februarja letos, odločili pa smo se za osem različnih delnic, od tega sta dve (Krka in Gorenje) iz borzne kotacije, ostalih šest pa iz pidov. Če pogledamo donose, vidimo, da je najbolj zrasel Pid Zvon 1 in sicer za-44 odstotkov, sledi mu Zlata moneta 1 s 43-odstotnim donosom. Najslabše seje izkazal izbor Triglava 2, vendar je obdobje zelo kratko, tako da je še vedno mogoča rast v prihodnje. V treh mesecih smo iz 1.600.000 SIT naredili 2.135.679 SIT, kar predstavlja donos 33,5 odstotka. Če bi se rast tečajev nadaljevala s takšnim trendom, bi v enem letu dosegli 100-odstotni donos, kar je seveda nerealno pričakovati. Glede na to, da je obdobje od nakupa do prodaje, za katerega ni več obdavčitve kapitalskega dobička, zaenkrat še 3 leta (predlog v obravnavi je 1 leto), bi v primeru prodaje po treh mesecih državi plačali 30 odstotkov davka na kapitalski dobiček, kar predstavlja 160.703,70 SIT. Ostane nam še 374.975,30 SIT, kar je še vedno dobrih 23 odstotkov donosa za dobo treh mesecev. V izračunu nismo upoštevali provizij nakupa in prodaje, ki pa ne predstavljajo velike postavke. Če vas je ob tem primeru vsaj malo zamikalo, da bi sami poskusili z naložbo v delnice, se morate najprej zavedati tega, daje vedno prisotno tudi tveganje, predvsem pri naložbah na kratek rok. Se pa zadeva lahko lepo obrestuje. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GBD d.d. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Ali ministrica res pozna zagate odročnih šol? Tržišče - OŠ Tržišče, ki jo vodi ravnateljica Breda Rman, se srečuje z velikimi prostorskimi težavami. O tem bi radi na kraju samem spregovorili s šolsko ministrico Lucijo Čok, ki odlaga z obiskom Tržišča. V Tržišču ima šola pomembno vlogo in zelo dolgo tradicijo. Začasni pouk se je začel leta 1869,redni paleta 1888, ko je bila zgrajena šola, v kateri še danes poteka del pouka. Leta 1980 so zgradili novo šolo, ki je tudi že premajhna, tako da pouk poteka na treh lokacijah; v stoletni šoli, v novi šoli nekoliko nižje ter v stanovanjskem bloku, kjer imajo računalniško učilnico ter knjižnico. 161 “velikih” in 20 “malih” šolarjev OŠ Tržišče, nad katerimi bdi 16-članski kolektiv, tako ves dopoldan kroži po Tržišču z ene lokacije na drugo. Upajo, da bodo v doglednem času prišli do prizidka in telovadnice, sicer si težko predstavljajo delo v devetletki. V novem šolskem letu se bodo vanjo vključili s prvim razredom. Kljub izredni prostorski stiski pa šolarji iz Tržišča dosegajo lepe rezultate; čeprav nimajo niti telovadnice, so državni prvaki v košarki, uspešni pa so tudi pri raziskovalnih nalogah. Trenutno raziskujejo promet in trgovino v Tržišču, delo Društva prijateljev mladine, v teku je raziskovalna naloga o Telčah, kjer |A' Športna vzgoja predšolskih otrok v učilnici bo letos osrednje praznovanje sevniškega občinskega praznika, za raziskovalno nalogo o vodi pa so bili prav pred kratkim že nagrajeni. Ravnateljica Breda Rman je ponosna na šolo, ki odlično sodeluje s krajem, pa vendar si želi, da bi še v letošnjem letu v Tržišče privabili ministrico za šolstvo in šport, da bi na kraju samem vide- V društvo Ozara, Pisarna za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero laže premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. Pri delu nam in našim uporabnikom pomagajo tudi prostovoljci in v tokratni številki vam predstavljamo pesem enega izmed članov skupine za samopomoč. Mar to ljubezen je Prvi dotik, prvi poljub, poljub, ki se še ni odprl. Mladostne sanje in želje, hrepenenje po nečem, kar je nedosegljivo, nerazumljivo, še nedorečeno. Mar to ljubezen je? V prsih te tišči in neki notranji nemir, ki si ga ne znaš razložiti in razumeti. Mar to ljubezen je? Roke drhtijo, noge mi šibijo, ko vidim ga. Mar to ljubezen je? Tihi, nežni dotik, nežni poljub, kot dotik metulja, ki prileti na dlan, da komaj čutiš ga. Mar to ljubezen je? Sanjam te črne oči, dneve in noči, ‘ katere nikoli ne bodo prišle. Mar to ljubezen je? Spomini bolijo in pečejo, a srce ljubi. Mar to ljubezen je? Vabimo vsakogar, ki seje znašel v stiski, doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridruži Društvu Ozara, bodisi v skupino za samopomoč ali na individualni pogovor. Lahko pa se nam pridružite tudi kot prostovoljec ali prostovoljka. Oglasite se lahko v prostorih Društva Ozara na Gubčevi lOa v Brežicah, ali pa nas pokličete na telefonsko številko 07/49-63-590 vsak delavnik od 9. do 15. ure. Lahko nas obiščete tudi na internet naslovu www.ozara.org ali pa nam pišete na naš e-mail: br@ozara.org. rojstva v porodnišnici brežice Od 13.do 17. 5. 2002 Dečke so rodile: Tea Medvešek iz Selc, Valerija Stermecki iz Vitne vasi, Andreja Popelar iz Senožet, Daija Bedrač z Raven pri Zdolah - dva dečka, Ingrid Antolovič iz Župjeka, Romana Kuhar s Stojanskega Vrha in Barbka Oštrbenk s Čateža ob Savi. Deklice so rodile: Mojca Vesel-Radič iz Brežic, Mateja Roguljič iz Artič, Barbara Škrlj iz Brežic, Tatjana Šeško iz Sevnice in Martina Gane iz Jablanice. la, v kakšnih nemogočih razmerah delajo posamezne šole. Nada Černič Cvetanovski Darovanje krvi tudi v Krškem Krško - V času zaključka redakcije SavaGlasa je v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Krško potekala štiridnevna krvodajalska akcija, ki se je začela v torek, 28. maja na OŠ Leskovec pri Krškem, dan kasneje je potekala na OŠ Senovo, sledila je še krvodajalska akcija v OŠ Krško in zadnja, 31. maja na OŠ Kostanjevica na Krki. O rezultatih akcije bomo poročali v prihodnji številki. K.M. Ribe na plitvini Sevnica - V petek, 7.junija, ob 19.30 bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici na ogled komedija Toneta Partljiča Ribe na plitvini. Predstavila se bo gledališka skupina predmetne stopnje OŠ Savo Kladnik Sevnica. Izkupiček od vstopnine in prostovoljnih prispevkov bo namenjen za nakup sodobnih pripomočkov za učence. Repriza bo dan kasneje, v soboto, prav tako 19.30. N.C.C. Prireditev za reanimobil Krško - Zdravstveni dom Krško v sodelovanju z Občino Krško organizira 3. humanitarno akcijo “Včasih o življenju odločajo trenutki, bodo tudi o vašem?”, katere izkupiček bo namenjen nakupu urgentnega reševalnega vozila reanimobil. Prireditev, ki sojo poimenovali Večer narodnozabavne glasbe, bo 6.junija ob 20.uri v Športni dvorani Krško. L.K. S plesom do urejenega obračališča Brežice - Na pobudo Sveta staršev Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice bo v petek, 14.junija, v diskoteki Paradiso v Dobovi dobrodelni ples, na katerem bo igrala znana slovenska glasbena skupina Kingston. Ves izkupiček bodo namenili za ureditev obračališča za avtobuse v okolici omenjene šole. Na omenjeni problem so predvsem zaradi varnosti dijakov - svojih otrok že pred časom opozorili tudi pristojne na občine, ker pa z njihove strani ni bilo odziva, so se odločili prvi korak narediti sami. J.K. Dan mladosti Senovo - V organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško, Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško in društva Karbid s Senovega je pred domom XIV. Divizije potekala prireditev “25. maj”. Program seje odvijal od zgodnjih popoldanskih ur pa vse do pozne noči, za uvod pa so se po Senovem razlegali zvoki pihalnega orkestra DKD Senovo. V nadaljevanju je zbrane zabaval najmanjši leteči cirkus “Brez panike”, ki je navdušil občinstvo, potem pa je sledilo krajše predavanje o Evropi in s tem povezan kviz, v katerem so sodelovali mladi s Senovega. V sklopu prireditve je namreč na Senovem postal tudi Evrobus. Po končanem kvizu so sledile še raznolike delavnice za otroke, v večernih urah so organizatorji pripravili projekcijo 35 mm dokumentarnega filma o Josipu Brozu Titu, zvečer pa je sledil še koncert skupin Cog in Sumski. K.M. Z miss Slovenije do šolskih potrebščin Sevnica - Rdeči križ (RK) Sevnica je na gradu pripravil zanimivo prireditev, na kateri so zbirali prostovoljne prispevke in šolske potrebščine za socialno ogrožene otroke. Kljub izjemnim gostom kot so Rebeka Dremelj, Čili Pa-trol, čarovnik Niko in učenci glasbene šole Sevnica, odziva ni bilo. Našteli so le 35 obiskovalcev in temu primeren je bil tudi izkupiček; dve vrečki šolskih potrebščin in 4.000 SIT. Sevniška lekarna je dodala še 10 tisoč SIT, hladilnica Blanca pa dva zaboja jabolk. Predsednica sevniškega RK Anica Dernač je žalostna zaradi slabe udeležbe in zelo slabega odziva na prireditev, v katero je bilo vloženega veliko truda. Potencialni obiskovalci prireditve pa pravijo, da sta bili tako ura (deset dopoldne) kot lokacija (sevniški grad) neprimerni, da ni bilo poskrbljeno za obveščanje, nekatere pa so od humanosti odvrnile afere, ki se v zadnjem času pletejo okrog RK. N.C.C. Z roko v roki za pravice duševnega bolnika Novo mesto - ŠENT - slovensko združenje za duševno zdravje in Forum svojcev Slovenije organizirata posvet o oblikovanju predlogov k spremembi zakonov in okroglo mizo pod naslovom “Z roko v roki za pravice duševnega bolnika”, ki bosta 12. junija ob 17.uri v Hotelu Krka v Novem mestu. Svojci in starši ljudi s težavami v duševnem zdravju so se namreč na zadnjih srečanjih Foruma svojcev Slovenije dotaknili perečih pomanjkljivosti in podali nove predloge k Zakonu o zagovorniš-tvu, predvsem pa je ostal v družbi še nedorečen denarni status. Zato se bodo na tej okrogli mizi dotaknili najbolj žgočih vprašanj, predvsem kako pomagati ljudem z duševno boleznijo. L.K. Evropa v šoli Krško - V veliki dvorani Kulturnega doma Krško je potekala zaključna slovesnost letošnjega regijskega natečaja Evropa v šoli, katerega regijsko koordinacijo je prevzela Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško oziroma sekretarka Vida Ban. Evropa v šoli je namreč natečaj, ki ponuja prijazen in neposreden način, kako mentorje, učence in učenke spodbuditi k razmišljanju o Evropi in najpomembnejših temah, ki pestiji njene prebivalce. Natečaj je postal zanimiva oblika spodbujanja mladih k razmišljanju, povezanem z življenjem v Evropi, in vsako leto se okoli milijon mladih iz 32 držav vključi v ustvarjanje na skupno temo - tudi mladi iz Slovenije in prav tako iz Posavja. Letošnja tema natečaja je bila “Naša zgodovina, naša evropska prihodnost”. Projekt je podprla občina Krško ter Urad vlade RS za informiranje, koordinacija programa pa je bila zaupana ZPM Krško in njeni sekretarki Vidi Ban. uspešni učenci 4.b razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica, ki so za svoje skupinsko delo prejeli posebne nagrade in enodnevni izlet po slovenski obali. Na zaključni slovesnosti regijskega natečaja pa so bili nagrajeni prav vsi sodelujoči, tisti, ki so s svojimi deli sodelovali na nacionalni ravni, pa so si prislužili še izlet v Karantanijo. Na regijski ravni so se torej letos prvič udeležili tudi internetnega natečaja, kjer so učenci OS Maksa Pleteršnika iz Pišec prejeli nagrado za prvo mesto, sedem avtoijev iz osnovnih šol Krško, Blanca in Brežice pa seje s 37 deli predstavilo na fotografskem natečaju. Zbranim udeležencem so na zaključni slovesnosti v Krškem Gregor Jarabek, učenec 6. razred OŠ Brežice, pred svojim likovnim delotn Na regijskem tekmovanju so mladi sodelovali na literarnem in likovnem natečaju, kar je že stalnica, letos prvič pa tudi na fotografskem in internetnem natečaju. Tako se je literarnega natečaja udeležilo 54 ustvaijalcev. Regijski komisiji sta med dospelimi deli izbrali najboljše, ki so sodelovali 9. maja na nacionalni ravni, pri tem pa so bili posebno čestitali tudi posebni gostje; predsednica nacionalnega odbora Evropa v šoli Liana Kalčina, predsednik ZPMS mag. Franc Hočevar, poslanec v DZ Branko Janc in župan občine Krško Franci Bogovič, ki so bili vsi enotnega mnenja, da je tudi letošnji regijski natečaj v celoti uspel. Karmen Mola11 Skrivnost zdrave prehrane Sevnica - Koronarni klub Sevnica uspešno izvaja začrtan* program. Tokrat je v goste povabil Janjo Strašek, dipking' živilske tehnologije iz zdravilišča Šmarješke Toplice. Tema predavanja, ki se ga je udeležilo veliko število članov in pri' jateljev kluba, je bila zdrava prehrana. Zdravi prehrani je zadnje čas6 namenjeno veliko pozornosti; t®' ko v življenju zdravih in vitalni*1 ljudi, še bolj pa se zanjo zanimaj0 tisti, ki so že občutili negativa6 učinke nezdrave prehrane. Bistvo predavanja je v tem, d3 so bili člani koronarnega klub3 ponovno seznanjeni z načeli zdrave prehrane, z načini njene prip°a' ve in ustreznimi zamenjavami živil. Ljudi je potrebno postopen3® prevzgojiti, da bodo namesto m6' sa in maščob uporabljali več zelenjave in sadja. Poleg zdrave prehrane pa r potrebna še telesna aktivnost. ronami klub Sevnica za svoje čl3' ne organizira telesno vadbo p°° strokovnim vodstvom medicinsk6 sestre Mojce Švab, razna pred3 vanja ter pohode in izlete. V se Zainteresirane vabijo v svojo driiZ bo. N;Č.e.-'v' Predavateljica dipl. ing. Janja Strašek, KMETIJSTVO, PODEŽELJE 30.teden cvička “Konzorcij mora ščititi kakovost cvička” Kostanjevica na Krki - Minuli petek se je tudi uradno začel jubilejni - 30. teden cvička, ki so ga organizatorji obeležili s številnimi strokovnimi in zabavnimi prireditvami. Med drugim so podelili diplome novim vinskim svetovalcem, izbrali so novo cvičkovo princeso, okronali kralja cvička in razglasili promotorja cvička, na skupščini obdelali perečo problematiko, ki jih spremlja pri njihovem delu, in zasadili potomko 400 let stare trte z mariborskega Lenta. Zveza vinogradnikov Dolenjske, k* je sicer bila uradni organizator tedna cvička, je letošnjo jubilejno prireditev zaupala Društvu vinogradnikov Kostanjevica na Krki, ki jo je organiziralo že dvakrat doslej. Novi vinski svetovalci V strokovnem delu je že pred uradnim pričetkom prireditve potekalo ocenjevanje vin, prvega dne (v petek) popoldne so pripravi še okroglo mizo o obnovi vinogradov pred vstopom v EU, cvička so v novih prepoznavnih uniformah prejeli diplome in s tem tudi uradno pridobili naziv “vinski svetovalec”. V kulturnem programu pa je prvi večer največ navdušenja požel Nace Junkar, sicer domačin, kije ob spremljavi harmonike zapel znano pesem “En starček je živel”. pridelal najboljši cviček. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Zvone Lah pa je strokovnjakinjo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, enologinjo Katarino Merlin, razglasil za ambasadorko cvička. Do zadnjega kotička poln kostanjeviški osrednji trg je s svojo prisotnostjo in poslanico pozdravila tudi slovenska vinska kraljica. Tjaša Koroša, vse prisotne je zabavala skupina Čuki, točno ob polnoči pa je Kostanjevico osvetlil veličasten ognjemet. za njegovo dobro ime. Brez oznake PTP se ta pijača ne bi smela znajti pri potrošniku. Če bo konzorcij pridelovalcev dopuščal, da se različni mešetarji okoriščajo s trenutnim slovesom cvička, bodo dolenjski vinogradniki čez nekaj let stokali, kam s količinami pijače, ki ne gre v promet, je svaril Urbanč. Vinogradniki so opozarjali še na novi zakon o vinski embalaži, o katerem so premalo poučeni, pa tudi o pogojih prodaje, ko bo Slovenija v Evropski skupnosti. Predsednik zveze Zvone Lah je Novi vinski svetovalci po podelitvi diplom zvečer pa se je s povorko praporov vseh društev začel 30. teden cvička. Svečano gaje odprl mini-ster za kmetijstvo Franci But, ki Je v svojem nagovoru pozdravil omenjeno prireditev in trud do-enjskih vinogradnikov, da pride-ajo dober cviček in ohranjajo Ugledtega vinskega posebneža, mnoči so svoj trenutek doživeli tudi “novopečeni someljeji”. Na Podelili nove krone Za naziv naj lepše vinorodne dežele Posavje se je potegovalo pet kandidatk. Zdenka Mirtek iz Vinogradniškega društva Smarje-ta z Otočca je s svojim šarmom, znanjem o cvičku in njegovo predstavitvijo prepričala komisijo, da ji je za leto dni podelila naslov “cvičkova princesa”. Mar- Zvone Lah, Lojze Metelko in Matjaž Jakša ne Tomazin sadi, Tone Zafošnik nadzira, Franci Bogovič računa, ^aj bo prideš jmpoljci in v Kostanjevici na Krki namreč zgodaj spomladi v | ul tečaj za vinske sveto-Ce, ki ga je uspešno opravilo tečajnikov. V okviru 30.tedna janu Kirarju iz Dobruške vasi je dosedanji kralj cvička Alojz Pirc predal krono cvičkovega kralja. Kirar je bil že drugič okronan s to krono, saj je v preteklosti že Skupščina dolenjskih vinogradnikov Stotnija dolenjskih vinogradnikov seje sredi junija 1972 prvič organizirano sešla v Kostanjevi-ci.To so bili prvi člani Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki danes šteje 3500 članov. Rdeča nit razprave na 30.skupščini zveze je bila, kako zaščititi kakovost, pridelavo in prodajo cvička. Zakon o cvičku in pravilnik PTP sta namreč le osnova, njuno izvajanje pa naj bi bila odgovornost vsakega posameznega pridelovalca. Za promocijo cvička je bilo porabljenega veliko denarja, sedaj pa morajo pridelovalci, združeni v konzorcij, razmisliti še o zbiranju sredstev za izvrševanje kontrole cvička, ki je na trgu in v kleteh, je predlagal Ivan Urbanč, mali vinogradnik iz Podbočja. Poudaril je, daje cviček danes dosegel ceno, ki dopušča in hkrati obvezuje pridelovalce, da skrbijo Država naj izplača pomoč za lanske ujme Sl venija - 30. april naj bi bil zadnji rok, do katerega bi morala država po določilih zakona o Zavni pomoči za odpravo posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu opravičencem izplačati sredstva za sanacijo škode. Ker se to ni zgodilo, je Slovenska kmečka Za pri SLS pozvala vlado, naj svojo dolžnost nemudoma opravi. čusu do 30. aprila je bil tudi op-7! čas za spomladansko setev. ?a ’!? Ve^®a oškodovancev morala (j^abavo semena, škropiv, gnojil in j^tega repromateriala najeti celo Zv« e’ km je za Slovensko kmečko , 20 SLS, ki ji predseduje nekdanji ehjski minister Ciril Smerkolj, ^mljiva Na svoji zadnji seji bgj ^0 sklenili pozvati vlado, še poseli n!t0r •luneza Kopača in za finance 'ntona ~ te^zas ^stojna ministra - za okolje in * 0r Janeza Kopača in za finance jen 113 Kopa, da denar, kije namenit^3 Sanacii° škode po lanskih uj-> takoj nakaže oškodovancem. jenjk° ministra komentirata omen-P°ziv, nismo uspeli izvedeti, saj sta bila nedosegljiva, so pa na okoljskem ministrstvu za pojasnilo zadolžili predsednico državne komisije za sanacijo Sonjo Beseničar. Povedala je, daje glede na sklepe vlade z dne 29.aprila bil del sredstev prejšnji • teden že na računih 15.073 oškodovancev in dodala, da je državna komisija tudi že predlagala vladi, da ponovno odloča o vlogah, ki so bile dopohijene. Gre za okoli 3400 oškodovancev, katerim naj bi sredstva bila nakazana v teh dneh. Nadaljnje odločitve bodo posredovane vladi postopno glede na odziv oškodovancev, ki morajo predložiti še dodatna dokazila, na osnovi katerih bo mogoče ugotoviti višino škode in vladi predlagati končno odločitev . Sicerpaje državnakomisija doslej vladi predlagala 18.150 pozitivnih odločitev, žal je 14.339 takih, kjer oškodovanci ne izpolnjujejo pogojev, še vedno pa je 12.886 oškodovancev v pozivanju za dopolnitev vlog. Glede na sklepe zadnje aprilske seje sta zaradi nepredvidenih zapletov pri vnosu podatkov v računalnik izpadli občini Sevnica in Brežice. Beseničarjeva je zatrdila, da sta tokrat vključeni. Jelica Koršič pozival k doslednejšemu prijavljanju v vinski register in usklajevanju vinskega katastra, kar pomeni, da bo potrebno vinograde očistiti samorodnih trt, ki jih je po Dolenjski še precej. Predsednika in upravni odbor torej čaka še precej dela, zato Ivan Urbanč opozarja, da so nastopile razmere za profesionalizacijo v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske. Cviček je namreč posel, vreden milijone evrov. Če hoče obdržati renome in s tem ceno, je to projekt, ki je prerasel zgolj volontersko obliko vodenja. Cepič kavčine v Kostanjevici Ob obzidju cisterijanskega samostana bo rasla potomka najstarejše trte na svetu, žametovka z mariborskega Lenta, ki sta jo v dar prinesla mestni viničar mag.Tone Zafošnik in podžupan mag.Jože Protner. Prošnja za cepič je prišla iz Društva vinogradnikov Kostanjevica, predsednik Stane Tomazin pa se je ob sajenju zavezal, da jo bodo člani skrbno negovali. Povpraševanje po cepičih častitljive kavčine je veliko, je povedal mag.Protner, saj jo bodo letos sadili še v Avstriji, Franciji in Nemčiji. Na pobudo zdomcev bo mesto Stuttgart dobilo sadiko 8.junija, svečano sajenje pa bo organiziralo tamkajšnje Slovensko kulturno društvo. Njegova predsednica Ana Štuhec je zato prisostvovala prireditvi v Kostanjevici, ki jo je vodila prva cvičkova princeza Lea Colarič. Zadnji dan (v nedeljo) popoldne so pripravili še vinogradniške igre in zabavo z Beneškimi fanti. Branka Demovšek, Suzana Vahtarič, Jelica Koršič kmetijski nasveti Za poljedelce Varstvo žit pred boleznimi Pridelovalcem žit strokovne službe priporočajo, da pregledajo svoje posevke žit. Na posameznih posevkih so namreč zasledili večje pojave rje in pepelaste plesni. Če so posevki napadeni, priporočajo uporabo pripravkov Artea 330EC, Opus team, Emi-nent ali Tilt CB. Varstvo žit pred škodljivci Pridelovalce žit strokovne službe obveščajo, da so opazili prve ličinke žitnega strgača in listne uši. Svetujejo, da zaradi pojava žitnega strgača pregledate posevke. Prag gospodarske škode je presežen, ko opazite na listu zastavičarja 1 do 1,5 ličinke. V tem primera lahko uporabite pripravke, kot so Karate, Bulldock, Endu-ro ali Sumialfa 5FL. Zatiranje plevela v krompirju Pridelovalce krompirja strokovne službe opozarjajo, da obstaja nevarnost pojava krompirjeve plesni. Prve znake okužb so opazili na zgodnji sorti že 17. maja, 20. maja pa tudi na pozni sorti. Priporočajo, da uporabite sistemične ali polsistemične fungicide, kot so Acrobat MZ, Ridomil gold, Tattoo ali Equation pro. Zatiranje plevela v koruzi Po vzniku koruze in plevelov lahko uporabite naslednje pripravke: - proti širokolistnim plevelom: Cambio, Banvel 250, Bromotril, Ring ali Tomigan 250 - proti ozkolistnim in nekaterim širokolistnim plevelom pa uporabite Motivell, Tarot 25 WG, Terano ali Tell 75 WG (tel). Za vinogradnike Zaradi nadaljevanja primarnih okužb s peronosporo strokovne službe priporočajo, da vinogradniki uporabijo enega od dotikalnih pripravkov; Antracol, Dithane, Folpan ali Mazeb. Proti oidiju vinske trte priporočajo, da navedenim pripravkom dodate žveplene pripravke ali Karathane. Če bodo padavine večje od 30 mm, bo škropljenje potrebno ponoviti. Vinogradnike in vinarje tudi obveščajo, da so bili na javnem razpisu izbrani kot ena izmed petih pooblaščenih organizacij za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v Sloveniji. S tem je enološki laboratorij na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto na Šmihelski cesti 14, za želežniško postajo Kandija, uradno pooblaščen s strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vinorodna dežela Posavje je tako pridobila ustrezen enološki laboratorij bližje vinogradnikom. Laboratorij je odprt vsak delavnik in sicer v ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure ter torek, sredo in petek od 7. do 15. ure. Stekleničeno vino in vino cviček PTP je po pravilniku potrebno uradno povzorčiti, zato pokličite na telefonsko številko 07/373-05-92, na kar vas bo obiskal uradni povzorčevalec. Za vse dodatne informacije prav tako pokličite na telefonsko številko 07/373-05-92. Za sadjarje V tem času lahko sadjarji v nasadih jablan opravijo korekcijsko rez; izrežejo pregoste poganjke v vrhovih in tudi dragih delih krošnje ter nekatere prenizke veje. Odstranijo lahko tudi nove bujne poganjke, ki rastejo v bližini plodičev in jim delajo konkurenco. Rez naj ne bo premočna, zato jo izvajajte samo po eni strani. Čez 10 do 14 dni jo ponovite po drugi strani. V tem času lahko lepo vidite, kako slabši plodiči zaostajajo v razvoju. Pri zgodnejših sortah bi že lahko pričeli tudi z ročnim redčenjem plodičev. Ob padavinah strokovne službe še vedno beležijo šibke izbruhe zimskih trosov jablanovega škrlupa. 20. maja so opazili pege škrlupa na plodičih jablane. Na podlagi navedenih opazovanj priporočajo uporabo sistemičnih in strobilurinskih pripravkov, kot so Rubigan, Score, Baycor, Stroby ali Zato. Omenjenim pripravkom je priporočljivo dodati kontaktne pripravke, kot so Captan ali Merpan 50 WP ali Merpan 80 WDG. Omenjene kombinacije dobro delujejo tudi na jablanovo pepelovko. Proti jablanovi pepelovki lahko uporabite pripravek To-pas 100 EC. Priporočajo tudi mehanično odstranjevanje okuženih poganjkov. V nekaterih nasadih se je prerazmnožila rdeča sadna pršica in rjasta pršica. Kritično število za rdečo sadno pršico so 3 do 4 osebki na list. Če je število preseženo, uporabite pripravke, kot so Ortus, Demitan ali Vertimec - pozor - slednji je strupen za čebele. Za živinorejce Strokovne službe opozarjajo, da morajo vsi, ki se ukvarjajo s prirejo mleko, do 31. maja na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja oddati podatke o namolženem mleku. Država bo zbrane podatke uporabljala pri pogajanjih za pridobitev mlečnih kvot z EU, zato mora biti interes vseh rejcev, da obrazce izpolnijo natančno in jih pravočasno pošljejo na agencijo. Teden v znamenju gozdov Dole pri Litiji - Zadnji teden v maju je že tradicionalno posvečen gozdovom. Gozdarji Zavoda za gozdove, OE Brežice so skupaj s KS Dole pri Litiji že izpeljali vrsto prireditev; odprtje oglarske poti, slavnostni prižig kope, predstavitev knjige o oglarjenju in Dolah pri Litiji, literarni, likovni in fotografski natečaj, kolesarski skok. Kot zaključek in vrhunec vseh dogodkov ob tednu gozdov bo osrednja slovenska prireditev potekala prav tako na Dolah pri Litiji in sicer v soboto, 1 .junija, s pričetkom ob 11 .uri. Slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano Franci But. Po slavnostnih govorih in kulturnem programu bo še predstavitev zanimivih dejavnosti na temo “Stara gozdna opravila”. M.B. Odmaknjena bližina Podsreda - Med Savinjo, Sotlo in Savo, tam, kjer se predalpski gozdnati očaki Rudnica, Bohor, Veternik in Orlica preko terciarnega gričevja spogledujejo z obsotelskimi ravnicami, leži Kozjanski park. V njem se uresničuje zamisel o celovitem varstvu kozjanske pokrajine, ki jo označujejo velika biotska pestrost, krajinska raznolikost, življenjska polnost ter bogata preteklost. Od 7. marca do 13. aprila seje Kozjanski park pod naslovom “Odmaknjena bližina” - Naravna in kulturna dediščina Kozjanskega predstavljal v Kulturno informacijskem centru Križanke Mestnega muzeja Ljubljana. Ob tem so pripravili še štiri okrogle mize na temo varovanja in evidentiranja naravne in kulturne dediščine. Zaključke so predstavili ob evropskem dnevu parkov. Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru praznovanja tega dneva or- ^ ganiziralo že tradicionalno potu- jS jočo novinarsko konferenco v te krajinski park Logarska dolina, s Kozjanski park pa je novinarje £ povabil na ogled nekaterih znamenitosti parka. Ena od njih so visoki suhi travniki na Veterniku in Oslici, ki jih skušajo ohraniti skozi projekt Life, druga so orhideje. V Podsredi je na ogled razstava z naslovom Orhideje Bohorja. V Sloveniji je znanih 70 vrst orhidej, samo na področju Bohorja pa jih raste 37. Na območju Kozjanskega parka raste tudi zavarovana navadna bodika, bolj znana pod imenom božje drevce. Skoraj pri vsaki domačiji je nekoč raslo drevesce za srečo družine in v okras na videz pusti pokrajini. Razstavo Navadna bodika v Kozjanskem parku avtorice Katarine Požun-Brinovec so odprli ob evropskem dnevu parkov. Z odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst je bodika pri nas zavarovana rastlinska Raznolika kozjanska pokrajina - Suha dolina s požiralnikom -Gorjane vrsta. Strokovnjaki ugotavljajo, da do izumiranja posameznih vrst ne prihaja le po zaslugi brezbrižnih ljudi in intenzivnega kmetijstva, temveč tudi zaradi naravovarstvene stroke, ki večkrat zataji. Na to so opozorile tudi okrogle mize v Ljubljani, s katerimi so skušali spodbuditi tako akademike, strokovnjake praktike kot laično javnost, da pove svoja stališča in poda predloge. Na primeru Kozjanskega parka, enega od treh tovrstnih v Sloveniji, so tako preverili, kakšna je situacija na tem področju v Sloveniji nasploh. Nekaj ugotovitev: povezava med strokovnimi in raziskovalnimi ustanovami s področja naravoslovja ter upravnimi organi, ki so pristojni za varstvo narave, je prešibka; izvajanje zakona o ohranjanju narave je v zamudi -tako v Kozjanskem parku še vedno ni organizirana naravovarstvena nadzorna služba; projekt evidentiranja stavbne dediščine, ki ga je na območju Kozjanskega parka izvedla Fakulteta za arhitekturo, je pomemben prispevek k spoznavanju naše dediščine, zato bi ga bilo potrebno izvesti tudi na drugih zavarovanih območjih. Vendar pa bi bilo potrebno v Kozjanskem parku - kot tudi drugod -zaradi ogroženosti stavbne dediščine predlagati konkretne ukrepe. Projekti varstva, posredovanja in trženja kulturne dediščine so ocenjeni kot kakovostni in tudi turizem ne sme živeti ločeno, temveč v najtesnejši povezavi z ohranjanjem narave in dediščine ter z razvijanjem kulture. Življenje v parkih je namreč odraz kulture celotnega naroda. Splošna ugotovitev je, da je Kozjanski park eden od primerov, ki uspeva povezovati naravo in kulturo. Za ohranjanje obojega pa so potrebna seveda tudi sredstva. V letošnjem letu bo država za nekatere spomeniško varstvene akcije v parku prispevala 28 milijonov SIT, toliko morajo zagotoviti še občine. V parku imajo veliko načrtov in v delu veliko projektov. Eden od njih, v okviru Unesca, bo temu območju zagotovil status Bio-sfernega rezervata oziroma območja. Da to območje ni tako odmaknjeno, kot pravi poetični naslov, kaže tudi gostovanje Kozjanskega parka na etno folk festivalu na Laponskem, kjer bodo prihodnji mesec predstavili slovensko kulturo in regionalne proizvode. Nada Černič Cvetanovski posavski poslanci Upam, da si resnično vsi želimo več otrok Davčne olajšave in finančne spodbude so zelo pomemben oziroma ključni instrument, s katerim lahko vplivamo na izboljšanje slabe demografske slike slovenskega naroda oziroma spodbujamo slovenske družine, da se odločijo za več otrok in številčnejše družine. Zato je v zadnjem času zelo razburil javnostpredlog spremembe Zakona o dohodnini', po katerem bi se znižala davčna olepšava za vse otroke razen za prvega otroka v družini Jasno je, da tak predlog ne spodbuja družin, da se odločijo za drugega ali tretjega otroka oziroma ustvarijo še številčnejše družine in s tem zagotovijo dolgoročno preživetje slovenskega naroda. Bistvo predloga spremembe Zakona o dohodnini, Id ga je v sodelovanju z Vlado RS predlagal poslanec LDS Ciril Pucko, je v uveljavitvi enotne 14,1 odstotka davčne olajšave za vse vzdrževane otroke in s tem ukinitvi doslej veljavne progresivne lestvice davčnih olajšav. Veljavna progresivna lestvica davčnih olajšav predvideva namreč 10-odstotno olajšavo za prvega otroka, 15-odstotno olajšavo za drugega otroka, 20-od-stotno olajšavo za tretjega otroka in tako naprej. Če bi bila predlagana sprememba zakona sprejeta, bi to v skupnem seštevku pomenilo, da bi se vsem družinam S tremi ali več otroki davčne olajšave za vzdrževane otroke zna tno znižale. Izračuni pokažejo, da bi nekatere številčnejše družine na letni ravni izgubile celo en celoten mesečni dohodek. Kljub vsemu velja opozoriti, da predstavlja del predloga sprememb Zakona o dohodnini, ki dviga stopnjo davčnih olajšav za prvega otroka z 10 odstotkov na 14,1 odstotka korak v pravo smer, kar bi moralo biti nadgrajeno s progresivno lestvico olajšav za vse nadaljnje vzdrževane otroke v družini. Predlog sprememb zakona naj bi sledil odločbi ustavnega sodišča iz leta 1996, ki določa, da mora država pri odmerjanju dohodnine staršem priznati kot olajšavo znesek ki bo ustrezal velikosti minimalnih življenjskih stroškov za otroka. Ustavno sodišče ni pove- dalo, kako določiti minimalne življenjske stroške za otroka, niti ni nakazalo potrebe po ukinitvi progresivne lestvice davčnih olajšav za otroke. Predlagatelj sprememb zakona se je odločil, da kot minimalne življenjske stroške za otroka prizna 80 odstotkov minimalnega dohodka za odraslo osebo, kar naj bi bilo enako 14,1 odstotka povprečne plače v Sloveniji oziroma 30.354 SIT na mesec za leto 2001. Nelogično je vezanje minimalnih življenjskih stroškov otroka z 80-odstotki minimalnega dohodka za odraslo osebo. Jasno je namreč, da potrebuje otrok za svoj življenjski minimum vsaj toliko kot odrasla oseba, saj zaradi rasti potrebujejo več kakovostne hrane, oblačil in obutve ter sredstev za izobraže\’anje. Danes ima povprečna družina v Sloveniji le 1,2 otroka. 220.000 družin ima po enega ali dva otroka, le 20.000 družin ima več kot dva otroka. Več kot očitno je, da v Sloveniji potrebujemo davčne olajšave in finančne spodbude za porast števila družin z več otroki. Namesto da bi se zamislili nad zaskrbljujočimi demografskimi podatki in uvedli nove spodbude, vlada podpira rešitve, ki gredo v nasprotno smer. V socialdemokratski stranki podobno kot širok krog civilne družbe od slovenske vlade ne zahtevamo le ohranitev progresivne lestvice za davčne olajšave vzdrževanih otrok, temveč tudi, da se poleg veljavne 3-odstotne olajšave za sredstva, kijih davčni zavezanec nameni za svoje izobraževanje in razvoj osebnosti, doda še nova olajšava za sredstva, ki jih starši rmtnenjajo za izobraževanje in razvoj svojih otrok. Zahtevo utemeljujem z aigumentom, da se veljavne davčne olajšave za otroke nanašajo le m zagotavljanje minimalnih življenjskih stroškov otrok v te pa stroški za izobraževanje otmk (npr. knjige in učila) niso vključeni. Menim tudi, da je potrebno v sistemskem zakonu o dohodnini uvesti možnost družinske dohodnine. Tako možnost poznajo na primer v Nemčiji in zagotavlja, da vse družine z enako visokimi skupnimi družinskimi prihodki plačujejo enako visoko dohodnino. Če gledamo z vidika družinske-ga proračuna, je danes v Sloveniji tako, da je kljub enakim družinskim prihodkom bolj obdavčena tista diu-žina, kjer celoten dohodek družine zasluži le eden izmed staršev, kot družina, v kateri vsak izmed staršev zaslužita polovico istega dohodka. Prepričan sem, da družine z več otroki niso primeren vir sredstev za napajanje prepotrame države, temveč bi ta vir veljalo poiskati v ustreznejši obdavčiti'i “luksuza”, ki je pri slovenski eliti močno prisoten (jahte, dragi avtomobili, vile in podobno). mag. Andrej Vizjak, poslanec DZ RS Nekaj zelo burnih točk smo obravnavali v okviru 16. redne seje Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS), nekaj jih je še pred nami. Nedvomno sta prednjačila dva zakonska predloga, predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO in predlog zakona o vojnih grobiščih. Ravno ta, Zakon o vojnih grobiščih, je povzročil razpravo, ki je imela predvsem namen novega vrednotenja zgodovine, predvsem pa druge svetovne vojne. Čeprav ima predlagani zakon namen urediti področje, ki je bilo predloga tema, ki je in še vedno povzroča nelagodje, tekst zakona je izrazito pomiritveni, ki končno prinaša pravico do groba vseh, tudi doslej zamolčanih žrtev druge svetovne vojne in se nanaša seveda tudi na žrtve povojnih morij. Nanaša se torej na žrtve vojne in povojnega nasilja. Osnovni motiv zakona je pieteta, ne le pravica do groba, temveč tudi pravica do enakopravnega spomina za vse in vsakogar. Kljub vsem dobrim namenom pa smo doživeli poizkus, zlasti s strani poslancev opozicijske koalicije Nove Slovenije, da bi skozi ta zakon spremenila zgodovinski spomin na dogodke v 2. svetovni vojni, da bi priznali, da Unesco mreža podaja roko prijateljstva Vukovar - Skupina učencev iz Pisec in s Senovega z mentoricama Rut Zlobec in Božo Ojsteršek se je mudila na enotedenskem obisku pri vrstnikih, učencih v Vukovarju. Z obiskom so učenci dveh posavskih Unescovih šol vrnili obisk Vukovarčanom, s katerimi so navezali stike ob lanskoletni akciji Mladinskega centra Brežice pod geslom Mladi mladim upanje - Vukovar 2001. Nadvse gostoljubni domačini so pripravili izjemno bogat program, sporočajo iz OŠ Pišece. Tako so si ogledali dvojezično šolo in se pridružili vrstnikom pri pouku, sprehodili so se skozi le delno obnovljen Vukovar, obiskali tamkajšnji muzej, Evropsko hišo in več prostovoljnih organizacij za delo z mladimi. Kot zanimivost izpostavljajo tudi obisk Borova, ki je znano po nekoč zelo veliki tovarni obutve, danes pa obratuje samo še majhen del. Tudi učenci IV. OŠ iz Vukovarja, kjer so bili gostje, s svojim delom dosegajo izjemne rezultate na različnih področjih in se želijo vključiti v veliko družino Unesco šol. Tudi na Hrvaškem deluje mreža Unescovih šol in zato so učenci iz Pišec in s Senovega obiskali OŠ Tin Ujevič v Osijeku. Posebno topel sprejem so jim pripravili na OŠ Markušica, ki so ga s svojim obiskom obogatili še učitelji iz Pišec in ravnatelja obeh gostujočih šol, Martin Dušič iz Pišec in Vinko Hostar s Šenovega. Pa to ni bil edini obisk. Zadnji dan so učenca Jerneja iz Pišec in gostitelje obiskali njegovi starši. Presenečenje je bilo popolno. Seveda pa je bilo vsak dan tudi veliko zabave, plesa, petja in športnih iger, zlasti v parku ob reki Vuki, ki se izliva v Donavo. Na kopanje pa so se odpeljali v Bizovačke toplice. Na zaključni prireditvi v Vukovarju sta predstavnika iz Slovenije in Vukovarj a spustila goloba - za mir, prijateljstvo in za spomin na znamenito Vu-čedolsko golobico. S.V. Druženje ob Donavi Razburljiva 16. seja DZRS Prisegam pri vsemogočem bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom, svojo dolžnost vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. (Iz magnetograma 16. seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri je poslanec dr. France Cukjatiprebral domobransko prisego ob obravnavi Zakona o vojnih grobiščih.) domobranska vojska ni predstavljala kolaboracije, pač pa se je prav tako borila za svobodo slovenskega naroda. Na svoj način seveda. To naj bi se z zakonom zgodilo tako, da bi tudi na njihovih grobovih pisalo ”padli za domovino”. Kot kronski dokaz za tako trditev pa je bila javno prebrana domobranska prisega, ki naj bi dokazala, da niso prisegli Hitlerju (tega imena v prisegi v resnici ni, verjetno pa je vsem jasno, kdo je bil vodja Velike Nemčije, kaj sta predstavljala SS in nemška policija). Seveda je bila reakcija huda. Tudi sam sem sodeloval. Poslankam in poslancem sem, kot velikokrat doslej, ko sem zagovarjal pravice izgnancev, predstavil, kakšna bi bila naša domovina kot del svobodne Evrope. V ta namen sem uporabil nekaj zgodovinskih dejstev, ki sem jih povzel po knjigi predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič “Nekaj o vojni škodi in pravicah ”. Izhodišče za upravičene zahteve so utemeljene na dejstvu, da so izgnanci žrt\’e nemškega nacističnega načrta, ki je imel tri sestavine in sicer množičen izgon Slovencev, množično kolonizacijo Nemcev na slovenski zemlji, hitro in polno po- nemčevanje tistih ljudi, ki bi še zd nekaj časa ostali doma. Načri izleta 1941 je obsegal izselitel’ 220 do 260 tisoč oseb, sevedo samo iz dela Slovenije pod nemško okupacijo. Na srečo vojni dogodki niso dopuščali izvedbe celotnega načrta, kljub temu pa so bila izgnana skoraj celotno območja severne Dolenjske, P°' sočja in Obsotelja. Izgnanih j( bilo okoli 80.000 ljudi. Takšna b1 bila torej usoda Slovencev v od Nemčije osvobojene Evrope, tako bi izgledala naša domovina. Kljub vsem tovrstnim “ncZ' godam”, ki so se dogajale o” obravnavi tega zakona pa stn° lahko zadovoljni, da bo ta zakofi v resnici na primeren načd1 področje in spomin na dogodkC< ki kljub vsem mečejo senco td* polpreteklo zgodovino Slovenc(N- O NATU pa samo toliko: Rcfi' rendum o vstopu bomo prav g°' tovo imeli. Tudi sam ga zag°' varjam. Vendar je oziroma b° smiseln, če bomo v to zavezniške sploh povabljeni. Če bomo, pa b° v resnici potrebno pretehtati vSe argumente ZA ali PROTI, vsC' politične in ekonomske arg11' mente, ter se odločiti. . Jože AvMc ( SavaCfc, 29.5.2002 9 “To bi lahko delala vse življenje!” Sevnica - 21. maja so tajnice obeležile “Dan slovenskih tajnic”. Še pred nekaj leti so bile tajnice veliko manj cenjene. Danes pa je poklic tajnice in poslovne sekretarke zelo cenjen. Današnja tajnica je izobražena in razgledana, njeno delo pa je pestro in dinamično. Ob “dnevu slovenskih tajnic” smo obiskali Marjeto Lamovšek, doma iz Šentjanža, ki je kot tajnica župana in direktorja občinske uprave zaposlena na Občini Sevnica. Marjeta Lamovšek Od kdaj opravljate delo tajnice? Delam od maja 1997. Najprej sem bila polovico mandata pri županu Jožetu Peternelu, sedaj pa opravljam dela in naloge tajnice Pri županu Kristjanu Jancu. To je ^elo pestro in dinamično delo, človek se vedno nauči kaj nove-§a. Moje delovno mesto pa je še Posebno pestro, saj je ob tajniškem delu še vrsta drugih opravil, ** mi popestrijo vsakdan. v ri/i ste že od nekdaj vedeli, da Želite biti tajnica? Žal ne. Po osnovni šoli sem zaključila gimnazijo, nadaljevala sem na višji upravni šoli, potem pa sem na občini opravljala prakso. V tem času je prejšnja tajnica odšla v pokoj in ponudila se mi je možnost, da se zaposlim na tem delovnem mestu, ki sem ga tudi sprejela. Seveda je bila potrebna še dodatna izobrazba. Čeravno nisem o tem, da bi postala tajnica nikoli razmišljala, pa vse do danes te svoje odločitve še nisem obžalovala. Delo tajnice je vsekakor odgovorno, kajti tajnica je tudi desna roka svojih nadrejenih? Sedanji župan in direktor uprave me v resnici ne obremenjujeta s svojimi zadevami, pri prejšnjem županu pa sem imela na skrbi tudi organizacijo sestankov, določevala sem termine za razgovore z županom, medtem ko se župan Janc s strankami dogovarja sam, pa tudi stranke se največkrat obračajo neposredno nanj. Na tem področju sem torej razbremenjena, je pa zato na drugi strani toliko več obveznosti. Kakšna je po vašem razlika med tajnico nekoč in danes? Žal ne vem, kako je bilo včasih, a po pripovedovanju kolegic je videti, daje danes povsem drugače, in da je delo tajnice veliko bolj spoštovano in cenjeno. Današnja tajnica mora biti izobražena in mora imeti razširjeno obzorje. Pri mojem delu mi veliko pomaga tudi to, da sem včlanjena v Klub tajnic Trebnjega in okolice, kjer imamo srečanja in dodatna izobraževanja, ter si tako izmenjujemo znanja in izkušnje. Vse skupaj je zelo zanimivo in tako pridobljena znanja lahko zelo koristno uporabim tudi pri svojem delu. V kluba ste tudi sicer aktivni? Članica Kluba tajnic Trebnjega in okolice sem dobro leto, sedaj sem predsednica disciplinske komisije. Kolegice so me lepo sprejele. Nekaj časa sem bila edina iz naše občine, kasneje pa sem pridobila še eno, tako da sva sedaj dve. Včlanila sem se po tem, ko v Krškem tovrsten klub ni zaživel. Namreč, že nekaj časa sem prejemala pošto o delu in aktivnostih trebanjskega kluba, bila sem tudi vabljena na srečanja in enega med njimi sem se udeležila in tako postala članica. Tudi pred dnevi je potekalo eno takšnih srečanj, ki pa se ga žal nisem udeležila, slišala pa sem, daje bilo prijetno, in da seje druženje zaključilo na Malkovcu. Vsekakor so razlogi za odsotnost prijetne sogovornice več kot opravičljivi, kajti Marjeta Lamovšek sije utrgala čas za pogovor prav zadnje dni svojega službovanja. V poletnih mesecih se bo namreč veselila svojega prvega naraščaji in tega trenutka se seveda zelo veseli in ga težko pričakuje, čeravno pravi, da bo svoje delo v tem letu močno pogrešala. A leto bo kmalu naokoli in spet bo prišel čas, ko bo sedla za svojo mizo in delala tisto, kar ji je tako priraslo k srcu. Kajti, sama pravi, da bi lahko bila tajnica vse svoje življenje, do upokojitve. Karmen Molan Bohor je vse bolj vabljiv Dobrova pod Bohorjem - Bohor že dolgo ni več zgolj slikovita planinska koča, pa pesem o njem in Kozjanskem odredu, partizanska bolnišnica v zavetju mogočnih gozdov ali Perkova domačija, kjer so se med prvimi lotili kmečkega turizma! Bohor so danes tudi štirje nadvse zanimivi slapovi, nove planinsko-rekreacijske poti, pokončna skala Igla, enkraten razgled s Koprivnika, grebenska pot na Javornik, ki je najvišji vrh Bohorja in Posavja, redko cvetje z zaščiteno spomladansko jarico, Petrova skala, naravno okno ali Ajdovske jame. Bohor so tudi vse številnejše ornačije, kjer prijazno postrežejo utrujenemu gostu. Med te sodi ozunovina iz zaselka Dobrovo nad Senovim. Očitno so številna odkritja in Jt°ve poti, ki sta jih po bohorskih . rezPotjih utirala predvsem Miro j« Marija Krušičeva, navdušili udi domačine, da so se posvetili uri zrnu. Z malo denarja ali kar ,rez nJega so se ljudje lotili °P°lnilne dejavnosti in zdaj že Marsikje ponudijo domačo hrano, Presenetijo z divjačinskimi satanu, gojijo postrvi in koze ter znajo pripraviti za gosta. Ka-°rkoh že, ponudba na izletniških , etijah pod Bohorjem je vse °gatejša in poleg Perkovih zna-0 Presenetiti tudi pri Žvegličevih, a kmetiji Plahuta, pri Po-Unovih, kjer je izhodišče za slap °Janca, in še kje. t .^nrsikaj je mogoče doživeti . t na že omenjeni domačiji nt°na Požuna v bližini Aj- Anton Požun pri mogočni trti dovske jame, kjer pa je mogoče doživeti še dvoje presenečenj oziroma rekordov. Pod hišo v neokrnjenem naravnem okolju raste mogočna brajda, ki jo oblikujejo štiri izjemno debele trte neznanega izvora. Mnogo bolj debele so, kakor tista na mariborskem Lentu, po vinu sodeč, ki ga Anton Požun pripravi iz grozdja teh trt vsako jesen, pa bi lahko sklepali, da gre za hibridno trto klinton. Tako debelih trt naj ne bi bilo nikjer drugje na Slovenskem, Požun pa se ukvarja še s kozjerejo. V hlevu ima čredo in njej na čelu velikega kozla, ki naj bi bil največji pri nas. Kakorkoli že, Požunova trta je izjemna, kozel pa prav tako in oboje si kaže ogledati. Vlado Podgoršek n°v kozel Svetovni nogomet tudi za posavske navijače Posavje - Vse bolj se bliža svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga nestrpno pričakuje tudi večina Slovencev. Nekateri naj večji ljubitelji te najpomembnejše postranske stvari na svetu pa se odpravljajo tudi v Korejo in na Japonsko, da si prvenstvo ogledajo v živo. Vendar pa lahko navijaška vročica včasih prinese tudi kakšne poškodbe, zato pred odhodom v tujino ne pozabite na zdravstveno zavarovanje. Ker so stroški zdravstvenih storitev* v Koreji in na Japonskem zelo visoki, je priporočljivo, da pred odhodom na svetovno prvenstvo poskrbite za svoje zdravstveno zavarovanje. Sicer pa smo se tokrat bolj pozabavali z morebitnimi odhodi posavskih ljubiteljev nogometa na prvenstvo. V Krškem je namreč navij aška skupina Nucle-ar povver boys, katere člani naj bi se v večjem številu odpravili na prizorišče nogometnega prestiža, vendar pa se je zaradi visokih stroškov za takšno “življenjsko dogodivščino” odločila le trojica posameznikov. Zanimalo pa nas je tudi, kako je v posavskih turističnih agencijah. Le ena med njimi se lahko pohvali, da so prodali 12 vstopnic za tekme Slovenije s Španijo, Paragvajem in Južno Afriko, v dveh primerih pa so prodati tudi dva celotna aranžmaja, vključno z vstopnicami. O tem, kako se bodo odpraviti na svetovno nogometno prvenstvo tisti, ki so kupiti v Posavju samo vstopnice, pa nam ni uspelo izvedeti. K.M. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Za večno ujeta domača pesem Bizeljsko - Moški pevski zbor Stara vas Bizeljsko (na fotografiji) je pred 27. obletnico delovanja in ob tem se 16 pevcev z zborovodjem Vinkom Žerjavom pripravlja na izdajo zgoščenke. Prvi del t.i. CD so snemali v farni cerkvi na Bizeljskem s snemalnim studiem Krt iz Strahovice pri Kranju. Pojejo tako pesmi težavnejše stopnje in se sproščajo ob narodno zabavnih in domačih ljudskih pesmih. Po besedah predsednika zbora Martina Šekoranje bodo s snemanjem nadaljevali jeseni, tako da do konca leta upajo na izdajo strnjene zgoščenke. Seveda pričakujejo sponzorsko podporo, do sedaj so za prvi del snemanja namensko varčevali. Ponosni so na letošnjo že drugo uvrstitev na medobmočno revijo pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Pevci so med seboj veliki prijatelji, to prijateljstvo in sodelovanje pa širijo tudi med nekatere druge zbore v občini. Prijateljske niti tkejo z drugimi slovenskimi zbori kot sta Šentlovrenc pri Trebnjem in Visoko pri Kranju, v zadnjem letu sodelujejo tudi z MePZ KUD Mirta iz Splita, s katerimi so tudi izmenjati gostovanja. Letos aprila so sodelovati na sedmem pevskem večeru na Kokrici pri Kranju, sicer pa je za njimi naporno leto. Februarja lani so pripraviti v kraju slavnostni koncert ob 25. obletnici in v jubilejnem letu sodelovati na številnih prireditvah v kraju in širše. Ob podpori tamkajšnje šole in krajevne skupnosti bogatijo kulturno življenje v kraju. Skorajda ni slovesa ob vznožju hribčka pod cerkvijo sv. Lovrenca na Bizeljskem, kjer ne bi izzvenele žalostinke, na teh svečanostih so zapeti že okoli 550-krat. Trudijo se pridobiti tudi nove člane, sedanji pevski prijatelji štejejo od 20 do 75 let in prihajajo iz širše okolice in ni jim težko zapeti na vsakotedenskih vajah. Suzana Vahtarič Dan, ki ga je naredil “Gospod” Črne pri Brežicah -Blagoslovljen je bil ves kraj, ker se ne zgodi vsak dan, da se na domačem dvorišču posveča kapelica v čast Mariji pomagaj v podobi Lurške matere božje. Za posvetitev sta se zadnjo majsko soboto odločila zakonca Veronika in Stanko Fabinc. Med številnimi povabljenimi družinskimi prijatelji jo je odkrila botra kapelice Anka Oblak, posvetila pa sta jo dekan Milan Kšela in Franc Špelič ob branju Marijinih litanij s Karlom Joštom, artiškim župnikom, in ob tematskem kulturnem programu Ljudskih pevcev s Sromelj, KD literatov Žarek iz Brežic in Trebeških drotarjev. Franc Špelič in dekan Milan Kšela Vidno ganjena Veronika Fabinc je povedala, da je na Marijo vezana vse življenje, k njej se je zatekala, ko ji je bilo najtežje in se zaobljubila, da ji bo izkazala hvaležnost s postavitvijo kapelice, ko bo družina splavala iz težav. Ob tem se je zahvalila vsem, ki so trdno verjeli v izpeljavo njene zaobljube in ji pomagali, zlasti Daniju Kolanu, z možem Stankom pa sta zatrdila, da to, kar se zaobljubiš, moraš tudi storiti. N. Jenko S. Srečanje oldtimerjev v Krmelju Krmelj - 1. junija bo v Krmelju potekal tradicionalni Lov na lisico. A za ubogimi lisicami ne bodo divjali oboroženi lovci, temveč starodobna vozila oziroma oldtimerji, ki se bodo pomerili v orientacijski vožnji po gričih in dolinah slikovite Dolenjske. Kar 150 vozil naj bi se zbralo v Krmelju in se ob lO.uri podalo na 93 km dolgo pot. Mimska dolina je namreč prava meka za staro-dobnike. Poleg tradicionalnega Lova na lisico, ki ga družno organizirata KS Krmelj in klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov “C.M.O.C.” iz Ljubljane, vsako leto v mesecu avgustu klub starodobnikov Hrast iz Tržišča pripravi še dirko za pokal Mal-kovca. Doslej je Lov na lisico potekal večinoma po Mimski dolini, letos pa je trasa speljana nekoliko drugače. Od Krmelja preko Šentjanža, Boštanja, Sevnice do Pacifika v Krškem, obvezen bo postanek v vinski kleti v Krškem, kjer bodo tekmovalci dotočili “gorivo”, pa mimo Impoljce na Studenec, do Zavratca, na Malkovec in potem nazaj v Krmelj. Na nekaterih kontrolnih točkah bodo morali tekmovalci opraviti spretnostne preizkuse, povsod pa bodo deležni gostoljubja domačinov. Na prireditvenem prostoru bo na ogled razstava desetih najlep- Pihalna godba, ki igra najstarejše instrumente v Evropi. ših in naj starejših predvojnih motociklov in še mnogo drugih zanimivih reči. Pred razglasitvijo rezultatov, ki bo ob 18. uri, bo potekalo še tekmovanja terenskih vozil JEEP, gledalci se bodo pomerili v kotaljenju gum za nagrado podjetja Špan, izbrali pa bodo tudi naj-hosteso. Sicer pa bo tega dne v Krmelju živahno že vse od 8. ure zjutraj. Takrat se bo začelo tekmovanje s toplozračnimi baloni, ki ga prireja balonarska komisija Letalske zveze Slovenije. Dvanajst padalcev iz letalskega centra Prečna bo doskočilo na prireditveni prostor, kot obljubljajo organizatorji, pa bo gledalcem zastajal dih ob vratolomnih točkah akrobatskega pilota, državnega prvaka Toma Poljanca iz Alpskega letalskega centra Lesce. Na prireditvi bo igrala tudi godba, ki igra naj starejše instrumente v Evropi, pel pa bo mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta. Glavna organizatorja, Jože Erman iz Krmelja in Bogdan Jerič iz Ljubljane, vabita, da se pridružite “starčkom”, ki se bodo 1. junija v Krmelju podili za lisico in lisičkami. Nada Černič Cvetanovski Zdravilne rastline v očeh mladih Sevnica - Lekosova galerija Ana, katere lastniki so farmacevti, so razpisali likovni natečaj z naslovom Zdravilne rastline v očeh mladih. Sevniški osnovnošolski in predšolski otroci so se z veseljem odzvali vabilu. Iz klasičnih ekologov, biologov in zeliščaijev so se prelevili v likovnike. Kot pravi akademski slika Alojz Konec, preseneča tako njihov množičen odziv kot tehnična in izrazna raznolikost in uspešnost. Po svojih najboljših močeh, razvojni stopnji in starosti primemo, so se prizadevno lotih podob pri nas bolj ah manj razšiijenih in znanih zdravilnih rastlin, njihovih slovenskih in latinskih imen, njihovega pomena, etnološke ah celo etnografske razlage, učinka in lepote. Poleg velikega odziva preseneča tudi mnoštvo likovnih tehnik; od voščenk, flomastrov, vodenk in temper do praskank, vitražev, herbarijev. Kot ugotavlja Konec, so šolarji naslikali bogat likovni zemljevid svojih vedenj, videnj in občutenj. Komisija je imela težko delo, da je izbrala najboljše Ti so Rudi Kozole, OŠ Ana Gale, Simona Krošelj, OŠ Blanca, Andreja Mrgole, OŠ Boštanj, Tina m Pelko, OŠ Krmelj (na fotografiji), Anja Pinoza, OS Sevnica, Eva Melanija Kožar s podružnične šole Loka pri Zidanem Mostu, Lucijan Uhan, OŠ Tržišče, in petletna Monika Vrhovec iz sevniškega vrtca Z razstavo, ki so jo popestrile učenke glasbene šole Sevnica je organizator našel trenutek in način vzgajanja ter učenja za sožitno in zdravo življenje skozi dopadljivo likovno prizmo, je dejal Alojz Konec. N.C.C. Pomlad je čudež Sevnica - Srednja šola Sevnica se bo v petek, 31. maja 2002, v atriju sevniškega gradu že devetič predstavila na prireditvi Pomlad je čudež. Prireditev bo ob 20. uri. nadaljevali pa bodo tudi z lani vpeljano novostjo - predstavitvijo lastnih ustvarjalnih dejavnosti v obliki delavnic. V modni reviji bodo s svojimi kreacijami sodelovali tudi Lisca Modna oblačila Dijakinje Srednje šole Sevnica na modni reviji v Ljubljani Program prireditve, ki vsa leta privablja mnogo obiskovalcev, so pripravili dijakinje, dijaki, vajenci in zaposleni na Srednji šoli Sevnica. Tudi letos bo osrednja točka prireditve modna revija s kulturnim programom, izdelke, ki so nastali v dijaškem domu in v okviru pouka, bodo razstavili, Sevnica in Mo-ja Sevnica, Bombi XXL pa se bo predstavil z delom svojih prodajnih izdelkov. Manekenke bodo obute v modna obuvala kopitarne Sevnica. V svojo sredo radi povabijo tudi goste. Ponosni so, da so pred nekaj leti ponovno združili sevniški Oder mladih, ki bi ga radi Primož bi rad vodo Primož -V najmanjši krajevni skupnosti (KS) v sevniški občini, na Primožu, se že dalj časa ubadajo s problematiko pitne vode. Imajo lokalne vodovode, ki ne ustrezajo normativom. Voda je večkrat oporečna, letošnjo pomlad je bil največji vodovod na Primožu nekaj časa celo zaprt. Manjše, lokalne vodovode bo sedaj zamenjal sodoben, enoten vodovodni sistem. Novi vodovod bo potekal iz vrtine v Impoljskem grabnu, ki je že narejena. Od tam bo potekal razvod na Orle, Orlsko Goro, možnost razvoda je še do Lukovca, drugi vodni krak pa naj bi bil speljan na Gornje Impolje. Skupaj gre za 2 km vodovodnega omrežja, ki naj bi se ga lotili še to jesen. Idejni projekt je že narejen, v zaključni fazi je glavni projekt za izgradnjo sistema. Ko bo znana celotna vrednost investicije, se bodo pričela pripravljalna dela. Predsednik KS Primož Janez Divjak upa, da bo to že v jeseni. 75 odstotkov vrednosti projekta bo pokrila občina, 25 pa KS. Tudi stroški izvedbe si bodo delili - 70 odstotkov občina in 30 odstotkov kraj. Sicer pa bi radi v KS asfaltirali še del ceste pred nekdanjo šolo, kjer se zbirajo gasilci in krajani. Redno se - skupaj s sosednjimi vinogradniki - zbirajo na Martinovo, najbolj množično in že kar tradicionalno pa je njihovo srečanje na Primoževo nedeljo, to je 9. junija. Predsednik Janez Divjak želi, da bi Primoževo nedeljo začeli praznovati kot praznik KS Primož. Le dan pred omenjeno nedeljo pa bo letos na Primožu še eno množično srečanje. Gasilci bodo namreč obeležili 20-letnico delovanja. Ob tem se bodo veselih obnovljene črpalke, slovesnost pa bo izkoristila tudi sevniška gasilska zveza, ki bo razglasila letošnje rezultate članskega tekmovanja in najboljšim podelila priznanja. Nada Černič Cvetanovski ponovno občudovali prihodnje leto na deseti prireditvi. 31. maja bodo obiskovalci prav gotovo uživali tudi ob glasbi, saj bo kot gost nastopil letos ustanovljeni Big band Sevnica pod vodstvom Roka Štirna. Alenka Žuraj Balog Pozlatili so jim jesen Kapele - Krajevni odbor Rdečega križa Kapele je bil organizator prvega srečanja s starej- šimi krajani. Po nekajletnem zatišju so se marca zbrali na izrednem občnem zboru, kjer so opra- Kapelski učenci so s svojim nastopom razveselili starejše. vili tudi nadomestne volitve organov, ter se dogovorili, da bodo v bodoče spet bolj aktivni. Nova predsednica je tako postala Milka Kramar, podpredsednica pa Vladimira - Vladka Bortič. Aktivnosti, ki so sijih v odboru zastavili, so začeli uresničevati takoj po volitvah, prav s prvim srečanjem z ostarelimi krajani, ki so jih povabili, odzvalo pa se jih je preko 50. V kulturnem programu so nastopili citrarka Mojca Hotko ter učenci podružnične šole Kapele. Povabljenci so bili nad programom navdušeni, pa tudi kakšna solza se je zaiskrila, a vse to je del vsakdanjika tistih, ki preživljajo jesen življenja in tistih, ki jim to jesen želijo pozlatiti. K.M. Ognjeni krst kulturnega doma Razbor Razbor - Krajani Razborja so se včasih shajali v stari šoli. Danes je v njej skupnost Srečanje in prva ženska komuna, v kateri se matere in dekleta ponovno postavljajo na noge in po večletni odvisnosti od droge skušajo ujeti normalni ritem življenja. Krajani so se dogovorili, da za potrebe društev in za srečanja zgradijo nov dom. Gradnja doma se je začela maja lani, danes je dom pripravljen za obiskovalce.Vendar pot od temeljev do strehe ni bila tako hitra in preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Predračunska vrednost je znašala 50 milijonov SIT in kot danes ugotavlja koordinator gradnje Jože Imperl, so dom zgradili za 20 milijonov SIT. K tej ceni niso prištete številne delovne akcije, v katere so krajani vtkali 7000 ur prostovoljnega dela, in tudi ne številne mahce in kosila, ki jih je sredstev se je nateklo od pasijonskih iger, ki so jih uspešno igrah v tamkajšnji cerkvi. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bo polovica izkupička od pasijona šla za obnovo cerkve, je pater od tega dogovora odstopil in denar prepustil za dokončanje doma. Kulturni dom na Razborju ima sicer že fasado, a docela še ni urejen. V dvorani je potrebno položiti še tla in upajo, da bodo to postorili do jeseni, ko naj bi bil dom tudi tehnično prevzet. Takrat naj bi pripravili tudi otvori- Kulturni dom Razbor za delavce pripravlj ala zdaj ta, zdaj tveno slovesnost. Kljub temu pa je ona družina. bila prva prireditev v domu že to Glavnino sredstev - 15 mili- soboto. V njem so se zbrali upoko-jonov SIT so Razboijani dobili s jenci Razboija in obeležih deset-prodajo stare šole državi, nekaj letnico delovanja društva. N.C.C. Sevničanka uspesna v Beogradu Sevnica, Beograd - V Beogradu je potekalo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov, poimenovano po skladatelju Petru Konjeviču. Na njem je v drugi kategoriji kot edina Slovenka nastopila tudi mlada sevniška flavtistka Nija Androjna (na fotografiji) in med 18 tekmovalci osvojila odlično drugo mesto. Zasluge za Nijin uspeh'moramo pripisati še njeni učiteljici, prof. flavte Valeriji Kamplet, in korepetitorki Katji Krnc. Nija Androjna je osmošolka, ki bo nadaljevala študij glasbe na srednji stopnji. N.Č.C. Po Napoleonovi poti Člani Društva finančno-računovodskih delavcev Sevnica so se odpravili na otok Elbo v Sredozemskem morju, na katerem je nekaj časO bival tudi Napoleon Bonaparte. Medtem ko so šli finančniki tja ptos' tovoljno, je bil Napoleon tam po kazni. Spotoma so se oglasihi šč 1 Piši (na fotografiji), ki slovi predvsem po poševnem stolpu. N.Č.C■ KS Brežice VsjD JJJ UŠ Brežice - Ozemlje današnjih Brežic je bilo naseljeno že v prazgodovini. O tem nam pričajo bogati keltski grobovi iz 2. stol. pr. n. š., najdeni na sejmišču. Kmalu po prihodu naših Prednikov je na levem bregu Save nastala naselbina Gradišče, ki se je po nastanku zametka kasnejšega mesta združila z njim. Ozemlje današnjih Brežic je leta 1043 prišlo pod nemške gospodarje, salzburške nadškofe. V njihovi lasti je ostalo nad 400 let. Že ti so hoteli ozemlje čim bolj gospodarsko utrditi, zato so ga naselili s kolonisti. Proti koncu 12. stoletja so postale Brežice upravno in gospodarsko središče salzburške posesti in poimensko jih večkrat omenjajo v prvi polovici 13. stoletja. V zadnjem desetletju zaradi nerešenih denacionalizacijskih Postopkov mestno jedro izumira, na Cesti prvih borcev so izpraznjene trgovine in po podatkih iz županovega urada mestno jedro ne premore več kot 50 ali 60 prebivalcev. Mesto, KS ali občinsko središče? Težko je potegniti ločnico roed mestnim jedrom, Krajevno skupnostjo (KS) Brežice, ki jo sestavlja mestno jedro, in občinskim središčem. Predsednik sveta KS Brežice Anton Zorko pra-vb da v zadnjih letih v KS namensko varčujejo za večnamensko dvorano in iz tega razloga 2elo malo vlagajo v kraj. Izpostavlja. še, da je krajevna skupnost netipična glede na ostale, ker pokriva ožje območje mes-ta’ kjer se prepletajo tri krajevne skupnosti. Le malokdo ve, da KS Brežice pravno formalno zaokrožuje prostor od gradu do stadiona po Vrbini, del stadiona je že v KS Šentlenart, po Finž-garjevi do Zidarske, torej za bolnišnico, in po Maistrovi in Trdinovi proti pokopališču ter po obovski ulici do starega mostu. Član sveta KS Zvone Ilovar Pfavi, da ne uspejo dobiti podat-ov, koliko prebivalcev živi na Področju krajevne skupnosti. Je Pa Po podatkih Območne obrtne zbornice kar 68 obrtnikov in s'cer največ gostincev. Bogato je udejstvovanje v raznih društvih, Prednjačijo športna in rekreacijska, interesna ter kulturna, izpostavlja drugi član sveta Anton . esenko. Vendar za večino vel-Ja’ da člani prihajajo s področja nele občine, nasprotno pa deluje ar nekaj društev občinskega in jogijskega značaja, ki nimajo se-ueza v Brežicah. Slednji tudi Požarja, da na papirju obstaja , ruštvo, ki bi morda lahko veli-0 storilo, pa ne deluje - to je ruštvo prijateljev Brežic. Tako g°r pri Turističnem društvu ezice nedavno ustanovili Brežice leta 1935 z Narodnim domom, Nemško hišo (desno) in v ozadju frančiščansko cerkvijo (iz zbirke Frančka B. Gregla) sekcijo za oživitev mestnega jedra. Občini, ki z mestom gospodari, najbolj očitajo pomanjkljivo zanimanje za zaposlitev mest- Brežice slavijo Na pobudo župana občine Brežice Vladislava Deržiča je S*'. 1 * "*\ N Zvone Ilovar in Anton Zorko nega arhitekta, ki bi bdel nad mestno podobo. Čeprav nad zaščitenim mestom bdi Zavod za naravno in kulturno dediščino Novo mesto, imajo nad njihovimi odločitvami veliko pomislekov. n -ii t --- n - | _rr 1 ffllr Mesto Brežice beleži zgodnje začetke šolstva, kajti po pisnih ja 11 je protestantska šola obstajala že v drugi polovici 16. stolet-- zanesljivo pa jezačetek šolstva leto 1668, ko se je začel redni ■.. k za dečke iz meščanskih družin v frančiškanskem samostanu, : deloval do sredine 18. stoletja. Prva šolska stavba v Brežicah Zapostavljena leta 1825, druga pa leta 1912 in je bila namen-a nemškim otrokom. Obe stavbi sta služili svojemu namenu eta 1970, ko je začela delovati današnja šolska stavba. V njej l s° leta 1985 začeli tudi s poukom za učence s posebnimi potre-Današnja OŠ Brežice je od šolskega leta 1998/99 vključena Movensko mrežo zdravih šol”. Danes, v šolskem letu 2001/02, obiskuje šolo 849 učencev. Kot n-ahvi ravnateljica OŠ Brežice Marinka Lubšina Novak, je v zad-n , et>h upadlo število učencev, števlo oddelkov pa zaenkrat še tri Ceravno je resnica, da letos v novo šolsko leto prvič vpisujejo le le oddelke 1. razreda, kaže pa, da bodo trije oddelki v prihodnjih n kar stalnica. Brežiška šola pa se že pospešeno pripravlja tudi ^ s°lsko leto 2003/04, ko se bo tudi zanjo začela devetletka. kljub časovni stiski organizacijski odbor soglašal z idejo priprave svečanosti ob 680. obletnici prve omembe kraja. V daljši odsotnosti župana je podžupanja Milena Jesenko s soorganizatorji predstavila program prireditev, za katerega pravi, da je začetek resnih priprav na prihodnje obletnice. Občina namreč nima denarja za njegovo ureditev in tako mesto, kot pravi Jesenkova “ne bo dobilo darila”, razen ureditev zelenih Brežice 2002 z istega mesta kot pred skoraj 70 leti površin in pomanjkljivih cvetličnih gred v okviru rednih sredstev Komunalno stanovanjskega podjetja Brežice. Zato pa upa, da bi znali poudarki ob posameznih dogodkih v meščanih in občanih vzbuditi spoštljiv pogled in odnos do stavbne in kulturne dediščine z mislijo na prihodnost in pričakuje, da bo razvoju zaščitenega mesta namenjena večja skrb celotne občine. Osrednja prireditev bo 1. junija, ko bo okoli 200-članski Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Milivoja Surbeka z mešanimi pevskimi zbori De Profun-dis iz Kranja, Ljubljanskimi madrigalisti in pevskim zborom Akademije za glasbo Ljubljana ter domačimi Viva Brežice na dvorišču gradu ob štirih solistih izvedel skoraj enourno koncertno mašo “Requiem” madžarskega skladatelja Hidasa. Na tej osrednji prireditvi bo slavnostni govornik predsednik DZ Borut Pahor, slušatelji pa bodo dobili zveščič razglednic, ki kažejo Brežice skozi čas. Dan pred tem bo na ogled slikarska razstava Društva likovnikov Brežice, ki so na temo “Moje mesto” ustvarjali s člani društva Oko Krško. Prihodnji konec tedna je v viteški dvorani napovedan koncert ob 30-let-nici pobratenih zborov in 15. junija še športno srečanje med eki- Brežice 49 meščanskih domov s hišami in vrtovi in 300 prebivalci. Utrdbo, zgrajeno 1249, so 1515. leta v kmečkih uporih porušili in kmalu pričeli graditi nov grad. Za sedanje poslopje je značilna renesančna arhitektura. Konec 17. stoletja so ga tedanji lastniki, grofje Attemsi, močno barokizirali. Stopnišče, kapela in viteška dvorana so poslikani. Slednja je naj večji poslikani necerkveni prostor v Sloveniji in prestavlja biser baročnega posvetnega stenskega slikarstva na slovenskem. Grad od leta 1949 daje zavetje Posavskemu muzeju Brežice. V novejši zgodovini je raz- Cerkev sv. Lovrenca (na fotografiji) je naslednica stare cerkve, omenjene v 13. stoletju. Leta 1781 so jo morali opustiti zaradi poškodb v povodnji in leto kasneje so zgradili novo. Let 2000 so proslavili 700-letnico župnije Brežice. Letos pa se pripravljajo, tako dekan Milan Kšela, na 220. obletnico nove cerkve, ki jo bodo obeležili z zbornikom o zgodovini župnije in njenega prebivalstva, istočasno pa bodo izdali še video kaseto z mozaiki iz zbornika in predstavitvijo sedanjega stanja. Ob sv. Lovrencu je bil na mestu, kjer je gimnazija, leta 1660 zgrajen frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Antona Padovanskega. Nemci so cerkev leta 1942 porušili, iz samostanskega poslopja pa naredili gimnazijo. Brežice se ponašajo še z romarsko cerkvijo sv. Roka in podružno sv. Lenarta ter bolnišnično kapelo. Brežicam daje značilen videz okrogel 47 metrov visok vodovodni stolp iz leta 1914, ki je postal njihov simbol. Stolp zaključuje osmerokotni rezervoar na 16 konzolah s štirimi balkončki in osmerostrano piramidno streho. parni starih posavskih mest v organizaciji Športne zveze Brežice. Sele oktobra so se odločili za izvedbo okrogle mize vseh generacij arhitektov in ekonomistov ter zainteresirane javnosti na temo “Vrnimo življenje mojemu mestu”. Bogata zgodovinska pričevanja Pisni dokumenti povedo, da se je kraj leta 1241 imenoval Rain, kar pomeni breg, bregci, brežci. V urbarju leta 1309 so Brežice omenjene prvič kot trg, leta 1322 pa se prvič omenjajo kot mesto, kmalu zatem tudi s svojim grbom in pečatom. V 15. stoletju imajo Brežice status deželnoknežjega mesta in so najpomembnejši kraj v jugovzhodnem delu Štajerske. V začetku 16. stoletja štejejo voj pospešila železnica Zidani Most - Zagreb, ki seje leta 1862 mestu le približala, 1872 je dobilo bolnišnico. 1906. leta so zgradili 527 metrov dolgi most čez Savo in Krko, ki je bil tretji po dolžini v Avstro-ogrski monarhiji, priča Enciklopedija Slovenije. Eden redkih zapisov o zgodovini Brežic z okolico je dr. Viktorja Tillerja iz leta 1937. Navaja, da je mesto leta 1900 štelo 1164 prebivalcev, le 391 Slovencev, ostali so bili Nemci. Nekateri narodno zavedni možje so leta 1890 ustanovili brežiško čitalnico in kupili hišo, kjer je bil 1904. leta odprt Narodni dom in ustanovljeno društvo Sokol ter odprli slovensko Posojilnico. Do druge svetovne vojne je bilo mesto skoncentrirano v eno daljšo ulico. Karmen Molan, Suzana Vahtarič KULTURA Artiški tamburaši in brežiški pevci uspešno nastopili v Osijeku Osijek - Člani Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče in Mešanega pevskega zbora KUD Brežice s solistko Elizabeto Križanič in dirigentom prof. Dragutinom Križaničem (na fotografiji) so uspešno nastopili na jubilejnem 25. festivalu hrvaške tamburaške glasbe. Artiški tamburaši in brežiški pevci so na omenjenem festivalu nastopili že nekajkrat in na nastope jih vežejo izredno lepi spomini. Na letošnjem festivalu, ki je trajal teden dni in na katerem je sicer nastopilo trideset orkestrov in v njih več kot tisoč izvajalcev, so bili nastopajoči iz Posavja edini predstavniki Slovenije. Sprejeti so bili kot izredno dobrodošli gostje. Tamburaški festival v Osijeku je sestavljen iz revijalnega in tekmovalnega dela. Posavci so nastopili v slednjem in osvojili srebrno plaketo tambure Paje Kolariča. Imajo pa tudi že načrte za prihodnost, na omenjenem festivalu si namreč želijo nastopiti spet čez dve leti. Po besedah prof. Dragutina smo. In prav zaradi tega imajo Križaniča je amaterska kultura velik pomen tudi takšna tekmo-tista, ki povezuje ljudi in narode vanja. in govori o tem, kdo smo in kaj Janja Rostohar Revija otroških folklornih skupin Sevnica - Najboljše otroške folklorne skupine Posavja, Dolenjske in Bele Krajine so nastopile v Sevnici. Predstavile so se folklorna skupina Murenčki otroškega vrtca Sevnica (na fotografiji), ki jo vodi Zdenka Dušič, mlajša otroška folklorna skupina OS Loka Črnomelj, podružnica Adlešiči pod vodstvom Tončke Starešinič, mlajša folklorna skupina OŠ Metlika z mentorico Mojco Vraničar, folklorna skupina Zeleni Jurij OŠ Vinica z Marijo Starešinič ter folklorna skupina OŠ Artiče, katere strokovni vodja je Vesna Bogovič. Prireditev, na kateri se je organizator zahvalil mladim umetnikom in njihovim mentorjem za trud, je spremljala strokovna ocenjevalka Nežka Lubej. N.Č.C. Koncert iz naših krajev Sromlje - Radiotelevizija Slovenija se je v nizu koncertov iz naših krajev ustavila tudi v Domu krajanov na Sromljah, kjer so ob ansamblu Mladi prijatelji in ansamblu Braneta Klavžaija ljudske zapeli tudi Moški pevski zbor Šromlje in tamkajšnji ljudski pevci. Zaigrali so duo harmonik Frelih in ljudski godec Jože Cizelj, prireditev, ki ji je bilo moč prisluhniti na nacionalnem radiu, je povezoval Janez Dolinar. S.V. Zrcaljenja Kostanjevica na Krki - Do konca oktobra bo v Lamutovem salonu na ogled razstava, ki stajo o Kostanjevici v sprehodu skozi čas postavila Posavski muzej Brežice v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac. Avtorice Vlasta Vlasta De jak z žezlom mestnega sodnika iz 19. st. Dejak, Alenka Jovanovič, Oži Lorber in dr.Ivanka Počkar so zbrale številno slikovno gradivo, najstarejše arheološke priče ko-stanjeviške preteklosti iz starejše železne dobe ter preko 100 predmetov, ki mnogi med njimi simbolizirajo vzpon in zaton nekoč bogatega srednjeveškega mesta. Na primer žezlo mestnega sodnika, kostanjeviški pokal... B.D. Glasbeno poletje na gradu Podsreda Podsreda, Senovo - Kozjanski park je v sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Kamnik in bavarsko-slovenskim društvom na Senovem pripravil koncert Mladinskega pihalnega orkestra Nab-burg z Bavarske. Najstarejša pričevanja o glasbi in glasbenikih v Nabburgu so bila najdena v dokumentih iz konca 15. stoletja. Bogato glasbeno tradicijo mesta pa nadaljuje Mladinski pihalni orkester Nabburg. V okviru glasbenega poletja, ki je v Podsredo očitno prišlo že sedaj, pa so pripravili še koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter. Zbor je leta 1989 ustanovila Glasbena mladina ljubljanska in z njim skušala spodbuditi interes za zborovsko glasbo med ljubljanskimi srednješolci. Leta 1993 je zbor prevzela sedanja dirigentka Urša Lah in pod njeno taktirko je Veter postal eden najboljših slovenskih mladinskih pevskih sestavov. Zbor je posegel po vrsti odličij na uglednih tekmovanjih v domovini in tujini. Njihov koncertni program sestavljajo skladbe različnih stilnih obdobij, posebno pozornost pa namenjajo slovenski ljudski glasi. N.C.C. Medobmočno plesno srečanje Senovo - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Krško in senovška šola sta pripravila medobmočno srečanje plesnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. V Domu XIV. divizije na Senovem se je pomerilo devet plesnih skupin, ki jih je izbrala plesalka in koreografinja Sabina Schvvenner. Na medobmočni izbor so se uvrstile tudi skupini Unique Tiny ter Unique Junior Plesne šole Anika iz Leskovca, skupina Tarantela iz Mladinskega centra Krško, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice ter skupina Moonlight KD Staneta Kerina iz Podbočja, ki se zaradi odsotnosti plesalk srečanja ni udeležila. S.V. slovenski dom - naš drugi dom Z odprtjem razstave so se oddolžili svojemu članu in rojaku Milan Berbuč - Ljubljana, 1920 - Zagreb, 1995 Uvid v Berbučev opus je ubesedila in razstavo odprla likovna kritičarka Ivanka Reberški in sicer z obžalovanjem, da ni doživel svoje retrospektivne razstave, ki jo je pripravljala zadnjih 10 let. Odprtja se je udeležil tudi novi konzul RS na Hrvaškem Marjan Ristič, ki je pohvalil delo vodstva doma in njegovo prizadevanje za ohranjanje identitete naroda v tujini. Milan Berbuč je slikar z dvema domovinama - slovensko in hrvaško. Ta dvojnost, ki jo je z nemirnim duhom izražal v likovnem jeziku, je zaznamovala umetnikovo življenje in delo. Berbuč je bil po poreklu iz slovenskega Primorja, njegovo nadarjenost je opazil že Plečnik, leta 1947 paje diplomiral na zagrebški ALU. V zgodnjih 50 letih je mladostno zagnan sodeloval v prvih avantgardnih premikih v slovenskem slikarstvu in se na ta način oddolžil rodni grudi. Od srede 50 let dalje je bil umirjen sopotnik časa in dogodkov v novi, hrvaški, domovini, ki si jo je izbral po lastni življenjski odločitvi. Zrela doba mu je zagotovila neodvisen napredek v vseh sme- reh in obrobnih plasteh figuracije. kal v intimni svet in je slikal le V zadnjih letih že omajanega tisto, kar mu je bilo najbližje. Zdi zdravja se je z ustvarjanjem umi- se, daje težnjo po lepoti pretvoril Berbučeva žena Vesna Sokolič Berbuč v svoj najbolj poetični ciklus vrtnic in rož, ki je poleg pokrajin in drugih tihožitij pretežna vsebina Berbučevih 24 razstavljenih del v Slovenskem domu. Odprtje razstave je popestril zagrebški pianist Branko Sepčič z igranjem Chopinovih del, dobitnik nagrade Milke Tmina in državne nagrade Vladimir Nazor, ki jo prejmejo najboljši hrvaški umetniki. Svečanosti pa sta se med številnimi udeležili Berbučeva žena Vesna Sokolič Berbuč, ki je s skrbno shranjenim moževim opusom omogočila postavitev razstave, in hčerka Jana Berbuč Fanedl, ki živi in dela v Ljubljani kot umetnostna zgodovinarka. Natja Jenko Sunčič Glavni medij literature je jezik Brežice - Mladinski center je v goste povabil Janija Virka, prevajalca in avtorja knjig v prozi, poeziji in esejih. Na literarnem večeru seje predstavil z romanom Smeh za leseno pregrado. Pogovor je vodila Barbara Pungerčič, predstavitev knjige je pritegnila šest brežiških maturantov. Virka to ni moti- lo, ker mu nič ne pomeni, če ga mora kdo brati ali poslušati pod prisilo, tako je srečanje med šestimi potekalo v sproščenem, širokem in kakovostnem klepetu. Smeh za leseno pregrado ni avtobiografski roman, sije pa življenje okoli 60 let po pripovedovanjih živo predstavljal in ga čutil, ker seje veliko pogovarjal z ljudmi. V romanu je resničnost prepletena z domišljijo ironičnega časa partizanščine iu domobranstva. Virk, rojen 1962 v Ljubljani, je končal študij germanistike iu svetovne književnosti, do leta ’91 je bil svoboden umetnik, po tein letu pa je zaposlen v medijih. Pravi, da v filmu nekega dela ni pomembno prepoznati pisca' temveč najti samega sebe. N.J.S. Barbara Pungerčič in Jani Virk Zapeli pevci Bele Krajine, Dolenjske in Posavja Brežice - Zbori so peli na dveh koncertnih večerih Medobmočne revije odraslih pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območna izpostava (JSKD OI) Brežice, ki jo je organiziral Franc Kene, namestnik vodje OI. Viteško dvorano so oba večera viteško objeli glasovi MoPZ KD Kapele, MoPZ KD Stara vas - Bizeljsko; ŽePZ KUD Svoboda Mirna, MePZ Pomlad Novo mesto, MePZ KD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu, Vokalna skupina Valvasor Krško in Oktet Adoramus Novo mesto. Peli so pretežno ljudske pesmi slovenskih pokrajin, pa makedonsko, priredbe, umetne, madrigal, motet in črnski duhovni. S podobnim repertoarjem je naslednji večer zapelo še sedem zborov; ŽePZ Zefir Sevnica, ŽePZ KD Jasmin Novo mesto, MePZ Krka Novo mesto, Oktet Lipa Trebnje, Trebanjski oktet Trebnje-Oktet Jurij Dalmatin Sevnica ter Vokalna skupina Solzice GS Brežice. Na predlog strokovnih ocenjevalcev so se na medobmočno revijo uvrstili tudi zbori MePZ Viva Brežice in Posavski oktet iz Krškega ter Vokalna skupina Lan iz Metlike, ki se zaradi drugih obveznosti v tem terminu revije niso mogli udeležiti. Revijo je strokovno spremljal prof. Karel Leskovec iz Domžal. N.J.S. Slovenska beseda, združena v pesmi, bo ostala Dobova - MePZ KD Franc Bogovič Dobova je gostil pobraten3 zbora MePZ “Ciril Silič” Vrtojba in zamejski MePZ PD Rup3' Peč. To je bilo 13. srečanje pobratenih pevskih zborov, ki s° ga pevci zaključili s koncertom, posvečenim prazniku Kraj«v' ne skupnosti (KS) Dobova in Dnevu izgnancev. MePZ KD Franc Bogovič Dobova je lani obeležil 40-letnico delovanja, že šesto leto ga uspešno vodi Franc Kene, goji pa še tesne povezave z zbori slovenskih društev na Hrvaškem - v Zagrebu, Reki in Splitu. Nove povezave je zbor vzpostavil tudi s Slovenskim prosvetnim in športnim društvom “Slovenija” Berlin, kjer bo njihov gost 7. in 8. junija ob praznovanju 20-letnice društva v Berlinu. Zborovsko petje v Vrtojbi je živo že skoraj 60 let, saj je bil MePZ “Ciril Silič” ustanovljen že leta 1945, nastopa na domačih in tujih odrih, zadnja leta pa ga vodi Mojca Sirk in je na državnem tekmovanju “Naša pesem” v Mariboru prejel bronasto plaketo. Rupenci in Pečani so svoj PZ ustanovili leta 1934 in je h(, vrsto let v času fašizma v ItahJ edini izraz organizirane sloveli prisotnosti v teh zamejskih kr3 jih. Pod vodstvom Zdravk Klanjška je MePZ Rupa-Peč segel visoko kakovost in se pre° stavil tudi zunaj ožjega zaliti skega prostora na številnih m30, žičnih prireditvah. Vsi trije zb° so koncertirali z repertoarje3 pretežno slovenskih ljudsk* pesmi iz vseh slovenskih pok*3 jin ter koncert sklenili kot zdruŽ^. pevski zbor, ko so skupno zap^ tri pesmi pod taktirko vseh zborovodij Klanjška. Keneja, Sirkov« N. Jenko S' Že 18. srečanje Sevnica - Območni javni sklad RS za kulturne dejavnosti j3 Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sevnica prirejata 18. revij0 pevskih zborov in skupin gasilskih društev Slovenije. Nastop1*0 bo 17 skupin, med njimi ŽePZ Zafir PGD Sevnica. Revija bo 1 junija ob 17. uri v Kulturni dvorani gasilskega doma, sledil pa še skupni nastop moških zborov. S.V. Dehteče Solzice Brežice - Vokalna skupina Solzice pod dirigentskim vodstvo*3 Marjetke Podgoršek Horžen je pripravila še enega v nizu lep1 večerov, kot jih znajo pripraviti le one. Minulo soboto so SolzicP’ ki delujejo pod okriljem Glasbene šole Brežice, prepevale v vites*0 dvorani brežiškega gradu. S.V. REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem Renault Avantime 3.0 V6 Avtomobil, ki sem ga vozil v primerjavo in to mu je tudi uspe-preteklihdneh,je gotovo eden za- lo. Oblika, ki spominja na nimivejših kar sem jih doslej, enoprostorca, le troje vrat, dve na Njegova oblika se toliko razlikuje boku in ena za prtljažnik, obenem °d znanih in je obenem tako ne- pa močan motor in usnjena običajna, da me je nekdo v šali notranjost. Lastnosti različnih av-celo vprašal, če testiram likalnik, tomobilov: coupe, enoprostorec, Seveda sem mu takoj razložil, da lma ta likalnik več kot 200 konjskih moči, šest prestav, usnjene sedeže in celo sistem satelitske navigacije. Sledil je molk. Upravičeno! „ Renaultov Avantime ali Avantajm", če hočete, je pose-oen avtomobil. Tako poseben, da Se je že težko odločiti, s čim bi 8a primerjali. Renault je najver-jetneje želel preprečiti vsakršno Motor: ' šestvaljnik - V6,24V ' prostornina: 2946 cm1 ' največjamoč: 207 KM (152 kW) • navor: 285 Nm pri 3750/min. športnik ... Skupen rezultat je predvsem prepoznavnost. Včasih je namreč težko celo odpeljati s parkirišča, saj se okrog Avantime-a naredi prava mala gruča radovednih oči, ki zrejo v neobičajno vozilo. Če zanemarim obliko, pa je Avantime le običajno vozilo. Sicer je dobro narejeno, tehnološko dovršeno in zgledno opremljeno, a je vseeno le vozilo, namenjeno premiku ljudi. Premore dva udobna sedeža spredaj, malce manj udobno zadnjo klop in 500-litr-ski prtljažnik. Zaradi le prednjega para vrat, je vstopanje na zadnje sedeže nekoliko težje, medtem ko se vstopanja na prednje moramo posebej privaditi. Vrata se namreč med odpiranjem dvodelno zalomijo in odmaknejo od trupa vozila, tako da moramo iz vozila stopiti ven in nekoliko nazaj, da bi se lahko oddaljili. Na postopek se privadimo najkasneje v dveh dneh. Notranjost je, kot sem že povedal, oblečena v usnje, armaturna plošča je prevzeta, njen gornji del je enak Espace-ovi, spodnji pa je nekoliko drugačen. Instrumenti so dobro vidni, le sistem satelitske navigacije bi lahko bil na priročnejšem mestu. jalnika pridela 220 km/h končne hitrosti in „likalnik“ dostojno premakne, ko voznik tako ukaže. Če pogledate številke, lahko preberete rezultate, ki 1740 kg težko vozilo uvrščajo tudi med športnike. Avantime pa vseeno ni pravi športnik, saj se z njim lahko peljemo tudi počasi in uživamo v lepem vremenu z vetrom v laseh. Če želimo, lahko namreč odpremo tudi polovico strehe in vsa stranska okna, s čemer je videz še popolnejši, zračnost avtomobila pa prav prijetna. Vse to seveda upravlja elektrika. Motor, ki poganja Avantime-a, je znan šestvaljnik z 207 konjskimi močmi. Dovolj gaje, da ob pomoči šeststopenjskega men- Zmogljivosti: • najvišja hitrost 220 km/h • pospešek 0-100 km/h: 8,6 s • poraba po podatkih proizvajalca: 8,9/11,3/15,91 na 100 km • testno povprečje: 12,71/100 km Z Avantime-om se lahko odpravite tudi na daljšo pot, lahko se z njim le “važite” ali pa ga preprosto uporabljate vsak dan. Njegova izbira ni nakup avtomobila. Je stil življenja, zaradi česar jih ne bodo prodali prav veliko. To zagotavlja prepoznavnost in naložbo v “image” voznika tudi na dolgi rok. Aleksander Krebelj Mobikrog v znamenju Zupančiča Cerklje ob Krki - V organizaciji AK Lamko je preteklo soboto na dirkališču Mobikrob potekala druga krožno-hitrostna Preizkušnja sezone za državno prvenstvo. Najhitrejši Mišel Zupančič se lahko pohvali s stoodstotnim izkupičkom, saj je zmagal v vseh štirih vožnjah. Poleg atraktivnega in napetega nacionalnega pokala so izpeljali tudi Seicento Vega pokal in mvizije i (Yugo pokal), II, VI, VIL (Foto: Peter Prašnički) VSeic ento Vega pokalu je zmagal Luka Pirjevec. a^er Kobal je prikazal atraktivne vožnje. lJ(|Cent<> Ceg3 Pokal: 1. Luka Pirjevec (Avto Select Olimpija), 2.Alojz ovč (Udovč Motosport), Jernej Pitako (Petrol Racing) "venski nacionalni pokal: 1. Mišel Zupančič (Opel Astra OPC), 2. Aleš ace (Alfa 156), 3. Aleš Bužga (Opel Astra) vizije: l.Slavko Dekleva (Alfa 156), 2. Bojan Polanc (Zastava Yugo), _ Valter Kobal (Renault Clio) Aleš Hace s svojo Alfo 156 r____________za lepši videz Luskavica ali psoriaza je kronična bolezen. Prizadene približno vsakega petdesetega. Luskavost kože povzročajo kožne celice, ki se prehitro razmnožujejo. Psoriatične celice se razmnožujejo 1000-krat hitreje kot normalne kožne celice. Ker se zato ne morejo normalno odluščiti, se kopičijo na vrhu kože in tvorijo kolonije z značilnim srebrnim leskom. Kako jo prepoznamo? Na koži se pojavljajo srbeči deli, rahlo dvignjeni, rdeče obrobljeni s srebrnimi ali belimi luskinami. Luskavica se pojavlja na komolcih, kolenih in lasišču. Lahko pa tudi na prsnem košu, hrbtu, križnici, nohtih na rokah in nogah. Pri praskanju nastajajo pikčaste krvavitve. Lahko se pojavi artritis, ki lahko povzroči hude bolečine'in prizadene vse sklepe. Kaj so vzroki za nastanek luskavice? Natančni vzroki za nastanek te bolezni niso dovolj raziskani. Na bolezen pa poleg dedne nagnjenosti vplivajo še drugi dejavniki. Stres in prehrana povzročata iztirjenje celične presnove v koži, neizrabljene gnijoče bakterije v črevesju, nezadostno delovanje jeter, zloraba alkohola in preveliko uživanje živalskih maščob v mesu in klobasah ter premalo sončne svetlobe. Kako ublažimo simptome luskavice? Nadvse pomembna je higiena kože z vsakdanjim tuširanjem ali kopanjem. Obstajajo kopeli, ki lajšajo simptome (dobijo se v lekarni). Prizadetih delov ne smemo praskati ali drgniti. Zelo priporočljivo je tudi sončenje ali obsevanje z UV žarki, vendar previdno, ker vemo, kako škodljivi so lahko sončni žarki. V prihodnji številki bom napisala nekaj o načinih zdravljenja luskavice. Kako zdravi to bolezen zahodna medicina, kako homeopatska, zdravljenje z zelišči, s sadjem in zelenjavo, akupunkturo, natoropatijo ... Naj povem, da se zadnje čase veliko ljudi- zateka po pomoč k zdravnikom alternativne medicine in da so rezultati dokaj uspešni. Več o tem v prihodnji številki SavaGlasa. Za vsa vprašanja: 07/ 49-61-775 Email: alenka @ alenkinstudio.com Viri: Zdravilna moč sadja in zelenjave, Alternativni načini zdravljenja, Zdravilna hrana moda Nekateri so že vsaj enkrat bili, nekateri že natančno vedo kam in kdaj, nekateri še načrtujejo. Morje... sonce... plaža...Ne glede na to, kam boste šli, boste potrebovali opremo. Kopalno opremo! Modni trendi napovedujejo mešanico fantazije, sloga in barv. Tokrat niso dovolj samo kopalke in brisača, nasprotno - modne smernice zapovedujejo veliko več. Preden se boste odpravili na plažo, boste potrebovali toliko časa, kakor da se oblačite za v službo ali za zabavo. Morda bo to dobro, ker smo že naveličani samo kopalk, vendar pa tudi naporno. Kopalke so lahko enodelne ali bikini. V obeh primerih imate veliko možnosti. Enodelne kopalke so znova zelo moderne. Seveda so zdaj predelane, predvsem drugače krojene. Globoki dekolteji, trakovi, kroji šestdesetih... Bikini pa tudi ni več samo bikini. Lahko se odločite za bikini, ki se zaveže s trakovi. Ali pa je zgornji del bikinija malce daljši, sega skoraj do popka, to je moderno. Kopalke so lahko enobarvne; pastelne, rdeče, črne, bele, lahko pa so “pisane”, predvsem kričečih barv, kot so rumena, rdeča, modra itd. Vzorci so lahko v obliki črt, rož, kara ali fotoprinta. Zanimivi in pomembni pa so modni kopalni dodatki. Brez njih ni mogoče ustvariti sloga, brez njih je skoraj tako, kakor da ste brez kopalk. Z njimi se lahko igrate, ustvarjate in predvsem uživate. Eden od modnih dodatkov so sandali. Nič več kakršnikoli natikači! Obutev za plažo mora pristajati celotnemu slogu. Zelo modemi so sandali s trakovi, ki se zavezujejo do kolen. Seveda so nizki, brez pete, kajti visoke pete na plaži ne bi bile več počitnice. Modni dodatek je tudi pokrivalo za glavo; naj bodo to raznovrstni klobuki ali rute, ki so zavezane kot piratske rute. Seveda mora vse to pristajati celotnemu slogu. Da ne bi nosili samo kopalk, je lahko zelo zanimivo, da k spodnjemu delu bikinija oblečemo majico, tudi topi ali celo puliji so zelo popularni, seveda ozki in usklajeni s kopalkami oziroma celotnemu slogu. Kot modni dodatki so primerni še široki pasovi, velike torbe, rute okrog pasu, obvezno sončna očala, celo ure in nakit. Ne pozabite pa - vse mora pristajati, biti usklajeno in mora izgledati kot en svojevrsten slog. Lea Šinko Štraus ŠPORT kolesarstvo nogomet Sevnica-V organizaciji Kolesarskega društva Sevnica je potekal tradicionalni sedmi kolesarski maraton po dolenjskih in štajerskih hribčkih ter dolincah. Žal pa je tokrat organizatorjem pošteno ponagajalo vreme, kije prireditev okrnila kar zadeva udeležbe. Kajti glede na izkušnje in vedno večji odziv kolesarjev iz vse Slovenije so pričakovali, da bi se tokratnega maratona lahko udeležilo tudi okoli 300 kolesarjev -rekreativcev, žal pa se je zgodilo, da so padavine botrovale manjšemu številu. Kljub vsemu pa se je na štartu zbralo kar 120 ljubiteljev kolesarstva, ki so se podali na pot, že po odhodu glavnine pa so se nekateri odločili, da se mara- Maraton navkljub dežju Vreme najbolj zagrizene kolesarje nikoli ne zmoti. tona vendarle udeležijo, tako lahko rečemo, da je bilo vremenu navkljub okoli 140 kolesarjev, ki so vozili mali ali veliki maraton. Organizatorji so namreč pripravili dve progi, 22-km krajšo za manj vzdržljive in 71 -km daljšo za tiste, ki so bolj pripravljeni. Maraton, ki sodi v sklop akcije Olimpijskega komiteja Slovenije, Turistične zveze Slovenije in Kolesarske zveze Slovenije je sodil v okvir akcije “Slovenija kolesari” in je bil izključno rekreativnega značaja, za popestritev na startu, cilju in med potjo, pa so se organizatorjem pridružili člani Godbe na pihala Sevnica, turistične domačije ter aktiv kmečkih žena. Karmen Molan karate WKC Državno prvenstvo v katah Sevnica - Novoustanovljena Karate unija Slovenije, ki ji predseduje Miloš Kovačič, generalni direktor delniške družbe Krka d.d. iz Novega mesta, je organizirala prvo Državno prvenstvo v karateju v katah. Prvenstva se je udeležilo 31 ekip s 178 nastopajočimi. Po uradnem odprtju prvenstva, ki ga je odprl in spremil z uvodnim govorom in pozdravom predsednik Športne zveze Sevnica Joško Kovač, so se med seboj najprej pomerili tekmovalci in tekmovalke v posamezni konkurenci, za njimi pa so sledili še ekipni nastopi. Državno prvenstvo seje odvijalo po mednarodnih Postojna - Osemčlanska zasedba Karate kluba Krško seje udeležila mednarodnega turnirja za pokal Postojnske jame. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili več kot uspešno, saj so se domov vrnili s štirimi odličji, in sicer dvema zlatima in dvema bronastima. Najuspešnejša tekmovalka kluba je bila Danijela Grilc, ki je osvojila kar dve medalji v kategoriji članic, in sicer bronasto v katah, v borbah pa se je prvič povzpela na naj višjo stopničko in s tem dokazala, da je v pretekli WKC (World Karate Confedera-tion) pravilih. V mlajših kategorijah so po uspešnosti prevladovali tekmovalci KK Krka iz Šentjerneja in KK Termotehnike iz Krškega, med starejšimi pa člani KK Hypo iz Sevnice. Med članicami je prepričljivo zmagala tako v mladinski kot v članski konkurenci Karolina Racman, članica KK Krka iz Šentjerneja, med člani pa je ponovno bil najboljši Marko Stopar iz KK Hypo Sevnica. V mladinski konkurenci je bil nepremagljiv Rok Crepinšek, član KK Hypo Sevnica. Tudi mladi tekmovalci in tekmovalke KK Trebnje so bili nad svojimi uvr- sezoni naredila velik korak naprej v svoji karieri. V katah je bronasto medaljo pri kadetinjah osvojila Vesna Požun, Marija Jeler pa je zopet prikazala najatraktivnejše borbe na turnirju, saj je s svojo tehnično in taktično dovršenostjo svoje tekmice premagovala z maksimalno razliko in osvojila prvo mesto. V borbah so nastopili še Matic Krajnc (5. mesto), Tomaž Gorenc in Nejc Kostanjšek. Karate klub Krško je v letošnji stitvami izredno zadovoljni. Najuspešnejši mladi tekmovalci pa se že pospešeno pripravljajo na veliki mednarodni Grand Prix karate turnir Slovakia open, medtem ko člane unije čaka še nekaj zaključnih faz reprezentančnih priprav za bližnje Evropsko člansko prvenstvo v karateju, ki bo od 14. do 16. junija v avstrijskem St. Poltenu. Slovenske barve bodo na tem prvenstvu v WKC-ju zastopali Boris Maroh, KK Termotehnika Krško, Karolina Racman, KK Krka Šentjernej ter Rok Crepinšek, Marko Stopar in Denis Orač, vsi KK Hypo iz Sevnice. sezoni osvojil 61 medalj - 27 zlatih, 17 srebrnih in 17 bronastih, od tega kar 33 na tekmovanjih izven naših meja (mednarodni in grand prix turnirji). Trener kluba Sašo Vaš pa bo avgusta nastopil na SP v Mehiki, prav tako pa se v klubu tekmovalci intenzivno pripravljajo na preizkušnje v novi tekmovalni sezoni - pomeriti se nameravajo namreč še v taekvvondoju in si zagotoviti nastop na prihajajočih olimpijskih igrah. atletika Nova klubska rekorda Slovenska Bistrica, Ljubljana, Novo mesto - Tretjega mednarodnega atletskega mitinga sta se uspešno udeležila tudi dva predstavnika AK Sevnica, ki sta z novima klubskima rekordoma tudi potrdila dobro pripravljenost za prihajajočo sezono. Jernej Čamemik je v metu kopja pri članih zasedel 2. mesto, Anita Gnid-ica pa je bila v metu 4 kg krogle peta. V Ljubljani in Novem mestu pa sta potekali področni prvenstvi v atletiki za srednje šole. Gregor Vodenik je v Ljubljani nastopil v teku na 400 metrov in s časom 54,37 osvojil peto mesto. S tem rezultatom se je uvrstil v finale državnega prvenstva. Sevniški atleti pa so se dobro odrezali tudi v Novem mestu, saj je v teku na 400 m Simon Gračner zasedel 3. mesto, Borut Veber je s časom 2:37,95 zmagal v teku na 1000 m, na 2000 m pa je bil Peter Kus sedmi, Stojan Švigelj pa osmi. Pri dijakinjah pa je bila Branka Virtič v teku na 1000 m četrta, v metu 3 kg krogle pa je Anita Gnidica osvojila 2. mesto, Lea Kelemina pa 8. mesto. motokros Dirkali kljub izrednim razmeram Skedenj, Rakek - Na sedmi dirki za državno prvenstvo, ki je bila na blatni in za vožnjo z motorji povsem nemogoči progi, so člani v razredu 85 odpeljali le eno vožnjo, pa še to je zmoglo le nekaj motokrosistov. Med njimi je bil tudi Nik Rovan, motokrosist Fun športovega Bence MX teama, ki seje zelo dobro znašel, kljub padcem in spolzki progi je pripeljal do cilja in zasluženo že drugič letos osvojil 2. mesto. Na dirki razreda 85 sta štarta-la še Domen Janc in Tomaž Sa-lobir, vendar nobenemu od njiju ni uspelo prevoziti niti enega kroga, tako sta, kot še šest drugih motokrosistov, ostala brez točk, prav tako tudi njihov klubski kolega Blaž Germšek, ki v razredu 125 v prvi vožnji ni zmogel odpeljati nobenega kroga, v drugi vožnji pa sploh ni prišel na štart. Po sedmih dirkah ostaja Rovan še vedno na 6. mestu lestvice državnega prvenstva, zbralje 138 točk, vendar seje s 17 novimi točkami že dobro približal konkurentom, ki so mu pobegnili, saj dveh dirk zaradi zloma roke ni odpeljal. Tako ima tretjeuvrščeni Kristijan Tadič pred njim zdaj le še 9 točk prednosti. Janc ostaja na 9., Salobir pa na 11. mestu. potapljanje Sondiranje Krke Kostanjevica na Krki - Na povabilo Ribiške družine Kostanjevica na Krki so se priprav na letošnje 9. svetovno prvenstvo v ribolovu s plovcem za ženske udeležili tudi člani Potapljaškega društva Diving team Krško. Njihova naloga je bila ugotoviti ovire na reki Krki in jih po možnosti odstraniti, ugotoviti poraščenost na trasi, ugotoviti globine na trasi in spoznati rečni ekosistem. Delo potapljačev je bilo vse prej kot lahko in prijetno. Akcija je bila uspešna in vse zadane naloge so bile opravljene. Organizator - Ribiška družina Kostanjevica na Krki pričakuje od 16 do 20 reprezentanc in približno 180 udeleženk. Relacija lovišč seže od Kostanjevice od Karič. plavanje Memorial Boštjana Mariniča Velenje - Tradicionalnega 15. memoriala Boštjana Mariniča, kije potekal v organizaciji Plavalnega kluba Mladinski servis Velenje seje udeležilo pet plavalnih klubov iz Slovenije z več kot 100 plavalci, med njimi so bili tudi plavalci Plavalnega kluba Celulozar iz Krškega. Memorial je bilo eno zadnjih plavalnih tekmovanj, organiziranih v zaprtih 25-metrskih bazenih v tej sezoni za mlajše dečke in deklice. Kar zadeva uspehe krških plavalcev, je izstopal Nejc Cehte, ki je stopil na zmagovalne stopničke kar petkrat, in sicer je bil tretji na 100 m mešano in 50 m prosto ter drugi na 100 m prosto in 100 ter 50 m hrbtno. Odlično sta plavala tudi Mitja Sušin, kije bil tretji na 100 m hrbtno in 100 m prsno ter deklica Neža Krošelj, ki je bila tretja na 50 m prosto. Pri mlajših pa je bil odličen Gašper Gorenc, kije zmagal na 100 m mešano in 50 m delfin ter bil drugi na 50 m prosto. Jure Kerin pa je bil drugi na 100 m mešano. Pokal Postojnske jame Gol, gol, gol je krški simbol... Krško - Tako je odmevalo na Stadionu Matije Gubca v Krškem na nekdaj praznični “Dan mladosti”. Ekipa NK Posavje Krško je bila namreč tega dne pred začetkom zadnjega kola 3. SNL - sever z eno nogo že na vhodu druge lige. Vse, kar je bilo potrebno storiti tega dne, je bila čim boljša igra in vsaj neodločen izid, če že ne zmaga. Nasprotniki ekipe, ki v spomladanskem delu sezone v dvanajstih krogih ni poznala poraza, je bila ekipa Pobrežja. Domači so srečanje začeli tako, kot se za zmagovalce spodobi, in v prvih 45 minutah so nasprotnikom natresli poštene tri zadetke. Še preden se je tekma končala, je šampanjec počil na krški klopu j pokalo pa je tudi na tribunah! V drugi del so se zdaj že novo pečeni drugoligaši podali pogumno, prepričani v svojo moč. Pa se je zgodilo, da so v igri popustili in nenadoma je njihova mreža prejela dva zadetka, Krčanom pa so uhajale idealne priložnosti. Na srečo so se igralci, v drugem delu “zelenoglav-ci”, zbrali, organizirali, se potrudili še z dvema zadetkoma in na koncu zmagali s končnim izidom srečanja 5:2. Vstop v drugo ligo je tako največji uspeh krškega nogometa, igralci so svoje delo opravili več kot odlično in veselje v Krškem je bilo temu primemo, žal pa ne moremo tako zatrditi za vodilne može v klubu, ki so pokazali ignorantski odnos do določenih novinarjev. Upamo, da se bodo kmalu ozavestili in spoznali, daje medij pomemben člen športa. In to vsak medij, ne le kamera. , Pomemben je napredek Brežice - Kljub temu da so člani NK Posavje Brežice v predzadnjem, 19. krogu, Medobčinske članske lige - MNZ Celje izgubili proti gostujoči ekipi NK Kozje s končnim izidom 1: 3, je najpomembnejše, da so Brežičani na lestvici ostali na 1. mestu. Tega jim nihče več ni mogel odvzeti, saj je bila njihova prednost velika, pred zadnjim krogom so imeli 35 točk. Zadnji krog pa so odigrali v gosteh pri NK Šentjur 2001 in igrali neodločeno 1:1. tako da so si 1. mesto na lestvici pošteno prislužili s končnimi 36 točkami. Druga je kipa NK Laško z 31 točkami, tretja pa NK Šentjur 2001, ki je zbrala 29 točk. Brežičani se vsekakor selijo v 3. slovensko nogometno ligo! šah Pestro na črno belih poljih Komenda, Novo mesto, Sevnica - V organizaciji ŠK Komenda j® potekal posamični šahovski turnir “Šahist Slovenije - Komenda 2002 • Turnirja seje udeležilo 20 šahistov iz vseh slovenskih klubov, zmag0' valka turnirja pa je postala mojstrica Simona Orel iz Komende-Sevničanka Suzana Pavlič je bila četrta, zbrala pa je šest točk. V organizaciji Društva paraplegikov za Dolenjsko in Posavje pulc potekal tradicionalni 7. Radejev memorial paraplegikov Slovenije, 1° se ga je udeležilo 28 tekmovalcev, med njimi sta bili tudi žena p°' kojnega paraplegika Jožeta Radeja, po katerem je memorial imen0' van, Anica Radej z Blance, ki je sedaj članica Društva paraplegik0' Novo mesto in njegova nečakinja Mojca Grilc, sicer članica ŠK M1' lan Majcen iz Sevnice, ki ni paraplegik, vendar pa je po uspešp1*1 sedmih krogih postala tudi zmagovalka memoriala. Anica Radej r bila uvrščena na 22. mesto. Tretja šahovska prireditev se je odvijala v organizaciji Šahovske ga kluba Milan Majcen iz Sevnice, in sicer je potekalo odprto hitr° potezno šahovsko prvenstvo posameznikov za mesec maj 2002. Tež>a tekmovanja seje udeležilo 15 šahistov, zmagovalec paje postal mojstr ski kandidat Martin Povše pred mojstrskim kandidatom Andrejel1 Grilcem ter prvokategornico Mojco Grilc. Po petih turnirjih je v sk°P ni razvrstitvi na 1. mestu Andrej Grilc, ki ima 127 točk, Zvonk Mesojedec na 2. mestu ima 99 točk, tretji pa je Martin Povše, ki J do sedaj zbral 68 točk. namizni tenis 4. mednarodno prvenstvo Dobova - V organizaciji Namiznoteniškega kluba Dobova j® potekalo 4. mednarodno prvenstvo Dobova 2002. V kategoriji tn°s kih do 40 let je zmagal Ivan Zera iz Šoštanja, drugi je bil Borut Pog0^ reve iz Kočevja, 3. mesto pa sta si delila Darko Fijavž iz Ljutomera domačin Primož Gajšek. Pri moških nad 40 let je bil zmagova nekdaj zelo uspešen igralec iz Ljubljane Rok Kadak, drugi je Zagrebčan Džuro Paher, na 3. mestu pa sta tekmovanje končala Hara Anič iz Zagreba ter Jože Pogačar iz Kranja. „ Ženske so tekmovale v enotni kategoriji, zmagala je Vesna Pehor° Zagreba, druga je bila Josipa Supančič, tretja pa Tjaša Zupančič, 0 Dobova. Pri dvojicah je zmaga pripadla zagrebškemu paru Graham, her, 2. mesto je osvojila dvojica Anič-Resman, prav tako iz Zagreba- -mesto paje osvojila ljubljansko-dobrepoljska dvojica Kadak-Kralj- KRONIKA Sava Glas, 29-5.2002 Štabna vaja za pripravo jesenske vaje o NEK Kako ravnati ob izpustu radioaktivnih snovi? Brežice, Krško - V Posavju je potekala štabna vaja na področju regijskega štaba Civilne zaščite Posavja, v kateri so na štabih v Brežicah in v Krškem preverjali pripravljenost na Morebiten izredni dogodek v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Uprava RS za zaščito in reševanje je letos v okviru izobraževanja napovedala dve veliki VaJi; v okviru Partnerstva za mir Poteka na Hrvaškem akcija “Kro-titev zmaja - Dalmacija 2002”, je-seni pa bo v Posavju vaja “Nuklearna elektrarna Krško 2002”. vodja oddelka za načrtovanje na republiški upravi Olga Andrejek Je Pojasnila, daje vaja zasnovana s predpostavko, da v NEK pride no izrednega dogodka z izpustom radioaktivnih snovi v okolje. Z njo bodo preizkusili sistem vodenja aktivnosti zaščite, reševanja in Pomoči, preverili usklajenost elovanja različnih sil na tem Področju na vseh nivojih in Praktično preizkušali nekatere ukrepe zaščite in reševanja. Vaja o dala tudi odgovore o tem, kako Ucmkovit je sistem obveščanja Prebivalstva. Da bi bili na vajo o NEK pripravljeni, je pretekli petek poteka-a štabna vaja regijskega štaba ci-nne zaščite Posavja, v kateri sta s°delovala občinska štaba Breži-Ce'n Krško. Dopoldne so “preig-rah vajo in uskladili nove občin- ske načrte, je pojasnila poveljnica občinskega štaba civilne zaščite Brežice Vladimira Kežman. Preverili so ukrepe ravnanja ob predposatvki, da v NEK obstaja nevarnost izpusta radioaktivnih snovi, na občinskih štabih pa so delovali, kot da bi evakuirali prebivalce v 3-km pasu okoli NEK in poskrbeli za živali in kot da bi v 10 km pasu izvedli ukrepe zak-lanjanja. Ob tem so “morali reševati” še blokado ceste ob večji prometni nesreči. Zdaj bodo ukrepe, odločitve in rešitve analizirali in jih dorekli. Kot pomanjkljivost pa so že ugotovili zastarela navodila za zaužitje tablet kalijevega jodida ter pomanjkanje navodil republiškega štaba o namestitvi evakuirancev. Omenjene probleme so delno reševali že med potekom štabne vaje. Suzana Vahtarič Preiskala zdravstveni dom st ^evnica, 24. - Sredi belega dne sta 21 -letni S.S. iz Trbovelj in dve leti arejši S.T. iz okolice Hrastnika prišla v prostore zdravstvenega doma evnica z namenom, da izvedeta tatvino različnih pomirjeval. Pregledala a vse prostore v zgradbi in se nekaj ur kasneje napotila še v prostore loterapije, kjer sta na parkirišču pred zgradbo opazila parkirano ^sevalno vozilo. Osumljeni S.S je imel lahko delo, saj je naletel na neza-1enJena vrata prostora za prevoz oseb in iz notranjosti vozila iz omaric predalov odtujil večje število različnih pomiijeval, anestetikov in drugih e minskih pripomočkov. Osumljeni T.S. pa je v času dejanja stal na °cniku in opazoval okolico. Ko je tatič že upal na varen plen v nahrbtniku, dar'SUrnIJenCa za^ot^° zdravstveno osebje. Oba sta sicer pobegnila, ven-so Ju kmalu zatem izsledili in prijeli na železniški postaji v Sevnici. Per osumljenca bo podana kazenska ovadba. Tragična podoknica 2 ^Bukovje, 24. - Nekaj pred polnočjo je do stanovanjske hiše v okolici ke u^ovja nad Sevnico prišel vinjeni 58-letni EB. iz okolice Sevnice. Prisl ^ lastnica 77-letna M.O. ni hotela odpreti vrat, je vzel lestev in jo dar 0n*- okno stanovanjske hiše, ki je od tal oddaljeno 3,75 m. Ven-sko^ »v.3 ^estev prekratka in se je pri plezanju po lestvi prijel za kovin-®*&o za rože, ki je bila pritijena na oboj okna. Ob tem se je ena z sl Sne^a’ lako daje EB. izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu je avo udaril ob beton in je zaradi zadobljenih poškodb na kraju umrl. Neuspešen poskus podkupovanja Brežice, 18. - Policisti postaje prometne policije so opravljali kontrolo prometa na hitri cesti HI Ljubljana - Obrežje. Pri tem so ustavili tudi državljana Belgije, ker pri vožnji ni uporabljal varnostnega pasu. Pri izrekanju mandatne kazni se je v postopek vmešal 31-letni sopotnik v vozilu, državljan Makedonije, in želel policistu dati 10 EUR v zameno za končanje postopka brez kaznovanja. Ker opozorila tujcu, naj denar spravi in naj voznik plača mandatno kazen, niso zalegla, so sopotniku denar zasegli. Postopek se je zaključil s pridržanjem na policijski postaji in postopkom pred okrožnim državnim tožilcem. Odkriti ilegalni prebežniki Veliki Obrež, 19. - Policisti so v bližini naselja Veliki Obrež prijeli večjo skupino oseb, med njimi tudi ženske, otroke in mladoletnike, ki so poskušali ilegalno prestopi državno mejo. Skupina 17 oseb, vsi razen enega so bili državljani BiH, je s pomočjo neznanih oseb pripotovala na Hrvaško, od tam pa sojih neznanci pripeljali do hrvaško-slovenske meje. Neznanci so tujce pripeljali ilegalno preko reke Sotle, kjer sojih na slovenski strani pričakali trije državljani Slovenije. Ti naj bi jih z vozili odpeljali naprej proti mejam Evropske unije. To so jim preprečili policisti Policijske postaje Brežice. Zoper tujce je bil podan predlog sodniku za prekrške zaradi ilegalnega prestopa državne meje, zoper tri državljane Slovenije, ki naj bi pomagali ilegalnim prebežnikom iz Slovenije naprej v tujino, pa je podana kazenska ovadba. Spravili so se nad kolesa Brežice, 18., 19. - Ob koncu tedna je neznani storilec iz kolesarnice v Brežicah, iz objekta v bližini železniške postaje, odvzel moško kolo znamke Calypso CTB 26 21 PM temno modre barve. Kolo je bilo zaklenjeno, kar pa storilcu ni preprečilo, da bi brezhibno kolo odvzel in se z njim verjetno odpeljal. Policisti kolo in storilca še iščejo. Kolo je vredno okoli 35.000 SIT. Pri tem so policisti ugotovili, da je bilo v času vikenda z območja železniške postaje poleg omenjenega odtujenih še več koles. Na mejo s pištolo Obrežje, 21. - 20-letni M.N., sicer državljan Hrvaške, je z osebnim avtom vstopal v našo državo na mejnem prehodu Obrežje. Cariniki Carinskega urada Celje, enote za zatiranje tihotapstva so pregledali vozilo in v prtljažniku odkrili plinsko pištolo Spriengfield kalibra 9 mm. Zoper kršitelja so policisti podali predlog sodniku za prekrške v Brežicah zaradi kršitve Zakona o nadzoru državne meje, pištolo pa so mu zasegli. ^Sovornost države škodo SamVedno več je primerov, ko po-PovrZn^ a*‘ Pravne osebe terjajo Sl0vnUev škode od Republike n j (j eijiie kot države. Pri reševa- Ptobig Zahtevkov se P0javljaj0 Zalj mi’ ker nimamo ustreznega ljsta^a’ ki bi urejal to področje. ViCQ av el. 26 sicer priznava pra-Šleod ° P°vračila škode in od-ža Drninsko odgovornost države Ševan°tlPravn° ravnanje pri izvr-Vora l11 oblasti, nimamo pa odgo-vs 'la številna vprašanja, pred-Pa, kako se ta pravica ures- Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin niči v praksi. Kot protipravno delovanje države je mišljeno tisto delovanje, ki ga izvršujejo državni organi (sodniki, uradniki in drugi predstavniki državnih institucij) pri izvrševanju oblasti. Kršiteljeva ob-. veznost povračila škode je zato javnega in ne zasebnopravnega značaja. Žal način uresničevanja te, z ustavo zagotovljene človekove pravice do povračila škode, ni opredeljen s posebnimi zakoni, prilagojenimi naravi te pravice. Država ima namreč zelo natančen sistem, če so državljani njej kaj dolžni, ne pa tudi obratno. V takih primerih odpove. Preostanejo le splošna načela odškodninskega prava, ki pa niso prilagojena obveznostim javnopravnega značaja in je na tej podlagi prizadejano škodo zelo težko izterjati. Zakaj? Po civilnem pravu je pravni temelj za povračilo škode in ugotovitev odgovornosti oseb (pravnih in fizičnih) Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). V njem pravni nasveti so podrobno razdelana vsa pravila, po katerih se morajo ravnati sodišča, kadar obravnavajo škodne primere. Ta zakon pa je “civi-listični” predpis in nima posebnih določil o odgovornosti javnopravnih oseb. Zakonodajalec odgovornosti za škodo javnopravnih oseb preprosto še ni posebej uredil. To pa pomeni, da država še nima dovolj razvito kulturno-pravno zavest, ki bi terjala civilizacijsko obnašanje v primerih, če oblast njenemu državljanu stori krivico in mu povzroči škodo. Sodiščem zato preostane le, da presojajo o obveznosti povračila te škode na podlagi splošnih načel odškodninskega prava in le tisti ve, ki enkrat poskusi, kako je težko izterjati škodo, če je država kaj dolžna. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč odgovornosti javnopravnih oseb ne pozna. V čem je razloček? Zakon o obligacijskih razmerjih temelji na pravnem načelu krivde, kar pomeni, da v primerih, če nekdo od nekoga terja povra- čilo škode, mu mora dokazati krivdo. Ustava pa v omenjenem členu samo teoretično določa odgovornost javnopravnih oseb ne glede na krivdo in s tem uveljavlja 'neposredno odgovornost države, v praksi pa ne. Če namreč povežemo oba člena - 26.člen ustave, ki ureja pravico do povračila škode, in čl. 172 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki ureja primere povračila škode pravnih oseb za škodo, ki je edino lahko pravna podlaga za uveljavitev pravice do povračila škode, ki jo stori državljanu predstavnik oblasti, lahko opazimo, da ne moremo prezreti čl. 154 (ZOR), ki določa za uveljavitev odgovornosti za škodo krivdno ravnanje. Zahteva se torej, da prizadeti oškodovanec dokaže opustitev ali krivdno ravnanje predstavnika oblasti (naklep ali malomarnost), da lahko izterja škodo, kar pa ni v skladu s čl. 26.Ustave RS. Imamo vrsto lepo rečenih pravnih pojmov, kako naša država skrbi za varstvo človekovih pra- Deseti glavni kriminalistični tečaj ŠEPA Slovenija - V desetih letih delovanja Srednjeevropske policijske akademije (ŠEPA) se je izšolalo veliko policistov, ki so s svojim sodelovanjem navezali stike z udeleženci vseh osmih držav članic. Povezave pa se odražajo tudi pri uspešnem delu pri zatiranju organiziranega kriminala. Delovanje SEPE tako postaja pomembno tudi zaradi procesa širitve Evropske unije. Policijska akademija Generalne policijske uprave je v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave že devetič zapored organizirala usposabljanje udeležencev Srednjeevropske policijske akademije, ki je potekal v začetku maja v Ankaranu. V okviru SEPE Dunaju, zaključil pa se je 24. maja v Budimpešti. V tem času je 26 udeležencev obiskalo vseh osem držav članic; Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, ZR Nemčijo, Švico in Slovenijo. Vsaka država udeleženka v skladu s skupno določenim izobraževalnih programom organizira Na tečaju ob seznanjanju s posebno tehniko je več oblik izobraževanja in usposabljanja. Najpomembnejši izmed njih pa je glavni kriminalistični tečaj, ki je organiziran na temo “Preprečevanje in zatiranje organizirane kriminalitete” in poteka vsako leto spomladi. Slovenski del usposabljanja je del tega kriminalističnega tečaja. Letošnji glavni kriminalistični tečaj seje pričel 25. februarja na enotedenski tečaj, posamezne države pa tudi tako imenovane “skupne tedne”. Tudi letošnjega tečaja ŠEPA se udeležujejo slovenski kriminalisti, tokrat Robert Črepinko iz Uprave kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in Jožef Bežan iz Uprave kriminalistične policije Policijske uprave Krško. GPU/S.V. Probanka ostala praznih rok Krško - Prva javna dražba dela nepremičnin Opekarne rudnika Brežice ni bila uspešna. Šlo je za dražbo manjšega dela nepremičnin, nad katerim je imela prednostno pravico prodaje Probanka Maribor. To premoženje je bilo ovrednoteno na 14.800.000 SIT. Kupcev ni bilo, zato bo dražba ponovljena 5. julija. Takrat bodo ta del premoženja prodajali za polovično ceno. Preostalo premoženje Opekarne rudnika Brežice je ovrednoteno na 36 milijonov SIT in je predmet stečajne mase. Peskokop v Globokem, ki sodi v sklop tega premoženje, normalno obratuje, v najemu pa ga ima Ljubečna Celje. N.Č.C. vic, med katere je v ustavi uvrščena tudi državljanova pravica do povračila škode. Tudi čl.2. Ustave RS pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se lepo sliši. In ne nazadnje, imamo tudi podpisano Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki še dodatno obvezuje, da naj bi bile človekove pravice spoštovane in da za njih ne bi smel biti nihče prikrajšan. In če pogledamo, kako vsi ti lepo izraženi nameni delujejo na odnos do posameznika, ugotovimo, da funkcija odškodninske odgovornosti države zaradi nenapisanih odgovarjajočih zakonov deluje drugače, kot je napisano v ustavi; torej da je dovolj, da se dokaže protipravnost ne glede na krivdo. Zadeve se rešujejo tako, kot da gre za običajno civilno odgovornost države, za katero je potrebno dokazati, da obstajajo naslednje predpostavke : - protipravno ravnanje uradnika oz. tistega, ki nastopa v imenu oblasti (npr. sodnika), pri izvaja- nju javnih ali zakonskih pooblastil; - krivda; - nastanek škode. Pomislimo, v kako težek pravni položaj je potisnjen prizadeti posameznik, da dokaže škodo v sporih proti državi! Absurd pri tem pa je, da pravzaprav vsi državljani plačujemo pravno zastopstvo državi, v bistvu celo podpiramo to neenakost! Prav zaradi tega bi bilo nujno zaradi uveljavitve načela “enakosti orožij” v pravni obrambi, da bi imel tudi državljan v sporih proti državi pravico do brezplačnega pravnega zastopnika, ki bi mu bil postavljen po uradni dolžnosti. Poleg ureditve ustrezne zakonodaje za povračilo škode storjene v zvezi z izvajanjem oblasti bi morala biti to prioritetna naloga zakonodajalca, če se hoče naša država uvrstiti v evropski sistem, delujoč na podlagi modernega civiliziranega prava, kar pa menim, da je v prihodnje tudi edina perspek-tiva. • • •- RAZVEDRILO TELEVIZIJA NOVO MESTO IcaAall s Trdinovega vrha J§ m na kanalu *T I Telefon: 07 3930 - 860 Faks: 07 3?30 - 870, - , e-mail: u redniki® (v-nm.si HOROSKOP 0VEP| Sonce in lepo vreme vas bosta pomladila in olepšala, še posebno če ste rojeni v prvi polovici aprila, e ste rojeni marca, se bodo nadaljevali resni načrti in pridno delo, ki bo obrodilo bogate sadove - čez čas. BIK Denarje sveta vladar, pravijo, za vas pa to velja še posebno v zdajšnjem obdobju, ko vam je služenje denarja zelo pomembno. Še huje bo! V ponedeljek in torek vam priporočamo shujševalno kuro. DV0 JCKA Ste sredi pravega vrveža novic, informacij, Uu£u-vorov, načrtov... Sedanji čas bi lahko bil odločilen z vidika nekega dogovora ali partnerstva, zelo naklonjena pa vam bo tudi romantična sobota. Veselo bo. RW Tudi ta teden se vam bo obrestoval trud, ki ste ga dolgo časa vlagali v izboljšave stanovanja oziroma domačega okolja. Če še nimate vsega, se odpravite po nakupih v petek in soboto. LEV Živahno dogajanje v službi in družbi bo postalo posebno spodbudno oziroma konstruktivno za rojene v prvi polovici avgusta, ki boste imeli veliko sreče tudi v ljubezni, če pa ste rojeni julija, je pred vami ustalitev. DEVICA Zelo kmalu se vam bo uspelo dogovoriti glede ključnih premikov na področju partnerskega sodelovanja. Toda če ste rojeni avgusta, boste tudi precej zaskrbljeni in negotovi. Res je, čaka vas veliko dela. TEHTNICA Veselo boste hiteli naprej, z zavestjo, da se časi izboljšujejo. Dvomi, ki ste jih imeli glede partneija, se bodo razpršili, saj bodo spremembe njegovih načrtov dajale več upanja v ponovno vzpostavitev skupne poti. ŠK0RPIJ0H Močno ste se trudili, da bi napredovali s finančnimi načrti (naložbe, nakupi, zaslužek), toda nekaj vam bo preprečilo napredovanje in morali boste začeti od začetka. Na srečo boste v delovnem okolju naleteli na pomoč. STRELEC Napetosti, ki se morda že dalj časa pojavljajo v vašem partnerskem odnosu, bi se morale zgladiti, če boste le pripravljeni prisluhniti partnerju, ki ima za vas pripravljen moder nasvet. KOZOROG Kariera se bo umaknila vaši potrebi po izboljšanju družinskih odnosov ali pa se boste morali posvečati popravilom, izboljšavam, gradnji... Vse skupaj ste dobro premislili, zato ne bi smelo biti težav. V0DMAR Živahni in veseli dnevi, izpolnjen s številnimi družabnimi dogodki in srečanji. Če ste rojeni januarja, boste nekoliko bolj resni, za kar je že skrajni čas, če februarja, pa boste sklepali dobre dogovore. RIBI Postavljate temelje, noben začetek pa ni lahak. Tega se zavedajte predvsem tisti, ki ste rojeni februarja, saj vas bodo mučili dvomi. Če ste rojeni proti koncu znamenja, bo v službi prihajalo do nemira in stresnih situacij. nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada -zgoščenka Marjeta Korošec, Rozmanova 16, 8270 Krško 2. nagrada - Igra “Človek ne jezi se” Draga Mlakar, Prvomajska 36, 8290 Sevnica 3. nagrada -kaseta Franjo B. Gregl, Bizeljska c. 31/1, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: TATAR, OSAMA, PILOT, OMIKA, LIJ, SPRIMEK, LAMA, TRAGEDIJA, AM, REDAR, RATINE, EDALINI, VAR, MARONIT, ASI, ET, OG, GANIČ, NONO, ETOLI-JA, ARES, RADEČAN. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 7.6.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! V SBSfAVtl BOJAN MACHU STROJ, NAPRAVA USA, PEGA CHATEAU- BRIANDOV ROMAN VRSTA PUŠKE OSKAR NEDBAL GRENAK APERITIV 8 PRI- PADNIK PATANOV 2 HAČA- TURJAN NEMŠKI NOGO- METAŠ Uwe VRSTA KANARČKA NABIREK 1 10 SAVAGLM ŽGANJE IZ BRINOVIH JAGOD ZADRŽANO (v glasbi) MADŽAR VIŠJI HRIB MAKE- DONSKO KOLO TROPSKA BOLEZEN SEVERNO OZVEZDJE OKRASNI GRM V 6 KLAUS HUBER RESNA GLASBA STROG USTNI IZPIT o GLOBOKA NEZAVEST BOLEZEN NA VINU SNOV ZA PR, VONJ MESTO V BRAZI-. LIJI 5 L CIMA MILAN OSTERC 7 HRVAŠKI PEVEC Duško IZRA- ELSKI PREROK PRITOK TIBERE ZAVRAČ. NAČEL HRVAŠKO MESTO A OSEBNI ZAIMEK HOTELSKA VEŽA NOSILEC DED, LAST. MUZIKOL. KERSNIK R 4 MESTO V KITAJSKI POKR. HUBEJ 3 JOHN NABER NORMAND. VOJSKOV. ANDREJ ARNOL POKRAJINA V GRČIJI 9 POUFEMOV TEKMEC V St. MITOt RIMSKA PESNICA Victoria 11 INDONE- ZIJSKI ŠAHIST T A N RADIO BREŽICE / 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 9 10 glasba Pop Design z novim albumom Potem, ko se je Vili Resnik po uspešni plošči in pesmi Prihajam domov ter številnih uspešnih koncertih lansko leto odločil, da bo spet nadaljeval samostojno glasbeno kariero, so ostali štirje člani skupine (Jani, Martin, Damjan in Tone)- polni idej in načrtov. Pripravili so material za novo ploščo in k sodelovanju povabili novega pevca. To je še ne 23-letni Miha Herzog iz Dragomerja pri Ljubljani. Tako sedaj skupino sestavljajo Miha Herzog - vokal, Jani Marinšek - kitara, Martin Erjavec - klaviature, Damjan Tomažin - bobni in Tone Košmrlj - bas kitara. Na radijskih postajah se že vrti nova pesem skupine POP DESIGN - “Ne moreš več”. To je le najava novega albuma - sedemnajstega po vrsti, ki naj bi izšel v teh dneh. Za naslovno pesem “Skrijem te v dlan” pa že snemajo videospot. Na CD-ju in kaseti z naslovom “Vzhodno od raja I.” je 12 povsem novih pesmi (Ugasli vulkan, Metulja, Na dnu, Nikoli, Vzletiva tja, Ali veš?, Oblak, Kdo ve zakaj?, Skrijem te v dlan, Ej ti!, Polnoč in Ne moreš več). Ploščo so posneli v studiu Downtown, “zmiksali” pa v studiu Chinatown. Tonski velemojster je bil Jurij Toni. Pod glasbo so se tokrat podpisali Tone Košmrlj, Jani Marinšek in Martin Erjavec, (vsi člani skupine Pop design), besedila sta prispevala Tone Košmrlj in Uroš Buh (Zaklonišče prepeva). Aranžmaje je uredil Boštjan Groznik. Spremljevalne vokale so zapeli Jani Marinšek, Martin Erjavec, Nadja Košmrlj in Andreja Čamemik. “Piko na i” pa je s kitarskimi aranžmaji postavil Bor Zuljan (Sank Rock), Vse kitare je tudi odigral. T.K. Velika tragedija znanosti - pobijanje lepe hipoteze Z grdim dejstvom. Thomas H. HUXLEy Kadar se ti zdi značaj kakega človeka nerazumljiv, si oglej njegove prijatelje. Japonski pregovor Za vse v življenju je treba plačati; čim pozneje, tem večje so obresti. ' J. steinbecK Iz zgodovine se vedno znova učimo to, da se iz nje nismo nič naučili. Henry de MONTHERLANT Če bi bili moški tako izvrstni ljubimci, kot pripovedujejo, se žene ne bi utegnile niti počesati. SachaGUlTR* Kadar nas ljubijo, nam ženske vse oproščajo, celo naše zločine-Kadar nas ne ljubijo, ne oproščajo ničesar. Niti naših vrlin. BALZAC Sosedov konj je boljši od mojega zato, ker ni moj. MONTAIG0 Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. F. HEER Čim prej spoznamo, da je usoda v ms samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas. Axel MUNTHE Kakor psi, tako tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepoznano. machiavelU Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jih lahko uporabil- maughan Kdo je cinik? Človek, ki pozna ceno vsega in vrednost ničesar- Oscar WILDh Treba je govoriti kot večina in misliti kot manjšina. ' graciaE Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. , Karl GLOERSEE stran 17 Brežiškim bralcem za uspeh čestital Tone Pavček Brežice - Skoraj 300 učencev Osnovne šole Brežice se je v tem šolskem letu vključilo v bralno značko. Pred dnevi so prejeli Priznanje za dosežen uspeh, gost v dvorani prosvetnega doma pa je bil tudi pesnik Tone Pavček. Kot je ob tem svečanem trenutku poudarila ravnateljica šole Marinka Lubšina-Novak, je bil dan še toliko bolj svečan, ker se je podelitve udeležil Cenjeni gost in ambasador lepe slovenske besede, velik humanist ter ljubitelj otrok, ambasador Unicefa Tone Pavček. . Ravnateljica je izrazila veselje ob dejstvu, da učenci - bralci jn bralke cenijo lepo slovensko besedo in vrednost duhovne kul-ture, s tem pa kažejo svoj odnos Preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki jo bodo ustvarjali, kajti le z ohranjanjem lastne identitete in bogatim znanjem bomo lahko kot majhen narod suvereni in prepoznavni v združeni Evropi. V kulturnem programu so se predstavili člani deškega pevskega zbora osnovne šole, ki ga vodi Gostje učencem podelil priznanja za osvojeno bralno značko. Mavrični dnevi V dvorani Prosvetnega doma Brežice je potekala prireditev, na ateri so otroci in zaposleni brežiškega vrtca Mavrica z gosti prikazi svojo dejavnost pri rednem delu in interesnih dejavnostih. Polna . v°ranaje bila dokaz, daje delo, ki ga opravljajo v vrtcu cenjeno [n odmevno. Vsako leto pripravijo kakšno prijetno presenečenje -an> je bil to pevski zbor zaposlenih, letos pa točka dijakov brežiške §lrnnazije, s katero vrtec uspešno sodeluje že nekaj let. nastopa “vrtičkarjev” d Namen prireditve je bil zbrati nekaj prispevkov za ograjo okoli °nsča vrtca v Šolski ulici. Z akcijo so začeli točno pred letom >n do sedaj so zbrali 2 milijona SIT, predvsem z aktivnostmi Poslenih, prispevki staršev in donatorjev ter poslovnih partnerjev. Sit’na Brežice je v proračunu za leto 2002 obljubila 6 milijonov R prispevkov namesto vstopnine pa je bilo 151.550 SIT. Sice: nimi - r pa je za ograjo, dolžine 420 metrov s tremi sodobno varova- yrati, potrebno zbrati 11 milijonov SIT. na env^ar Pa cilj ni le sodobna in okolju prijazna ograja, ta je “utreč le pogoj za sodobno urejeno igrišče, na katerem bodo sodob- tem. na '§rala, ki bodo otrokom omogočala kakovostno bivanje na pros- Ana Kupiria, ravnateljica Vrtca Mavrica Srečanje s Tonetom Pavčkom ^jutraj p0 pouku smo šli v Knjižnico Brežice. Tam smo imeli anJe s Tonetom Pavčkom. Pripovedoval je o svojih otroških letih. knji ov° že vsi vemo, da je Tone Pavček napisal veliko pesmic in VSj jr' Je bil čas, da povemo deklamacijo, smo vstali in jo povedali aenkrat. Tone Pavček nam je povedai še veliko zgodbic. Pesnik Tone Pavček je na humoren način govoril o svoji mladosti. učiteljica glasbenega pouka Zinka Skofca, učenci pa so se predstavili še z deklamacijami Toneta Pavčka, ki je bil nad njihovimi nastopi navdušen in je vsakega posebej tudi pohvalil z besedami, da sam lepše piše pesmi, kot jih govori. Tudi sicer je pesnik požel veliko navdušenja med zbranimi v dvorani. Skozi šalo in rimo se je predstavil in kot je dejala ena od mentoric bralne značke, učiteljica slovenskega jezika Vera Samohod, je Tone Pavček pesnik, ki ima široko srce', ki mu nikoli ne zmanjka besed in ki govori tako, kot bi sproti pisal. In res je bilo tako tudi slišati. Med drugim je mladim bralcem položil na srce besede, da tam, kjer si rojen, tam, kjer si bil položen materi v naročje, tam je tvoj najlepši rojstni kraj. Priljubljena pesem med mladimi bralci Juri Muri v Afriki je nastala po njegovem resničnem doživetju, ko je kot otrok padel s konja, padec pa seje končal na kupu hlevskega gnoja. Potem so ga seveda, tako kot Jurija Murija v Afriki, doma v škafu pošteno oprali. Nauk te zgodbe pa je po pesnikovih besedah sledeč: “Če si enkrat na konju, nikar ne misli, da ne moreš z njega več pasti, in če si enkrat poražen, veijemi, da se lahko spet povzpneš na konja in ponovno zmagaš, kajti treba je naprej, in nenazadnje - življenje je kljub vsemu hudemu tako lepo, da gaje vredno živeti.” Ko se je gost tako predstavil, so sledila zanimiva vprašanja učencev, na katera je odgovarjal, za konec pa je podelil pridnim bralcem priznanje za osvojeno bralno značko. Dobovčani drugi v rokometu Na OŠ Dobova je potekalo območno tekmovanje v rokometu. Tekmovali so dečki letnika 1989 in mlajši. Najbolje so se odrezali učenci iz OŠ Artiče, dobovski rokometaši so osvojili drugo, brežiški pa tretje mesto. Na področno tekmovanje iz rokometa sta se tako uvrstili ekipi artiške in dobovske šole. ■ Novinarski krožek OŠ Dobova Občinsko tekmovanje v atletiki V sredo, 15.5.2002, smo se učenci OŠ Globoko udeležili občinskega šolskega športnega tekmovanja v atletiki, kije potekalo v Brežicah na stadionu pri Srednji ekonomski šoli. Tekmovanja so se udeležili še učenci osnovnih šol Artiče, Brežice, Bizeljsko, Pišece, Cerklje ob Krki in Velika Dolina. Naš športni učitelj Bojan Hotko je bil z rezultati zelo zadovoljen in skupaj smo prinesli vesele novice na našo šolo. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, 300 m, 1000 m, skok v višino in daljino, met žogice, suvanje krogle in v štafetnem teku ob koncu tekmovanja. Osvojili smo šest zlatih medalj (Damjana Žmavc, Tadeja Romih, Mitja Vodopivec, Anita Šepetave, Tamara Lesinšek, Timotej Starina), eno srebrno (ženska štafeta -Romih, Petaci, Lesinšek, Erban) in dve bronasti (Tadeja Ogorevc, moška štafeta - Starina, Ogorevc, Petaci, Štrucl). Vsi smo bili veseli dobrih rezultatov in se že veselimo nadaljnjih tekmovanj. Tamara Lesinšek. učenka OŠ Globoko Sonce v maju Artiče - V Prosvetnem domu Artiče je potekal Koncert pevskih zborov, folklornih skupin in gledališkega krožka Osnovne šole Artiče pod naslovom “Sonce v maju”. Občinstvu so se predstavili najmlajši pevci iz “otroške prepevalnice”, ki sicer obiskujejo drugi razred devetletke, pa tudi člani otroškega in mladinskega pevskega zbora. Prireditev so popestrili z gledališko igrico “Dežniki” ter plesom otroških folklornih skupin, posebno pa je bila zanimiva plesna koreografija pod naslovom “Otrokom sveta”, ki sojo pripravili in izvedli skupaj s plesalci Plesnega studia IGEN iz Celja že na mednarodnem otroškem festivalu v Turčiji, točko pa so predstavili tudi na zaključni prireditvi Evropa v šoli, ki je istega dne potekala v Krškem. Teden cvetja V šoli smo imeli teden cvetja. Pripravili smo razstavo, ki si jo je bilo vredno ogledati. Obiskala nas je tudi cvetličarka. Seveda cvetja ni prinesla s seboj, saj smo zanj poskrbeli mi. Jaz sem prinesel travniško in vrtno cvetje. Cvetličarka je iz cvetja naredila prelepe aranžmaje. Ko sem jo opazoval pri delu, sem videl, daje zelo spretna. Učenci smo jo prosili, da nam naredi šopek, ki bo krasil našo učilnico. Tako smo se naučili delati šopke. Ko sem prišel domov, sem nabral cvetje in naredil prelep šopek. DcA’id Ločičnik, 2. raired, OŠ Blanca Bralna značka Ob zaključku branja za bralno značko je učence OŠ Blanca obiskal nekdanji urednik Pavlihe, mladinski pisatelj in pesnik Bogdan Novak in v zanimivem klepetu z mladimi bralci predstavil svoje življenje in delo ter se značkarjem podpisal za spomin. Bralno značko je osvojilo 85 učencev, kar je 62 odstotkov vseh učencev na šoli. Na nižji stopnji je značko osvojilo kar 96 odstotkov vseh učencev, na višji pa 44 odstotkov. Glede na to, da imajo učenci višje stopnje na razpolago še bralne nahrbtnike, je ta podatek razveseljiv, saj so učenci večinoma pridni bralci. Ana Mešiček, Ravnateljica OŠ Blanca Praznično na OS Leskovec O visokem in hkrati trojnem jubileju OŠ Leskovec pri Krškem smo o podrobno pisali že v prejšnji številki SavaGlasa, tako vam danes ponujamo na ogled le nekaj fotografij, ki pričajo o prijetnem praznovanju in velikem slavju ob tako častitljivem jubileju. V kulturnem programu so slavljenci pripravili “učno uro", predstavili so še tudi s folklorno točko. Kako so se včasih znali zabavati ob žaganju lesa, so se spomnili pri uri telovadbe, ki je potekala v šolski telovadnici. Obiskovalci pa so si ob mnogih zanimivostih lahko ogledali tudi šolsko razstavo, Mi smo jo ujeli, “z vrha ”., • . OGLASI stran 18 RENAULT pSMM&a mm ....... DDjDDD £3j'/ Popusti veljajo za Twingo, Megane ir MOŽNACT irce- W- OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE PVC OKNA IN VRATA-VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA-LESENA OKNA IN VRATA PVC OKNA IN VRATA Tei.: 07/ 81 61 950, F3X: 07/ 81 40 532 -šest komorni profil Obrtna cona Boštanj vhodna vrata Dol. Boštanj 54f, 8294 Boštanj —» SSZŠtStZ« e-mail: termoglas@siol.net -L,...,-različnivzorci http://www.termoglas.si -različne barve -protivlomno okovje vm Trv AVTO d.o.o.. K and !>«!>» 30, aooo Novo Itodo m TPV AVTO Brnite* Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice TteLs ©T 4® 91 t©3>» 4$ %% SOI Uspešno prihodnost podjetja krojijo vrhunski strokovnjaki in tega se dobro zavedamo! c,0M eV* V naslednjem obdobju pričakujemo nove projekte, zato si želimo sodelovanja s strokovnjaki gradbene, strojne in elektro stroke ter vodenja projektov (svetovanje). Od kandidatov poleg visoke ali višje izobrazbe pričakujemo še iznajdljivost, komunikativnost, obvladovanje dela z računalnikom, znanje angleškega jezika ter poznavanje osnov projektnega dela. Če ste kreativni, se radi učite, ste pripravljeni na nove izzive in imate radi timsko delo, vas vabimo, da se nam oglasite! Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o svoji izobrazbi nam pošljite na naš naslov: SAVAPROJEKT d.d., CKŽ 59, 8270 KRŠKO ali po e-pošti: savaprojekt@siol.net. '®S2 TIM VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Občankam in občanom, poslovnim partnerjem in vsem prijateljem čestitamo ob prazniku občine Krško. Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA, Tel.: +386(0)7 48 11 100, Fax: +386(0)7 49 21 115,48 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si Ponudba za prodajo prostorov v objektu HTC Sevnica Predmet PRODAJE je prostor v izmeri 106,35m2 neto v III. gradbeni fazi Hotelski trgovski center je lociran v središču Sevnice ob glavni prometni cesti v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Zainteresirani kupci pošljite svoje pisne ponudbe do 31.5.2002 na naslov: Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom "Prodaja prostora v HTC Sevnica". Dodatne informacije dobite na GSM: 041/788-222. NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA (Madiana 1094-2001) ~ RADIO ŠTAJERSKI VAL d o o Šmarje prt Jettah. Aškerčev trg 21, 3240 Šmarja pri J****1 Si L 4-8 A.,. M. vV 't •S 2 ■3 S y, o. T3 OmJČNI ARANŽMAJI po@mEmm ČERNELČEVA 9. 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 te Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Kamnoseštvo Jakša Tel.: 07/490 59 00 NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJA C Fax: 07/ 490 59 10 Marjan Jakša s p .CKŽ 65, 8270 Krško OKENSKE POLICE Junijski Polo basis. Svež in ugoden! V času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo-Lahko pa se preprosto odločil samo za ugodnejšo ceno vozil3 V obeh primerih lahko prihranite 190.000 tolarjev*- Prišel, prevzel, zmagal. Polo. *cene v SIT so odvisne od valutnih razmfj Radanoviž Brežice d.o.o. ^ Čemelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Radanovič Brežice ice# novosti knjižnice brežice Samo ena ura v sivem dnevu je bolj prijetna od tiste, ki jo preživiš v postelji s knjigo, preden zaspiš. To je ura, ki jo preživiš v postelji s knjigo, ko se zjutraj zbudiš. Zato vabimo otroke v Knjižnico Brežice po nove slikanice ali mladinske romane, odraslim pa Ponujamo paleto zanimivega branja od romanov do malce zahtevnejšega strokovnega čtiva. Čarobni svet Brezove ulice sestavljajo zgodbe o pošteni in Pravični družini, ki se srečuje s pravljičnimi bitji, se z njimi pogo-Varja in uči o življenju. Mladinski roman Ledene magnolije je variacija na znano in zadnja leta morda celo preveč izrabljeno temo: sPolno nasilje v družini. Avtor knjige Anam čara je z raziskovanjem skrivnosti prijateljeva, človekovih čutov, pomenom rojstva, dela, staranja in smrti Poskušal najti korenine današnje duhovnosti v keltski duhovni Zapuščini. Knjiga Skrivnost in pomen .kumranskih rokopisov Pojasnjuje enega najbolj kontroverznih arheoloških odkritij 20. sto-'etja, saj enigma omenjenih rokopisov še vedno vzbuja radoved-n°st. Za boljše splošno počutje in lepšo postavo, za pravilno, zdra-v° in okusno prehrano brez nepotrebnega odrekanja je potrebno znati kombinirati hrano. Knjižica Kombiniranje hrane ponuja kopico nasvetov, ki vam bodo zagotovo pomagali pri pravilni izbi-ri- S pomočjo priročnika 4 načini prehrane za 4 krvne skupine si boste lahko naredili popoln program za pot do zdravja, ki ustreza vaši krvni skupini. Knjiga Fuzbal, tango in polka je knjiga zgodb, nsod in nogometnih pripovedi. V njej so pomembni tisti (igralci), kj držijo svet na trnih, tisti (navijači), ki so na trnih, in tista (žoga), kt kot kraljica vseh kraljic samozavestno skaklja po travnatih Površinah in kroji usodo smrtnikov. Skrivnost radosti je roman o okrutnem sovraštvu do žensk, §r°zljiv in izjemno berljiv obenem. Vodi v srce teme, kjer je bila ashi obredno žrtvovana, utišana s tabujem, telesno in duševno Pohabljena in nazadnje rešena z lastno milostjo. Primer, ki ga tokrat Prevzame inšpektor Morse, je na pogled enostaven: hitro se mu zazdi, da ve, kdo in zakaj je na grozovit način zabodel upokojenega Profesorja. Težave se pojavijo, ko ne more svoje slutnje podpreti z °kazi, poleg tega se mora raziskava soočiti s tremi nepredvid-Jivimi ženskami in skrivnostnim, muzejskim bodalom. Razplet zgodbe vam ponuja roman Kajnove hčere. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// 'vww.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pro-|ramu Radia Brežice 31. maja ob 9.30 in na oglasni deski v knjižnici Brežice. Sabina Stnnecki Opel G drsa postavlja Merila. Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT OPEL^ AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brežice °7, 499 23 13 • info@avtocenter.rdo.si NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tek: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si \ Inte in Naročam/o časopis SANAGLAS Priimek Jetje(naziv in naslov) 'D avčna številka podjetja Rezanec za DDV ____________ ^raj _______________________ ^lica JaUim ltevilo Poštna št. Telefon Podpis _ izvode >čn,r Na^-n!na skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod, v na,. „ n'ško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ °cnir ■ ........................... >>ško _________„„_________________________ lne je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ^ Kino servis Brežice Četrtek, 30.5., ob 19.uri Snežni psi, komedija, ob 21.uri Vojna zvezdrNapad klonov, ZF pustolovski; petek, 31.5., ob 19.uri Snežni psi, ob 21.uri Vojna zvezd:Napad klonov; sobota, 1.6., ob 19.uri Snežni psi, ob 21.uri Vojna zvezdrNapad klonov; nedelja, 2.6, ob 18.30 Vojna zvezdtNapad klonov, ob 21.uri Amelie, romantična komedija; ponedeljek, 3.6., ob 18.30 Vojna zvezd: Napad klonov, ob 21.uri Amelie; sreda, 5.6., ob 19. in 21.uri Amelie; četrtek, 6.6., ob 19.uri 40 dni in 40 noči, komedija, ob 21.uri Varuh meje, triler; petek, 7.6., ob 19.uri 40 dni in 40 noči, ob 21 .uri Varuh meje. Kulturni dom Krško Četrtek, 30.5., ob 18.uri Kralj škorpijonov, avanturistična akcija, ob 20.uri Civilna žrtev, akcijski triler; petek, 31.5., ob 18.uri Vroča večerja, ob 20.uri Kralj škorpijonov; sobota, 1.6., ob 18.uri Vroča večerja, ob 20.uri Civilna žrtev; nedelja, 2.6., ob 18.uri Kralj škorpijonov, ob 20.uri Civilna žrtev. BREŽICE na 88,7 in 95,9 MHs poročili so se.. Brežice V Brežicah sta se 4. maja poročila Franc Geršak iz Glogovega Broda in Andrejka Sušin z Malega vrha, 11.maj sta tam usodni “da” izrekla Aleksander Piškur s Čerine in Petra Bakovč z Žejnega ter Boštjan Oglajner in Marija Račečič, oba iz Gor. Skopic, 25. maja pa še Damjan Skitek in Damjana Lupše, oba iz Ljubljane. Na gradu Mokrice sta se 11. maja poročila David Dramž in Anita Sinko, oba iz Nove vasi pri Mokricah ter Aleksander Polovič in Tatjana Balon, oba iz Sel pri Dobovi. 25. maja sta se poročila Gregor Kos iz Brežic in Tatjana Čiča iz Ljubljane ter Gorazd Balas iz Arnovega sela in Selma Črepinšek iz Sevnice. Krško V mesecu maju so na sedežu Upravne enote v Krškem sklenili zakonsko zvezo trije pari, in sicer 4. maja sta izrekla “da” Sandi Smajlovič iz Krškega in Polonca Pirc s Trške Gore. V Kostanjevici na Krki seje v maju poročilo sedem parov. 4.maja sta sklenila zakonsko zvezo Ladislav Kurajič in Irena Hočevar iz Brežic, ll.maja Franc Pirnar iz Šentjakoba in Katica Lenčič iz Tomažje vasi ter Boštjan Judež iz Novega mesta in Tanja Fer-kolj iz Dobravice. 18.maja sta se poročila Martin Mavsar z Gore in Tatjana Kuhar s Slinovc in 25. maja Borut Mirt s Senovega in Sabina Tomažin z Gmajne ter Benjamin Česnik iz Novega mesta in Renata Opara z Malega Slatnika. Sevnica 4. maja sta na sevniškem gradu sklenila zakonsko zvezo Na-tanael Muren iz Osojnika pri Semiču in Katarina Krstič iz Sevnice, 11. maja še Jurij Dobovšek in Irena Šeško, oba z Razborja. 18. maja pa sta sklenila zakonsko zvezo Robert Simončič in Anja Simončič iz Račiče, Loka pri Zidanem Mostu. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo. £ O m tOM pri IPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OO I J* DO 10' ZAHVALA Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni. A ostala je tišina, ki močno boli. Najinih ljubljenih staršev MARIJE in JOŽETA ŽERJAV iz Spodnje Pohance 15 A več ni. V teh dneh groze ste bili mnogi z nama, v besedah in dejanjih. Hvala vam sorodniki, prijatelji in znanci. Hvala za vse, kar ste storili, da bi nama dali moči, ko sva spoznala, da najinih staršev ne bo več. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nama kakorkoli pomagali, pa vas v zahvali nisva imenovala. Pogrešala ju bova in ohranila v lepem spominu. V neizmerni žalosti: njuna sinova Robert in Boris mali oglasi Prodam Rover 416 GSI, letnik 92, kovinske barve. Avto je lepo ohranjen, ima električni paket, registriran pa je do maja 2003. Možna je tudi menjava za manjše vozilo. Pokličite 041-722-672. V bližini Brežic, v Mrzlavi vasi ob potoku, prodam parcelo v izmeri štirih arov, s starim objektom, površine 82 m2. Možna je tudi menjava za garsonjero ali garažo v Brežicah. Pokličite 00385-1-66-78-036. V Termah Čatež po ugodni ceni prodam kamp prikolico z lesenim bivalnim predprostorom ter ograjeno verando. Pokličite 040-262-382. Kupim stare omare, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07-34-66-320. Ugodno prodam obračalnik “Sip' TO 220, večjo nakladalko za seno, nemške izdelave ter pu-halnik - sekač z elektromotorjem, premer cevi je 30 cm. Pokličite 07-49-62-752 ali se oglasite pri Francu Glogovšku, Zgornji Obrež 16, Artiče. Prodam prašiče, težke od 25 do 30 kg. Pokličite na številko 49-51-369 ali se oglasite pri Sodi-čevih, Dramlja 21, Bizeljsko. Prodam kakovostno rdeče vino in staro stiskalnico. Pokličite 07-49-76-204. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. ■ j\< _y DVAJSETA stran 20 špranje in okenca posavcev Prof.dr. Janko Prunk: “Zgodovina je ostrenje objektiva” Je predan filozofsko socialnemu poglabljanju v zgodovino. Trenutno pripravlja referat na temo “Slovenski nacionalni interes iz zgodovinske retrospektive”, predavanje bo imel na mednarodnem znanstvenem srečanju politologov, ki bo v Portorožu 31. maja in 1. junija, kamor so povabili politike. Rojenje bil 30. 12.1942 v Loki pri Zidanem Mostu, kije danes v sev-niški občini, osnovno šolo je obiskoval v Loki, nižjo gimnazijo v Radečah in višjo v Celju. “Že kot majhen deček sem imel nagnjenje k zgodovini, mislil sem, da bom študiral arhitekturo, ta me še danes privlači in tudi pišem arhitekturno - načrtno. Moje vse tri učiteljice v osnovni šoli so bile izjemne osebe, nič ni bilo s silo in vsega, kar sem se naučil, sem se naučil v loški osnovni šoli, veliko več kot v gimnaziji. Z mamo sva skupaj brala iz zgodovine, vse to me je močno prevzelo in sem se ob tem naučil časovnega traku oz. primerjav. Veliko vlogo zame sta imela tudi atlas in geografija, z vsem tem pa sem si ustvaril vizualni spomin. “Vozakanje” v Celje in 11-uma odsotnost z doma so polovico našega razreda izmučila, bilo je to neko šovinistično obdobje, ko so se nekateri profesorji hudovali na vozače zaradi zamud. Potem je tej naši polovici razreda zrasla zavest, da hodimo v šolo po lastni volji in smo postali po uspehih kar nekako boljši. Do zadnjega leta sem mislil na študij arhitekture, pa so me profesorji prepričali, da sem predavatelj. Tako sem se odločil za študij zgodovine in sociologije, študiral sem z velikim veseljem in lahkoto.” Med študijem je bil eksistenčno odvisen od štipendije iz Kidričevega sklada, saj je bila družina odvisna od očetove plače na železnici. “Ko sem diplomiral na FF v Ljubljani, sem ugotovil, daje to slabo plačano delo in sem izgubil ambicije za srednješolskega profesorja. Zaposlil sem se na Inštitutu za no- vejšo zgodovino, sicer zastavljen precej ideološko, aje imel to dobro stran, da smo se svobodno izobraževali in izpopolnjevali in sem bil tam sam s svojo znanostjo.” Na univerzi v Ljubljani je tudi doktoriral, kot pravi, iz ne ravno zaželjene teme “Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda”, a so mu dovolili, ker so bili profesorji toliko avtonomni. To je bil znanstveni razmislek, srečanje z ljudmi širokih nazorov, pa tudi najpomembnejša preokretnica zanj. Študijsko seje izpopolnjeval na univerzi v Leipzigu in na Inštitutu za evropsko zgodovino v Mainzu, bil gostujoči profesor na univerzah v Freibutgu in Kolnu. Prof.dr. Prunk: “Ko sem šel v inozemstvo, sem se začel ukvarjati z nemarksističnim socializmom. In vse moje zveze potekajo preko Inštituta za Evropsko zgodovino v Mainzu , kjer sem pripravljal doktorat.” V prvi vladi dr. Drnovška je bil minister za Slovence po svetu, poleg doktorske teme pa je še avtor knjig Slovenski narodni program, Nova slovenska samozavest, Slovenski narodni vzpon in Osamosvojitev Slovenije (slednje s soavtorjem Martinom Ivaničem). Napisal je več sto razprav in člankov. Prof.dr. Prunk: “Danes je študij in pisanje sestavni del mojega življenja. Ampak je vsak članek nova muka. Težko se spravim in steče, ko začnem. Včasih po ves mesec ničesar ne napišem. Glodam pa neprestano in če ni razmišljanja, tudi ni prepričljive zgodbe. Najbrž je v vsaki stroki tako. Resno opravilo resnih ljudi za boljši rezultat.” Poleg tega, da je priznan strokovnjak za zgodovino novejše dobe na FDV predava zgodovino političnih idej, občno zgodovino, zgodovino socialne in politične misli na Slovenskem in zgodovino evropske ideje in integracije. Študentom želi dati čim boljše predavanje z odpiranjem horizonta, ti radi spremljajo njegova predavanja, ker jih ne spravlja v slepo ulico in ne uporablja “čistilne tehnike”. Njegova druga ljubezen je risanje. Impresionistično. Z naklonjenostjo se spominja prof. Miroslava Kuglerja, ki gaje občudoval še v Loki in mu je občasno ob risanju stregel. V življenjski plan si je zadal spraviti v knjigo zanimivosti Posavja od znamenitosti do vinarstva. “Saj imamo v Posavju imenitne ljudi, ki so ga zaznamovali, milo klimo, ki odraža današnji čas, pa tudi nekateri dogovori so že bili, tudi z župani. Morda v pokoju, sedaj moram še učiti. Naslednje leto grem v Berlin. Pisal bom o racionalistični civilizaciji, t.j. o zgodovini dežel evropske civilizacije od razsvetljenstva do danes in sicer na štirih ravneh - duhovne filozofije, političnega razvoja, socialno ekonomskega razvoja in kulturne sfere, ogrodje je že, dve tretjini v glavi, pa se sam sebe bojim, najprej jo bom pisal samemu sebi.” To, daje napisal tudi Kratko zgodovino Slovenije (prevedena v angl. in nem. j.) in da želi napisati novo razširjeno in z ilustracijami, me ni začudilo. Čudenje pa mi je predstavljal Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših prof. dr. Janka Prunka Pa tudi trditev, da si ni nikoli znal rezervirati časa in da ga ovira dinamika. Čas srečanja je nevidno in prehitro spolzel ob pripovedovanju njegove prve ljubezni - zgodovine. N at ja Jenko Sunčič Čistili so Krko Zaklad so izdelki pridnih rok “Sem bagerček “Bagi”. Sem prišel, izkopal, malo “zaplesal” in odšel s prizorišča. Tokrat sem delal v senci pod krošnjo košatega drevesa, sicer pa se mi ne godi tako lepo, kot je videti.” Zanimiv trenutek “sožitja” zelene narave in delovnega stroja sredi mesta smo ujeli na sobotno popoldne, ko sicer mesto spi in si “nabira” energije za nov delovni teden. Vse bolj zanimivo se zdi dogajanje v piceriji, ki se je z roba mesta preselila pred vrata občinske stavbe. Saj, treba je biti pri roki. Z vodovodno ponudbo na eni in prehranjevalno na drugi stra-ni. Namreč, vse kaže, da so “vodovodno” varianto vzeli dobesedno, saj je bolj voden in razvlečen tudi tamkajšnji sladoled, kat zadeva prehranjevanja, si privoščite zelenjavno prilogo ”a la vleče se smeče”. Če vas zanima njihova cenovna ponudba, pa vas tako in tako vabijo na svoje “niSke” cene. Pa dober tek! Klunove Toplice - Športno društvo (ŠD) Sušica - Gornja Pirošica je pripravilo prvo čistilno akcijo reke Krke, na katero so povabili iskušene ljubitelje narave in reke. Tako so se njihovemu povabilu odzvali člani Potapljaškega kluba Vidra iz Krškega, prišli so potapljači iz Celja oziroma ekipa podvodno reševalne službe Šlovenije, ki se ob takšnih čistilnih akcijah hkrati tudi usposabljajo, povabilu so se odzvali potapljači iz Novega mesta, pa Lions klub Krško, člani PGD Cerklje ob Krki in ribiška družina Brežice. Preko 50 udeležencev je ves dan čistilo reko Krko, pomembno vlogo pa so odigrali prav potapljači, ki so opravili‘dva potopa, med ostalo nesnago pa so v vodi našli tudi neeksplodirano eksplozivno sredstvo, ki so ga primerno zavarovali do prihoda pristojnih organov. Tudi vojašnica Cerklje ob Krki je z izposojo čolnov k akciji prispevala svoj delež k, KS Cerklje je poskrbela za zabojnik, kmečke žene iz krajevne skupnosti so pripravile priboljške, brežiški ribiči pa topel obrok. Pred začetkom čistilne akcije udeleženci sprejemajo še zadnja navodila. Predsednik KS Cerklje ob Krki Karel Kožar je izrazil globoko hvaležnost in zahvalo vsem sodelujočim, pa tudi vsem tistim, ki so čistilno akcijo, prvo za ŠD Sušica in drugo za krajevno skupnost, podprli. K.M. \ SDS Občankam In občanom talimo vallko uspaha ob občlnskam prazniku! Občinski ©dber SDS KrSke Dobova - Člani Društva upokojencev (DU) Dobova so v društvenem prostoru pripravili razstavo okoli 100 ročnih del in 21 slik. Za prvo tovrstno postavitev razstave je svoja dela ponudilo 25 razstavljalcev. Na ogled so bili gobleni, kvačkani in vezeni prtički, skulpture in vaze iz lesa, humoristične risbe, akvareli, pletenje in poslikave vaz. Vodja razstave Cvetka Savnik je izpostavila, da je največji zaklad naroda delo in to so tudi izdelki pridnih rok njihovih članov, ki želijo, da bi jim mladi sledili. Ročna dela sta ji pomagali izbrati Ivanka Polovic in Tinka Jurkas, ostalo pomoč so ponudili še Asim Balagič, Anica Jurman, Milka Gramc in Marija Perger, aranžirala pa jo je Rozalija Prahin. Predvsem so želeli, da bi se ob razstavi ustavili tudi mladi, ki bi ob ogledu spoznali vsaj del vztrajnosti in razsežnosti stvaritev mnogih ročnih vbodov igel in drugih ročnih pripomočkov, iz katerih nastajajo izjemna dela, ki označujejo čas, v katerem so nastala. N. Jenko S. Adam in Eva (20.1.2001) iz enega kosa lesa, izdelek Antona Savnika iz Dobove Belgijci v Cerkljah ob Krki Cerklje ob Krki - Na letališču Cerklje ob Krki in v okolij poteka usposabljanje 33 belgijskih padalcev s petimi posadke v skokih z ekstremnih višin. Major Blaž Pavlin je pojasnil, da gre za skoke s približne viši^ od 6 do 9 tisoč metrov po dveh načinih usposabljanja, in sicer odP, ranje padala na velikih višinah ter pri nizkih - nad nekaj več kot tis metri. . Pri tem uporabljajo letalo C 130 Hercules, ki vzleta in pristaj3 I Cerkljah ob Krki. Pristajalna mesta belgijskih padalcev pa so letališčih Cerklje ob Krki, v Žadovinku v Krškem ter na Prečni I Mirni peči pri Novem mestu. Lokalno prebivalstvo ne čuti vph.^ razen hrupa ob vzletu in pristajanju. Enota zunaj vojaških zen»J’ oziroma letalskih površin ne izvaja aktivnosti, razen v primeru prlS^j nega pristanka, intenzivnost aktivnosti pa je v veliki meri odvisna J trenutnih vremenskih razmer. Vaja traja že od minulega četrtka ^ jutri (30.maj), zadnje dni opravljajo skoke po dvakrat dnevno, izve pa bodo tudi nočne skoke. S.V. , As tJTLSIOTti /• Dan mladosti razborskih upokojencev Razbor - Na dan mladosti so si v novem kulturnem domu na Razborju tamkajšnje generacije podale roke. Društvo upokojencev je proslavljalo 10- letnico delovanja in najstarejši populaciji sta prišla zaželet obilo sreče tudi najmlajša Razborjana, Tajda in Aljaž. Upokojenci z Razboija so bili od leta 1972 včlanjeni v Društvo upokojencev Sevnica. Število članov je naraščalo, problem pa je bil Uidi v oddaljenosti sedeža društva, saj so bili Razborčani vezani na lastni prevoz. Problem so rešili tako, da so ustanovili svoje društvo. Staro je 10 let, šteje 103 člane in že vrsto let ga požrtvovalno vodi Nežka Bergant. Sicer pa je društvo Razbor eno od 451 tovrstnih društev v Sloveniji, ki štejejo skupaj 231 tisoč članov. Na jubilejni slovesnosti je upokojence pozdravil sevniški podžupan Andrej Stricelj, čestitkam in pozdravom pa so se pridružili še predstavniki preostalih društev upokojencev iz Posavja Zbranim je spregovoril tudi dr. Frane Pogačar, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije ter nanizal uspehe in težave, s katerimi se soočajo upokojenci in njihove organizacije. Slavje upokojencev, ki se je razvilo v pravo zabavo, je bilo še posebej slovesno tudi zato, ker je bila to prva prireditev v novem kulturnem domu na Razborju. Ob obletnici Društva upokojencev Razbor so izdali brošuro o desetletnem delu in se zahvalili vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri delu; posebna priznanja pa so podelili najbolj prizadevnim članom. Dobili so jih Jelka Škoporec, Ivan Pompe, Karl Frece, Marija Prašnikar, Vinko Špitalar. Jože Imperl, Zveza gluhih in naglušnih Slovenije in Občina Sevnica. Upokojenci pa so se še posebej zahvalili predsednici Nežki Bergant za ves trud in delo v društvu. Za prijazen dan so poleg domačinov in prizadevnih kmečkih žensk poskrbeli še mladinski pevski zbor Utrinek iz Henine pod vodstvom Slavice Drev, Razborski fantje pod vodstvom Marjetke Kozmus, ljudske pevke z Razborja, plesalci v podliških narodnih nošah in skupina Dori. N.Č.C. Predsednica Društva upokojencev Razbor ganjena prejema darilo. GIPO bo gradil poslovni center Tivoli Ljubljana - Uprava sku pine GIPO je v slovenski pf.e stolnici z investitorjem, avsi skim gradbenim koncem°n.j podpisala pogodbo o izgradi j novega poslovnega centra , J voli. Vrednost gradbenih 0 po projektu v prvi fazi zna • preko 300 milijonov SIT, pravljalna dela pa so v m*° lih dneh že stekla. Prvi, P° sem nov objekt, v katerem do zgradili dve podzemni e* . j in šest nadzemnih nadstrop bodo zaključili v nekaj prih^, njih mesecih, verjetno še v kočem letu, medtem ko bo ^ konstrukcija že obstojev6®, dosedanjega objekta steklai. knadno. Uprava skupine Gl j pričakuje, da bo izvajanje potekalo nemoteno, saj s0^ na samo izvedbo v vmesflj času temeljito pripravili, hk$_e, pa poudarjajo, da so še p° . bej ponosni, ker jim je zadP na izgradnja tako pometim, ga poslovnega centra v nepoj nem središču Ljubljane. AF^y