leto VIII mm •.< •* ■■ ti >-.". mmm1— i, »i » > --t Y Celju, dne 9. januarja 1913, j*, i St. 2. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V te poiiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poSiljatl aa naslov: „Narodni List" « Celju. — Reklamacije 10 poStnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Stev. 1. »rodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta S K, z» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna itevllka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petlt vrsta, — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodn'f List" v Celju. Pripravljajmo se! Usoda štajerskega deželnega zbora je zapečatena. Morda že ta mesec, skoro gotovo pa mesca svečana bo razpnščen. Razpustu se sicer upirajo nemški klerikalci Hagenhoferjeve skupine, zvesti zavezniki slovenskih klerikalcev, odločno so pa za razpust nemški krščanski socijalei pod Pantzem iu Neunteufelom, in zdi se, da tudi že nemški na-cijonalci. Slednji dve skupini se bosta — po vsem soditi — združili pri volitvah proti nemškim klerikalcem in socijalnim demokratom. Računati imamo torej skoro gotovo z novimi volitvami. Ali se naj narodna stranka volitev udeleži ? Pri tem vprašanju pride dvoje v poštev: prvič, ali more stranka kot odločno narodna in ljudska stranka, kateri se gre za kulturni in gospodarski napredek naroda, mirno pripustiti, da bodo zastopstvo koristi štajerskih Slovencev v deželnem zboru imeli v rokah zopet popolnoma nezmožni ljudje Vrečkove, Pišekove in Roškarjeve vrste, ljudje, ki znajo politično samo toliko misliti, kolikor so se naučili iz plitvih fraz rSlov. Gospodarja", ljudje, ki smejo samo toliko misliti, kolikor jim to dovoli dr. Korošec? Ali naj gredo v Gradec zopet dr. Korošec, dr. Verstovšek in drugi, katerim se je že neštetokrat dokazalo, tla jih v Djihovem političnem delu vodi samo osebna korist in strankarski profit, nikdar pa narodno čustvo in ljubezen do slovenske domovine? Ljudje, ki so edino s svojo nezmožnostjo, voditi ža velike cilje stvaren boj, ustvarili sedajni ne-?hosni položaj v deželi, ne da bi bili le trohico lorištnega izvojevali za slovensko ljudstvo? In drugič: ali ni narodna stranka dolžna svojemu razvojn in svojemu ugledu, da se volilnega boja udeleži, ljudstvo pouči o nesmotrenosti in nesmiselnosti klerikalne pustolovske, osebnodobičkarske politike, in uporabi vso svojo silo med ljudstvom, dfc skusi ustvariti nove razmere? Skoro gotovo je že danes, da se bo narodna stranka udeležila volitev. Razpoloženje med ljudstvom nikakor ni neugodno. Klerikalci sicer visoko letajo in sanjajo celo o tem, da si bodo osvojili tudi trški mandat. Pa prepričani naj bodo, da jim bo še v marsikaterem drugem volilnem okraju trda šla, in — medved se je menda tudi siril precej visoko v planino. A za nspehe treba dobrih priprav. Narodna Stranka je sicer v zadnjih dveh letih opravila med ljudstvom lep kos prosvetnega, političnega in gospodarskega dela. tfo mora priznati tudi najza-grizenejši nasprotnik. Tudi svojo organizacijo je precej izpopolnila in jo še vedno izpopolnuje. V tem oziru je sieef ffeba še tonogo dela. A to delo vkljub temu, da se bližajo volitve, ne sme biti hlastno in prenagljeno, ampak tudi zanaprej premišljeno, trezno in stvarno. Kakor bo sicer strankino vodstvo tudi v naprej svoje delo vršilo, so vendar poklicane sedaj najrazličsejše organizacije po deželi (bralna društva, strankina pol. društva in krajevni odbori itd.), ki so v naprednih rokab, da z neumornim poučnim delom pripravljajo tla volilne uspehe. Zbudite se vsi vi, ki ste do-zdaj imeli pač vedno le besede kritike in sodbe, stopite na plan tudi vi, in — pomagajte pri deln ! Prirejajte shode, poučujte ljudstvo! Naše politične organizacije po deželi in naše zaupDike pa zadefie naloga, da si že sedaj ustvarijo sliko glede volilcev v svojih občinah. Ko je čas za reklamacije že tu, je pozno, prepozno. Nepripravljeni tudi reklamacijskega dela ne bodete dobro izvršili. In mnogokrat je uspeh odvisen baš od pravilne sestave volilnih imenikov. Tretja naloga, ki nas čaka, je utrjenje na šega vojnega zaklada. Lppe Svote smo zadnji čas sicer nabrali za naš narodni sklad, toda znesek se mora početvoriti in več, ako hočemo uspešno nastopiti v volilnem boju. Nabirajte za narodni sklad ob vsaki priliki, v družbah, na veselicah in drugod! To je samo uekaj migljajev, kakšne naj bodo naše priprave za volitve. Glede udeležbe ali neudeležbe pri volitvah ima seveda končno besedo glavni strankin odbor, ki bo v primernem času sklican k posvetovanju. Naj izpade njegov sklep kakorkoli: v vsakm slučaju nam bodo intenzivne priprave le koristile, bodo poglobile naše delo, poglobile naš vpogled v razmere in stranki pridobile še več ugleda in še več upliva med ljudstvom. Na eno p? opozorimo: vse naše delo bodi pošteno, odkrito, značajno. Naj ne ima za cilj samo volitev kot takih, ampak višji cilj naš bodi širjenje ljndske prosvete in razcvit narodovega guspodarskega napredka. Zato imej vse naše delo tudi značaj kulturnosti in plemenitosti; samo za bavljice na osebe nasprotne stranke, zabavljanje na „proklete farje" itd., nam ne bo prineslo ni-kakih koristi, ampak samo škodo. Stvarni dokazi o škodljivosti klerikalne politike bodo kaj zalegli, splošno izobraževalno delo, delo za ljudski gospodarski napredek — in nič drugega. In končno še eno besedo: umolknejo naj vsi tisti malodašneži v naših vrstah, ki ob vsaki priliki ponavljajo svoj dolgočasni ^credo'1, da ,.se ne da nič opraviti". Vse se da. samo odločne volje in resnega dela treba. In tega se taki ljudje bojijo, bodisi iz komodnosti ali kakih dragih vzrokov, se vsedejo lepo v zapeček in s posmehom gledajo, kako drugi delajo. Kadar se pa pokaže kak uspeh tega dela, so oni prvi, ki si devajo lovorjeve vence na glavo. Z malodušnostjo proč iz naših vfšt, poterti bomo začeli korakati od uspeha do nspeha! Balkanska vojska. Mirovna pogajanja — začasno prekinjena. — Turški ministerski svet odklonil predajo Drinopolja & egejskih otokov. Nevaren položaj. — Tudi mednarodni položaj se poslabšal. Yse velesile nadaljujejo oboroževanje. — Konferenca poslanikov v Londonu in meje Albanije. Rusija stoji za balkanskimi državami. — Drinopolje se bo moralo udati vsled lakote. — Italija za odstop Skadra Črni gori. — Boji med Turki in Grki. — Bazno. Turki odklonijo zahteve balkanske zveze. Že se je mislilo, da bodo prišla podajanja ta tedefn do ptčcejšnjiti uspehov. Turki, ki prvotno o odstopu kakega ozemlja skoro niso hote'i nič slišati, so od seje do seje popuščali. Privolili so končno že tako daleč, da odstopijo zaveznikom celo evropsko Turčtjo izven viiajeta Drinopolje z drinopoljsko trdnjavo. Niso pa tudi privolili v odstop Krete in egejskih otokov. — V seji dne 3. t. m. so balkanski zavezniki stavili turškim delegatom pogoj, da se morajo do 6. t. m. izjaviti za odstop Drinopolja, Skadra, egejskih otokov in Krete, sicer se štiri dni pozneje zopet prične vojska. Ker so turški delegati izjavili, da hočejo tozadevno izjavo podati že takoj drugi dan, se je vršila dne 4. t. m. zopet seja. Vendar turški delegatje še niso dobili od svoje vlade navodil, zato se je seja preložila na 6. t. m. V imenu turških delegatov je podal Rešid-paša izjavo, da 1) odstdpii fuffiija Balkžmcem še več ozemlja severno od Drinopolja; Drinopolja pa ne more odstopiti, 2) da odstopi Turčija otok Kreto, a nobenega egejskega otoka. Vsled tega so balkanski delegati sklenili, da ustavijo nadaljna pogajanja za toliko! Časa, da $ Tarki premislijo in podajo zadovoljiv odgovor, ter so zapustili posvetovalno dvorano. i Balkanski zavezniki so odločeni, ne popustiti niti pičice od svojih zahtev. Turški dele-eratje pa so ravnali v smislu navodil svoje vlade. Turški ministerski svet je imel 4. £. m. sejo, v kateri je zmagala vojna stranka. Sklenil je odloniti predajo Drinopolja in egejskih otokov. Sklenil je to vkljnb izjavi velikega vezirja, da Turčija ne more vojske nadaljevali, ker nima denarja, ne čet, ne živeža in ne municije. Velesile uplivajd na Tarči fo, naj bo z ozirom na položaj, v katerem se nahaja, popustljiva. Osobito skušajo uplivati Rusija, Francija in Anglija. Turško časopisje poživlja javnost, naj se sprijazni z mislijo, da odstopi Turčija svojo evropsko posest balkanskim državam. Povdarja pa' da mora Drinopolje ostati turško. Kako resen je vsled turške nepopustljivosti položaj, kažejo vesti, glasom katerih se posamezni oddelki srbske vojske iti odpravljajo pred Ča-taldžo, bolgarski ministerski svet pa je imel 4. t. m. cel dan sejo, v kateri se je govorffo o nadaljevanju fojske. Tudi mednarodni položaj se je zopet poslabšal. To kaže dejstvo, da Francija neprestano nadaljuje mobilizacijo in da Nemčija ojačuje svojo armado ob francoski in ruski meji. Tudi avstro-ogrska država izpopolnuje svojo pripravljenost, ki bo trajala še najmanj 4 tedne. Ministerski svet je v to svrho dovolil zopet 200 miljonov kron. Balkanski zavezniki hpčejo baje počakati na zadovoljiv odgovor Turčije ao petka 10. t. m. Če bo Turčija vztrajala na svojem stališču, se balkanski delegati vrnejo v domovino in hojfii pf&s se prične znova. V Loadonu še je nadaljevala te dni tudi konferenca veleposlanikov. Govorilo se je v prvi vrsti o mejah nove albanske države. Vloženi so trije nalčrti: avstrijski, balkanski ia ruski. Slednji je nekak posredovalni predlog med stališči Avstrijo in balkatfsfre zvesie. Avstrija hoče imeti Veliko Albanijo z mnogimi srbskimi pokrajinami, Rusija pa Srednjo Albanijo z izključno albanskim prebivalstvom. V Londonu so se mudili te dni nekateri albanski veljaki iA so izročili angleški vladi spomenico v kateri zahtevajo za Albanijo tftdi popolnoma srbske pkkrajine (Skoplje, Bitolj, Prištino, Peč, Mitrovico, itd.) Pobožne želje, ki se pa menda ne bodo izpolnite. Med Bolgarsko In Romunijo se vrše zadnji čas pogajanja, ker slednja zahteva, kakor smo že poročali, precejšen kos dozdajne bolgarske države kot odškodnino za to, da ni ob priliki balkanske vojske padla Bolgarom v hrbet NARODNI ::::::; DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. V soboto, 11. januarja vsi na plesni venček „Slov. delavskega podp. društva" v Sokolski dom. Prijetni sosedje, ti Romnnci! Vendar je Bolgarija baje pripravljena, nekaj malega odstopiti in se bo ta zadeva skoro brez dvoma rešila mirnim potem. Tndi med Avstrijo in Srbijo je napetost precej ponehala. V srbski javnosti vlada sicer velika razburjenost nad pisavo avstrijskega nemškega časopisja, ki samo psuje in natolcuje. Vkljub temu pa se vršijo, odkar je na Dnnaju novi srbski poslanik Jovanovič, dogovori med obema državama. Srbija se sklicuje na to, da se je glede Albanije in pristanišča podvrgla sklepu Evrope, zato pa pričakuje, da se bo Avstrija pokazala miroljubno in popustljivo glede albanskih mej. Srbija ne more pripustiti, da bi le kateri Srb pripadel pod novo državo albanskih roparjev. Med Avstrijo in Srbijo posreduje tudi Bolgarska, in danes se lahko že s sigurnostjo računa, da ostane Prizren v srbskih rokah. Zato pa bo Srbija dovolila Avstriji razne ugodnosti v železniških vprašanjih. Zadnje dni se je že večkrat oglasila vest, da se vrše pogajanja glede predaje Drlnopolja. V mestu je položaj obupen, lakota in bolezni se strašno širijo. Poveljnik turške posadke, stari Šukri-paša je brzojavil velikemu vezirju, da je položaj nevzdržljiv in da mora trdnjava kapitulirati. Balkanski zavezniki baš zato tudi zavlačujejo pogajanja v Londonu, ker pričakujejo, da Drinopolje vsak čas pade v njihove roke. Med Avstrijo in Italijo je prišlo zadnje dni zaradi Skadra do malega nasprotja. Italija namreč želi, da pripade Skader Črni gori, dočim Avstrija zahteva, da mora pripasti Albaniji. Skoro gotovo je, da bo prodrla Italija s svojo zahtevo. Skader postane baje novo stolno mesto Orne Gore. Med Turki in Grki se vrše še vedno manjše praske. Te dni pa je bila zopet večja bitka med turško in grško mornarico pred Dardanelami. Turško ladjevje se je moralo končno umakniti v Dardanele. Vojni stroški Bolgarske znašajo doslej 734 miljonov kron. Ta znesek bo zahtevala Bolgarska kot vojno odškodnino od Turčije. Srbi uvajajo svojo upravo v zasedenih pokrajinah. Te dni je izšel zopet kraljevski ukaz, da se ustanove v osvojenih pokrajinah nova okrožna sodišča. V Skoplju bo najvišji sodni dvor. Zbližanje med Bolgarsko In Srbijo je vedno bolj prijateljsko. Na belgrajski visoki šoli se bo ustanovila stoiica za bolgarski, na sofijski pa stoiica za srbski jezik in književnost. Tako se bota oba bratska naroda vedno bolj spoznavala. Beležite. Iz šolske službe. Imenovan je def. učitelj pri Novi cerkvi blizo Ptuja Jožef Kladnik za učitelja v Sevnici; prestavljen je def. učitelj in vodja v Pernicah Karel Vollmaier v Špital pod Semeringom. Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Emil Lubec je imenovan za namestniškega tajnika. V. narodna zbirka se je te dni razdelila in se je dalo v razne narodne namene 1600 K. Podrobno razdelitev objavimo prihodnjič. Uprava državne železnice bo odslej izplačevala pokojnine in preskrbnine potom poštne hranilnice. „Mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji." Za to geslo se baje — tako pravi „Straža" — vojskujejo klerikalci, to se pravi z .drugimi besedami za to, da bi Slovenec bil „na svoji zemlji svoj gospod". Evo, kakšen je ta njihov boj: vlada brez ugovora klerikalcev nastavlja po naših uradih, posebno soduijah, skoro same Nemce. Klerikalni mariborski list je sam svoj čas rekel, da mu je ljubši nemški sodnik nego slovensko-liberalni. Ko je bil dr. Korošec naprošen, naj posreduje za imenovanje slovenskega sodnega predstojnika za Ormož, se je iz tistih, ki so ga v to naprosili, norca delal. V oči-gled vsem tem dejstvom vzbujajo vse klerikalne fraze kakor na čelu navedena le pomilovalen posmeh pri vseh resnih politikih in kvečemu še hudobno misel: ta vaš Bog in ti vaši carji, ljubi klerikalci, so — vaš žep in vaš strankarski profil! Zakaj gospodarji na naši zemlji so po milosti klerikalcev — Nemci. Malenkosti Samo 800 miljonov kron nas je stala povsem nepotrebna mobilizacija. Te stroške sedaj zahteva vojni minister, in naravno je, da jih bo ljudstvo moralo plačati. Saj denarja je dovolj, kajpak, ljudstvo živi v izobilju in si take špase lahko privošči! Pa gospod vojni minister bi še rad več, veliko več. Spoznal je, da je naša armada še zopet potrebna ^organizacije" in zato hoče tudi še v to svrho par sto miljonov kron. In poglavar slovenskih klerikalcev dr. Šušteršič bo zopet dejal: „Vse to, ljuba vlada, ti dam z odprtimi rokami in še več, če hočeš.* Soven»ko ljudstvo pa strada in trpi. Čitalnica v Gradcu je imenovala svojega bivšega večletnega predsednika dvornega svetnika Karla Lubec a na občnem zboru 28. dec. 1. 1. častnim članom za zasluge za društvo. Prorokovanje glede vremena v letu 1913. Leto 1913. bo bolj mokro kot suho, toda precej gorko. Zima bo bogata na snegu, mraz bo segal daleč v sušeč, pomlad bo prišla precej pozno, toda ne bo ravno prijetna, poletje bo vroče, jesen lepa, sredi listopada bo padel sneg, ki pa se ne bo raztajal do Božiča. Bomo videli, če bodo imeli vremenarji prav! „Sava". Pod tem imenom je začel v Kranju na Gorenjskem izhajati nov tednik za napredne gorenjske kmete. Program lista je kakor naš narodni, kmečki, napredni. V 1. štev. čitarno med drugim sledeče lepe besede: „Le gmotno podprt, gospodarsko in duševno krepak kmeiski stan more sam tvoriti svojo politično stranko; žganju vdan, nerazsoden kmetski stan pa izbacnimo iz naših vrst, prepustimo ga našim nasprotnikom, da z njegovimi izsiljenimi volilnimi listi pripomore do hitrejega konca. Ponosen Gorenjec bodi rajše osamljen, kakor zmagovit v taki čedni družbi! Po^irajmo šolstvo, da se naši otroci kaj nauče, zaničujmo žganje, ki nam jemlje poštenost, čast in dobro ime, držimo se torej treznosti, bodimo varčni in v gospodarskem oziru pa napre-(lujmo, da bo v naših vrstah blagostanje, ki vodi do zmage. Stanovsko se organizirajmo in „Sava" nam bodi pri tem delu vodnica." Tudi boljši eksemplar urednika! Nedavno smo prinesli par zanimivosti o značajnosti „Šta-jerčevih" urednikov, danes pa imamo čast, prepustiti mal prostorček našega lista proslavi „Stra-žinega" in »Gospodarjevega" urednika Kemperla. Mariborski trgovec Weixl je na „Stražine" napade priobčil v „Slov. Narodu'1 izjavo, v kateri pravi med drugim: ..Četrtič pa še omenim, da je ta veleznani in cele noči prekrokani urednik Straže" moral dobiti svojo zasluženo kazen, (Kemperle je bil od g. Weixla pošteno oklofutan. Op. ui.) ker me je takrat v ..Narodnem domu" na njemu že znan način izzival; takih posledic je pa itak danes že vajen, ker so pri njem na dnevnem redu". »Slovenska narodna mladina." Pod tem naslovom je Jan. Ev. Štuhec iz Murščaka pri Ra-dincih napisal obširno knjigo o ciljih in nalogah mladinske samovzgoje in mladinskih organizacij in o dolžnostih narodne mladine do naroda. Knjiga je jako obširna in se dobiva pri pisatelju za 3 K 60 v. Knjigo je pisatelj spisal, ko je še stal pod uplivom klerikalnih naukov, katerih pa se je, kakor čujemo, sedaj otrese). Zato je v knjigi tudi nekaj neopravičenih napadov na narodno napredno stranko. Vkljub temu je želeti, da bi se knjiga razprodala, ker vsebuje mnogo dobrih naukov. Marsikatero poglavje je sicer veliko preobširno, a pisatelj je mlad in se še bo razvil. Živina s« kolje — davka prosto. Letos z novim letom je stopil v veljavo zakon, vsled katerega bo živinorejec, ako bo moral zaradi bolezni ali nezgode živino doma zaklati, oproščen užitnine in doklad, če tudi bo meso prodal. Smel mu bo živino zaklati ali pobiti tudi mesar, meso bo pa smel prodajati le živinorejec. Slovenski čevljar, dobro izvežban v vseh strokah svoje obrti, bi se rad naselil v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Informacije daje ter ponube sprejema brezplačno moška podružnica „Branibora" v Celju. Ista posreduje sploh pri prodaji in kupčiji posestev ter trgovskih in obrtnih zadevah. Položnice smo priložili današnji številki in prosimo, da se jih naročniki pridno poslužijo. Opozarjamo še enkrat, da bodemo koncem mesca prosinca ustavili list vsem, ki ne bodo imeli plačanega vsaj za prvo četrtletje 1913. Brezni oKraj. Iz ljubosumnosti je v Obrežu pri Brežicah zbodel kmečki sin Janez Budič fanta Janeza' Soška štirikrat z nožem v hrbet in mu pljuča težko ranil. Budič je zbežal. Brežice. Politično društvo za brežiški okraj se ustanovi v tem mesecu. Ustanovni občni zbor bo v Župelevcih pri Mih. Janežiču dne 19. jan. pep. ob 3. uri. Brežice. G. dr. Vinko Hudelist je imenovan za okrožaega zdravnika. Iz Podsrede. (Razne novice.) Pokopali smo Jakoba Valenčaka, po domače Tepčovega. V svoji mladosti je imel lepo kmetijo, ki jo je kasneje izročil sinu M hi. Od tedaj naprej pa se prevžit-karju Jakobu ni godilo več dobro. Liudje pripovedujejo, da je moral starec na pol nag ležati v lastni nesnagi in da ga je sin pretepal. Smrt ga je v starosti 90 let odrešila nadaljn^h muk. — Neznani zlikovci so uganjali po trgu zadnie dni več ali manj nedolžne šale. Pri Dobravčevih so razmetali drva, drugod so zopet hlodje spustili pod breg, djali plug s kolcami vred na jablano in tako naprej. Pravijo, da so se ti zlikovci naučili teh dovtipov v našem krščanskosocijalnem izobra ževalnem društvu. Tega je sama hvala in reklama, zadnja prireditev je bila klaverna. Očka Štus, le bolj korajžuo na noge, mogoče še najdete kako gnjezdo za čuke ! Če za drugega ne, so „dobri" I za razne častne straže! Iz Rajhenburga. Naš trg in ž njim cela okolica imata veliko gospodarsko bodočnost. V senovski okolici so se našli bogati zakladi premoga; lastnica, trboveljska premogokopna družba že dela vse priprave za velik rudnik, ki bo privabil seveda polno delavcev in z njimi raznih obrtnikov. Ta družba se pogaja tudi že zaradi nakupa premogovnika v Kališovcu, ki je doslej last nekega konzorcija. Rajhenburška postaja Južne železnice se bode morala razširiti. Začenja se že seveda špekulacija z zemljišči. Industrija pa, ki se bo razvila, bo prej kot ne nemška, domačini Slovenci imamo premalo podjetnosti. S premogovniki v sevniškem okraju se bo tod tudi v političnem oziru marsikaj spremenilo. 11 Artič. Klerikalci so pri nas ustanovili pevsko društvo, ki jim pa že zopet umira. Zato pa še vseeno nimajo njihovi ,,pevci" pravice, ob enih ponoči k spanja in ne klerikalnega kikirikanja željnim ljudem hoditi svečnice pet in po vasi kraval delati. Tega ne bomo trpeli. jVlariborsHi oKraj. Iz Slov. Bistrice. Volitve v okr. zastop slov. bistriški so razpisane, a kakor se sliši, ni pravega človeka, ki bi stvar vzel v roke. Ker so Slovenci v veleposestvu v manjšini, bi najbolje kazalo, da bi trga Studenice in Makole ne volila ter tako povzročila, da pride na čelo okr. zastopa vladni komisar. Poslanec Novak je, namesto da bi se sam potrudil v Studenice, pisal županu le dopisnico, naj bi prišel župan k njemu v Bistrico radi neke nujne zadeve. To pa je seveda veliko premalo. Ker sede v studeniškem obč. odboru trije nemčurji, v makolskem pa eden, bi bilo pač nujno potrebno, da bi se kmečka (?) zveza, ki tod kraljuje, osebno potrudila k posameznim odbornikom ter jim razložila, kako veliko bolje bi bilo, če pride komisar. Ceste todokrog so takšne, da se Bog usmili Tri leta že niso bile šodrane. Pač pa so one, ki drže k vinogradom bistriških krčmarjev, v prav dobrem stanju. Ko bi se torej naš poslanec, naš Peter, za st.ar zavzel, bi mogoče šlo. Slovenske zmage. V slovenjebistriškem okraju je štajerčijanstvo v dveh občinah doživelo pri občinskih volitvah hud poraz : v Šmartnem na Pohorju in v Novi vasi. V obeh občinah so zmagali Slovenci. Ruše. Minulo soboto ob 7. uri zvečer se je slišala po ruški vasi vesela godba, pokali so možnarji, korakala je domača požarna bramba in na čelu polnoštevilni občinski odbor proti šoli, kjer se je izročila vrlemu županu in nadučitelju g. J. Lasbacherju častna diploma. Živel vrli narodni župan in nadučitelj ruški ter častni občan ruške občine ! Maribor. Tudi naš okrajni zastop bo letos zvišal doklade. Bomo videli, če se bo to porabilo v svrho izboljšanja gospodarskih razmer v okraju. V Marib >ru se je vrgel pod vlak vojak Popp od 16. huzarskega polka. Dobil je težke poškodbe. Baje ni imel veselja do vojaščine. Maribor. Tu je bilo v preteklem letu 141 obrti priglašenih in 110 zbrisanih. — V petek ponoči je umrl Kajetan Pac..ner, ki je imel svoje čase v Bistrici pri Lembahu tovarno za kavine surogate. V Mariboru je za župana zopet izvoljen dr. Schmiderer. V Mariboru je umrl 2. t. m. nemški advokat dr. Heur. Lorber, star 45. let. Pri Sv. Antonu v Slov. Gor. se je s 1. januarjem ustanovila orožniška postaja. C«lj5Ki oHraj. Celje. V naši župniji jih je 1. 1912 umrlo 452, rojeni so bili 403; poročenih je bilo 118 parov. Bodite pametni! Med vojaki 87. pošpolka in med domobranci v Celju obstoja hudo sovraštvo. ki se je zadnji čas zopet poostrilo. Te dni je pri studentenbeimu napadlo 8 domobrancev enega pešca od 87. polka, ga preteplo in mu vzelo bajonet. Pretepi med domobranci in infan-teristi so sploh precej na dnevnem redu. Slovenski fantje, bodite vendar pametni — in ne delajte s takim početjem sramote svojemu slovenskemu narodu! Eaega cesarja služite vsi — in složnost in prijateljstvo naj bo med vami! Celje. Umrl je 8 t. m. lastnik opekarne inženir Elmuod Uoger - Ullmann, star 49 let, po kratki bolezni. — Odpuščani delavec v tovornem skladišču na celjskem kolodvoru Janez Omerzu je šel ob Novem letu s polo pri trgovcih nabirat novoletne denarne prispevke v imenu vseh skladiščnih delavcev. Ko je pozneje prišel pravi nabiralec, je prišla sleparija na dan. Omerzu je pa med tem že izginil. — 7 letna šolarica Trezika Skale iz Bukovega žlaka si je v odsotnosti sta-rišev dala opraviti pri peči. Pri tem se ji je vnela obleka, in so dekle težko poškodovano prepeljali v boluišnico v Celje. Cel^e. Naučno ministerstvo je dvorazredni trgovski šoli za deklice podelilo pravico javnosti tudi za leto 1912/1913. V Celju moramo tudi Slovenci dobiti trgovsko šolo. Mater pretepal je mesarski pomočnik Fr. Celestiu v Celju. Surovino so zaprli. Javni ljudski shod v Št. Pavlu pri Preboldu se vrši t nedeljo 12. t. m. po rani maši pri gosp. Vedenlku. Na dnevnem redn so poročila: 1. o balkanski vojski, 2. o draginjskem vprašanja in 3. o ustanovitvi krajevne organizacije narodne stranke za Št. Pavel In okolico. Kmetje, pridite mnftgobrojno! Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes t četrtek, dne 9. januarja v gostilni „Sokolski dom" v Gaber jih. Neprevidno streljal je na lovu v lovišču J»ž. Grassellija v Št. Jakobn pri Št. Jnrju ob j. ž. posestniški sin Jožef Sivka. Namesto zajca je ustrelil lastnika lova Grassellija v koleno leve noge. V Trbovlju je 1. 1912 bilo rojenih 522, umrlo jih je 264, poročenih je pa bilo 78 parov. V Vojniku ho čejoklerikalci ustanoviti svojo gojilnico. Zakaj? „Straža" pravi: ,,Ker tukajšnja posojilnica še vstraja pri celjski Zvezi". Res važen vzrok! Železnica Polzela - Motnik je glasom vesti „Slov. Gosp." po zatrdilu železniškega minister-stva popolnoma zasigurana. Kaj pa drugi železniški načrti: sotelska, gornjegrajska železnica itd.? — Nemški listi se potegujejo za železnico Celje-Vitanje. Da bi se danes izplačala, je težko reči. Menda si želijo te zveze bolj zato, da bi nem-škutarski gnezdi Vojnik in Vitanje imeli več stikov z nemško mamico Celjem. Braslovče. Umrl je nagloma, od kapi zadet, dne 4. januarja t. 1. v Spodnjih Gorčah Jožf-f Grenko v starosti 77 let. Rajnki je hil vedno priden in marljiv gospodar, zelo skrben oče svoji družini, iskreni rodoljub ter neustrašen napred-njak. Da je bil med farani res jako priljubljen, je pokazal njegov pogreb dne 6. januarja, katerega se je udeležila prostovoljna požarna bramba z zastavo in domače pevsko društvo mu je zapelo lepo aagrobnico, ter na stotine ljudstva, ki ga je spremilo k večnemu počitku. Bodi mu žemljica lahka! Iz Mozirja pišejo: Te dni se je zgodila na eesti med Solčavo in Lučami velika nesreča. Na poštnem vozu sta sedela poleg postiljona Krivca še zakonska Maličnik. Konji so se splašili in voz se je zvrnil v graben. Vse tri osebe so poškodovane in poštni voz tudi. Št. Jur ob Taboru. Načelnikom krajnega šolskega sveta je izvoljen, dasi se je močno branil, vrli naprednjak g. Miha Kos. To je vsekakor razveseljivo znamenje, ki kaže, da vživa novi načelnik veliko zaupanje tudi pri pristaših kmečke zveze, ki ima v tukajšnjem kraj. šolskem svetu med osmimi udi šest privržencev. Za miljonsko zbirko je poslal g. Miha Jošt iz Gctovelj 100 vin. Iz šmarskega okraja. V nekaterih listih sem čital razne slučaje, da so kranjski župniki pozabili poslati družbi Sv. Mohorja v Celovcu seznam družbinih članov iz svoje fare in da jih vsled tega mnogo ni v koledarju objavljenih. Tudi pri nas imamo en tak slučaj: Na Sladki Gori se je vpisalo (in plačalo) 90 članov. V koledarju niso objavljeni. Če so knjige dobili ali ne, ne vem, se bodo že oglasili. V Loki pri Žusma priredi „Politično in gospodarsko društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj" v nedeljo 19. jan. ob 3. uri pop. v prostorih g. Dobovišeka ljudsko veselico s poučnim predavanjem, godbo, srečolovom, šaljivo pošto, plesom, itd. Domačini in sosedi, pridite v velikem Številu I Polzela. G. dr. Vit. Červinka je imenovan za okrožnega zdravnika za Polzelo, Šmartno, Go-milsko in Braslovče. Na Teharjih je pri plesu v Skrubejevi gostilni prišel razsajati domobranski vojak Ratej iz Celja. Ko ga je gostilničar miril, mu je Ratej zabodel bajonet do ročaja v hrbet. Konjiči ofcraj. Iz Konjic. Z izvolitvo Eupnika za načelnika okrajnega zastopa baje mnogi niso zadovoljni in pravijo, da ne bodo prihajali k sejam in hočejo povzročiti nove volitve. Kupnik gotovo ni naš prijatelj, a neumnost bi bila stvar sedaj mešati. Če načeluje okrajnemu zastopu Posseck ali Kupnik — je pač vseeno. Okraj pričakuje dela za gospodarske zadeve. SloVenjegraSkl okraj. Šmartno ob Paki. Klerikalne fantaline pozivamo, naj se ne obnašajo tako slabo in naj ne delajo nemira pri naših oknih. Poboljšajte se, me hočemo imeti mir. Več deklet. Iz Šoštanja. V Cirkovcih je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Rogovnik. Živino so rešili, krma in mnogo gospodarskega orodja je pa zgorelo. Škoda je pokrita z zavarovalnino. Iz Velenja poročajo, da je ustrelil neki Smodiš blizu Skaza- Pavlinčeve gostilne v Selah steklega psa, ki se je priklatil nekod iz slovenje-graškega okraja. V Šbalah je izvoljen za župana veleposestnik Anton Jan. ljutomerski okraj. Mala Nedelja, V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši po iani službi božji v šoli redni letni občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. 2. Predavanje tajnika c. kr. kmetijske družbe g. Holca. 3. Vpisovanje udov za tekoče leto. 4. Slučajnosti. S tem dnem se mora glasom sklepa odborove seje z dne 15. decembra 1912, vpisovanje članov za letošnje leto zaključiti. Ljutomer. Posestniku Jožefu Jelenu v Prologih je bilo te dni ukradenih iz zaklenjene omare 1610 K, katere je dobil kot zavarovalnino po požaru. Kot osumljeno so zaprli Jelenovo 19-ietno deklo Marijo Henčič, ki je že od svojega četrtega leta bila pri Jelenu. Sokrivde osumljen je tudi njen ljubček, s katerim se je hotela v kratkem omožiti. Iz Ščavniške doline. Našim nemškutarjem so peruti precej pristrižene. Nadučitelj na šča-vniški šoli, nemškutar Spende, je hotel to šolo popolnoma ponemčiti. A vrli narodni kmetje so vrgli nemškutarski krajni šolski svet in izvolili za načelnika odločnega Slovenca kmeta Roškarja. Nemškutarskemu gospodstvu nad našo šolo je od-klenkalo. PtujjKi oKraj. Ormož. Naš okrajni sodnik, ljubljenec naših klerikalcev, deluje na vse mogoče načine na to, da zgine zadnji slovenski akt z njegove pisarne. Ne dolgo tega bil je na cenitvi pri nekem posestniku vdovcu, in je napravil ob ednem zapuščinsko razpravo na licu mesta. Kot cenitelja figurirala sta dva ugledna župana, seveda klerikalca najboljše kakavosti. Gospod sodnik napravi nemški zapisnik, in pokorno podpisala sta ga cenitelja in seveda tudi posestnik, kateremu pa ni toliko zameriti, ker nima potrebnega nastopa; a vsega obsojanja vredna sta oba cenilca, katerih nobeden ni upal ziniti besede. V takih slučajih, ko je od zapuščinske razprave odvisno biti ali nebiti takega posestnika reveža, ko mu ženo, za-pustivšo celo vrsto otrok, vzame kruta smrt, mora podpisati nekaj, česar popolnoma nič ne razume, in pri tem asistirata okrajnemu sodniku dva župana, ugledna klerikalca. Kam jadramo? kam plovemo? Od Sv. Lovrenca v Slov. Gor. Kako smo se smejali, ko smo v 52. — 53. štev. ptujskega šnopsarskega „Štajerca" čitali slovospev na lovskega paznika dornovske grajščine, češ da je 12. dec. z enim strelom ustrelil v tamošnjih gozdovih 2 srnjaka. Hahaha! Ta dan sploh ni bilo lova in tudi srn pri nas ni. Tcplak pač zna v Kicari in Gabrniku dobro „trofiti", a slabo meri v gozdu. Pa zdravo in daj si še večkrat napisati tak sla-vospev. Jz raznih slovenskih HrajeV. Na Koroškem so Slovenci zadnji čas zmagali pri obč. volitvah v Hodišah in v Ovčji vasi. Tudi v Rudi so dosegli lep uspeh, zakaj iztrgali so nemškutarjem tretji razred. V Pulju je poveljstvo vojne mornarice prepovedalo častnikom, podčastnikom in vojakom obisk „Narodnega doma". Protislovanski duh torej tudi tam gre v klasje! Slovenski denar za „Schulverein". Občinski zaston v Borovljah na Koroškem in krajni Šolski svet sta sklenila, da pristopita kot ustanovnika k nemškemu „Schulvereinu". V obeh korporacijah je tudi denar slovenskih davkoplačevalcev. Slovenske občine in krajni šolski sveti naj odgovore s pristopom k družbi sv. Cirila in Metoda. Narodnjak dr. Brejc. Vodja koroških Slovencev in prvoboritelj za slovenske jezikovne pravice je peljal nedavno k novemu koroškemu deželnemu predsedniku klerikalno deputacijo iz Borovelj zaradi imenovanja novega žnpnika. De-putacija je izročila deželnemu predsedniku tudi neko spomenico, seveda nemško. Deželni predsednik se je začudil ter rekel deputaciji, da bi mu bila lahko napravila slovensko spomenico, ker je služboval med Čehi, zato tudi naš jezik precej razume. In blamirani klerikalci so ta dolgi nos povsod kazali in opisovali. Kdor zaničuje se sam, je sposoben za vodstvo koroških Slovencev. Prn$Wette in druge priredita. Plesni venček „Slov. delavskega podpornega društva v Celju*4 89 vrši v soboto 11. t. m. zvečer v „Sokolskem domu". Ker tiskarski ples, ki je bil vedno jako dobro obiskan, letos odpade, upamo, da bo sobotni ples jako dobro obiskan. Velika maškarada »Celjskega Sokola" se bo vršila kakor običajno na pustno nedeljo, na kar že sedaj opozarjamo vse prijatelje te največje naše pustne prireditve. Domači ples se priredi v gostilni gdčne Lenčike Pleterski na Bregu pri Celju v soboto, dne 1. svečana 1913, oa katerega že danes vabimo vse prijatelje domače zabave. Lovsko društvo v Št Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, dne 19. t. in. ob 7. uri zvečer v vseh zgornjih prostorih Vedenikove gostilne prvi velik plesni venček, pri katerem bode svirala ciganska godba na lok. — Ker ]e to ediua predpustna prireditev, Ki bode nudila domačinom, kakor tudi tujcem obilo zabave, pričakuje se kar mogoče največje udeležbe. „KIub naprednih slovenskih akademikov v Celju" si je izvolil za leto 1913 sledeči odbor: Predsednik: abs. jur. Fran Hrašovec, podpredsednik: cand. jur. Vane Radej, tajnik: stud. jur. Anton Radej, blagajnik: stud. jur. Franc Radej, knjižničar: stud. iur. Vinko Rom, gospodar: stud. iur. Ivan Kovač, preglednika: dr. Vojteh Hočevar in dr. Milko Hrašovec, odb. namestnik: pharm. Fedor Gradišnik. Po razdelitvi V. „Narodne zbirke" prejeli smo naknadno še sledeče prispevke. Polzela (abs. trg. akad. Edo Kunst) K 11'—; Sv. Peter v Sav. dolini (gdč. Olge Petrak) K 12 60; Šmarje pri Jelšah (stud. agr. Bogdan Ferlinc) K 43"—; Celje (pola št. V.) K 10'45; Rogatec (cand. med. Fran Kolterer) K 33"—. Prisrčna hvala! Odbor. Triglavanski ples v Mariboru. Akad. tehn. društvo „Triglav" priredi 1. svečana v mariborskem „Narodnem domu" svoj visokošolski venček. — Predpriprave za to prireditev so v najlepšem teku. Svirala bo vojaška godba c. kr. bos-herc. pešpolka št. 2 iz Gradca. — Vstop bo dovoljen samo vabljenim; vstopnina za osebo v dvorano znaša 2 K, na galerijo 1 K. — Informacije glede prireditve daje med. Vilko Marin, t. č. preds. akad. tehn. društva „Triglav". — Maribor, Sodnijska ul. št. 23. — Dopisom naj se blagovoli priložiti znamka za odgovor. Kmetijsko bralno društvo pri Malinedelji ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. prosinca v gostilni g. Senčarja ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu so poročila, volitve in zapisovanje udov. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Bralno kmetsko društvo v Jurovcih priredi 12. t. m. ob 4. uri popoldne veselico pri g. Rižnarju v Jurovcih in občni zbor. Vojaško bojno društvo za Hum in okolico priredi 12. t. m. ob 6. uri zvečer v Skorčičevi gostilni v Ormožu veselico s tombolo. Vstopnina 40 vin., družina s 3 osebami 1 K. Sv. Bolfenk pri Središču. (Zahvala.) Bralno društvo „Lipa" je povodom svoje prve letošnje veselice na Štefanovo od svojih prejemkov za uboge učence tukajšnje šole, podarilo 10 kron, za kateri znesek se šolsko vodstvo prav iskreno zahvaljuje. Fr. Cajnko, šol. vodja. Žetale. (Zahvala.) V nedeljo, dne 29. dec. smo obhajali veselico povodom stoletnice šole. Uspela je nad vse pričakovanje lepo. Šolska mladina je dobila za 100 K daril. Nadučitelj se čuti dolžnega, da se prav prisrčno v imenu šolske mladine zahvali vsem blagim darovalcem za prispevke, kakor gg. tovarišema Fr. Zrimšk-u in C. Trofenik-u za velik trud, ki sta ga imela s pripravami, nadalje g. Vinkotu Stoklasu, nadučitelju v Leskovcu, za njegov krasen in duhovit slavnostni govor. Istotako naj velja iskrena zahvala vsem cenjenim žetalskim prebivalcem, ki so na predvečer svoje hiše olepšali in pri bakljadi razsvetlili. Srčna hvala vsem, ki so pri tej priliki pokazali prijateljstvo in vdanost do svoje ljube in prekoristne domače šole. Žetale, dne 31. decembra 1912. M. Sotošek, nadučitelj. Sv. Bolfenk pri Središču. Bralno društvo „Lipa" je skoro po enoletnem odmoru priredilo na Štefanovo v šolskih prostorih prvo veselico; uprizorili sta se dve enodejanki, (Mesalina in Bratranec). Za to uprizoritev se mora bralno društvo v prvi vrsti zahvaliti gdč. Kolaričevi Veroni, ki se je mnogo trndila in potrudila za srečen uspeh. Vsi diletantje so bili novinci in šele prvič na odru, a vkljub temu so svojo nalogo prav 'zvrstno rešili. Prav dobro je igrala gdč. Tomažičeva Liza, pa tudi Šoštarič in Trop nista zaostali. Mnogo smeha je povziočil Kolarič Mirko, pa tudi nastopa profesorja (Vičar Ign.) in su-plenta (Novak Andr.) sta bila izborna. Občinstvo si želi še več enakih prireditev. G. Zabavnik J. je dragevolje prepustil svoj gramofon, kateri je med odmorom občinstvo kratkočasil z lepimi narodnimi spevi. Obisk je bil vkljub političnim strankarijam prav dober. Posetili so nas tudi napredni Središčani; srčna hvala! Podružnica C. M. D. na Polenšaku priredi 12. jan. ob 3. uri pop. pri Lovrecu veselico s tombolo. Središče. (Telovadno društvo MSokol") šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem cenjenim gostom iz Ormoža, Varaždina, Vitana in drugim, kakor tudi našim vrlim domačinom, da so v tako častnem številu prihiteli na naš plesni venček dne 5. prosinca. Zahvaljuje se nadalje najtopleje rodbinam Šalamun in Šknnjar v Obrižu, katerih dekleta so napletla krasne vence za kra-šenje plesnih prostorov, ter gospodičnam Kocmut Alojziji, Samobor Ivanki, Serajnik Olgi in Unger Etni, za okrašenje sob in razprodajanje cvetic in razglednic, kakor tudi gdč. Šalamun Lojzki za pridno nabiranje prispevkov v društveni nabiralnik. Odbor. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Božičnica naše petrazredne ljudske šole se je tudi tokrat jako dobro obnesla. Velika dvorana in galerja gosp. Arnuža sta bili natlačeno polni; mnogo ljudi ni dobilo prostora. Otroci diletantje so svojo nalogo jako dobro rešili. Osobito enodejanki: „Bratovska ljubezen" in ^Darežljivi otroci" sta navzočim zelo dopadli. Srčkano petje, katero je vodil in sprem-ljeval na harmoniju gospod učitelj From, in pa imenovani enodejanki so tnpatam izvabili solzice veselja. Nad 100 ubogih otrok je dobilo obleko in obuvalo, ostali pa druge koristne reči. Konečno so naše volecenjene dame in sicer gospe: dr. Gorišek, dr. Kronvogel, notar Štupica, dr. Ilaunig, dr. Lo-vrec, Fabijani, Zabukošek, Štukelj, Zemljič, Polič, Šilec, Da miš, Kurbos, Podlinšek, Arnuž, gospodična Janžekovie in gospa Kopič pogostile vse otroke z različnim pecivom itd. Bog plati! Narodna čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo, dne 26. januarja 1913 zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu veliko pred-pustno veselico združeno z vojaškim koncertom in plesom. Pri veselici svira godba c. i. kr. 17. peš-polka v Celovcu. Prosi se vse Slovence in Slovenke. da v kolikor mogoče velikem številu po-setijo našo prireditev in pokažejo, da čutijo z nami. Jfaja narodna obramba. Ciril-Metodova družba je imela v decembru 1912 23.055 K 82 vin. dohodkov in 49 328 K 82 vin. stroškov, torej 26.272 K 70 vin. primanjkljaja. Za Ciril-Metodov obrambni sklad je doslej prijavljenih 1080 kamnov. Omizje v restavraciji Vuga v Grobelnem je nabralo za C. M. družbo za novo leto s posredovanjem gdč. Lojzike Šegula na Silvestrovo 30 K. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je opozori)a začetkom decembra 1912 1. svoje oskrbnike in zaupnike, da naj odpro družbine nabiralnike. Drnžba je dobila precej denarja iz nabiralnikov. Pri pregledavanju knjige o nabiralnikih opazilo se je pa, da je še mnogo oskrbnikov, ki še niso odprli leta 1912. svojih nabiralnikov. — Prosimo še enkrat, da naj ti oskrbniki svoj nabiralnik odpro, ter odpošljejo nabrani denar po položnici ali poštni nakaznici Ciril-Metodovi družbi. Naj se ne gleda, ako je znesek majhen. Vsak dar bode dobro došel. hm Svetinje. (Delovanje gospoda žup nika Bratuška na gospodarskem polju.) Razširjava in nazidava žnpnišča oddana je za 19.100 K stavbenemu podjetniku R. Tollazi v Ormožu. Za popolnoma isto delo zahteval je stavbeni mojster Anton Jandl okroglo 600 K manj, ter bi na celo pogojeno svoto čakal 3 leta brez obresti; a prvi čaka le 2 leti. Prvi ni mojster, drugi je, prvi je inozemec, drugi domačin. Čelo na tihem je pripravil g. župnik vse za zidavo farovža, svojim vernim ovčicam pravi, da je popolnoma nedolžen na vsem, da je njegov prednik začel delati na razširjavo in da se sedaj mora to storiti itd., seveda naši velmožje z 10 ali ve-čimi talenti verjejo vse. Kak udarec je za naše farane to, se umeje ložje, če se pomisli, da jo pol posestva v naši fari vinogradniškega in je ta danes davka prost. Vinograde posedujejo večinoma le tujci in mi domačini bodemo skoraj sami sedaj nosili to težko breme. Bi z razširjavo počakali še 5—6 let, takrat bodo plačevali že skoraj vsi dačo, in zadela bi nas domačine komaj dobra polovica od tega kakor danes. Pa g. Bratušek želi palačo in dosegel je. Razširjava šole je skrajno potrebna, nad 300 otrok je v treh razredih in čujte, kako pametno je predlagal župnik Bratušek v krajnem šolskem svetu: namreč da se naj krajni Šolski svet poteguje pri okrajnem zastopu za napravo okrajne ceste k Svetinjam, da se bo ložje šola delala, dobro pa ve sam, da se to še 10 let ne bode zgodilo, ker ta cesta še celo v najobširnej-šem programu za napravo cest v okraju ni navedena. Pa da je le spet malo peska ljudem v oči vrženega in boljše je. Letos bode birma in našemu g. župniku bi se kaj lepo zdelo, če ne bi trebalo istega črneera ovratnika na talarju pod srajco na prižnici imeti, ampak nad srajco (vidno znamenje duhovnih svetovalcev). Poslikalo in pozlatilo se je vse najlepše v cerkvi, nabirati mora torai za te reči vedno na najrazličnejše načine, kaj njega briga, če ubogi farani doma komaj kruh za svoje otroke zmagujejo, če le doseže on svoj cilj. V pretečenem letu so tukaj različni žup-nikovi prijatelji si nabavljali strešno opeko, nobeden se ni zmislil na zadružno opekarno pri Sv. Križu, ki je last tovarišev - kmetov, zvestih pristašev kmečke zveze, ampak_ so kupili vsi pri njihovih nemških konkurentih. Župnikov najboljši prijatelj, naš novopečeni obč. predstojnik, nabavil si je sedaj tudi opeko za svojo streho, in seveda tudi pri nemški opekarni; vpraša tega moža eden njegovih prijateljev, zakaj d^ ni opeke vzel pri zadružni opekarni in glejte, kaj dobi za odgovor: ja gospod župn'k so rekli, kaj bodemo tam opeko kupovali, ko imajo tistega liberalnega študenta Križaniča. Tako, vrli kmetje pri Sv. Križu, kaj vam pomaga vse Vaše klerikalno prepričanje, kajti le en pslučbenec je vzrok, da Vas vaši somišljeniki ne podpirajo, ampak rajši konkurenta nemčurja, kateri je sam z vsemi svojimi uslužbenci najmanj tako „libera'en" kakor tisti študent". To je po Bratušekovemu geslu „Svoji k svojim". Zetal ©• Tukaj smo imeli 29. dec. krasno uspelo proslavi} ^gl^tog ?festfinka naše šole Nad vse izborno so šolski otrobi jzvršilj težke deklamacije iti igro, in krasno otroško petje je Odraslim segalo v srce in privabilo solze. Pač smejo gg. učitelji žeti laskavo pohvalo, katerp je tudi čvrsto izrazil g. govornik nadučiteli Stoklas iz Leskovca, ki je v poljudnih besedah razložil začetek, in razvoj šole do danes. Ljudem se je vse dopadlo, in kaj bi se tudi ne, kajti nobenega hujskanja nisi cul, kakor se to skoro vsakokrat godi v stari šoli, o kateri ljudje pravijo, da hodijo notri osla jezdit. Naj bi se rajši ob nedeljah, posebno kvatrnih, molil v cerkvi rožni venec, in krščanski nauk bi se naj slišal, da ne bo imel hudi duh do mladine take moči. In lepši mir bi bil v naši fari, katerega Bog daj v novem letu! Vpzenica. Hranilnica in posojilnica v Vu-zenici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je povišala obrestno mero za posojila od 1. prosinca 1913 naprej na 6q/o- Slike iz vojske. Demokratizem v srbski vojski. V „Slov. Nar," piše zdravnik dr. Oražen, ki je pomagal zdraviti srbske ranjence v bolnišnici v Nišu : Dokler obstojajo vojske, je prav gotovo potrebna v njih železna disciplina. Disciplina pa naj vlada v pravem času in v resnih trenutkih; v času nevarnosti strni disciplina vse moštvo in vse oficirje v nepremagljiv zbor. Drugače naj pa vlada med vojaki in oficirji spoštovanje, ljnbezen in zaupanje. Videli smo v Nišu, da so sedeli priprosti vojaki in oficirji skupaj pri eni mizi in se prav prijateljsko razgovarjali med seboj. Prišel je pro-stak v kavarno. Mize bile so precej zasedene; le pri mizi, kjer je sedel divizijski general S. s svojo drnžbo, bilo je še več prostora. In vojak se fli dolgo premišljal. Pristopil je k generalovi mizi, pozdravil prijazno in se vsedel. General pa mu je odzdravil: „Dober večer, brate!" Ranjenci v bolnici govorili so z največjim in odkritim spoštovanjem o svojih oficirjih; pravili so nam, da so morali večkrat svoje častnike vleči nazaj za suknje, ker so se preveč izpostavljali nevarnostim, češ, kdo nas naj pa potem vodi, ako nam Turki postrele naše častnike. Oficirji so pa z ljavdušenjem in ljubeznijo pripovedovali o hrabrosti vojakov in njih vzorni disciplini. Eden je hvalil drugega; pešci topni-čarstvo, to zopet prve. Videli smo, da vlada v ti vojski železna disciplina, a zraven te ste enakopravni medsebojno spoštovanje in ljubezen. Ranjenec od Prilepa in njegova žena ter mati. Zdravnik dr. Oražen piše iz bolnišnice v Nišu: Bij je £. 34. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje bilance za leto 1912. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 16. svečana 1.1. ravno-tam in bo isti glasom § 35 pravil sklepal brezpogojno. Nace l at vo. Vabilo na občni zbor posojilnice v Trbovljah ki bode v četrtek, dne 16. prosinca 1913 ob ob 3. uri pop. v posojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Potrditev rač. zaključka za 1. 1912. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitve načelstva za dobo 2 let. 7. Volitve računskih pregledovalcev. 8. Slučajnosti. 61 i Posojilnica v Trbovljah, rSSSJSJSSST dne 5. prosinca 1913. Kuhap Anton m. p. Erjavec Peter m. p. tajnik. načelniK. !! Redka prilika !! Proda se posestvo, ^p00LaomI arondirane zemlje, v najboljšem stanju; hiša in gospodarska poslopja z opeko krita. — V hiši je gostilna in mesarija. Koncesija ostane v hiši. — Pri hiši je sejmišče, ki je last hiše, s šestimi sejmi na leto, ki so vsi jako dobro obiskani. Cena in podrobnosti se izvejo pri meni. Proda se zaradi rodbinskih razmer. Kupci se mi naj naznanijo vsaj dva dni poprej po dopisnici, ker sem mnogokrat od doma odsoten. 59 2-1 Ivan Zdolšek, lo^va ob Štefani Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3 priporoča svojo največjo zalogo in izdelovalnico obutala za gospode, dame in otroke v najfinejši kakor tudi najcenejši izvedbi. — Posebno dobra izbira v plesnih in poročnih šolnjih. 80 2-9 l>ri Turku trgovina s preprogami in vezeninami, pristna orijentalna vezena kompletna bluzna garnitura samo kron 6 — Gradec, Raubergasse 14. 55 1 Najboljše in najmodernejše sukno za moške in rolneno zn ženske obleke razpošilja najceneje Ssi°i!aTnaaka R. S!ermecki, «3 Vzorci in cenik Cez tisoč stvari s slikami poštnine prosto Štev. 51. 52 1 Razglas. Štajerski deželni odbor v Gradcu je z naredbo z dne 12. novembra 1912, štev. 51.124 dovolil pobiranje pesjesra davka od leta 1913 začenši po 4 krone od vsakega v okolici Celje vzdrževanega psa, izvzemši priklenjenih psov čuvajev ali varuhov ter vojnih psov. Pobiranje pesjega davka za leto 1913 se bode pričelo z dnem 10. prosinca 1913. : Lastniki psov naj si poskrbe za to leto veljavnih pesjih znamk najkasneje do 10. svečina 1913 pri občinskem uradu okolica Celje, na Bregu št. 18 proti plačilu pesjega davka po 4 krone in za znamko 50 vin., skupaj 4 krone 50 vin., sicer bo od 11. svečana 1913 naprej polovil konjač vse pse, kateri se dobe proste brez veljavnih znamk ali mark. Županstvo občine okolica Celje dne 4. prosinca 1913. Župan: Ant»£3 Faxas»inc. 33 33 paznikov! j Avstro-Amerikana, Trst ; Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grško, Italijo, Sev. Afriko in Špansko. V NjU-Jorik in T>s4 z novimi brzoparniki Avstro-Amerikane „Cesar Franc Jožef I." in „Marta Washi-gton". Prevoz iz Gibraltarja v Njujork traja 7—8 dni. Predidočih 6 dni zastonjska zabavna vožnja pa Jadranskem in Sredozemskem morju, ker je cena za celo potovanje enako visuka ko za navadni prevoz. Vsako soboto gre 1 hitri parnik v Njujork. Vsako 2. soboto gre 1 brzoparnik v Južno Ameriko. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi morskimi parniki posebne cene. Podrobna pojasnila dajejo: ravniteljstvo v Trstu, Via Molm piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl.. Maribor, Grajski trg 3. 54 2-1 malisno stepo, suhe gdbe, »inski kamen, med! v satovju, satovje, vosek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anion SCoSe?sc, Celje, Graška cesta 22. 18 35-2 38 7-2 Rastlinski eliksir | je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, le ivic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krCe, daje slast in pospešuje prebavo, Cisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves ži^ot Zato naj ga naroČi vsaka hiša. Na razpolago moogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice, ker mi (lobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice ^Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 6 i, H 24 n ,1 1, H H 8 „ 80 „ 12 n ut n n n n n 9 n n 36 „ „ „ „ „ m „ ™ „ Dobiva se samo pri meni. Prosim toCno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska). Dobro in obenem ceno kavino 231-1 pijačo prireja sedaj varčna gospodinja iz »franckove s perl-rži". Tovarna v Zagrebu. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje &dolf BursiM v Celju Cene zmerne. Postrežba točna za gnojnico, ki izvrstno dela in h je poceni ter brez pogreška. Nad 0 15.000 sesalk ]e v obratu in nihCe se ne pritožuje in ne zabavlja. fv Take sesalke kupite le pri tvrdki ; Jože Element tovarna kmetijskih strojev Hvobec n. L. (Češko.) 9 6-2 3-v,, .r£=js tltSJiiO Revmatizem, protin, neyr?.Igija in ozebline povzroCajo mnogokrat neznosne boleCine. Da se jih ntiši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost Členkov in odstrani neprijetni obffutek, vpliva presenetljivo KONTRKV.HAN I Snperfosfat I O najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše fosfornokislinsko gnojilo —za vse vrste zemlje — dalje 42 30-1 amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate , prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgevci, kmetijske zadruge in društva. Le superfosfat v ceni ni poskočil! ! "Tpi 88 ----- 88 38 88 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn 88 88B888 za suPerf°sfat Praga, pnkopi 17. 88888£| besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt). pri ribanju, masiranju in obkladkili. I tu- a I Krono, Če se pošlje naprej K K 1'80, se 1 tuba | t?-g „ 5'-, „ 6 tub V g J< „ 9'-, „10 „ J g"®" Izdelovatelj in glavni založnik B. FRAG&ER, lekarnar in dvorni založnik, Praga III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. V Celju v lekarnah O. Schwarzl in M. Rauscher. 44 2 Vse bolesti želodca so posledice slabe prebave. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in uCinkujoCih zdravilnih zelišC, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napaCne diete, prehlada, posledice sedenja in zjipeCenosti kakor gore-Cico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krCevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno doloCeni varstveni znak. - GLAVNA ZALOGA: lekarna B F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja „pri Črnem orln", Praga, Mala stranž 203, vogel Nerudove ulice, p^- Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, Ce se pošlje naprej K 1 50, se pošlje mala steklenica, za K 2"80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic franko ca vse postaje avstro-ogrski monarhije. Zaloga v 1 karnah Avstro Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schvvarzl itd. prišel je v konkurz vsled žalostnih okoliščin brez svoje krivde. Mnogi izmed njih ne vedo si pomagati v borbi za obstanek. Le-ti obrnejo naj se zaupljivo y zaprtih pismih z naslovom nezakrivljeni konkurz" na upravni št vo tega lista. Gotova bodočnost iliko ) let a. za vsakega, »i Jkitfi hišo, t kateri je ia velika gostilna, k Stalnica, mesarija, keglji&e, sobe za pofrttnike, veli* vrli M- Kil«, tik sejmišča in traven cerkve. S toči se 900 hI vina, 160 M piva na leto, posebej še liker in Žganje v kavarni. Uradnikov je 25 aboniranib na brano. K hiši spada lep vinograd (7 johov), 18 johbv njive, travnikov in nekaj hoste. Promet prav dober. Proda se zavoljo smrti vse za 80 tisoč kron. Položiti treba samo 20 tisoč kron, drago na •dplačilo. Izve se pri F vanjo Prathnemer v Gaberju pri Celju. 26 4-2 SUSII2 Najboljši češki nakupni Vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, tnežnobelega, puljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E: belega, finega 10 E, najfinejši prsni pah 19 K. — Kdor vzame 6 kg, 16 dobi franko. 26-2 Zgotovljene postelje ta gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, rivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim peTjem 16 E: napol pnh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 8 K, 3 E 50 h, 4 E. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13 —, E 14-70, E 17 80 in K 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4 50, E 520, E 5-70} podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetja od 12 E naprej iranko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani oeniki zastonj i o in -I Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najhižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 35 del! SŠ-2 Na debelo! Na drobno! 47 v ■ • ' j| 1 | _ Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN ker so glasom razsodbe npravnega sodišča na Dunaju Z dne 9. marca 1&12 vse imitacije izbrisane. 10 17-2 _ rTPA.PIvT _ tflETEP6ypn> TPEyro/lbHKKb Nepotvorjeno samo, če je na podplata odtisnena letnica osnovanja 1860 z gornjim znamenjem. 0 Dnevna proizvodnja trornice 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Behn & Co., Dunaj I. — Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. *-a i ££ v? w ^^ \ye V/ v/ §> fv vV » V/ ij* §f S* i Trgovina s špecerijskim blagom :: Solidna postrežba ! Trgovina z moko in J: želnimi pridelki de- IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanja mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljlva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Mauthner. 51-1 Glavna zaloga blaga vrvar a Na drobno in na debelo. točna in solidna postrežba. Glavna zaloga suhih !n oljnatih barv m I družbi sv. Cirila in Metoda! ! P Šolske potrebščine J S i kakor zvezke, svinčnike, peresnih«, pen sa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče; barvane krede itd. ima v največji " izberi na zaiogl tvrdkri ——> 1 [Lastna zaloga [ ljudskošolskih zvezkov, risank, ri-| salnih skladov ter vseh tiskovin za I urade. — Zaloga raznega papirja. f Goričar & Leskovšek i ■B Celje, Graška cesta št. 7. EHM 39 52-2 | Zvezna trgovina (6oričar & Leskovšek) I Celje, ftetdvška ulica Št. 2. mu i ■ ■ a D ■aBBBBa ■'nVi ZVEZNA TISKARNA V CELJU. » pm ■ a a a Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v ffiodertti obliki So dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče hspeŠbo delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo na-vtidho vsled pomatjkaiija časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z tiametfu potrebnim učinkom. Zavod, fisfrežajOč tšeffl žaBtevSffi ila polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna V Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z bržotiSrtimi Stroji najfiovejšš Ktihstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoja cenjene stranke. — Cene nižke. "S O © s g-S. 3 B P* — a 9» S. cx | §