St. 24. V Gorici, 14.juiiija 1889. „8oLa«* izhaja vsak petok in velja *o poati prejeraana ali v Gorici na ilont poiiljara: Vsr into ....... f. 4.4r Pol ieta......, -"¦" Cetvrt let* . . . . „ 1 »; Pri osnauilih iu tako tudi pri „po. lanic&h" «e placuje *a naradvo trjfctop. no vrtto: 8 kr. 5* te tiska 1 krat Zurttti 4rk« fo prostoru SOČA Posnmezno iterHk'^ doJiWajo po « kr. r tuhaknrnicah naf tfifaiein trgu in \ K«n«ki ulioi ii: v prodajalnici G Lika'jn v SenioniSkih uHchIi h.it. JO. Dojusi nnj bo poSiljojo urodniStru Via Meroato 12, narotaina pa ©prav-niStvu „Sn5o« Via Seminario St. 10. Rokopi&i sc 4\9 if raft*jo; dapfel »* *e Wagcvoijuo frnitkujojo. — Delaraam in 'Iru^fm nopremaftitinr ip narotntae xii'tia, »U-w »c)i.ji- |»r«* opr«?tti|tvn, Sodnijske zadeve v Primorji imonom na Goriskem opiaovuli arao z be-aedami drisavuega poslanca viteza T o n k I i j a v ate-vilki 22. na&ega Hate. Obsirni govor dizavnegn poslanca. % dne 8. maja t. 1. obsegal je so moogo vefi tvarine v tern pogledu, katere nismo mogli svojim ditateljem ob eneai staviti pred o&, Naj nam bo do-voljeno, da v danasuji Stevilki po .Edincati" vsaj to navedemo, kar je gospod poslauec govoriil o nadsoii-nijah v Tratu iu v Gradco, o vseudilifi^ih in o slo* venakem sonata pri najvi&jt eodniji, Z ozitrom na te reel glasijo no poslanceve besede tako, kakor sledi. „Bedaj prebajam k drugi stvari, 'lico m reSitve sloveoikib tllog pri nadsodi86ib, pri viSjih inatancah, Konatatovati moram v korist apelacijskemu so. diieu Graiketnu, da je vaaj ukrenilo glede sloven* skin olog ta 8odisLe, kjer pribajajo tudi aloveusko razsodbe po prvej instanci, da so v e!ovens5ino pre* vedejo in v sloveoggini uroce atranki. Kako je pa v Tr*tu P Y Tratu dobivamo na afovetwke uloge, na pritoibe in rassodho prva instanua \t itaHjaaake s$i uemike reiitve. To vender ni v ko-rist pravoiodj* in se no atrinja z danaitijo izjavo Njega eksceloticc, da Be namreft itoenujojo uradaiki po potrebi naroda iu po dr2avnih oanoviiib zakonih. Fravica in potreba govorita aa sloveoske reSitvc, in nadejaiu ae, da je Njega ekecolouca dovolj rank, da bode zahte?al od uradoikoT, da ustreznjo potrnbam naroda, da bodo tudi v Ttstu na Blovonsko ulogo ao izdujalo f-Soveiisko razaodbe. To bo tern lo/je zgodi, ker ao pri apelaeijskem aodiioi v Tr^tu naatavljeni uradniki, ki m zmozai slovcn^ine in hrvaatSine, in zatorej ne gre, da dobtvanto od apelacijakega aoiiSoa, ki ima tender potrebne zmoznosti, reaitvo v tujem jeriku. Pa tudi to poatopanje ni pravo, ki je priljub-ljeno pri nacsodisci v Gradci, kajti nasprotuje sodni iuatrukciji, katera ae je notrdila s cesarskira paten-tom iz Iota 1853, drl zak. §t. 81, in no ugaja § 197. in a?, in spcctjelno oe § 211, po katcrom se morajo odlo6ilre iadajati s podpiaom predatojnika aodiSci in ekspeditnega predstojoika. Proaimo torej, da ee odpo-raore temu nezakooitcmu poatopania. Ker so pri ape* lucijakem sodiiii v Gradci atetuiki, ki znajo^tudi LISTEK. 6BTICE S POTOVANJA v Sveto dezelo. PraTOvemorau v katekiznu prav poduCenemu kriatijanu mora biti vie rse znaoo, kar utegne tu 6i-tati. Kajti vsak 51ovek, kedar pride k pameti, mora, da bo avelif^u, Tedeti ino verovati.... „da je druga boija oaeba. Bog sin, 61ovek postal, dabi nasssvojo amrtjo na kriii odreSil ino vecoo zveliCal." Ta glavna reanica naie ev. vere a svGjitni skriv-r«"timi ae d!o?estTU na semlji tudi nazorno, skoraj bi *'ekel vidoo razodeva ino gledati daje zduSevnimt in tudi teleanimi o5mi, ino sioer v defeli, ktera se je vze t etarem testamentu imenovo nova bremena, ne morejo obkladati a provajarijem. Po tern pa move sodni urad labko izogniti se provajanju, treba mu je le razsodbo napraviti nemfiki, pa ima lozje, ni mu treba prevajnti. Toga postopanja pa ne moromo odo-bravati, ker bi kratilo nam prizitano pravioo in zu-radi tegu prosim Njcga ekecolouca, da nnj priganja, da bodota opclaosjski Bodia6i v Tratu in Gradci izda-jali odloobe o blovenakih razaodbah prve instance v aloYenicmi, To vclja tudi o najviejem aodifoi. Scduj se vradam k nekej i*javi prvega oontra-govornika. Menil je, da bodo Slovenci zabtovali So vaeudili^e in sttnat pri najvi&jcm aodiSdi. On noma povsum napak. Oe znhtovamo — in mi moramo zah* levati — da aodni uradniki uradujojo in aodijo v alov«n|6ini in da v tem jaziku obeujejo a nami tudi politifiou in fioancn.. oblastva, zahlevati moramo tudi sredstva, da ae bode mogoce tudi tajfzik popolnoma nauciti, Uradui jczik z njegovim oblifioim slogom jo vender nekaj druyega kakor navadui jozik. Mi tahte-vamo tocej po pravioi, da se za aktiielno pravoznan* ske prodmote, civilno pravy, civilno pravdo, kazensko pravo, kazensko pravdo in za upravoznauatvo na vae-uCiliaui v Gradci osuujejo posubne Htolice s aloveu-skiin u6uim jezikom, kakor so jo to ie bilo zgodilo 1849 leta. Potem bomo mogli po pisvici zabtevati, da bodo pravniki, ki bodo prisli iz te sole zmozni jezika ia bodo sloveuski uradovali. Kar se pa tide senatj, bode pa itak do tega prislo, ko bomo t'oseRli pravico, ki jo nam zajamiena po uatavi, da se bode namre^ nam uradovalo v nizjih instancah v s1ovco&5iui. Kajti potem se bodo tudi pri najviajem sodiSci morali nastaviti taki mozjo, ki bodo amo2ui slovcnafiiuo. Tudi tnkaj se ne postavljam na stali^o narod-nosti, totnvefi le na to, da imamo pravico in dolSnost zahtevati, da uradniki, ki so poklioani, da sodijo na* sejali blagonoano acme izveH&inske vere, da so tla njih delovanja rodovitoa postala kreanskih 6edoo ti v pravi Kristnsovi ljubezai? Corkvice, kapeliee ino pomenijivo stavbe ie jim vzdigujejo; v btagem epo-minu d:ii se vsaka red, za ktoro so bo oni potego-vali ali ktere so se v gist bozjo poslu2evali, bodisi meata ali kraj, kodar so hodili, ali kodar so posebno cast bozjo i blagor du§ pospdievali, ter za ^veto ver6 eelo zivljenje dali itd. Kako bodemo pa Bpo'tovali in Ijubili tiste po-avefienc kraje, v katerih je vecna dobrota, Bog earn filovek (verbura caro factum) postal; kjer je zvelidar naS iivel, koder je u6il, 8tra§no za nas trpe!, dokler ni poslednjo kapljico krvi prelil in umrl. To mora posebno nasa area presuniti, kako je Bog, med tern ko je v blagor cloveka vse ukreuil ino storil, sam na se bi rekel pozabil. Popotnik v ovih kraj ih svete dezele, ki je na* vajen iz svoje domadtje videti krasno okincane vein tarn, kjer so svetniki delovaii, trpeli i umtli, vsega tega ne vidt til, marve6 zapazi a tuioim Bicem, da je sv. zemlja, zibelka naiegi odre§enja, domovina Jo* znsova, kjer ima zafietek naSa sv. vera, pod pravo* slavnim oziroma luskira jarmom, ter da zdihuje pod tursko brezpravuostjo. Kako lapo jo ino toUz'jivo za krsmsko Brce, cd vaeh strani videti, da c?la obcina biva miroo ino zaupno pod iOziom sv. Kri&i, ki je najviaja oblast ino znamnje zmage naSega zvelidarja. Toga u{5 ne vidiS v zapuSceni sicer tako sveti deceit v (Jeruzale* mu). Tarn ua viiavi jeruzaiemsfei vihra turSka za» J ii*?* ft* me§to, kteto je &&"» ssvojo Iw^pkrfjo roou nafiemu, tudi snajo njegov jezik; kajti le potem ao bode utrdilo zaupanje v aodne uradnike, le potem je priCakovati varnega razaojevanja, kar je pa V In-tereou prnviaodja in le potem ae bode urosnidil pre-govor: Justitia reguorum funduraeutuin". (OJubrava-nje na desnicf. Govoruiku eattitajo). Cocilijansko dru6tvo za nadSkofijo gori&ko itnelo je avoj obfinl ?bor v proitorih goriikega oirod-njega eemoniftdi po programu, ki je bil objavljen v xadnji n8o«ini** Stevilki. Pied cborovaajem blla, jo aloveBna sv. mafia in pevska produkoija v uemonilki kapeli. Mafia Wittova in hon. a. Mae ftla je prav dobro, ne tako pa uloge Grad. in Offott, Koral ae je dobro pel, le nekollko prepofiail in premalo iiraino; videlo ae je, da pevsl ao bill trudnf. NavioJiib Jo bilo mnow druStvenlkov in goitov. Obdni zbor pocaitil je ae tvojo navaoCooatlo miloatljivi in vzviieni goapod knot in nadlkof Alojalj. Predaedoval je semenifki 'vodja mooilfnor dr. Gaorl-yt'M. Po kratkem pozdravu prefiitaH He ao tajuikovo in blagajnikovn parodilo, iz katerih nrao apoznoli de-lovanjo in VBpelio tega le mladega dru&tva. Tajnlkovo porocilo, ki ac je pazljivo poslufialo od viuh navksocih, glasilo ae jo tako le: „CccilijanBlco naao druXtvo ae je v zadnjih treh lotih (zadnji obfrii zbor je bil dne 27. avgusta 1886) prav mirno in trezno pomikalo, avoj blagi natnen vrdno pred o5uii, po enem in iatem tiiu, napredovalo je in napreduje le polagoma, toda doaledno. Tudi ako bi ne bili v teku teh treh let prav nideaar ato* rili, bi vendar imeli zaslugo vaaj to, da smo druatvo naSe v tako kriticnib 5asih vzdr^ali in ga obvarovali pogina. Tudi tu je z* mnogo, da obatojaino, da je cerkvena oblast ua oaSi strani, da je sploh skoro Vsa duhovficina vsaj alovenska naSe nauSkofije vpiaana v naae druatvo — via to pravim je mnogo, ker doka-zuje, da so nasa na2ola vendarle prava in po zmislu sv. kat. cerkve, torej cecilijansko pelje ne Ie samo dovoljeno, ampik cel5 priporodeno. AH tudi v pre-tbkli dobi ni uase druitvo rok krizem drLalo, ampak bkulato je po iibakih avojih moeeh in z ozirom na pi id obi I in posvotil. Mesto nekdanjega kraaoega ino velidaatnega tempelna Salomon.: vega vidiS res tudi zdaj prekra»no stsvbo, ki pa je tureka mofieja (0-mer proia). Pa ui6 ne do, da polumeaec vlada 6et boija tla. Oua so noala naiega Odreienika, Gospoda, kra-lja, premagovalca smrti i satana. Prcgloboko je vtia-njeno v krSansko sree, da ona zem'ja je naia $ nafie odresenje je tam zrasle. skrivnosti najsvetejie 80 tarn nastale. Tam vae naprave, tam evangelij, od tam aposteljni ino evangelisti, od tam Peter-skala— gla-var vesoljne cerkve, od tam ima svojo mo6 aedanji glavar papei Leon XIII. Od tam izhaja vae, kar imamo za casni i vecai blagor. — Saj ne moremo ne mo-liti, ne pri sv. mast biti, ne sv. sakramentov prijemati, ne iiveti, ne umreti, da bi ua one kraje ne mialili, od kodar je zvezda nase veGoo reSitvo posvotila ino zasijala, odkodar so nam doile vsakovrstne miloati. Naj bi te vratice pripomogle bolj in b^lj vzbu-diti ino gojiti ljubezen vernih kristijauov do tiatih krajev, ki so sedaj v oblasti nevornih ino razkolnikov, namrec onih, ki niBO, kakor beremo v evangoliji sv. Janesa, vstopili v sv. dezelo skoz vrata, ampak po drugi poti. Ljubezen do svete deSele uaj nas na* polni tudi z ljubeznijo do onega, ki je iz ljubezni do nas svoje s^ivljenje dal ter smrt okusil, da bi naa smrti resil in pridobil nam veSno iivljenje. ki se ne dostio 8 takim dolovaojem, ki korau dopada, ampak le s takira, ki se ujema s poatavo* katero nam jo dal naa OdreS^nik. Njegove stopinje in njegovo poti uaj nam bodo vodilo na doigi poti v drugo obljubljeoo m*io, (Ms**), Ti torej —» <„™ -___.-- delovati ne toliko aa saoaj —-kakeTna ifcotraj. Naveati hoiem pa eamo to, kat je tiflo t zadhji dobi za druitvo novega, kar je pre-teklo dobo fako rekoi oznaeevalo. )rej mi je sveta dolinoet a bntkim trcem [ ooih moL, kteri to bill gmotai in duievni ________i til pa udje nasega iruitva, ii je nemHa «nrt ˇ teku sadnjih trek let to: Fraafiiek Dr. Witt, ustanovnik c< druitva n«n3kega, zacetoik eerkveno-glai genijalen it plodcvit akladatelj, krepak zagovornik ©ecUjanskih priocipov, often 3 kntik, nrednik dvek liator, ia poboieu, aovnik - delaven do sadnjega zdihlf j« kakor snaao t spovedaiei — duhevniikega delovaaja atari. Pole* slog, intamo osebno mi — goriiki c« siavnsgs most, at spomiojari: Witt zvezi It koiespoadenci s oektorimi It je ti tftlonitptftioti r;aattl------------ druitvu. Kritikoval — jt teprietransko — ee veda prtosteo sloveaska it itsbjanake musikalna dela, ktera io aa aalik tlah aii vsaj v obl8ji aOem iraatla. Spomiujati at meram oadalje ttdi umrffli naiih1 tdov pre*. gg.:Stefs*a Starmaaa, vikarja v Sedln, oetttovaika naiega draitva, potem e. g. Jan. Bevka, vikarja na Grahovemio e. g. Je*. Golja-e, iopaika r Votoah, Vei rrtfe ao ae aanimali sa naie petjet pod-pirali gmeiao tale druitvo ia ao vpeljali v do* limb evojih oerkvah prav© cerkveao petje. Za too to ome-ujeoe tuarie ude se je dates at. main darovala, Bog jim daj vccoi mir ta pokoj! Naj ee dssonance cage aivljenja, tkozl ktere so ae morali prebiti, jim spre-men* tern gori trad eigeijakih aborov it korov v veene konsonanee, t vecno hsrmonijo in soglasje. Kar at tiSe odborovega delovanja, mi je omeniti, da je imel odbor r pretekli dobi 5 eej. V podrobnoeti, ki ae se obravnavale pri aejah, ae noeem apoieati. Bodi omenjeno, da ao ae sklepale in obravnavale ntTadse re$, a. pr. dolo&li so se dneviprodakdjftaj, obetetm aboro, doloiila *e je coo* im iteakom ,Cerkv. pesni" io D. Fajgeljaa . oagrade skadateljem in peveem itd. - Druitvo je v sadnjih treb letih izdalo If. in III. it. „C. P. in D. Fajgeljna predigre io sicer v 400 iztisih ter je raadelilo avojim udom kot letoo darilo, oattle pa akuialo po p**T cizki ceni raapro-dati. II. sveaek SC. P." je obsegal lindske cerkveoe naptft, ktere sta bila pre& g. I. Kokoiar, in D. Fajgelj aa Cerkljantkem io Toiminjkem nabrala ter narmooisirala. Res, da ?se pesmi niso strogo eerkvenega anaeaja, boteli amo ae bliiati Ijudakemu ukusa, razmeram, r kterih se pri oas eeik?eno petje po deieli nabaja; — ali ko smo boteli pri tern ogo-diti IjadstTU s doroado robo, ko smo boteli zaebiti se oiitanja, da smo prestrogi, pretezlci, neoarodoi itd., smo zadeli pa v Scilo, Lnsmre6 t „0. Glasb.*, kteri nam jo oCital, da amo pretcd posretni. Res, tsem ljadem, posebao pa mazikantarjem je tJko aatteii! Da smo pokazali, da tudi mi temo, kaj je strogo cerkreno petje (r daba korala). zato smo izdali t Ilk zrezka sam6 take eerkren^ napeve, kteiim So ,C. Glasb.u ni imel nicesa oeitati, ampak jim je vao bvalo pel. Zaradi rasnorrstnosti in todt zaradi pomaoj-kanja dragih akladeb smo predlaoskem dali natianit: 24 figariranih pred-ali poiger, zl. D. F. Predigre te ao iele pri Tseh strokornjakih, tudi ˇ listib — za-aluSeno bralo. Zat, da jih nasi orgsniati le redko igrajo, ker jim niso kos, nekteri pa nimajo za nje se praTega nkusa. Se ve, da takim organistom, ki ie not ne pozisajo, ali k Yeeemu par akordov leto in leto n* vrat aa nos obraCajo, takim, ki nimajo ne sole, ne nknaa, takim splob eecilijanske strari ne bodo nikdar dopadale. Za take organiste aploh ao-beden skladatelj se skiads.... (ker oni bi hteli, da bi ae samo ob sr.bi brez trada igralo). Mimogredo omenim, da aa prihodnje leto iz-damo Offsrtorije za glavne praznike eelega leta in aioer za moiki zbor. MuEkilni produkoiji ste bifi samo dye in sicer ena vDornbergu predlanskim in danaSnja. Pfodakcija r Dornbergn je ila — kar se mnzikalne atrasi tiee — p»T dobro in je druStvu castao oste-tlHa Hoe. Kar se pa tice neoficijelneg* dcla, ai ilo ˇse gladko, ampak sliiati smo moraSi neke trde, nen-sstne mntikaJne sapreke, preCne lege, disaonanee, in aploh amo meralt zapaztti, da pri vsem tern nenra-aikalnem delu na S. Trtu ni bilo-takta! Pa dovolj o tern. Per crocem ad lneem. Dobre nasledke imel je todi dornberiki brop. Pri naslednjih homatijah in degodkib je cecilijanitro, in posebao naie droitvo moglo in moralo biti glatni dokaz, da goriska da-botiouia slotenska ni takjfa, kakerino jo je aovraino tnjt easopisje risalo} marvee* da je a doio in a tele-aom avstrijtka, lqjalna, katoliika, cerkvenim oblastim in detoSbam posmina in nbogljiva. Teh nacel smo ae drfali in ee bodemo drzali, ker vemo, da so prava in reani^ea In a temi tudi zmagamo! Ako ie omenim, da je ite?3d draStTonih rou-zikalij poeko«ao nt 105 m da so si je drnitreniki ^ridMl^aaaJeii^iaiijtj^ifr JEbor je-to poroejlopasljivo poslaea] in rzel na aaatje brea ngoTora ia brez daijae wtspraTe. Na to ae je pi^eltalo J^gajnikoTO poroLih»t ki se je odo-brilo brsa^o^adoTalceT racnnor, ki ao se zaanamo-Tali kot HJjtjrrbtti. Ia tega poroella poTiamemo na-sledoje. Pri jaaMam oWnem zoom dae 27. afgnata 1886 je bile jajallii ˇ fotorini gl. UfrtO Gianni dokedki ˇ tokm teh irehfcat so inasali; a^aalnina......gl. 32180 b) sa prodane atjajkalijo . „ 65*71 c) PiostOToljni ^tftaski :n dajoti . „ 25*74 Vsi dohodki ao torej aamiaJi: gl. into , 15*46 , 5010 . 109*3* . 37- . 6413 „ 63*68 gl. 451.36 n 53615 h) Le imtbck ^atk?. re«mi* II. ateztrk 'Mm #ejaa|tv raapuSiljanja in objate ie?a H. «f ealta..... b) Zj nirtb 400 iatiiOT D. F*jgeljeoVih fuget.....i e) Zi natis HI. ZTezka t 400 iztiaib . d) N*gr»de skladateljc-m «•) Za aaktipljene tnurikalije i) Razni drngi stroiki. kakor n. pr. peitflina, ozoanila, vsbila k prodnkeijam, odikodoina peveem pri obtain zborib itd. . Ysi stroiki znairjo . Ako aa tor°j vaein dohodkom primerjajo imencvani stroiki, ostaja ie v gotovini . gl. 84*79 ! V tern racunn atso zapopadeni dohodki, ktere ima naie droitvo potegniti pri ljnbljan»ki .Kat. bnk-Yarni" za prodane mnzikalije (okoli 50 ft.) in tudi ne zaostafe ndtina. Zbor je aprejel, kakor amo omenili, to ra^nn v j vaeh njegOTih podatkih soglasno in ni nitt Tolil pre-gledovslcev raionov. Dekan gospod Adolf Harm el j nasvetoje, naj ¦e izrefc zabvala ti. gg. bogosloTeem. ki so a lepim eerkvenim petjem pOTiiaii dcnainjo elamoat in ki % j dejanakim iaTrieTanjem eeeilijanskih pravi! delajo vc6 za raziirjanje cecilijanstTa nego bi ao dalo dweci z obitrnimi ptiporofiili. Predlog je vzet iz area veeb nav-zoiib in se sogla»xio sprejme, 2apnik gospod Ivan L u k e i i c stavi ee!o vrato predlogov. Meni, oaj bi Cecil jansko druitvo privabilo v avojo sredo obe narodnoati na Gortikem, nsj bi po-skrbelo lepe Bkladbe v eerkvenem duhu, pa labke, katere bi ae pevei z manjiim trodom uCili in Isle iz-vrievali. Pravi, naj bi drcitvo pospelevato pravo cer-kveno petje pri altnrji in za to skrbelo, da bi je v prvi vrsti kleriki dobra znali v teoriji in v praksi, ter proai, naj bi se r pouk pricujo^im nekoliko pre-treslo danaioje petje pri altarji poaeboo 0 korala. Prvemn predlogn odgovarja Harraclj, rekofi, da labko skladati se pravi tlabo ali trivijalno skladati, da organist, ki ne ume in ne more zmagovati svojega posla, ni vreden pla5ila, ter predlaga vstanovttev or-glarske iole za nafio nadikofijo po izgledu Ijnbljan-ske, ker drngaCe bomo napredovali Ie s caklo. U-oeneem te sole naj bi se podeljevali itipeodiji in za njeno vzdrievanjc naj bi dooasale kaj tudi posamezne cerkve, kakor na Kranjskem, kjer pJa<5ujejo cerkve blizo 1100 gl. v ta cameo. Kar se tarn godi, dalo bi se tudi tnkaj izvriiti, toliko glide iole, kolikor glede podpor hi stipendijev. Yodja monsi^Dor G a b r i j e 16 i 6 ugovarja, da za tako podjetje treba nLiteljev, a da prevzviseut gospod knezonadikof nima dnbovnikov. k&tere bi postal v Ratisbcno v orglarsko Solo. Profesor dr. S e d e j predlaga, naj bi druitvo podpiralo I. Laharnarja, organist* na St. Vidski gori, k&teri je namenjen v Regensburg. Za njtm go-vori iupnik gospod Janez ev. K o 1 a v & i 5. Na to povzame milostljivi gospod v 1 a d i k a za besedo in pravi, da kranjske cerkve v Ijnbljaaski ikofiji labko donasajo k orglaraki acli, a da naie cerkve so uboSne ter odvisne ne samo od ordinarijata, temved podvrzene vladni kontroli, da bi bifo tedaj treba najprej povpraiati, ali bi to privolili. mIfeksju, pravi eerkveni dostojanatvenik, „se bo atonic; pod-piral bom, kar je mogode." Pttidsednik moos. GebrijeHiC ponovi ia dene v razpravo navedene predloge. Naavet dr. Se-deja, da bisedovolila podpora I. Laharnarjn, se sprejme. Predlog HarmeljeT (in KoIavciCev) glede orgfar-ske iole ae iaroii droitvenemn odbora, naj to zadevo pretresa, naj prost za cerkvene doneske in naj nkrene, kar se mu bo sdelo v sedanjih razmerah najbolje ali mogoce. V tern smisln je bil predlog sprejet Na Lu» kezlfcv predlog, da bi se Italijanom pot gladila v ceoilijansko druitvo, odgovarja prvomestnik, da to se je ze godiio in se ie godi, pa z jako rnedifm vspe-bom ter omenja, da kcral se poucuje v semeniioi in da bogoslovoi so zavezani vaditi ae v njem. Na Lnkeiicevo opombo gled6 petja pri altarji, namre2 betila in evangelija, ki se v novejiih casih drngaee poje nego prej, odgovarja dr. Gabrijel-&i§, da ni velikega razlocka med starim goriikim It «0o>8jiiD fieeilijanakiio flajwvom, t da sadnje ist zadrzek v tern, ker Goricaoom ne dopade, da on ni nasproten novemu petja, a da meai, naj bi se za zdaj drzali ie starega naiina peti evangelij, kor dr u-gace bi labko samo zavirali. Vzviieni gospod knezonadikof meoi naj bi ae pelo v&iaih po novem, da so uiesa privadijo. Sledila je volitev novega odbora. Dosedanji predsedaik dr. GabrijeUid omeui, da na noben naiin no more vzprejeti ve6 predaedniitva, ker oi za to in nima 4asa, a da besede zadojoga ob6nega zbora hoee spzagltdati, ker mladioa nc ve, kaj govori. Na prosejo, pravi, aim bil spiejel; rekel sem, da nisem ra to in da nimam fiasa, a te besede so nekateri tsko tolmacil?, da se zopet silhn; to me je moino faJilo in ftijMkor ne provzamem vei. Priporoca, naj se isvoli aaea% ki bo popolooma na svojem tnetta. Na to so dr. Sedej zahvali monaigooru za BitfJWfO deaedanje delovanje, skrb in blagovoljoost, «Makye, da so se njegove betede krivo to!ma5iIe, ter proai naprej — podpore, Ob tern dasu odide vzviieoi gospod v 1 a d i k a, ki je druitvo in obent cbor ves 5aa podastil se svojo narzoLoostjo( priporodivii ie svoji duboviiini, kako naj ae vede glede nekih ztder. Potem so bili voljeoi: Jozef Bajc, predsedaik ; Tomai Ceriu, podpredsednik; dr. Fr. Sedej, tujoik ; Hilarij Zorn, denarniiar; Adolf Harmelj, glaibeoi vedja; mons. Alpi, Anton Cibii, Miha Zega in Ma-tija Lavreniifi, odboroiki. S tem je bil koncao obini zbor, ki je bil prav obilno obiakan. Dopis. IZ Italije, 11. junija 1889. ~ Vaakemu, ki ima le kolidkaj ljubezni do vere in do sv. Ofiota, je moralo te dni krvaveti sroe zaradi nezasliiane pe-klenake demonatracije katoro so napravili eatanovi sioovi v Rimu, etolioi vacga krSanatva, v zaameh istega krianstva in njegovih svetih nazorov. Yrla tSoLaw je omenila te v zadnji fitovilki, za kaj je Ilo, a ker take reCi zanimajo vse veroike, mi slim, da ne bode od?e6, ako io jat 0 tem Ceatitim bralcera kaj izpregovorim. Na binkoiti torej ae je poatavil v Itimti na trgu zvanem ,Campo dei fiori" ze dolgo uameravani spomeoik izpnjenemu in v reiniei fafjuikemu filoveku, biviemn menibu „Giordano Bruno*, i to v sloveioo proglalenje proste volje, svobodncga miiljenja, v zaameh in v teptaojo vseh o«l Boga. ljudera po ivl eerkvi poatavljenih verskib in oravstveoih zakonov. A kdo je bil ta Bruno ? Bit je menih, rojeu pred 300 leti v Noli na Neapolitanakooi; straoten, -ttemi-ren, nepokoreo in hlopcfi po Bvetu, izneveril se je b:i svojemu redu i sami svuti eerkvi, ia pal V naj-globokeje in nasprotujo6e si zmote, kar se vere ttce. Zasmeboval je vse, ka:> je svetega in ni priz&nesel niti samemu Bogu. U5il jo mej drugim, da sv. Ouh je duia stvarstra; trdil, da Kristus je bil najveol slepar, katerega je bilo vredno ne samo kriiati, ampak obesiti; tajil je skrivnoat presv. Trojice, Ma-rijino ueviatvo, itd., ter zametal vao vero, in skrunil vse sveto se avojim peklenskim peresom. Kar so ti5e nravstveoosti, bil je (oprostite I) — najtrivijalniie ii-vin5e, |ksr si jih kdo misliti more. Kar jo ptaal, je tako nciedoo, ostudoo in nesramno, da ni moLi ve-rovati, io mora kar Lez o6i v blatu biti JSIovek, ka-teremu umazanega renegata kolobocije ne precbra-jiajo ielodca. Tega nestavnaga in f.e dolgo pozablje-nega 6tovek^ torej so njegovi 6eetilci in posaemo-valci zopet na dan izvl&kli ter mu bronaat kip v Rimu v spomenik postavili. K slavno&ti njegove] se je zbrala aknpaj najodltooejia pena vsega fraraa-sonstva io bwzverstva itaHjanskega. Sest t»o*5 zastop-nikov italijanskih meat, muoiciptjev, vseudi]i35, zavo-dov, vaakovrstnih iol in druStev, pravi ovet never-atva, se je se avojimi zastavami ateklo od vseh kotov Italije v sveti Rim, klanjat to svojemu v brezver-stvu in ostndnostih valjajnCemu se uzoru ? Istra, Tret, Gorica, Trident so bili tudi zastopttni, seveda! Vaa naprava je bila framasonska; ve6 kot 300,000 fran-kov je framaaonstvo samo potroailo za Rrooovo alav-nost; kar mrgolelo je teh tamoib tinoT, sposnavalt so se po xelecem vriiika akaeijevem, pri pstem na snknjo, in po belth rokovicah; imeli ao cez 50 svojih zaatav. Med zastavaroi so bile tudi take, ki so nosile aatanovo podebo; na jedni je bila naalikaoa volftca teptajuca papolet ;criregnijtt. Veliko je bilo vseh deleienr-ftv slavnosti, in celo driavna poslaniika zbor-nioa je bila preobilo zastopana. Sam aeoat je imel toliko zdravega razuma in srameiljivosti, da se ni oficijalno udeleiil demonstracije, katera se ni mogla nikakor ujemati z miiljenjem ogrorane vecine ita-lijanskega prebivalatva. Slavnost ae je iztekla brez posebnih neredov, aaj je bil ves Rim napolnjen s vojaki. Grispi — ho- 6oi, nocei — je moral ta pat reeno Bkrbeti za red I is raznih prevainih razlogov, in posebno zarad ne J bai preyubezDJiveg* opom sWMJa. is BeroliwL D& of manjkato primernih alavnostnih govorov, to se ra-zume aamo po sebi; a koliko hudobuosti in satan* akega fcjlca se je v njih razlilo proti B >gu i ccrkvi, koliko krivih rer io bogukletstev se je izreUlo, tega ni mo<5i misliti. Tolaziino za nan je to, da vccji in boljsi del pravih Ilimljanov se ni udi>IeLil teg* poSetja; ccrkye so bile ie zgednj vse polne in sv. ubhajil je bilo iz-redno vciiko. Tudi cez dan se je mulilo Odlicnejae rodbine to bile kar sapuatile Rim. Ve6 hiS, koder •e je satan»ki sprevod vlaSil, in tndi na samem Campo dei fiori, je bilo zaprtih v znamenje ialosti in proteztovanja. Yatikan je bil ze zarad vavnoati tudi zaprt, in paptieva straza ter vsi njegovi vojakr bo bilt 1106 in dan pod orozjem. Vatikm in druga metta (0. pr. palaca avatrijakega poslani&tvi pri Va likann) so bila Btrazen* od mofiaih drzitvnih vojtiskib oddelkov. St. Ode to moliji ekoraj uea dan pred Najsvetejs m t Stkstiaski kapeli; v toliki ialosti jih je vender raxvt-Belilo ogromno stevilo braojavk in pieem io veakovratoih protestor, kateri so mu dolli ta dan od vsege tveta tudi iznaj ,'isenejSih krogov. Tukaj h koncu, da se bcije apozne, kakove idcjalo so cestili brezbozmki oa binkoati, doatavim, da Bruno jo bit tned drugtm tudi dramatik, a njegovi proizvodi, brez vie alovstvene in eiteticne vred-nosti, ao tako nemoralni in pohujStjivi, da se je tin-diti, kako jih vlada ne prepovcduje v gledisiih. Brunov wCnndellaioa ae je predatayljal v Uitnu, a vdelezll ae ga ni rasen aomialjenikov noben, ako ni moral. §e nekje drugod, v farlantki Latiaani mislim, ae je ta predstavljalo, a aamo troyi iensk bilo je tako „nepredoih", ds a»> ae, in sicer y moiki obleki, vdeleztte ta idejalne sabave. Zdaj idite, klanjajte se piaatelju takib reel, povzdigujte ga do aamib neboa. Ali ne preteiato vsen moj? Poinilujnam Bog! Politifini razgled. Poseben odsek driavnega zbora, ki pretre-suje nacVt novo kazenske postave, dcluje prav pridno; pretresel je vie nad 200 paragrafov, katere je spreje! brez prememb po nasvetu v-ladlnem ali p* Ic z mHJIintmi prcmcmuami. Minister Taaffe odpotoval je v Galicijo, da si ogleda ondaSnjc razmere; minister Gavfc je pa §el na hlad, da se odpoftje in pripravi za nove razprave v bodocem ilrzavnem zboru. Na Ogerskem imajo novcga ministra za 110-tranje zadeve; grof Gcza Teleki imcnuje se snini, kateiemu jc izroficna defcilna tiprava. Pri nastopu cestitale so uiu razne stranke, celo vladi nasprotne. V Rimu godile so se 9. t. m. grde demons-tracije proti ccrkvi. Sv. «>ce razposlje svojim poslancem pri tujih vladah okroznico, v kateri bo oporekal takemo podctju. Z moogih strani doSIi so rtmski stolici protesti proti takemu po-stopanju. V Srbijt se godijo pomenljive preraembe. Nadskof Teodozij, ki je izrekel razvezno sodbo 0 kraljevcm zakcnu, in dva druga skofa, nje-gova privrzenca, prosili so za stalni pokoj, ki se jim je dovolil. Na raesto Teodozijevo prisel je njpgov prednik nadskof Mihaci, ki je bil ve6 let v nekakem pregnanstvu. Srbi bodo letos praznovaii petstoletnico bitke na Kosovem polji, kjcr je bila start srbskn drzava podlegla turski krutosti. ^__ Domade in razne vest! Stovensko braino in podpomo drufttvo t Gorici bo imelo pnbodnjo nedeljo 16. t. m. d o-maco sabaio t vrtu in v spodnjih prostorib Marzinijere goatilnp. Na vrata pridejo brez do!o6e-nega programs godb», petje, tombola, deklamacije, gOTori, napitniee itd. Zadetek ob 8. uri ive6er. K obtlai Kdeleibs ae aljadnu vabijo druStTenikt in pri-jatelji drustva a njih draiinaoii. Vatopaine ne bo; tablica za tombolo bj stala 10 kr. — Druitvo je dobilo dotoljeoje, da blagoslovi alovesno arojo za-itiTo; to atari najbrxe §e to poletje; catanini program se objavi kasneje. Imenovanja. Ribard Zorrcr, nameatnik driavnega pravdnika v Eovinji. premt*iLen j«; kot tak ˇ Gorico. — .Corrieie" naznanjo, da C. g. Franr C a a t e 1 i z, vodja zavoda zapuscenih otrok v Gori: je imenoYin kateh«»toin na c. k. vadn?ci v Gorici. - -Delehit wneej t Gorici bota upravljala od zdaj na-prej prof. M a i 0 n i c a t zgodovinakem in atarin-akem oddelka ier pod tyega vodatTom Joaip Kai teuz, praktikant pri deielni rafiunariji. — &, g. Ivan K 0 d r i 6, do zdaj kaplan v Komnu, bo oskr-boval Xupnijo v Zgoniku. — Prcc". g. Janez Klo-bovp, kurat na Lokrab, izvolll si je duhovsko slu^bo pri vujakih in odide v kratkem v Zader. — Tolminaki okraiai glavar Sokaffo.nUanerje pre-meS6en kot tak v Koper; na ajc^ovo meato pride novi okrajni glavar Miroalav grof Marenzi. DruStvo nSloga1* ima neprenehoma o5i obrnene na letoSnje volitve v de^elni zbor ter skusa vse tako urediti, da bi se volitve gladko vr§ile v Last de^eli in v spodbudo kandidatom, ki so namenjeni za poslanska mesta; kajti -gbtovo je, da tudi po-slanec laze in pogumnejse ieluje, ako vidi, da se vsi opravi^eni glasovi ie s po^etka stiinjajo zanj, kakor Le vidi, da le po dolgih pogajanjib je njegovo ime splofino sprejeto Da bi setake homatije zapre-6ile, izrekla je ,,Sioga" prvo besedo ter dala jo v pretres volilcem na volilnem shodu dne 6. t. m. Ker se je shod povoljno izrekel 0 nasvetih. razgla-Bili so se kandidati, za posamezue okraje iu volilne skupine. Zal, da prve sklepe je treba v necem pre* meniti in popraviti. Gospod Matija Jonko, ki je bil sprejet kot kandidat za siovenske trge, je odklonil kandidaturo ter i/javil, da ne sprejme izvo-litve pri leto&njih volitvah Tako je postalo to mesto prazno in potrebuje novega kandidata. „Slogimu odbor je povprasal gospoda Josipa I v a n 6 i 6 a, c. k. notarja v Tolminu, aU bi hotel prevzeti kandidaturo v tej skupini. Na njegov povo^en odgovor izrekel se je odbor za tega kandidata ter ga pred-stavlja in priporoCa s tern volilcem naSib. trgov, da bi ga sprejeli za svojega kandidata in dali mu gla-sove pri volitvi. Nadejamo se, da na§i trzani bodo ponosni na fcakega kandidata in da ga radi sprej-mejo, ker je vveden vsega zaupanja in spoitovanja. Ce tr*ani sprejmejo g, Ivancifta za svojega kandidata, kakor ni dvoi?n'ti, bo potem izprazneno mesto eiiKga kandidata v velikem posestvu. Tudi to je imel drugtveni odbor pred ocmi in je mislil, kako bi se pomagalo na to stran. Po njegovem mnenji bi bil jako prikladen kandidat v tej skupini dr. Andrej Lisjak, zdravnik v Gorici. Zato ga priporofia gospodom volilcem iz skupine veleposest-nikov ter se nadeja, da bodo volilci z njim zado-voljni in da se zanj zjedinijo v kratkem, da bodo na dan volitve vsi enega mlsljenja in enega pre-pricanja. Tako bi imeli popolno listo za letdSuje volitve iu gotovo ne bo volilcem ni v necast ni v Skodo, 6e trdno skupaj drzijo kakor en moL. Pri tej priliki moramo pa svoje obzalovanje iz-reCi, da se po nekaterih krajih volilna disciplina pre-malo ceni in da se celo v uasnike so'iednjik dezel znnasa perilo, ki bi se z najinanjsimi stroSki do-ma opralo. „Ho(-au spostuje disciplino, prepustivai svoje prostore ^Sloginemu" odboru; ali bi ne mo-gel Se kdo drug brzdati svojih nagnenj ? Poneverenje. fri trzaskem italijaoskem dc-lalskem druitvu BUnione Operaia" priSli ao na Bled poneverenju v zneaku okoli 2000 gold., koje je bla-gajnik drufctva zakrivil. Prisvojil si je tudi hranilno knjiiico na 300 gold., kojo je zaatavil za 200 gold. Odbor je imel sejo in je pretresoval, kako bi f'o mogoSe ta znesek resiti, ter zaklju6il, vse iraetje blagajnika zapleniti. Govori se, da je blagajnik pre-d«l vladnemu komisarju, koji to dru^tvo io okoli dveh let nadzorujc, za. pokritev poneverene avote me-nico na 1500 gld. Sicbt' pa ne razumemo, kako] j« pri druztvu, ako odbor hvojo dol2nost apolnuje, poneverenje mogofie, poaebno pa fie pod nadzorovanjem vladnega komisarja. wBd.M Nevarnost za cesarsko poSto bila je te dni v Sol»anu, ko ao sp kcnji pred r ostnini poalopjem apla-iili in zaLe!i dirjati proti Zabjeim*, |kraju. Kd5ijtL je bil toliko uren, da jo a tal sko&l od zadej na trugo, v kateri ae vozijo piama, a te na voz in z voaz na ¦prcdcji del, da je [ujal vojete in vatavil dirjajode konje. V vozu so bili Stiri potniki, ki razen strahu niso drugega trpeli. Is Brd se nam poro^a: Poroiilno: dekanijaki konferenci v LrSoiku, poalnncm na Hstnict, stale ao beaede na koncu nbenedic. matrim.", ktcreje vSo6aK napaJSno brala in prevedb; |zatopopravljam poro6ilo z beaedarai „blago8lovljenje zakona." — Voillni shod v Gorici naa ni zadovolil. Spored slavnosti ob odkrivanji V 0 d n i k 0-v e g a spomenika v Ljubljaiti dne 28, 29. in 39. junija 1889. Dne 28. junija: Sprejem go^tov. Ob 8.. uri zvecer koncert na oitalnidnem vrtu, pri katerim bodeta sodelovala Biejska zdravnifika godba (oddelek godbe dvornega gre lal'.ao.i) in povako du§tvi> nS:avecu. Dne 29. junija: Ob 7. uri zjntrtj sv. mail v ccrkvi na Roiuiku, katcro b)le di onl dastUi gospod c. kr. gimtiasijski profeaor Tomo Zupiu; pri masi bode pel fttalnilini pevaki zbor. Ob 10. uri ogledovanje de2olnega mnzeja „RudoifiinumR.^Obed v raznihgos-tilnah. Po obedu sprehod pod Turn ali na Grad. Ob polu 6. nri odhod iz fttalnice ni pjkopaliafte J pri §t. Kviitoij, fcjer foio^ ^lowjuka M&&*, nPisate1jako druStvo* indijuga narodna drustva vence na Vodnikovgrob, in kjer bade Delo dru&tvo 8Slaveca. Ob 8. uri gledaliSka proistaya'v 6italni2ni dvorani, Igrala se bode „MosecEicatt, opcreia^pod ,vod-atvom g prof. Gerbici asodelovanjemBleiskegodbe, in ttS v 0 j i k s v 0 j i me, vesialoigra v jedttem tejanji, spisal za to elavnost dr. J. VoSnjak. Po gledaliski predatavi koticerr'na CitalniSnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala B^Rra'ztlravniska godba in Sital-nidni pevski zbor. Dne 30. juni|a: Ob nek ^0. uri dopoldne se zboro narodna dviJStva na Sitatnicnem vertu, od koder odidejo n.i Sv. Jakopa trg. Ob polu 11. uri sloveana av. maaa v ceik?i pri av. J^pu, Ikatero bode daro-val preJSaaiiti goapod atoini proSt dr. fcapnarfl Klofftlar. Petje oakrbi §*. Jakopski certveni pevski zbor pod vodstvom g. L. Betarja. Ob 12. uri ae odkrljeTbdntkov apomenik 11a Valvaaorjevem trgu z naatop'nlni sporedbm; h Slavnoatni govor g. e. k, gimnaeljikega ravnatolia Fr. Vieatbalerja 2. Stteli na Gradu naaoanijo, da ao je odkril apomenik, pred katereg* nnrodqa dtufttra poloze venee. 3. Kantata BVodnikutt, bejede Antona Funtka, akladba dr. B. Ipavca; pel bodo zbor „Glaf bone Malice" iu % njo zdrugenjh ro*njih in'IjubHanskih povcor, pod voddtvom g. prof. Gorbifia. 4. Predaednik odbora za Vodnikov apomenik, g. dr. J. Voinjah Is. rofii apomenik v last in varttvo mejtoi obfiinl IJubljamkl. 5. Cesarika pesem. Ob 2. uri banket na oitalnioaem vrtu, Vatopnfde k banketu po 2 gld. za Mbttm do* bivajo pri odboru in pri kuatom narodne oitilnice v I'jubljani. Kdor ae hoie udeleflti baokota, ojlaii se najkasneje do 25. junija t. 1. Zaradi stanovA^ ae p. 11. gg, voanji gottje piavofiaino eglaie j boru. Ob 5. hri Ijudaka veaelioa na Jami tori ! §a rojatvenem domu Vodnikovera. Veielioo iaentka oitalnica. V Ljubljaoi, dne 15. junija 1880. Odbor za vodnikov apomenik. Nasaanilo. v juiro po vei*llol v prosTavo 401etnioe Nj. Vel. v Selu pr* BatiUah, lamkegs lata, nsiel ae je na ceati od Sempasa do Ajsovieo dooar. Kdor ga je sgubil, naj ao oglaul pri upravnlltvu wSofie.a Zahvala. Oeatiti duhovicmi, pred vsem pa pradastitemu gospodu gupniku za vztrajrto ueutiujenoit in tolaLbo v Laau bolezni in za izvratni govor na mirodvoru; gospodu nadu^itelji za premilo petje in go?podi6ni u6iteljioi za pozitovalno aodelovanje; alavnemu ata-raSinstvu in c. k. ieudavmariji, aorodmkora, prijateljem in znancem, kakor tudi alav. obSiostvu za mnogobrojni aprejem naae nepozabljive hcerke, oziroma seatre MILKE, katere sprovoda so se udeleftU in nam a tern veliko tolazko naredili; potem vsem onim, ki ao vence da* rovali, in drugim, ki ao pripotnogli, da se je pogreb vec kot dostojno vrsil, izrekamo avojo presr^no zabvele, kakor tudi onim goapem in gospodifinam, katere eo raojko v cui bolezni obiskovale In tolaffle. Tudi ae zahraljuiemo vsem cnim goanem in gospodom, ki ao uatmeno ali pismeno izrazili svojo so6utje 0 tako veliki Izgubi. V Rifeubergu, 12. junija 1889. Zalujo6a druiina Pcdenko. Poslano. Ker sem slisal, da Se je pri nekem zborovanju pri Rebku na „Gori<;ici" in drugod govorilo, kakor da bi bil podpisani v visokem dei. zboru ptedlagat ali zagovarjal zidanje dezelne noruisnice ih bbl-nisnice, moram tukaj javno povedati, da nisem v dezelnem zboru bil nikdar za tak piodlog^, pac pa sem bil nasproten takemu predlogu, stavljenemu od strani visokega dezelnega odbora.. dokler se ne dokaie, da bi dosedabja javna bolniSiifcA, usmi\jenih bratove zadostavala niti tedaj, ako bi se uredila tako, kakor zahteva doti^na postava in cast in blagor dezele in bolnikov. To je razvidno tudi iz dezelnih obravniv, kolikoi se je zljubilo de^eluemu odboru objaviti jih za ta del, in pa iz omh dveh brosur, kateri sem prav v temzmisln poslal svojim volilcem, zupanstvom, duhov&ini in ufeiteljem. Zato je tako govori6enje neosnovano in bye naravnost resnici v obraz ter meri nato, da bi $1 krisfcift razruSilo zaupanja volilcev do podpiswiegao iasu selanje volitve v det. zbbr, #a Wm SB J»U jKta^ pisani nikakorne potegi^B; zakaj ne, — spriSujejo torey pirn y^jtoy^i IwttSaro in jprtttatei wgrc** t def. zbcra, katere je moral dofiveti. Da pa se podpisani kljabu teiau nenstavQa sprejeti kandidatare, iivira odtod, ker apa, da ˇ takik toz-nih razmerak bi ma QtegBHo biti nfcgoce, dezen* se kaj koristiti, V Gorki, 13. juiMJa 1889. Dr. Aifksij Raf. Rojic. Poslano. Lttot st kandidojem In tudi ne sprejmem tkega miadaU xa deaelni zbor, kcr scm ie tako preobloien se a?ojlm domaSira poslovanjem, Icrekaia pa ob enem presercoo zahvalo vatm STojim doaedaujim tastitim gg. volilccm n xaupanje, katcro 10 do mene imeli, in za Sast, katero so mi ixkazali. Y BOLCU, 12. juuija 1889. Matijft Jonko. HEHHEBERG'S „MONOP0LSEIDE" 1ST BAS BESTE! HUK DIRECT! Verftlschte sehwarze Seide. kaafea will, and die etwaige Verfalscaenf tritt Tace: Eehte, rail* geftrbte Seide krtaseU sofort z Yerloeeat bald and ahtferiatt weoig Aacae von j Mam verbreaae eln afttsterehea dee Stoffee, von dem ..........-- — • trist sofort iu fort zoMionen weoig Aacae von gaaz bel-braanlicher Farbe. — Verftlsche Seide (die If Vht speckig wivd ud brkfct) brear.t leagsam fort, naateauich fjimraen di« ..SeawatUdea*' waiter (went tear *U Ferbstof »wh-wart), «*d alaterllset tine dankelbraur.e Asehe, die sich in Q'geaaata aur echten Said*, nicht krauselt, tondern krammt. Zerdrfickt man die Asehe der echten Seide, so zerstaabt sie, die der verfalsehtea nicht. Dee Seidenfabrik-Depde tod 6. Henneberg (E n K. Hoftief ), Zurich, versendet gem Blatter ron seinea ecnten Seidenstoffen an Jedermann and Jiefert eiazelae Roben und gauze StOcke porto-und zoUfrei in's Hans. Naznanilo. Podpisani naznanja siavnemn obtinstvu, da odpre 18. t. m. hram v ulici Via della Croce it. 11. Prodajal bode domaca vipavska viDa in kraski teran na debelo, in sicer od 56 litrov naprej. Slaropina obcraatTa se priporoLuj« posesfDik ? Rifembergu. Lekarna Braunizer nvafca neposredno najfineje zdravniSko ribje olje 2 otokov Lofonden. j To riaje atfe je n*jbo!je in najfineje Yrata fa edJno sposobno za zdravniSko rabo. Ribje olje, Jri se prodeja t lekarni Braunizer, more se x vettjo priporocati kot aiogocno zdravilo in branilo y. vseh mnlienik boleznih, t katerih prefagnje iibkost, kakor •niiea, ikrofoll» rahitlzctm, gnitJe kwty, tori po NaJa«Ue sdrarilo, Id rraca noe pri okreYanji cd! t«ikib bolezno, kakor so mmtuh ali Troiimka bolezra, ¦tllijeFja, itd. itd. S teat EdravniikiiD ribjiai o^em, katero, predno ne rsxprodaja obfinttra, se nataatao rukroji ia pr^U^e t keaJetti dela^niei meje lekame, pripravlja se ribje oQe c ieleznira pra&om ter ribje o^e x jodoat in Selezom. KaJboIJa gladila za xobc onemn, ki boSe ohraniti zdrare in lepe zobe ter daU nstom prikapliivo sreiost in prifetea dnh. Prodaja diSar alt drog; — kemijskih in zdrw-uakih jzdelkor — zdrarilnib posebnostij — nararnih mi-neralnih roda — izdelkor za ranocelsko zdrarjjenje — stran s pro2neg» gnmija in TidkanizoTane robe — pesor - eutdnik brizgalnio vsake rrste — proinih nogoric idrarniskik bujIot itd. itd. 6 Samo v lekarni Braunizer *»¦ ˇ Gorici, Franca JoJefa oesta, fiter. 6. NarsjiUa aa tle2cl* lxYrfil|« se hltrcj. G. CRISTOFOLETTI | ^ {aiTwTaih C. K. OTOISI ZALACATELJ T &8iici| ^ iraa t xalogi vsa domaca hi zanasja idraTila S vadno vtvia, pr-stna ia prre roke, vse j^ niineralne rode, xdravetveite di3ave in aivari x guBtilaatikr. Priporoca ?e po^ebno goepodoro odje-malceni z deiele ter jamfi xa hitro in na-tanCoo iirriitCT Tsakegft narodila. Glavna zaioga za Avstro-Ogersko: OTTO KANITZ k Com, i. Stoaa ira Himmel, Dunaj. »V^VH^^ »nv»a»»>MHi[ Kdor se hoSe oblefii dobro po ceni in oh enem Hcno, naj se potrudi v veliko skladiSSe IGNACIJA HTEINER-JA ˇ Gorici, Qoapoike ulice b, kjer dobi vedno veliko zetogo gotove o- bleko po zadojem kroji, toliko za. mole in mladenifie, kolikor za otroke, in too po cenab, ki se ne bejijo tckmotanja, n. pr. Trhna snknja pomladna . od 7.— f. vide -&l popclna obleka z volne „ 6.25 L hlace ....... popolna obleka za devke oblaLilce za otroke . , yrhna oblaSila za otroke v* ulster pomladni od . . m chesterfield . . , . . „ zaponke (saechetii) . . „ in mnogo drugih reei. Osredoja zaloga zdravstvenih jop prof. dr. 6. Jaeger-a po torarnnih conah. Dalje jr najbogatejSa zbirka domaLih in zunanj'h *- rob, toliko za prodaj po metro, kolikor za delo po meri, ki se izrrSaje v svoji kro- ja^nici. Kakor tudi Telika in dobro izbrana zaloga izdelkoT za goape ic deklice. Ce katera obleka ali po^amezen del ne gre prar, tzaate se nazaj brez zgube za posiljarca ter ae zameni i drugtra po izboru. 2.— 4 50 195 2 75 13.— 20.-4.35 Slavnemu obfrnstvu naznanjam, da sem od-prl t Gorici v Kapncinskej nlici nasproti Lizi novo kremo s knhinjo. Jedila okusna in po ceni! Vino dobro in naravno! Za obilo obiskovanje s toplo priporoca z vsem spoStovanjem RUDOLF LUZNIK. V NA JEM se da obSiroa Stacana, pripravna za jestvila, v RabatisSi poleg gostiino pri „Zfa em kriii" (prej pri Lizi). — Ypraaa naj se pri lastoiku M v Gorici. wmmt Izdavatelj la odovorai urednik: M. KORSIC — J^axijauBki~"iiskarM t Gorici. Hitra in gotova pomod lim NajboljSi in najdela^niSi pripomoSek za vzdrSevanje zdrarja, za fiSdenje in za eisto sokov, kakor tudi irv" in za pospeSeranje dobrega prebarljanja je uio povsod ohranjenje znani in pdljubljeni „dr. Rosa-e zivljcnski balzaiii(<. Izdelan iz najbotj5ih /dravilnih zeliSS jako skrbno, vpliva dobro pri vseh tezavah v prebavljauji, vzlasti pri slabem teka, ze!od»5nem kt5i, kislem vzbuhoranji, krvsem natoku, hemerojiJab itd. V»led te sroje preiz-Trstae delavnosti je postal le-ta balzam gotovo in utrjeno Jjudsko doma^e zdravilo. Velika ateklenica stanH 1 gld., mala 50 kr. Tisofc priznalnih pisem je na razpola^o. SVARILO! Da se igognea prevari, opozarjam te, da jo waka stekleaica dr. Itosu-e bajzama, edino le po meat pra* w ilno prirojenego, v moder knrton zavtta in da ina na strani nap's: „Dr. Bosa-o zdravilni balzam it lekame „pri Srnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—8, r nemsCini, cesfiini, madjarScini in francoicini, ter da na procelji ima natisnjeno mojo zakonito zavaroYano varstveno znamko. Pravi dr. Rosa-e /jvljenski balzam dobi so snmo v glavnoi zalogi B. FRAGNER-ja, lekartia ffpri ^rncin orlu", Praga, st. 205-3. V Gorki prilekarjih: 0. CRISTOFOLETTI, A. pi. OIROXJOLf, R. KtJRNER, 3. K. PONTOOT Vse vecje lekarne v Avstro-Ogarakej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. Tarn se tudi dobi s tisoci zahviilaih piaeot priznono: PraSko domaCe nazllo zoper Jmle, rone in vnctje vsnkc vrate. Rabi se, Ce se zenatn prsn unamejo, zapiirajo ali strdijo kootroka odstavljajo; pri otoklinah vsake vrate; pri crru v prstu in pri zanohtnici; vo si kdo roko ali nogo zvijo; pri morakcj mrtvi k«sti, zoper revmattfne otekline, kronirno unoijo r kolouih, rokab in ledjih, zoper odprto rnno na tiogah in na vsakem dc'" U'.kaa aplob, pri vratncj oteklint, Vse bulo, ohkliuii in uirdino ozdravi y krtilkemf <*o so guoji, i/.vlofe ven vch gnoj tor v krotkem ozdrnvi, V fikatljlcah po 25 in 35 kr. BVARILO! Ker se Hrafiko univerzalno mazilo od vefi stranij ponareja, opozarjam, da ga le jaz pra* vilr;o 'delujem. Piistno je sa-_ mo, fte imojo rumene Skst- Ijicc, y katortb jo mazilo, nouk, kako je rubiti, na ru-decem pnpi.-ji. tiskan v do«etib jezikib, in ce so zavite y svetloraodor karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. fhham m nkn Sk«§en° »n p° mnozih poskusih JJOl&uUl LQ, lillUt kot najzaoesljivejie sredstvo mono, odstrani nnglnhost, in po njem se dobi popolno be zgubljen slnh. I steklenica 1 gld. r Ysakovrstne tiskoviae za alavne sloven- U] ske obfiioskc urade, kakor tudi raznoYrstea \m\ papir in vae diuge pisne potrebscine prodaja ® po Koizantb cenah J081P PALLItH. trgovec s knjfganii in a papirjem " " "------** ici, real za volitev dezelnib posla^'v in vaakovrstne za i\i-panstva prodaja po jako ^.n2anih cenah y Semeai-Skth iilicah St. 10 v Gorici Cr. Liftcar. Varstrena znamka. 2elod6ne boleini in spodnjih telesmh deloY, jater iu vranice, zlata iils, zaprtje, vodenica in kroniCna driska zdra-vi se najvspesneje a PlccolijeYO „Esenco za ieiodee4*, koja je tudi izrrstno sred«tro proti gli-stain. Posilja jo izdelovatelj le-kar&ar ^iccoU" y Ljubijaui (na Ounajski cesti) proti poStnemu povzetju. —V steklenicah po 15 kr. nahaja se y vaoh Iskarnah v Gorici, Tolminu, .Cervignanu, Gradu, GradisCi, Train, v Trstu, na Stajetakem, KoroSkera, Kranj-sk.sro, BrvaSkem, v Dalmaciji, Istri in na Tirolskew. 1546