Ureja uredniikl odbor — Glavni in odg. urednik Joie Stular — tel. 22-111, lok. 82 — Tisk in klišeji CP »Go-renjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VII. — ŠTEVILKA 22 x Kranj, 16. decembra 1967 ali neobjektivni vzroki? Objektivni V 21. številki glasila smo objavili sestavek pod gornjim naslovom, na koncu pa obljubili, da bomo sklepe upravnega odbora priobčili -naknadno. Na tej seji, smo zapisali v prejšnji številki, je upravni odbor obravnaval poročila službe za organizacijo proizvodnje, razvojno tehnološke in prodajne službe v zvezi s problemi neizkoriščenih kapacitet v oddelkih: klinasti jermeni, transportni trakovi in pre-mazovalnica. Po poročilih in razpravi je UO sprejel tele sklepe: Pri bodočem delu morajo vsi prizadeti delavci prodajne službe, službe za organizacijo proizvodnje in razvojno tehnološke službe učinkoviteje sodelovali, tako da bodo problemi na področju proizvodnje manjši in prodaja ugodnejša. — Odgovorni delavci prodajne službe so dolžni kupce pogosteje obiskovati. — Kadrovska služba naj v sodelovanju z GIC obdela celotno problematiko kadrovanja in izobraževanja kadrov, vključno specializacija v inozemstvu. — Kadrovska služba naj v soglasju z GIC na naslednji seji upravnega odbora predlaga rok za izvršitev te naloge. — Vodje delovnih enot so dolžni, da v svoji enoti organizirajo sestanke, na katerih naj delavce opozorijo na odgovornost za pravočasno in kvalitetno izvrševanje nalog. — Za rešitev nalog naj se v bodoče dosledno postavljajo roki in določijo nosilci nalog, ki bodo odgovorni, da bodo naloge zadovoljivo in pravočasno izvršene, hkrati pa naj se dajo nosilcem vse možnosti in pooblastila, da nalogo lahko realizirajo. — Vodje delovnih enot so dolžni samoupravne organe seznanjati, če posamezni delavci ne izpolnjujejo zadovoljivo svojih dolžnosti, predloge za premestitev, odpust an namestitev pa morajo ustrezno argumentirali. Zavedati se morajo, da so za svoje delo odgovorni pred celotnim kolektivom. — Za vse delavce veljajo ti sklepi kot zadnje opozorilo, v vseh nadaljnjih primerih bodo samoupravni organi ustrezno ukrepali. V prizadevanjih za izboljšanje delovne in tehnološke discipline vseh delavcev, posebno pa še siro-kovnih, so ti sklepi opravičeni in realni. Brez dvoma bo upravni odbor njihovo izvajanje zasledoval in tudi v našem glasilu bomo pisali o tem. ________Konferenca sindikalne organizacije: Samoupravljanje, družbeni standaru, mesto in vloga ter metode dela SO' V začetku mciveimlhra je sindikalna organizacija pripravila svojo delovno konferenco. V 20. številki smo objavili vest o tem, danes pa vam posredujemo sestavek, ki ga je napisal tov. Gantar Pavle, - predsednik te organizacije. Pri vsem opravljenem delu ne smemo pozabiti na nadaljnje razvijanje družbeno-ekonomskih odnosov. Tako je razumljivo, da bi v tem Obdobju morali delati tudi na bolj konkretnih akcijah. Nekatera vprašanja Okrogl družbenega standarda, kadrovske poliltike in zaposlovanja smo že obdelali, in napore, ki jih politika občine zagovarja, tudi delno podprli. Menimo, da je težnja naše delovne organizacije, da čim rentaibilneje gospodarimo, popolnoma pravilna. Vzroke za napake, ki se pojavljajo, pa -bo treba iskati v naših nestabilnih predlpisih, neenakem položaju z drugimi podjetji in podobno. Naša sindikalna organizacija je skušala aktivno reševati vprašanja, ki jih pred nas postavlja reforma. V tem poročilu bomo prikazali naslednja tri področja: — samoupravljanje, — družbeni standard, — mesto, vlogo in metode dela sindikalne organizacije. S Brez dvoma se v delu sindikata postavlja na prvo mesto naša vloga v sistemu samoupravljanj a. Gre za to, koliko smo doslej bodisi kot sindikalni delavci, forumi ali pa preko naših članov sodelovali pri tem, da bi organi upravljanja dejansko imeli tisto vlogo, ki jim je v delovni organizaciji namenjena. Analize kažejo, da zelo malo. Nismo se nipr. dovolj angažirali, da bi pred sejami delavskega sveta, upravnega odbora ali z delovnimi enotami razpravljali o materialih — o predlogih, analizah, zaključkih — na naših organih. S tem smo dopustili, da se s.cer zadnje čase redkeje, pojavljajo v razpravah zadeve, ki so bodisi zastarele, bodisi čisto strokovne (primor: na eni zadnjih sej je delavski svet podjetja odpisal objekte, ki že več kot tri leta ne obstojajo, nabavo stroja, o katerem je upravni odbor že razpravljal in sprejel sklep itd.). Vloga organov upravljanja v delovnih enotah. Tudi tu se že od vsega začetka samoupravljanja pojavljajo skoraj enaki problemi: kompetence, pravice, odnos delavski svet — podjetje — svet delovne enote. Do sedaj se je sindikat premalokrat zavzel za pravice delovnih enot, ki jih hi smela uveljaviti pa so nasprotovali posamezni strokovni delavci ali siuzoe. Odnosi delavski svet podjetja — svet tie-loviun enot pa itutii še niso do kraja razčiščeni, saj se še dogaja, da zapjsniiki (s tem pa predlogi, zahteve in drugoj ostanejo samo zapisani, ne da oi še kdo o. tem razpravljal. Tudi nekateri predlogi strokovnih siuzd so še vedno problem za člane organov upravljanja. Nekateri niso (vsaj po po-iueaicah sodeč; ao kraja lUteme-ijenl in povzročajo pri izvajanju dodatne težave. Toda odgovornost ostane na predlagatelju. Zato bomo morali Kmaru razpravljati, kakor tudi ta problem rešiti, da se napake ne bodo ponavljale. .Razpravljati bi morali tudi o tem, če bo nek stroj izkoriščen, če je za prodajo izdelka narejena analiza trga, če 'bo možno za ta izdelek dobiti surovine itd. V predlogih je običajno dovolj utemeljitev za sprejem takega predloga, član organa upravljanja pa se mora na to zanesti. Kaj pa, če se v praksi pokaže, da je hil strokovni predlog nestrokoven? Tudi taki primeri so. Se je podobnih primerov, toda povedati moramo tudi, da se je v resnici tudi marsikaj spremenilo. Se pred letom ali kaj smo razpravljali in sprejeli ustrezne zaključke — o problemih, ki so biti v tem času odpravljeni To pa kaže, da so naša prizadevanja tudi pravilna, treba je le še več akcij. Delo sindikata na področju družbenega standarda. Kratka analiza tega področja nam pokaže, da smo se usmeriti samo na področje nabave raznega materiala po nižjih cenah za člane kolektiva. Služba za družbeni standard opravlja naslednje naloge: letovanja, prevozi na delo in z dela in podobno. Komisija za šport in rekreacijo je organizirala nekaj' izletov in jih še organizira. 2aiL so nekateri izleti zar radi premajhne udeležbe odpadli. Reševanje stanovanjskega vprašanja zaposlenih. Služba za družbeni standard je usmerila vso svojo dejavnost v zvezi z reševanjem stanovanjskega vprašanja v stanovanjsko zadrugo. Posojila za individualno gradnjo ne pomenijo mnogo, ker so majhne vsote do 750,00 ND (v povprečju 4000,00 ND). V letu 1968 ibi morali ddbiiti tri do štiri stanovanja od stanovanjskega podjetja, vendar s tem ni (nadalj. na 2. strani) Pred kratkim so praznovali: Murnik Blaž, 50-letnico rojstva, Mohar Franc in Šmid Matija — 25-Ietnico službovanja v Savi, Semen Tinca, Gale Marija, Grabnar Nada, Trišič Marija, Zupan Jerica in Rakovec Anica, 20-Ietnico službovanja v Savi. Ob tej priložnosti je bila pri glavnem direktorju majhna svečanost. Jubilantom so čestitali ing. Janez Beravs, predstavniki organov upravljanja in družbenih organizacij. SwSovXŽKICA Mladinska organizacija: Maš program Na 4. redni seji je tovarniški komite ZMei Sava sprejel program dela naše organizacije. Z njim smo si začrtali pot naše dejavnosti. Program je precej obširen, vendar pa so bili člani TK mnenja, da ga bomo z aktivnim deloma vseh članov mladinske organizacije v našem podjetju, predvsem pa članov TK, izpeljali. Zapisal sem z aktivnim delom vseh članov mladinske organizacije. Da, to je še vedno naš največji problem. Zainteresirali vse člane organizacije in jih pritegneti k politični in drugim oblikam dejavnosti, ki jih razvija mladinska organizacija, je bil letos in bo v prihodnje najvažnejši predmet razprav. Program naj bi realizirale komisije. Komisije so nosilci posameznih nalog oziroma akcij in so samostojne pri svojem delu, TK pa je samo njihov koordinator. V programu smo dali letos večji poudarek idejnemu izobraževanju mladih, ker je prav tu opaziti največjo šibkost mladih Savča-nov. Ideološko politična komisija bo v ta namen organizirala mladinsko politično šolo, seminar za člane TK in odborov aktivov ter občasne govorilne ure v aktivu PGS. Kulturno prosvetna komisija si je zadala najbolj obširno nalogo. Za mlade je to tudi najbolj vabljivo področje dela. Ob vseh pomembnejših državnih praznikih bo organizirala proslave za kolektiv, priredila bo že tradicionalno oddajo Mladina pred mikrofonom, večer poezije v spomin Franceta Prešerna in večer humorja. Skušali bodo ustanoviti tu- di dramsko sekcijo, skupaj s klu-oom mladih proizvajalcev pa organizirati oddajo Ati poznaš svoj oddelek. Gospodarska komisija pa bo v glavnem delala z mladimi samoupravljale! in skrbela za nove, mlade kadre v samoupravnih organih. Klub mladih proizvajalcev (KMP) je sprejel kot najvažnejše izdelovanje reklamnih izdelkov ter organiziranje in vodenje tekmovanj med aktivi po enotah. Tovarniški komite ZMS Sava je namreč razpisal tekmovanje med aktivi že na eni svojih prvih sej in bomo o njem več pisati v naslednji številki Save. Poleg tega bo v zimskem času KMP organiziral nekaj ekskurzij v kranjska podjetja in obrat III ter nekaj predavanj s področja gumarstva. Športna komisija je v svojem programu zajela le nekaj srečanj med aktivi, lesno pa bo sodelovala s komisijo za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji. Tovarniški komite bo sodeloval pri obravnavi in reševanju vprašanj in problemov v podjetju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi podjetja. V programu smo si tudi časovno določiti, kdaj bomo kakšno delo ali akcijo izpeljali. Seveda pa za vse tega nismo mogli narediti, ker dostikrat nanese, da se določena stvar ne da izpelja-ti, oziroma določenih nalog sploh nismo zajeli v program, ker jih ne moremo predvideti. Tak je torej naš okvirni program. Upamo, da ga bomo s sodelovanjem vseh mladincev tudi uresničili. ANTON BAJUK A Tudi organizacije proslav in prireditev ob pomembnejših dnevih so prevzeli mladinci — kulturniki. Tudi za letošnji 29. movember Dan republike je bilo tako. Po oceni je bila proslava lepo pripravljena, le da je bil mestoma prehod neustrezen. Žal dovrana ni bila polna kot smo jo vajeni. V programu za prihodnje leto imajo mladinci v načrtu več prireditev poleg rednih proslav. Upamo, da vam bomo v eni prihodnjih številk lahko kaj več povedali o tem. 437 nas jfe bilo v Crikvenici Delavski svet podjetja je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o poročilu za družbeni standard. Menimo, da bo marsikoga zanimalo to področje, zato poročilo objavljamo skoraj v celoti. V letošnjem aprilu in maju smo adaptirali počitniški dom v Crikvenici, tako da smo pridobili nove gostinske in prenočitvene kapacitete. Adaptacija je bila nujna, če smo hoteli dobiti dovoljenje od sanitarne inšpekcije pri Občin- ski skupščini Crikvenica za poslovanje kot restavracija odprtega tipa, kar je edino možno in v skladu z obstoječimi predpisi. Adaptacija je obsegala: — popravilo štedilnika in raz-šiiriltev pomožnih prostorov za potrebe kuhinje, — prestavitev bifeja iz jedilnega salona v novo adaptiran prostor, Samoupravljanje9 družbeni standard... (nadalj. s 1. strani) nič; obljubljajo nam jih 6 za prihodnje leto. Inrii prva skupina zadružnikov bi morala v letošnjem letu sprostiti nekaj stanovanj. Po predvidevanjih službe za družbeni standard bodo zadružniki prve skupine spraznili ta stanovanja spomladi leta 1968. Vendar lahko pričakujemo uresničitev tega šele jeseni leta 1968. Vzroki za tako zakasnitev so v precejšnji meri v preširoko zastavljeni zadružni gradnji glede na razpoložljiva tinančna sredstva. V sindikalni organizaciji smo vse premalo naredili na področju družbenega standarda. Z našim dosedanjim delom na tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni. V prihodnje je potrebno posvetiti več skrbi reševanju stanovanjskega vprašanja zaposlenih v našem kolektivu. Morda se da razpoložljiva sredstva bolje izkoristiti kot samo z zadružno gradnjo (v ta namen pripravlja služba za družbeni standard poseben pravilnik). Pri samoupravnih organin se je potrebno zavzeti za to, da se 4 "/o OD koristijo v ta namen in se po možnosti še povečajo. Proučiti bi -bilo potrebno varianto, da stanovanja, ki smo jih dati v upravljanje stanovanjskemu podjetju, vzamemo nazaj, če bi bilo to za nas ugodneje. V nasprotnem primeru se je potrebno zavzemati za to, da 'bo stanovanjsko podjetje izpolnjevalo svoje obveznosti Naslednje področje je vprašanje otroškega varstva; tudi tu je po-trebno nekaj ukreniti. Z uvajanjem reforme in njenih procesov postaja vedno bolj pereče vprašanje zaposlovanja dora-ščajoče mladine, to je naših sinov in hčera. Zaposlitev naših otrok močno vpliva- na naš standard in na oblikovanje mladega -človeka v odnosu do družbe in do nas starejših. Ni nam vseeno in nam ne sme biti, kje se :bo zaposlila nalša mladina po končani šoti. Mi smo dolžni, da omogočimo zaposlitev mladum ljudem. Ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da nikogar od naših -članov ne bomo odpustiti iz podjetja. Skupno s samoupravnimi organi, ostalimi političnimi organizacijami in še posebej s strokovnimi službami moramo storiti vse potrebno za razširjeno reprodukcijo, za odpiranje novih delovnih mest, pa naj bo to v podjetju samem ati pa v terciarnih dejavnostih. Seveda to ne sme iti. na račun pozitivnih ekonomskih efektov. Tu smo navedti tri pomembna vprašanja, ki zadevajo standard človeka, stanovanjska vprašanja zaposilenih, otroško varstvo, zaposlovanje mladine. Tem vprašanjem -bomo morati v prihodnje posvetiti vso Skrb. Tudi ne smemo zanemariti naslednjega: cenenega letovanja, prehrane, za člane kolektiva, rekreacije, izletništva, športa. Družbeno-politična ocena gibanj v našem podjetju ob vprašanjih, ki jih pred nas postavlja reforma, je ena od osnovnih nalog naše sindikalne podružnice. Menim, da gre tu za vsklajevanje raalionih skupin in mnenj, Iti se vse pogosteje pojavljajo. Predvsem bi morali pokazati na naloge, ki nas še čakajo. Problemi naše organizacije so zelo sorodni ostalim družbenopolitičnim organizacijam. Vendar menim, da se bo predvsem sindikat moral v vse probleme bolj aktivno vključevati, skoraj siguren sem, da je vsem članom sindikata dovolj raznih načelnih stališč, da bo moral sindikat bolj konkretno izražati svoja mnenja. Piri takih konkretnih akcijah moramo prisluhniti razpoloženju članstva, ne pa obratno, članstvo odborom. Menimo, da je naše članstvo vse prevečkrat razočana-no nad sindikalnimi forumi. Mnogo smo kot člani sindikata govorili o zdravstvenem zavarovanju, vendar so to bile le govorice, ukrepov pa ni bilo. Menimo, da bo nujno našo aktivnost povečati na naslednjih področjih: — Zavzemati se za to, da se na vseh stopnjah delovnega procesa dosledno izvaja neposredno upravljanje in odločanje proizvajalcev o vseh vprašanjih njihovega dela in življenja, še posebej pa o gospodarjenju, delitvi in o delovnih razmerjih ter medsebojnih odnosih. — Zavzemati se moramo za realizacijo načela delitve po delu na .posameznike in na vse delovne enote. — -Prizadevati si za izboljšanje življenjskih pogojev, razvijati iniciativo delavcev za stalno povečanje proizvodnje in produktivnosti, za -učinkovito poslovanje in racionalno porabo naših sredstev. — Vplivati na utrjevanje socialistične zavesti In razvijanje solidarnosti med delavci. — Sindikat naj bi eventuelno ponovno razpravljal, ali o materialih pred sejami delavskega sveta podjetja ali upravnega odbora; svoja stališča naj bi posredoval na sejo. Kljub posameznim prizade-vamjem, da bi sklepe organov upravljanja v celoti izpolnjevali, se še marsikje dogaja, da sklep zaostane — -bodisi -iz objektivnih ali neobjektivnih vzrokov. Sindikat bo -moral permanentno ali pa občasno o tem razpravljati in -posredovati svoja mnenja in predloge organom upravljanja. — Stalno naj bi spremljal probleme, s katerimi se naš delovni človek srečuje in jih tudi ustrezno reševat. — Vplivati na razvoj zabavnega in kulturnega življenja naših ljudi. — Potrebno ibo člane sindikata redno informirati o delu sindikalnih forumov. Prekomerno uživanje alkoholnih pijač ima za posledico kršitev delovnih dolžnosti, dostikrat neurejene družinske -razmere. Disciplinska komisija je v letošnjem letu obravnavala 24 članov kolektiva, ki so zaradi užitega alkohola kršili delovno dolžnost. Nekateri izmed njih so sicer poskušali prepričati vratarja ali delovodjo da niso pijani in da bodo vseeno poskušali delati. Ker vemo, da oseba, ki je pod vplivom alkohola, ne sme delati zaradi nevarnosti poškodbe pri delu, mnogi niso prišli na delo še drugi dan. Ce se je nabralo preveč »pla-vih« dni, so se obrnili na socialno službo z namenom, da jih le-ta zaščiti. Večini je pri tem-n spodeltelo in sv se povsem skesani odzvali vabilu disciplinske komisije. Se in še bi lahko naštevali podobna pota, ki jih povzroči nevarna slast zaužitega alkohola. Bolj koristno pa bo, če vam posredujemo nekaj podatkov o obravnavanih alkoholikih v letu 1967 in nekaj predlogov, kako vplivati na znižanje števila dosedanjih in bodočih alkoholikov. Po splošni oceni je alkoholik oseba, ki že dalj časa uživa alkoholne pijače, kar vpliva na njego- - Potrebno -bo člane sindikata redno informirati o delu sindikalnih forumov. Pavle Gantar, predsednik sindikalne organizacije vo delovno sposobnost. Razumljivo je, da taka oseba ne povzroča škode sebi, temveč svoji okolici (družini-), posebno pa na delovnem mestu. Posledice se pojavljajo v naslednjih oblikah: — zmanjšanje delovne sposobnosti, — izostajanje z dela, — nedostopnost, — nesporazumi v družini, — pomanjkanje volje do dela in življenja, — telesno propadanje. Takih in podobnih posledic se večina prizadetih zaveda, dokler ne postanejo sužnji alkoholu. Takrat pa je v največ primerih že prepozno. Po dosedanji obravnavi alkoholikov smo v Savi zabeležili 95 članov kolektiva, ki prekomerno uživajo alkoholne pijače. Od teh jih je 50% že kroničnih, ostali pa se temu tudi s hitrimi koraki približujejo. Zaradi akutnosti problema smo kronične alkoholike že podrobneje obravnavati z namenom, da bo- Nas 437 v (nadalj. s 1. strani) — ureditev skladišča za pijače in prehrambene artikle, — Zgraditev sanitarij, — Zgraditev (podaljšanje) tere-se, — zgradi-tev in oprema bifeja, — adaptacije sobe štev. 8 v pisarno in spalnico, — adaptacija kleti v dve dvoposteljni sobi. Istočasno z adaptacijo so bila opravlja redna vzdrževalna dela, ki jih običajno vsako leto opravimo pred pričetkom poslovanja: — -beljenje vseh prostorov doma, — popravilo vikend hišic, — popravilo električnih in vodnih instalacij, — razna obrtniška dela. Vsa adaptacijska in vzdrževalna dela, ki so bila v letošnjem letu opravljena so stala 34,818.84 N din. Z adptacijo smo pridobiti: — potrebne skladiščne prostore za živila in. pijače (14,63 m2), — usposobiti kuhinjo za pripravo hrane za 110 obrokov naenkrat, —- na terasi in v jedilnici smo pridobili prostor za 28 sedišč, — nov prostor za bife s 1800 1 hladilnikom, — nove sanitarije, — v kleti dve dvoposteljni sobi, — pisarno s spalnico za dve osebi. b to adaptacijo smo povečati kapacitete, iu nam zadoščajo za prcaviaen ooseg poslovanja doma razen za prenočišča. Vsen ležišč je is, oa tega zs -v domu m zo v vikend nišicah. Ker so vikend hišice au-irajane, oo treoa v prihodnje iu.s:nu na nadomestilo prenočišč. Tri piamranju letovanja v letošnjem -letu smo morati upoštevan ovoje, in sicer to, oa je v letu isoo izsei zvezni za-son, s katerim je bil odpravljen poseoen status poči miškin domov in s tem v zvezi izenačenje s komercialnim gostinstvom. Drugič to, da je bil v podjetju planiran kolektivni dopust m s tem zagotovilo, da bodo savcani zasedli, oom le v tem času. .Poleg lastnih prenočitvenih kapacitet smo za celo sezono najeti pri zasaDitikih še 26 ležišč, ki smo jin ončasino najeti. Največ gostov je bilo iz kolektiva Cementarna Anhovo. Nekoliko manj letovalcev so posredovale turistične agencije. Veliko je bilo tudi inozemskih turistov, vzhodnih in zahodnih, ki so koristili skupaj 1255 penzionov. Ker so bile cene za zunanje letovalce znatno višje od cene oskrbnega dne za savske letovalce, simo del stroškov krili iz te razlike. Prenočišča v domu, kakor tudi najeta, so-bila v času kolektivnega dopusta rezervirana izključno za nase letovalce. V letošnjem letu je letovalo ah kako drugače koristilo usluge počitniškega doma v Crikvanici 437 Savčanov in njihovih svojcev, kar je za 22% več, kot lani (359 letovalcev). Obstoji možnost, da se število članov kolektiva, ki bodo obiskali počitniški dom v Critkvenici, še poveča, če bodo članii kolektiva, ki imajo več kot 14 dni rednega letnega dopusta, tega koristiti pred kolektivnim dopustom ali po njem. Obstoji tudi možnost, da za potrebe naših letovalcev rezerviramo dve dekadi. Povečanje števila članov kolektiva, ki bodo koristili usluge PD do ti podatki služiti preventivnemu obravnavanju alkoholikov in za ozdravitev prizadetih ter zmanjšanje porasta odstotka novih alkoholikov. Od navedenega števila je 98 % moških, od tega 90 % poročenih. Struktura po spolu je pričakovana, toda odstotek poročenih nas opozarja na to, da bo potrebno posvetiti precej dela alkoholikovi družini. Pri tem se je predvsem bati, da družina ostane brez dohodka, ki je zanjo nujno potreben. Struktura starosti je naslednja: 10% je starih do 25 let, 46% do 35 let, in 44 % nad 35 let. Iz po- Zmanjšanje delovne sposobnosti, izostanki z dela, nesporazumi — vzrok: alkohol! Crikvenicl Crikveniica, bomo povečali tudi tako, da bodo ob prostih sobotah ali že v petek popoldne organizirani avtobusmi izleti v Crikvenico. Iz letošnjih izkušenj lahko trdimo, da je taka oblika tedenske rekreacije koristna in uspešna. Poleg števila naših letovalcev je koristilo usluge počitniškega doma v Crikvenicl še 78 Cehosio-vakov iz tovarne Matador v Bratislavi, ki so letovali v Crikvenicl na podlagi sporazuma o izmenjavi letovalcev. Naše podjetje je v zameno poslalo v CSSR. skupino 53 članov, od tega 22 iz tovarne lekra. tirvi stiki o izmenjavi letovalcev so bdi navezani na pobudo gumarskega podjetja Matador iz oiausiave in njenm druzoeno-po-iiucmn organizacij. Te stike in uvoone razgovore je vzpostavila sindikalna podružnica Sava, nakar je bil celoien program letovanja prek Matadorjevrn letovalcev v crikvenicl, kanor tudi sav-ssih v CtitiR, sestavljen tako, da je pri tem sodeiovaia tudi strokovna siuzba, kateri je ona tudi poverjena nadaljnja organizacija, v ec podjetij gumarske stroke iz Ctitin je ze izrazno željo po takem sodelovanju. Prepričani smo, da so vodstvo in samoupravni organi ter družbene organizacije zainteresirane za tako sodelovanje in da se s tem krepijo stiki med posameznimi podjetji. Krepitev stikov m medsebojno sodelovanje podjetij iste stroke je postalo ne le potrebno, -temveč nujno. Po podatkih, ki jih vsebuje periodični obračun in za katere lahko trdimo, da so skoraj dejanski pnkaz letošnjega poslovanja, je moč ugotoviti, da je -bilo poslovanje in s tem doseženi finančni rezultat ugoden. Ce primerjamo posamezne podatke letošnjega periodičnega obračuna z lanskim vidimo, da je ono skupno število penzionov v lanskem letu 8627, poslovni stroški so znašali 18.bo3.d85 ti din. medtem ko je bilo v letošnjem letu 7113 penzionov, stroški pa se se dvi-gniu na 26.939.902 ti din. iz tega izmaja, da so se maite-riauu stroški povečati, kar je pripisati podražitvi življenjskih potrebščin m večji porabi kvatitei-nin zivn. Kvaliteta hrane po spiošni oceni vsen, ki so se hramu v našem domu, ni zaostajala za hrano v notatih A kategorije, kjer pa so cene znatno višje. Struktura penzionov za 8 ali 10 dnevno letovanje: — člani kolektiva in njihovi svojci 3169 penzionov. — letovalci iz cementarne Anhovo 1988, — letovalci iz CSSR 820, — letovalci preko turističnih agencij in prehodni gosti 107, — tuji državljani 435. Ob zaključku letošnje letovalne sezone smo med člani kolektiva, ki so letovati v PD Crikvenica, izvedli anketo z željo, da dobimo nepristransko oceno poslovanja. Ugotovitve ankete so zelo pozitivne, saj se je večina letovalcev pozitivno izjavila o organizaciji letovanja in delu pensonala PD Crikvenica. Potruditi se bomo, da bo tudi v prihodnjem letu poslovanje na isti ravni. Dokončen obračun poslovanja v začetku prihodnjega leta bo pokazal dejansko sliko letošnjega poslovanja. daitkov se vidi, da se ustvarja kar precejšen prirastek. Mladinska organizacija bi morala poskrbeti za preventivne ukrepe. Po času zaposlitve pa so razmere take: do 2 leti 19 %, od 2 do 4 leta 26% in nad 4 leta 55%. Posebno podatek 55 % starejših članov kolektiva po stažu nas opozarja, da posvečamo premalo pozornosti preprečevanju nevarnih razvad in da ne izvajamo vseh ukrepov, ki bi jih lahko. Podatki o zaposlitivi na posameznih delovnih mestih so naslednji: 35% jih je zaposleno na pri-(nadalj. na 4. strani) Samo naše prizadevanje je čvrsta garancija za uspeh ! V oktobru je delavski svet podjetja razpravljal o poročiul o poslovanju za preteklih devet mesc- Značilnosti reformnih ukrepov žil tov. Rudi Babnik, direktor fi- vodnje domačih proizvajalcev) nančne službe. V želji, da bi bilo je velik poudarek na kvaliteti pro-čimveč naših delavcev seznanje- izvodov. Kreditno-monetarni ukrenili z dosedanjim delom v letos- pi so prizadeli tudi naše odjemal-njem letu, smo tov. Babnika po- ce ,zalo so v tem letu znatno poprosili za izjavo in mnenje. Se- rasle terjatve od kupcev. Kljub stavek objavljamo v celoti in pri- absolutnemu povečanju obratnih vodne zmogljivosti približno 70 odst.), nam je zunanje trgovinski režim, sistem, da je obseg deviznih sredstev vnaprej poznan, in 1966 1967 67:66 dohodek na zaposlenega 14.459 16.130 111,5 na razpolago, omogočil boljšo or- celotni dohodek na zaposl. 61.983 68.853 111,1 ganizacijo poslovanja. proizv. v tonah na zaposl. 5.308 5.835 109,9 Druga značilnost pri obračunu dohodek nasproti celot, dohod. 23.32 23,42 100,4 celotnega dohodka v tem letu je, da je v strukturi stroškov močno celotni dob. nasproti porabljenim sredstvom 139,4 141,9 101,8 porasla amortizacija osnovnih dohodek — skup. razpolož. sred. 0,21 0,20 95,2 sredstev, ki se je v celotnem do- dohodek — osnovna sredstva 0,41 0,37 90,2 hodku povečala za 49 %. Glede dohodek — obratna sredstva 0,41 0,44 107,3 dostikrat posamezniki pripominjajo, da niso obveščeni o raznih zadevah, čeprav smo o tem pisali v našem glasilu. Tovariš Babnik je odgovoril na tale vprašanja: — Ocena poslovnih rezultatov obratnih sredstev v tem letu ugod- na ekonomsko zastarelost osnov-nejši kot v istem obdobju pretek- nih sredstev( na trgu se nenehno lega leta (1966 = 1,75, 1967 = 1,89) pojavljajo modernejši stroji) v in se je povečal za 9 %. Kljub vseh preteklih letih amortizacija temu s stanjem obratnih sredstev z ekonomskega stališča ni pred-ne smemo biti zadovoljni, kajti še stavljala realnega stroška. Amor- in po njej; primerjava z letošnjim vedno obstoja možnost, da se zni- tizacija je bila določena s predpi- Kot je iz navedenih podatkov razvidno, so vsi kazalci storilnosti in ekonomičnosti ugodnejši kot v preteklem letu. Slabša je le rentabilnost osnovnih sredstev. \MMUN PO EE / 9 mesečnim poslovanjem (močna žajo nekatere zaloge surovin in iz- si — administrativno. Za leto 1967 kar pomeni, da je vrednost osnov-usmeritev v intenzivno gospodar- delkov ter da se prodaja usmerja je delavski svet sprejel višjo stop-jenje — vprašanje stroškov, anga- v večji meri preko lastne trgovske nj°> P° katerih se osnovna sred-žirana sredstva, koeficient obrača- mreže in tistim kupcem, ki so do- nja sredstev); PIŠE: RUDI BABNIK stva v povprečju amortizirajo v bri plačniki. Pripomniti pa mora- desetih letih. Znano je, da v razvitih državah nekatera podjetja amortizirajo osnovna sredstva celo v petih letih. V kolikor bomo nih sredstev hitreje naraščala kakor dohodek. Deloma na te kazalce vpliva revalorizacija osnovnih sredstev, v največji meri pa še vedno nizko izkoriščanje osnovnih sredstev, zato bomo morali v bodoče vso pozornost po- 9 mesečni poslovni mo, da je stanje obratnih sred- ter s tem dosegli večji £inančni povečati stopnjo amortizacije ter svetiti povečanju obsega poslo-stopnjo izkoriščanje zmogljivosti vanja (izvoz, lastna trgovska mrc- — letošnji •,™LejetC nal0gC in njih0Va !!:^"r0iZV!day:.,kCr,.je.,‘UanJ“ deljenega delovnega časa, n. na-.h usfanov Vsj diagrami, bl lahk° delal1 dve usluzbenkl P° «a delovnega časa, katerega zace- da naši specifični pogoji zahtevajo ki kažejo produktivnost, nedvom- po1 delovnega časa, vendar delo tek naj bi premaknili za 1 do 2 uri ~ ——- — - nQ g0V0rij0 da je bil dosežen naj- zradi tcea ne bi trpelo.« naprej, jc treba izhajati predvsem večji učinek okrog 10. do 11. dopoldne, potem sledi padec. Ce ni odmora, je še slabše. Naš cilj v zveznih ustanovah pa je, da delamo produktivno, funkcionalno.« Pri prehodu na deljen delovni konvertibilno valutno področje ter 108 lemeijmo proučuje Ibmui-si na ta način omogočimo uvoz ka^> op' P ) 111 ho zavZ|el stališče iz teh dežel. Izvoz pa nam bo do deljenega delovnega časa, ko hkrati omogočil večji obseg proiz- '>0 analizirati vse »razloge«, ki go-vodnje ter s tem pokrivanje več- vore >>za<< 111 ’>Proti<‘-jega dela fiksnih stroškov, kar bo Tudi republiški sekretariat za Teh odgovorov nisem navedel kot komentar, ampak kot informacijo. 17. novembra je ponovno v Delu vplivalo na ekonomičnost in ren- delo tedaj ni imel uradnega sta- čas se v glavnem pojavljajo trije daljši sestavek o deljenem delov-tabilnost poslovanja. lišča in v Gospodarski zbornici problemi: urejena družbena pre- nem času. Zopet mnenja »za« in iz tega, da so uprave in druge javne službe namenjene občanom, ki pogosto potrebujejo njihove storitve vsak dan in se pri tem javne administrativne službe ne morejo omejiti le na dopoldansko Kopja se lomijo., (nadalj. s 3. strani) delo. Industrija (marsikje tudi ženske) dela npr. v treh izmenah, torej tudi ponoči. V Sloveniji je razen lega že precej delovnin organizacij uvedlo prosto soooto. Izvršni svet se je v današnji razpravi strinjal, da je treba začeti čimprej uvajati novi delovni čas, in sicer naprej v republiški upravi. Ta naloga velja za vse organe in organizacije, ki opravljajo določeno družbeno aktivnost, tako republiške in občinske organe za javne službe in šole in tudi za intelektualne službe v gospodarskih organizacijah. Sama narava te naioge narekuje dilerenciran prehod. Ob tem bo treba ustvarjati materialne pogoje za ta premik, zlasti glede otroškega var-t tva, prehrane, prometa itd. Osnutek republiškega zakona, ki določa prehod na novi delovni čas v republiški upravi in zadeva 1185 zaposlenih bodo v skladu z današnjo razpravo dopolnili, nakar ga bo izvršni svet predložil skupščini. S postopnim prehodom na deljen delovni čas se strinjajo tudi slovenski sindikati. — Tako. Upam, da sem navedel vse najvažnejše o tem vprašanju. Wo, morda še ne najvažnejše, kajti prepričan sem, da marsikoga zanima, kako pa pri nas v Savi Zato sem povprašal: Glavni direktor, Janez inž. Beravs: — Na osnovi navodil zveznih in republiških organov bosta tudi v našem podjetju EOS in kadrovska služba naredili temeljito študijo o prehodu na celodnevni delovni čas v delovnih enotah, pri katerih je v inozemstvu in že tudi v Jugoslaviji tak način dela normalen in uveljavljen. Ker zahteva to delo res temeljite študije, bo predvidoma izvršeno šele v juliju leta 1968, nakar bodo člani kolektiva o tej študiji obširno seznanjeni. — Predsednik delavskega sveta Marijan Ceferin: — Ce hočemo napraviti prehod na deljen delovni čas, je nujno, da izhajamo iz ekonomskih pokazateljev. Le-ti lahko odločajo »za« ali »proti«. Seveda pa je poleg tega treba urediti tudi nekatere stvari v občinskem merilu: urejeno varstvo otrok, prehrana in prevozi, če bi le-ti predstavljali težavo. Cim pa bo to urejeno, menim, da lahko takoj preidemo na nov delovni čas. Ekonomsko organizacijska služba bo do konca I. tromesečja končala z analizami, nato je treba pripraviti predlog. pretežna večina delavcev dela na 3 izmene, tako da se verjetno sprememba delovnega časa ne bi bistveno poznala. Težave, ki bi jih prehod na nov delovni čas prinesel, so v glavnem na dveh pou-rocjth: jl. varstvo predšolskih otrok, 3. varstvo v solskih ustanovah in šotah. ±Tvi problem je možno deloma omilili z določenim številom no-vin delavcev v vrtcih, z daljšim delovnim časom npr. od 6. do 18. ure. Pri tem pa je seveda treba cimprej najti sredstva za izgradnjo novih vrtcev, saj podatek, da je v kranjski oočini manj kot 10 % predšolskih otrok v vrtcih, prav gotovo ni razveseljiv. Drugi problem šolstva se mi zdi v sedanjem času, ko je v nekaterih šolah pouk še na 3 izmene in ko računamo, da bo z dograditvijo zlatopoijske šole mogoč dvoizmenski pouk, neprimerno težji. Zato mislim, da za visi pre- Predvidoma bi bil prehod izvršen ob koncu leta 1968, zagotovo pa v začetku leta 1969. — Predsednik upravnega odbora Andrej A.ošič: — Načeloma sem za deljen delovni čas zaradi tega, ker je na ta način dosežena boljša izkoriščenost delovnega časa, ker je znano, da so jutranje ure neefektivne in je verjetno tudi na zapadu iz tega razloga tak delovni čas že uaij časa v veljavi. Potem zaradi luga, ker je ugodnejši in bolj zdrav razpored dela. To pomeni, ua bo večina uelavcev prišla do rednejše prehrane. Današnji način prehrane (večina delavcev zaužije prvi obrok hrane šele po 3 do 4 urnem dem) ni dober, in omogočen bo tudi obisk večernih prireditev. Pri nas v naši občini verjetno hod na deljen delovni čas, pri katerem bi zagotovili dostojno vzgojo otrok, od komoinacije dven faktorjev, in sicer: zagotoviti varstvo v otroških vrtcih in šolah ter zaposliti pretežno moško delovno silo. Kako se bomo odločili, bo verjetno še stvar nadaljnjih razprav. V naši tovarni je UO že zadolžil EOS, da izdela predlog za diskusije na delavskem svetu podjetja, rok za izdelavo tega predloga pa je konec maja 1966. — Po novem delovnem času bodo delale le tiste Službe, ki niso neposredno vezane z delom v proizvodnji. Delovnim enotam proizvodnje pa se delo v izmenah ne spremeni. JOŽE STULAR Naši folkloristi v Naklem in na Šmarjetni gori TEKMOVANJE SAHISTOV SAVE V HRASTNIKU IN V KRANJU Steklarna iz Hrastnika je v petek, 24. novembra 1967, priredila velik šahovski turnir v počastitev u0. obletnice sindikalnega gibanja v Hrastniku (v Steklarni). Med ostalimi je povabila tudi sindikalno šahovsko ekipo naše tovarne. Kljub neugodnemu dnevu in uri smo se tekmovanja vseeno udeležili. Ker je bilo to prvo tekmovanje v novi sezoni, smo bili siaiboi pripravljeni in neuigrani. Vendar začetek. tekmovanja ni pokazat tako. Pričetii smo z visokimi zmagami m ■po odigranem 7. kolu smo se znašli na vrhu. Tedaj pa so posli na vrsto močnejši nasprotniki in prepustiti smo jim morali boujsa mesta. Menim, da je tudi peto mesto, katerega smo v končni uvrstitvi zasedu, lep uspeh. Od skupno 12 moštev smo jan kar 8 premagali, izgubili pa le trikrat. Premagam smo ekipo S.ekuaime s 4,5:0,5. Nevo Zagreb s 4:1, Feralit Žalec s 5:0, Laško s 4:1 itd. V končni plasmaju na lestvici je prvo mesto zaseda ekipa Hrastnika, drugi je bil šahovski kiub Trbovlje itd. Tokrat je vsa naša ekipa — v pošitavi Vlado Stanešič, Ljubo Dordevič, Zvonko Vreg, Vid Gazvoda, Mirko Požar in Roman Jugovič — igrala solidno. Se posebno dobro pa sta igrala Dordevič in Stanešič. Organizacija in vodenje turnirja je bilo odlično, za kar pa ima največ zaslug neumorni delavec — šahist — Steklarne Viktor Su-šin. Hrvii nastop naše folklorne skupine v jesenski sezoni je bil v Naklem. Organizatorji so nas povabili na svoj četrtkov večer, ki ga prirejajo vsak teden. Nastopali smo poleg pevcev — Nakelčanov — Itako, da so se med njihovimi pesmimi vrstile naše točke narodnih plesov. Dvorana nas je zavzeto spremljala in nas ob koncu nagradila z burnim aplavzom. Drugi nastop je bil na Smarjet-ni gori za Dan republike. Orga- Še vedno pričakujemo, da se nam boste oglasili. Ce nimate drugega, povejte, kaj vam v glasilu ni všeč, česa si želite več in zakaj. Lahko nam sporočite po telefonu — na št. 282 nizatorji so priredili gorenjski večer z nastopanjem treh folklornih skupin: iz Preddvora, Nemiilj in naša skupina. To je bilo prvo srečanje folklornih skupin kranjske komune. Prireditelj je bilo turistično društvo Kranj, vse skupine pa so plesale samo gorenjske narodne plese. Iz tekmovanja skupin — kar je bilo prvotno mišljeno — je nastal le folklorni večer. Skupine so s svojimi /točkami nastopale mešano, tako da smo večkrat prišli na oder. Z našo polko smo poslušalce pritegnili, da so pozorno spremljali izvajanje. Tudi drugi venček so z zanimanjem spremljali, posebno še zato, ker so kranj-čami lahko videli zopet zaplesane že zelo stare plese. Ob zaključku se je po dvorani razleglo ploskanje in odobravanje res lepo izvedenemu plesu. Po nastopu je predstavnik turističnega društva Kranj spregovoril nekaj besed o pomenu tega večera in podelil spominske diplome nastopajočim ter šopke nageljnov. Razigrani plesalci pa so ob zaključni polki izibiraJi svoje soplesalce med publiko. Nastala je prava pisana množica plešočih ljudi, ki so se vrtalii, poskakovali, vriskali in peli. TONI HORVAT V ponedeljek, 7. novembra, pa je bil v domu JNA v Kranju ekipni šahovski turnir v počastitev dneva republike. Turnirja sta se udeležili tudi dve ekipi naše tovarne. Od skupno desetih moštev, je prva ekipa Save zasedla 4. mesto. Povedati pa moram, da je bil turnir zelo* močan, ker so igrale tudi ekipe šahovskega kluba Kranja in Svobode v najmočnejši zasedbi. Prvo mesto je zasedla ekipa ŠK Kranj, drugo Tekstilindus Kranj, tretje Svoboda, četrto Sava tid. Tokrat so za Savo nastopali: Gazvoda, Požar, Krek, Jugovič, Ivanovič, Boltez in Veselič. Največ točk od devet možnih je zbral Požar, in sicer 7 na tretji deski, Gazvoda 6 na prvi deski itd. Nekaj rezultatov: Sava : Iskra 3:1, Sava : JNA 4:0, Sava : ŠK Kranj 1:3, Sava : PTT 3:1 itd. Demokracija ni v tem, da lahko vse poveš in delaš, kar hočeš. Demokracija naj bo v tem, da bo vsak svoje delo najbolje opravil, da bo vsak govoril o tistem, kar pozna in kritizira tisto in tako, da bo iz tega nastala korist Vzrok: alkohol (nadalj. z 2. strani) učitvenih delov, mestih, 55 % na poklicnih, 6 % na tehničnih im 4 % na inženirskih delovnih mestih. 90 odstotkov zaposlenih na priiučit-venih in poklicnih delovnih mestih ima nedvomno svoj delež pri poškodbah na delovnem mestu. In končno še podatki o preventivnih in kurativnih ukrepih. Socialna služba je obravnavala vseh 50 alkoholikov, vendar je bil uspeh le delen. Na zdravljenje je bilo poslanih 9 alkoholikov, od teh pa je le dvema uspelo opustiti zakoreninjeno razvado. 23 članov kolektiva je bilo zaradi prestopkov v zvezi z alkoholom prijavljenih disciplinski komisiji. Pokazalo pa se je, da kazen na večino dovolj uspešno deluje. Nazadnje želim dati še nekaj predlogov, ki naj bi služili predvsem preventivnemu obravnavanju navedenih problemov. 1. Ker se kronični alkoholizem šteje za bolezen, bi bilo potreb- no večje sodelovanje socialne in zdravstvene službe v podjetju. 2. Da bomo v bodoče še bolj zmanjšali alkoholizem, bo v bodoče socialna služba obravnavala tudi tiste člane kolektiva, ki so na poti v kronični alkoholizem. 3. Pri obravnavi alkoholika mora socialna služba imeti možnost obravnave družinskega Okolja. 4. Vodje delovnih enot bi morali še bolj kot doslej redno obveščati socialno službo o vedenju alkoholika in sodelovati s socialnim delavcem zaradi zdravljenja alkoholika. 5. Ker alkoholik s svojim ravnanjem povzroča probleme na delovnem mestu, kar vpliva na uspeh celotne delovne enote, bi morali vsi člani delovne enote, ki imajo neposredne stike s prizadetimi, prispevati svoj delež za zdravljenje, ne pa nasprotno, kar se rado dogaja, da prizadetega celo silijo k pitju, pri tem pa se ne zavedajo posledic takih dejanj. BLA2 STUDEN ZAHVALA Socialni službi našega podjetja se najtopleje zahvaljujem za obisk, ki ste ga namenili moji hčerki Frančiški šifrer pred praznikom Dneva republike. Frančiška ŠIFRER Moj domači kraj Moj domači kraj je Kranj. Mesto je staro središče Gorenjske v slikovitem položaju na skalnem pomolu nad dolino Save in kanjonom Kokre. Prebivalci so se tu začeli naseljevati predvsem zaradi vode in varnosti pred sovražniki, ker sta mesto obdajali dve reki. Prvotnih prebivalcev je bilo malo. Njihovo število se je povečalo šele ob prihodu Slovanov, ki so se tu naselili pred približno 1300 leti. V začetku so se prebivalci ukvarjali le z rokodelstvom, ker pa je imel kraj že tedaj pomembno lego, se je začela razvijati tudi trgovina. Mestne pravice je Kranju podelil avstrijski cesar in Kranj je postalo mesto s svojim mestnim sodnikom. Mesto je svoje gospodarje večkrat menjalo. Iz tedanje dobe so ohranjeni različni kulturni spomeniki, ki pričajo o tem. Še danes je viden del obzidja, ohranjena je stara gotska župna cerkev, cerkev na Pungrtu s Kremser-Schmidtovo sliko in šmartmska cerkev z deli Largerja, Langusa in Stroja. Kranj je več sto let spadal tudi pod habsburško monarhijo in avstroogrsko cesarstvo. Kranj pa je ostal trdno mesto na skali in ga niso uničile vojne in tuji gospodarji. Danes je Kranj zelo pomembno industrijsko in kulturno središče Gorenjske. Prve tovarne so bile majhne in v rokah tujih gospodarjev. Toda iz njih so nastale velike tovarne, ki dajejo zaslužek 25 tisoč prebivalcem mesta. Prvotno tovarno tekstila Jugočeško so v drugi svetovni vojni preusmerili v kovinsko tovarno Iskro, ki ima danes svoje obrate po vsej Sloveniji. Tovarna izdeluje elektrotehnične in fino-mehanične izdelke za domačo uporabo in izvoz. Prahovo in Božičevo tovarno na Primskovem, ki je del mesta, so združili v tekstilno tovarno IBI. Velike tovarne 'so še: Sava, Tekstilindus, Standard in druge. V Kranju je tudi veliko podjetij, šol in drugih ustanov. Kranj je pomemben kot kulturno mesto, številne kulturne ustanove, muzeji in športni objekti vzgajajo mlade ljudi in jih izobražujejo. Posebno pomembno je gledališče, športni stadion in letno ter zimsko kopališče. V Kranju pa je bival in umrl tudi naš največji pesnik France Prešeren. Po njem se imenuje šola, gledališče, pred katerim stoji velik spomenik pesnika, ulica in gaj. V njegovi hiši v Prešernovi ulici pa je muzej. Tako je Kranj res pomembno središče Gorenjske, Kranj pa je tudi naše mesto, na katerega smo lahko ponosni. Oj, Kranj, ti mesto na skali, ki rojstno si mesto mi, ljubezen naj med nama ostane, do konca mojih in tvojih dni! KOSNIK Mihaela 8. b, osnovne šole Simon Jenko