Hmeljarski vestnik
Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljskl sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 6.	Žalec, dne 1. junija 1935	Leto II.
Kaj mora vsak hmeljar vedeti o peronospori?
Ta najhujši sovražnik skoro vseh naših kulturnih rastlin je prišel i/, Amerike ter povzroča leto za letom neprecenljivo škodo našemu kmetovalcu, posebno vinogradniku in hmeljarju.
Peronospora prezimi v obliki zimskih trosov, ki se zbirajo in nakopičijo v jeseni na listih, trtah in plodovih, spomladi pa se pri zadostni vlagi in toploti zbude k novemu življenju, se pomnožujejo in oku-žujejo mlado listje in trte, naposled celo kobule in
Zimski trosi peronosporo ohranijo svojo kalji-vost tudi celo teto in še dalje, ako padejo na neprimerno podlago. Trosi peronospore so tako lahki, da jih navaden prepih, povzročen po sol učni toploti dvigne navzgor ter se razprostrejo po vsej rastlini, najbolj pa na spodnjih straneh listov, kjer se nahajajo prav male razpoki i niče, v katere so zarinejo in razvijejo v takozvane vojne ali poletne trose, Ivi se zopet pomnožujejo in razprostrejo še po neokuženih
1 in 2 po peronospori napadena lista — 3 kuštrovec — 4 okužene kobule — 5, 6, 7 trosi. *
koreniko. To svojo sposobnost pa ne zgubijo niti tedaj, ako se hmeljevina uporablja kot klaja ali naštel j za živino, ker pridejo trosi potom gnoja zopet na polje, kjer- nadaljujejo svoje pogubonosno delo. Zato spravlja umen hmeljar vso hmeljevino, ko dozori, skrbno na velike kupe ter jo sežge in tako uniči peronosporine trose. To delo pa morajo opravljati vsi hmeljarji, kajti en sam okužen nasad ograža vso okolico in tako uničuje vse prizadevanje umnega hmeljarja. Hmeljarsko društvo se bode pri Poljedelskem ministrstvu potegovalo za to, da bodo hmeljarji postavnim potom prisiljeni uničevati z ognjem dozorelo hmeljevino.
delili rastline. Vse to pa se izvrši le, kakor že povedano, pri zadostni vlagi in primerni toploti.
Previden hmeljar škropi torej vse svoje nasade ne le 4- do 5-krat na leto, ampak tudi po vsakem deževju. Ako bi se vsa obrambna dela zoper peronosporo izvrševala splošno, bi so dalo tega Ijuteg’a sovražnika, če že ne popolnoma uničiti, vsaj do skrajnosti omejiti.
Kako spoznamo, katera hmeljska rastlina je okužena po peronospori?
Po peronospori okuženi poganjki, takozvani ku-štrovci, s kratkimi sklepi ali kolenci, kažejo neko utrujenost in se ne ovijajo okoli drogov ali žic. Oku-
ženi listi se krivijo na znotraj in dobivajo značilne, strogo omejene, rjavkasto-vijoličaste lise, ki postanejo vedno večje, dokler se iisti ne posuše popolnoma in odpadejo. Po peronospori okuženi cvetni nastavki oblede, postanejo trdi, se posuše in odpadejo. Sigurni znaki, da so kobule okužene po peronospori, je njihova rjavelost, ki se prične na konicah luskin ali lističev ter se širi proti vretenu. (Glej sliko!)
O obrambnih sredstvih zoper peronosporo na hmelju sc je že razpravljalo v društvenem glasilu in tudi v drugih časopisih. A ker je med hmeljarji mnogo takih, ki so bili doslej gluhi za vse nauke in nasvete in ker je vsa zadeva skrajno resna in nujna, ako hočemo ohraniti hmeljarstvo kot edini vir že itak pičlih dohodkov, je nujno potrebno, da še enkrat opozorimo vse hmeljarje na nujnost obrambnega dela zoper peronosporo in sicer:
1.	bodimo skrajno previdni že pri izberi sadežev za nove nasade in jih pred sajenjem razkužimo;
2.	prizadevajmo si, da ne bodo mladi poganjki ležali predolgo na zemlji, ampak jih speljimo čim prej na droge ali žico;
3.	uničujmo z ognjem vso dozorelo hmeljevino, vse kuštrovce in vse odpadke pri obrezovanju hmelj-ske korenike;
4.	škropimo temeljito vso hmeljsko rastlino z bakreno-apnovo ali Wackerapnovo brozgo vsaj 4- do 5-krat na leto in po vsakem deževju.
Peronospori pa otežkočimo vstop v naše nasade:
1.	ako izberemo za nove nasade naše najboljše, prosto ležeče, malo proti jugu viseče njive s prodorno spodnjo plastjo, ne v bližini gozdov in močvirja;
2.	ako odmerimo vrstam in sadežem primerno oddaljenost (1.50 X 1.50 m), da ima solnce in zrak dovolj dostopa;
3.	ako napovemo vsemu plevelu srditi boj;
4.	ako iztrebimo ves v bližini se nahajajoči divji hmelj in
5.	ako strogo in vestno izpolnjujemo navodila za gnojenje in obdelovanje nasadov, da si vzgajamo krepke in odporne rastline.
Torej vsi hmeljarji v boj zoper peronosporo!
Kako si priredimo bakreno - apnovo brozgo kot obrambno sredstvo zoper peronosporo na hmelju ?
Nujno potrebno je, da škropimo hmeljske nasade štiri- do petkrat in po vsakim deževju. Prvo škropljenje, ki je zelo važno, se naj vrši meseca maja, ko rastlina dorase pol do en meter visoko, in sicer s tričetrt-odstotno brozgo. Drago, tretje in Četrto škropljenje se priredi pred in po cvetju, t. j. junija in julija z 1% brozgo. Peto škropljenje pride na vrsto po izvršenem izkobuljenju z 114% brozgo. Za škropljenje po vsakokratnem deževju pa zadostuje 1% brozga. Za 3/4% brozgo vzamemo 3A kg bakrene galice in 1% kg gašenega apna na 100 litrov vode, za 1% brozgo 1 kg galice in 2 kg gašenega apna, za 1%% brozgo pa 1% kg galice in 3 kg apna na 100 litrov vode. Raztopljena galica se vliva v raztopljeno in poprej precenjeno apno — torej plavo tekočino v
belo in ne nasprotno! Med vlivanjem se brozga neprenehoma meša z lesenim drogom. Da z brozgo ne osmodimo listja in trte, mora biti razmerje med galico in apnom pravilno. O tem se prepričamo, ako postane v brozgo pomočeni rdeči lakmusov papir moder ali beli fenolftalinov papir rdeč. Ako se to ne zgodi, moramo previdno dodati še apna. Preobila množina apna pa zmanjšuje učinkovitost bakrene galice. Bakreno-apnova brozga ostane le 24 ur učinkovita. Po preteku tega časa postane neporabna. Škropimo le pri lepem, suhem vremenu, ne ob hudi vročini. Brozga naj zadene vso rastlino, predvsem pa spodnji del listov v obliki meglenih mehurčkov in ne v obliki curkov. O množini potrebne brozge je težko kaj povedati. V Nemčiji, kjer škropijo 8- do 10-krat, se za škropljenje 1000 rastlin porabi od 500 do 1000 litrov brozge. O uporabi Wackrovega apna pa smo že razpravljali.
Ing. J. TERŽAN:
Zorenje zemlje
V čeških in nemških hmeljarskih strokovnih listih posvečajo veliko pažnjo vprašanju pravilnega obdelovanja in gnojenja zemlje v hmeljiščih v zvezi upliva podnebja, biološkega delovanja v tiu in sličnih procesov, ki vplivajo na to, da postane lahko, peščeno tlo bolj zvezno, bolj sposobno za sprejemanje vode in vpijanje hranljivih snovi, težko in mrzlo tlo pa bolj rahlo, propustno in toplo. Zemlja, ki ima takšna svojstva, rastlinam mnogo bolj prija in Nemci imenujejo vse to s skupnim imenom »Bodengare«. Ker je proces pretvarjenja, presnavljanja, .‘razkrajanja zemlje odvisen od nebroj zunanjih in notranjih vplivov in lastnosti tal, od njenega fizikalnega, kemičnega, mehaničnega in življenskega (biološkega) stanja, da postane tlo rodovitno in kulturno, oziroma »ugareno«, nazivamo mi Slovenci ta proces »zorenje zemlje«.
Zorenje zemlje povzročajo, pospešujejo ozir. ovirajo:
L vremenske prilike: toplota, mraz, voda;
2.	kemični sestav tla;
3.	bakterije;
4.	obdelovanje in gnojenje.
Če je vse to v pravem razmerju zastopano in potekajo omenjeni pojavi ugodno, potem dobiva zemlja take lastnosti, ki so za razvoj kulturnih rastlin najugodnejše. Zemlja zori!
Zorenje zemlje pospešujemo s smotrenim obdelovanjem in gnojenjem, kot sem že uvodoma omenil. Smotreno gnojenje in obdelovanje zemlje pa je za hmelj od velike važnosti, ker je hmelj ona rastlina, ki je zelo občutljiva in se vsako nesmotreno obdelovanje in gnojenje pokaže v slabši Jtakovosti in višini pridelka.
S plugom, brano in kultivatrom rahlamo zemljo, da ima zrak lažji dostop vanjo. Z gnojenjem dovajamo hranive snovi. Z umetnimi gnojili dovajamo samo mineralne snovi, s hlevskim gnojem pa poleg mineralnih še humus.
Humus ali črnico tvorijo v kulturni zemlji večinoma rastlinski ostanki, ki smo jih s hlevskim gnojem in kompostom spravili v zemljo. Humus se vslod
pvlmenja in deloma vsled gnilobe čim dalje bolj razkraja, tako da sčasoma izgine. Zemlja postane od humusa temna in se vsled tega lažje segreje. Humus pa učinkuje tudi v tem smislu, da dela peščeno zemljo bolj zvezno, težko glinasto pa bolj rahlo in pro-pust.no. Zaradi teh dobrih lastnosti, humusa, moramo gnojiti redno vsako '2. -3. leto s hlevskim gnojem ali kompostom, ker drugače ostane zemlja brez humusa, kar gre na račun rodovitnosti.	(Konec prih.)
Škropljenje z Wackerapnovo brozgo zoper peronosporo
Hmeljarsko društvo naznanja svojim članom, da priredi pri ugodnem vremenu v ponedeljek, dne 3. junija. t. 1. predpoldne ob osmih škropljenje z Wacker-apnovo brozgo in sicer v brneljskem nasadu, ki je na križišču banovinske ceste v Griže in državne železnici' torej v neposredni bližini kolodvora v Žalcu. Interesenti vljudno vabljeni.
Stanje hmeljskih nasadov in tržna poročila
Žalec. V mesecu maju je bilo na našem brnelj-skem tržišču le malo zaključkov pri nižjih cenah, ker je ostal neprodan le še hmelj slabše kakovosti. Kupovalo se je po cenah Din 17.— do Din 25.— za 1 kg. Zaloge letnika 1934 so se skrčile no circa 380. kvintalov.
Proti koncu meseca se je začela hmeljska rastlina vsied ugodnejšega vremena vidno popravljati in je dosegla ponekod že 1 do 2 m višine, drugod pa se napeljava na droge. Vrši se že tudi prvo škropljenje, za katero vlada splošno zanimanje med hmeljarji, kar dokazuje, da je večina hmeljarjev vendar uvidela, da je treba peronosporo z vso energijo zatirati potoni škropljenja.
Čehoslovaška, Žalec. V zadnjem času je bilo sklenjenih na žateškem hmeljskem trgu nekaj kupčij po znižanih cenah od Kč 1.650.— do Kč 1.700.— za 50 kg (Din 61. - do Din (>3. za 1 kg). Zaloge letnika 1934 se cenijo še na 2.000 kvintalov.
Vsled hladnega vremena je hmeljska rastlina v rasti zaostala in po večini še ni napeljana na droge oz. žico. Zadnje dni pa. je nastopilo ugodnejše vreme in se rastlina vidno popravlja v rasti.
Na ostalih evropskih in ameriških hmeljskih tržiščih so cene nekoliko popustile. Zaloge letnika 1934 so povsodi neznatne. Hmeljska rastlina pa je v razvoju napram drugim letom zaostala v rasti za tri tedne.
Čuvajmo Jugoslavijo!
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
L A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine
Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš Ig lavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu
Pomagajte hmelju v rasti, da pride čimprej na vrh drogov
Gnojite s 161o apneno sečnino
NAROČAJTE PRI
Tvornici za dušik-Ruše ali pri Skladišču Kmetijske družbe v Celju in pri g. J. Krašovcu, trgovcu v Žalcu
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varost in ugo dno obrestovaje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, cement, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, pluge itd., specialne
škropilnice
za drevje in hmelj ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje
KMETUtKA DRUŽBA
r. z. z o. z.
Skladišče v Celju
Aškerčeva ulica
(nasproti cerkve sv. Maksimiljana)
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Hudolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Petriček Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.