LETO XVII. — številka 58
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL te senice, Kranj, Radovljica, škoija Lok; p lržlč. — Izdaja Časopisno pod fetje »Gorenjsld tisk« — Glavni to odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K
GLASILO SOCIALISTIČNE
KRANJ, sreda,  3. 8. 19S6
. cm* -m pat al) 4t starih tin,,,, «-v
.ist lzhaia od oktobra 1942 koi tednik. Jd   1.   tanua><a not Doiioonik.
Jd 1 januari" 1960 tr'krat leaonsho. Od 1. |anuarit> VH* stol aoltednik, in sicer ob     r e c a ti  In  j c C ~ ' * b
ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA   GOREN' 1 5 K O
Stanovanjski bloki v Bistrici pri Tržiču, od katerih bosta zadnja dva (na sliki desno) letos vseljiva — Foto Perdan
Občinski praznik v Kranju
Priznanje Prešernovi brigadi
Nova telovadnica v Stražišču — Trgovina in televizijski pretvornik na Jezerskem
Skupščina in družbeno-po-litične organizacije občine Kranj so v nedeljo dopoldne s slavnostno sejo počastile 1. avgust — praznik kranjske občine. Na seji  so obudili
Pri nak ne poza na ka^
KRANJ
spomin na dosedanji uspešen razvoj svoje komune, največjo pozornost pa so posvetili podelitvi domicila 7. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Franceta Prešerna. Brigada, ki je imela v svojih vrstah številne borce z Gorenjske in se je na tem področju tudi največkrat pogumno in uspešno spopadla s
sovražnikom, je bila tako v mestu, ki prav tako nosi pesnikovo ime, ponovno deležna najvišjega priznanja. Spominsko listino in trak o domicilu je sprejel bivši komandant Prešernove brigade Karel Leskovec. Udeleženci slavnostne seje so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu,
delegacija pa jc ponesla venec k spomeniku na Trgu revolucije. Garnizon JLA je izkoristil slavnostno sejo in občini, v znak lepega medsebojnega sodelovanja poklonil velik portret maršala Tita, delo vojaka Androviča.
Občani kranjske občine So začeli praznovati svoj praznik v soboto. Osrednji dogodek je bila otvoritev nove telovadnice pri šoli Lucijan Se-
V nedeljo so na Vršiču odprli
nov Tičarjev dom
»Kljub slabemu vremenu se je preteklo nedeljo zbralo ina Vršiču precejšnje število ljubiteljev planin in narave, ki so prisostvovali svečani o-tvoritivi novega Tičarjevega doma. Med številnimi gosti smo, poleg predstavnikov jeseniške in tolminske občine, opazili tudi člane sosednjih planinskih društev, zastopni-ike slovenskega planinskega društva s Koroške, člana CK ZKJ 'Borisa Ziherla, predsednika Planinske zveze Jugoslavije dr. Marijana Breclja, predsednika planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnika in dmiige.
Svečanost je začel predsednik planinskega društva Jesenice Maks Dimnik. V svojem govoru je prilkazal vse dogodke, ki so se zvrstili na Vršiču od leta 1912, ko so na
istem mestu na svečan način izročili svojemu namenu prvi dom.
Nov dom na Vršiču je oddaljen le kakih 50 korakov od velike alpske ceste Kranjska gora — Trenta. Z gradnjo so pričeli leta 1963. na pobudo jeseniških planincev. Poleg gostinskih prostorov je v lepo opremljenih sobah še 62 postelj in 41 skupnih ležisc.
V bogat, kulturnem programu so sodelovali pevci, godba na pihala z Jesenic in drugi. Dom je odprl in izročil svojemu namenu predsednik jeseniške občinske skupščine tov. Ludvik Slamnik. Nov objekt, za katerega gre graditeljem vse priznanje, bo velikega pomena ne samo za razvoj planinarstva, ampak tudi turizma v tem delu Julijskih Alp. R. C.
ljak v Stražišču. Ker šolo obiskuje 1200 učencev, ki imajo skupaj, če upoštevamo deljen pouk v višjih razredih, 145 ur telesne vzgoje na teden, so zgradili dve telovadnici. Sodobno zgrajena in opremljena objekta povezuje pokrit prostor, primeren za razne športne vaje in igre. Pomembno je, da je nova telovadnica za šolama v Šenčurju in Žabnini že tretja šolska stavba v občini Kranj, ki je bila dograjena v zadnjih dveh letih s pomočjo sredstev iz samoprispevka občanov, še letos bosta dograjeni tudi novi šoli v Cerkljah in Preddvoru, prihodnje leto pa še šola na Zlatem polju.
Na Jezerskem so v soboto v počastitev praznika odprli sodobno urejeno prodajalno trgovskega podjetja »Živila«. Popoldne pa so predali svojemu namenu televizijski pretvornik na Rezmanovem, ki bo prebivalcem Jezerskega in Kokre končno omogočil dober sprejem televizijskega programa. M. S.
Trzic praznuje
V petek, 5. avgusta, bodo v Tržiču praznovali občinski praznik v spomin na p.va žrtve, ki so padle pod Storži" čem tega dne pred 25. leti.
Prireditve ob letošnjem prazniku so se začele že v nedeljo, 31. julija, s kegljanjem med ekipama Tržiča in Zagorja ob Savi in z mednarodnim rokometnim turnirjem. V ponedeljek je bilo ekipno šahovsko prvenstvo, v torek pa občinsko prvenstvo v plavanju. Športne prireditve se nadaljujejo danes, v sredo, z občinskim prvenstvom v namiznem tenisu in s tekmovanjem v streljanju z mailokalibersko puško za kip maršala Tita. Jutri (4. avgusta) bo tradicionalni tek po ulicah Tržiča s startom in ciljem na Trgu Svobode, v petek pa bo popoldne ob slina v tržiškem muzeju otvoritev razstave »Aktivnost mladine v NOV in po osvoboditvi« in1 '. ob šestih slavnostna seja družbeno-politienega zbora v Cankarjevem domu. V soboto popoldne bo v veliki sejni dvorani občine zbor nekdanjih mladinskih aktivistov, ki bodo potem odšli pod Storžič, ob sedmih zvečer bo prome-nadni koncert godbe na pihala DPD SvoSode Tržič in ob osmih uprizoritev Finžgarje-ve ljudske igre Divji lovec na gričku pri cerkvici sv. Jožefa. Praznovanje se bo končalo v nedeljo s polaganjem vencev na pokopališču padlih borcev ob deveti uri dopoldne in z žalno svečanostjo pri spomeniku prvih žrtev NOB pod Storžičem ob 11. uri.
500 novih his
Čeprav se je po reformi gradbeni material precej podražil, občani še nadalje veliko zidajo. Po podatkih gradbenega inšpektorja pri občinski skupščini Jesenice zidajo zasebniki v jeseniški občini okrog 500 novih hiš. Seveda
moramo pri tem upoštevati, da nekateri gradijo hišo tudi po več let.
Se vedno pa je veliko takih, ki jim preteče vrsto let, predno uredijo vso potrebno dokumentacijo in dobijo ustrezno dovoljenje.    J. V.
—   Obiščite 16. tradicionalni
GORENJSKI SEJEM V KRANJU
NA ŽELEZNICI IN NA AVTOBUSIH AVTO-PROMETA GORENJSKA, TRANSTURISTA IN LJUBLJANA TRANSPORTA IMATE 25 % POPUST.
od 5. do 16. avgusta 1966
illliblin
M7
5748
9513881996
M/%%/+%/$%%/$/+$+%%%$$+$+/$%//^+%$%%+^
^40093933^8^4871451^10
NOTRANJA POLITIKA
3. AVGUST 1966 * GLAS
Hranilne vloge naraščajo
Jeseničani so dobri varčevalci
Skoraj vsak drug Jeseničan ima denar na hranilni knjižici
še pred desetimi leti so imeli prebivalci jeseniške občine trikrat več potrošniških kreditov kakor pa hranilnih
Gorenjski otroci na Stenjaku
Druga izmena gorenjskih otrok se bo kmalu poslovila od tritedenskega zdravstvenega letovanja na Stenjaku.
Vseh 169 otrok je preživelo letovanje na Stenjaku v vedrem razpoloženju. Zračne in morske kopeli, izdatna hrana, red in pestro počitniško življenje je značilno tudi za letošnje letovanje. Mnogi otroci so pridobili na teži in kažejo vidne znake telesne okrepitve in boljšega zdravstvenega počutja. V mnogih krožkih se otroci ne le seznanjajo z raznimi panogami kulturnega, telesnovzgojnega in tehniškega urjenja, pač pa v novi družbi dobivajo prijatelje in znance.
vlog. Tako so npr. 1965. leta imeli 36 milijonov S din hranjenega denarja na banki in 103 milijone S din potrošniških kreditov. Stanje se je postopoma izboljševalo v prid hranilnim vlogam. Januarja letos je 8995 varčevalcev imelo 636.762.000 S din hranilnih vlog ob 945.859.000 S din potrošniških kreditov. Ker pa so varčevalci dobili v letošnjem letu za 114.557.000 S din dodatnih obresti, so njihove vloge znatno porasle. Pa ne samo to. Letos je začelo varčevati 500 novih varčevalcev, vsi skupaj pa so letos vložili že okrog 200 milijonov S din, tako da je sedaj na Jesenicah 9.409 varčevalcev, ki imajo 952.552.000 S din hranilnih vlog. Poleg tega imajo nekateri hranjen denar pri poštni hranilnici tako da lahko rečemo, da je skoraj vsak drug Jeseničan varčevalec.
Torej le nismo brez denarja, kakor včasih izgleda.
J. V.
Reorganizacija mladinske organizacije
Nova oblika občinskega komiteja ZMS Tržič — Deprofesionalizacija — Združevanje mladine v specializiranih organizacijah
Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZMS Tržič so sprožili vprašanje reorganizacije mladinske organizacije. Ko so razpravljali o mladinski delikvenci in o načinu, kako bi jo preprečevali, se je pokazalo, da sedanja oblika dela organizacije ne ustreza. Na komiteju so te dni pričeli s pripravami za reorganizacijo svojega dela.
Dosedanji način dela komiteja je slonel predvsem na povezavi s tovarniškimi in terenskimi komiteji. Izven teh organov pa ostajalo veliko število mladih, saj je znano, da so prav najrazličnejše športne in kulturne organizacije tiste, ki vključujejo največ mladih. V teh organizacijah nalete vajo mladi na vrsto problemov, toda ker med seboj niso povezani, jih ali ne morejo rešiti ali pa večkrat pridejo tudi v spore z vodstvi teh organizacij.
V Tržiču računajo, da bo mladinski občinski komite nadomestil to vrzel, da bo lahko uspešno prevzel vlogo koordinatorja, nudil mladim in tudi samim organizacijam pomoč. Nedvomno je to zelo razveseljiva namera. Povsod na terenu se vse pogosteje med športnimi delavci pojavlja malodušje. Velikokrat
Pred Gorenjskim sejmom
V petek (5. avgusta) bodo v Kranju odprli že šestnajsti tradicionalni Gorenjski sejem, število prijavljenih razstaviial-cev, teh je kar 225, se je od lani povečalo za približno 90
Na sejmu bodo razen domačih podjetij sodelovale tudi nekatere inozemske firme. Tako bo podjetje AU-RORA iz Trsta prikazalo najnovejše gospodinjske pripomočke, HUBERT PETZ iz Celovca bo med drugim razstavljal tudi šivalne stroje znamke »Singar«, Tovarna poljedeljskih strojev iz Beljaka, ki je že lani sodelovala na sejmu, pa bo prilka-Kala kmetijske stroje.
Od posameznih panog bo na sejmu najmočneje zastopano pohištvo, nadalje tek-
stil, električni gospodinjski aparati in živila. Za vse blago, ki bo na sajami naprodaj, je znižana rtc^pnija občinskega prometnega stavka za 1%.
Zvedela smo, da bodo v razstaviščnih prostorih šol France Prešeren in Simon Jenko med ostalimi podjetja razstavljiaOia tudi Živila Kranj, Lesnima Ljubljana, Murka Lesce, Kokra Kranj, LIK Kranj, na razstavišču II. v Tekstilni šola pa IBI Kranj, Gorenjska oblačila Kranj,    Slovenija   avto iz
Ljubljane, Tekstilindus Kranj ki druga. Sejemski prostor pa bo letos razširjen tudi na III. razstavišče, ki bo v Delavskem domu, poleg avtobusne postaje.
Kot prejšnja leta bodo tudi krtoe transportna podjetja Ljubljana transport, Transturist škofja Loka in Gorenjska Kranj nudila obiskovalcem sejma 25% popust na svojih avtobusih. Enak popust volja tuda na železnici.
Organizatorji pa so za čas sejima poskrbeli tudi za razne zabavtne prireditve, ki bodo vsak večer na zabivšč-nem prostoru. S. š.
negodujejo, da je družba premalo zainteresirana za vzgojo mladih v njihovih društvih. Z zamišljeno reorganizacijo bi veliko pripomb odpadlo. Od nje bi imele korist »specializirane« organizacije kot tudi sam občinski komite. Čeprav se komite »e bo vmešaval v strokovno delo, bo imel možnost realne presoje in vpliva na delo organizacij. Dajal jim bo potrebni družbeni smisel dela ter jim nudil vsestransko pomoč. To mu bo omogočeno, ker bodo v njem predstavniki vseh organizacij, kar bo zopet odstranilo pereče kadrovsko vprašanje v komiteju, ki
se pojavlja vsako leto, H odhajajo mladinci v vojsfc Poleg nameravane reorganizacije razmišljajo na kiv miteju tudi o deprofesiot lizaciji svojega dela. Pravijo, da bi v bodoče na konv teju uvedli dežurstvo člane sekretariata. S tem bi b; nujno, da bi bilo veliko lji* povsem na tekočem_ z deltf komiteja, če pa s tem us?' jo, bi bil to brez dvoma vf lik korak naprej, na dr* strani pa bi komiteju «b več denerja za pomoč razl>' nim organizacijam.
O vsem tem bo razpravi.-plenum, ki bo septembra. <v ločila pa bo konferenca. W kakor so zamisli tržišč mladincev vredne izrtif pozornosti, saj so prvi čeli s konkretnim delom : poživitev svojega dela. Sv«> organizaciji hočejo dati vi* go. ki jo nujno mora im'1 pri vključevanju mladine družbeno življenje.
P. Coimf
O delu službe za prošnje in pritožbe na Jesenicah
Pritožbe potujejo v Ljubljano
Število prošenj in pritožb v porastu — 0\ čani so jih več kot polovico vložili na repi bliske in zvezne organe — Na delovanji upravnih organov občine ni bilo pritožb
Lahko bi takoj zastavili vprašanje: Ali naš občan nfr"* zauft nja v občinske upravno-politične forume, komisije, službe 1 podobno? Od 144 prošenj in pritožb, ki so jih lani vh^ občani ter delovne organizacije v jeseniški občini, flh. je M, 81 poslanih v reševanje republiškim in zveznim upravo* organom. To pa je 30 več* kot pa jih je bilo poslanih v rd, vanje raznim službam v občini.
Druga ugotovitev je, da je število prošenj in pritožb v stalnem porastu. 1964. leta jih je bilo 71, lani pa 144.
Največ prošenj in pritožb je s področja urejevanja pokojnin in invalidnin. Vendar odstotek teh zadev iz leta v leto pada. Na drugem mestu je komisija obravnavala zadeve s področja stanovanjskih zadev.
Pritožbe iz delovno-pravne-ga področja kažejo dokaj neurejene razmere v posameznih podjetjih. Bilo je več primerov nezakonitih odpustov, disciplinskega postopka ter nagrajevanja po delu. Pri teh pritožbah je komisija takoj ukrepala, skušala zaščititi interese delavcev s tem, da je intervenirala v podjetju aH pa stranko napotila na pot pravde. Največ primerov je bilo za pritožnike ugodno rešenih. Sporov iz delovnega razmerja je bilo največ v Komunalnem podjetju Jesenice, Komunalnem ' servisu Jesenice, v GP »Pošta« Jesenice, v gradbenih podjetjih ter relativno najmanj v Železarni. Komisija za prošnje in pritožbe meni, da bi bilo potrebno razmisliti o vlogi
sindikata v podjetju, saj primeru delovnega spora n' lokdaj vzame delavca v ^ ščito.
Zelo težko je posredovali pri zaposlitvah; gre za \ kvalificirane delavce, ki \ socialno neprilagojeni in \
se čutijo zapostavljene. | Na področju prcmoženjA pravnih ter gospodarske-i nančnih zadev so se oW» pritoževali zaradi zamejn^V zemljišč ob arondaciji v * rovnici.
Zanimivo je, da so bile vsem letu le tri pritožbe, V so se nanašale na delova* upravnih organov občine, \ še te v zvezi plačila ko«\ nalnega prispevka. Gre [ določeno kategorijo ljudi \ za borce NOB — ki po pr^ pisih v jeseniški občini A deležni takih olajšav, koM jih uzakonile druge občine} Gorenjskem.
In še podatek, da so r.aj*'t prošenj in pritožb vložili * lavci. Mogoče zato, ker \ njim največkrat godi k: ali pa zato, ker se v Baši <\ mokratičnj družbeni uredi\ zavedajo svojih pravic in A kadar so okrnjene, upravi no iš-'eio J. Vidi*
3. AVGUST 1966 * GLAS
GOSPODARSTVO
Ob tržiškem občinskem prazniku
Neugodna struktura industrije
Razgovor s predsednikom skupščine občine Tržič Tinetom Tomazinom o nekaterih uspehih in težavah — Redni proračunski dohodki ne zadoščajo za financiranje komunalnih objektov
»Nedvomno je gospodarstvo tržiške občine doseglo po vojni velike uspehe, zelo pa nas pekli neugodna struktura industrije!« je začel pripovedovati predsednik skupščine občine Tržič Tine Tomazin, ki smo ga ob občinskem prazniku zaprosili za kratek razgovor o uspehih in težavah v občini. »Skoraj vsa naša industrija je lahka, predelovalna, življenjsko vezana na uvoz reprodukcijskega materiala iz zapadnih držav. To velja za bombažno, čevljarsko in usnjarsko industrijo. Kljub težavam zaradi take strukture in kljub reformi pa smo lahko kar zadovoljni z letošnjimi polletnimi uspehi. Do konca ju-uija je bilo ustvarjenega 49,7 % planiranega družbenega bruto proizvoda in 48,4 % planiranega narodnega dohodka. To sta zgovorna pokazatelja, ki pričata o tem, da se kolektivi delovnih organizacij zavedajo težav in si prizadevajo, da bi jim bili kos.«
Predsednik Tomazin se je potem pritožil, da večina gospodarskih organizacij — razen redkih izjem — ni po bolj ali manj obsežnih rekonstrukcijah dala pričakovanih proizvodnih rezultatov. O tem se bo treba še pomeniti. Omenil je tovarno obutve Peko kot edinstven primer gospodarske organizacije, v kateri se je po rekonstrukciji v letih od 1958 do 1961 narodni dohodek celo bolj povečal kot družbeni bruto proizvod.
»Za financiranje komunalnih objektov smo našli rešitev letos v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in občani, kajti iz rednih proračunskih dohodkov teh stvari ne moremo financirati, denarja je premalo. To smo u-gotovili že ob sestavljanju prvega   osnutka letošnjega
Tine Tomazin
proračuna, zato smo bili prisiljeni, da smo se z natančno obrazložitvijo potreb na področju komunalnega gospodarstva obrnili na vse delovne organizacije in povsod smo naleteli na razumevanje. Na ta način smo zbrali okrog 90 milijonov starih dinarjev. Vsega, kar smo imeli v načrtu za letos, sicer vejetno ne bomo mogli narediti, prizadevamo pa si, da bi čimveč.
Plan izdatkov smo npr. - že prekoračili pri gradnji ceste k šoli heroja Grajzarja, kjer so izvajalca del iznenadile težave s posipanjem zemljišča. Sploh smo letos posvetili pozornost cestam: že smo asfaltirali cesto skozi Tržič, zdaj pa se pripravljamo za asfaltiranje ceste od Pristave do Križcv, ki je v precej slabem stanju. Letos smo že elektrificirali Ravne, do konca leta pa bo gotova tudi elektrifikacija Doline. Verjetno pa letos ne bomo uspeli z gradnjo kanalizacije v Se-ben jah in vodovoda v Snako-vem.«
— Boste s takim načinom zbiranja sredstev za gradnjo komunalnih objektov nadaljevali tudi prihodnja leta?
»Tudi, saj drugače ne bo šlo. Sicer smo tako zbirali sredstva od gospodarskih organizacij že prejšnja leta, vendar ne v takem obsegu. Seveda pa bomo morali v prihodnje upoštevati možnosti gospodarskih organizacij, te pa bodo prihodnje leto nedvomno manjše, kot so zdaj spričo valorizacije osnovnih sredstev spričo zahtev reforme. Prav zaradi že omnjene neugodne strukture industrije bodo morala podjetja dobro pljuniti v roke, če se bodo hotela prebiti na domače in tuje tržišče.«
— Kakšni pa so vaši načrti? »V prihodnjih letih bomo
veliko pozornost posvetili terciarnim dejavnostim (turizmu, obrti, trgovini), kajti tisto, kar imamo, je zelo malo, imamo pa vse možnosti, da na teh področjih dosežemo optimalen razvoj. Vse pa je odvisno od tega. če bo denar. Za Ljubelj imamo še velike načrte, še smo v dogovorih s Kompasom za nove objekte, razen tega pa mislimo tudi na druga področja, ki so turistično zanimiva prav tako kot Ljubelj, nimajo pa nobenih turističnih objektov in niso še tako znana. Za letošnjo jesen rripravljamo po-
svetovanje s kmeti in lastniki gostiln, kjer se bomo pogovarjali, kako čim bolj razviti turizem, kako tudi kmete v višjih predelih zainteresirati za turizem po vzoru Avstrije. Prav na tem področju so še velike rezerve.«
A. Triler
Razgovor z direktorjem Jelovice
Plan bodo dosegli
Govorice in pisanja o težavah v Jelovici so neutemeljene
Škofjeloško lesno industrijsko podjetje Jelovica je v prvih šestih mesecih letos doseglo le 40,7% predvidene
Stanovanjska stolpnica v Tržiču, ki bo precej spremenila panoramo tega mesta, letos ne bo dograjena — Foto: Perdan
proizvodnje za leto 1966. Na videz kaj slaba bilanca. Toda direktor podjetja ing. Olip, je o tem povedal, da so pri njih glavni predmeti proiz-« vod nje montažne hiše, okna in vrata. V zimskih in prvih pomladnih mesecih pa ti ar* tikli, razumljivo, ne gredo tako v promet. Tako je vse do maja proizvodnja treh glavnih artiklov podjetja mii nimalna. Poveča se šele v man ju in juniju. V drugem pol-« letju pa je povpraševanje ve-t liko vse tja do novembra. Za-« to tudi proizvodnja tedaj na-« raste. »Ni razloga,« je pri sta-« vil direktor, »da letos ne bi dosegli plana.«
Fakturirana realizacija podjetja je v primerjavi z lanskim prvim polletjem več:a za 9%. vnovčena realizacija pa za 7%. Dvajset odstotkov vseh proizvodov gre v izvoz. Tu prednjačijo predvsem montažne hišice. Glavni uvozniki so Nemčija, Švica in Italija. Izvoz se v primerjavi z lani ni povečal, predvsem zato ne, ker je odpadel eden izmed največjih kupcev iz I tal., ki je sicer ustvaril letno 100.000 dolarjev prometa.
Podjetje je s 1. julijem le^ tos prešlo na 44-urni delavni teden, sčasoma pa bo pre.-ilo na 42-urnega. Osebni dohodki zaposlenih so se v primerjavi z lanskim povečali za 15 odstotkov. Pri tem velja omeniti, da so cene glavnih artiklov po reformi sploh niso povečale. L Guzeij
Težave in uspehi tovarne Planika
Večja produktivnost in kvaliteta
Pogoji za konkurenco srednjeevropskim iz delovalcem čevljev
Kranjska industrija obutve »Planika« se v svojem obratovanju srečuje s težavami, po drugi strani pa doma in v tujini dosega lepe uspehe. Preskrba z reprodukcijskim materialom sploh ni zadovoljiva. Dejstvo je, da domače usnjarne izdelujejo v glavnem samo klasično usnje, moderna čevljarska industrija pa zahteva novosti, zahteva umetno usnje, ki je po kvaliteti večkrat boljše od standardnega. Tovrstno domače usnje pa izdelujejo v zelo majhnih količinah, povrhu tega pa je še slabše kvalitete. Zgodi se, da naročijo usnje prve kakovostne stopnje, dobijo pa drugega. Trg pa po drugi strani zahteva kvalitetne izdelke. Prisiljeni so, da prejete pošiljke vračajo, in posledica — stroji stojijo, delavci morajo predčasno zaključiti delovni dan,
planirana proizvodnja ni dosežena! »Naš cilj je,« so nam dejali, »da zadovoljimo zahteve in želje potrošnika, kajti ta vse manj sprašuje, kakšna je cena, ampak ga zanima kvaliteta.« Prisiljeni so, da morajo v svoji lastni usnjarni večkrat izdelovati določene artikle, predvsem usnje in podplate, kajti naše usnjarne tega niso sposobne ali nočejo izdelovati.
»Vodilo »Planike« je večja produktivnost, kvaliteta in specializacija. Le takrat, ko bo zadoščeno tem pogojem, bodo lahko konkurirali srednjeevropskim izdelovalcem čevljev. V planu imajo temeljito reorganizacijo podjetja, da bo vsako delovno mesto, vsaka minuta smotrno izkoriščena. To je zanje tudi pogoj, da bodo lahko nemoteno prešli na 42-urni delovni teden, za kat«?rega imajo pripravljene le vse analize.
Lahko trdimo, da je ta kranjski delovni kolektiv že krepko pogledal preko meja naše države. 1292-članskemu kolektivu je uspelo, da je razmerje med prodanim blagom na domačem in tujem tržišču 50 % : 50 %. Letni promet na tuja tržišča znaša okoli 2 milijona dolarjev. Od zahodnih dežel vzamejo največ čevljev Zahodni Nemci,-in to 60% njihovega celotnega izvoza na Zahod, sledi jim Švedska, Anglija, ZDA, Francija in SvLca. Pri vzhodnih deželah pa prednjači Sovjetska zveza.
0 Neizčrpen vir za osvajanje O novih modelov čevljev sta % za »Planiko« Italija in % Francija. Zato so s krea-
# torji teh dežel stalno v 0 dobrih odnosih. Na tržišče 9 želijo dati kvalitetne in % lične izdelke, kar jim je
# tudi že doslej brez dvoma
# uspelo. Na poti pa so jim
# težave, za katere v glav-
# nem sami niso krivi
Jože Kosnjek i
Dve premieri v izvedbi igralcev iz Bohinjske Bistrice
Ljudska igra in partizanska drama
Bohinjska Bistrica je na letošnjem Ribenskem spominskem srečanju v čast 25-letnice vstaje in krajevnega praznika Bled sodelovala kar z dvema dramskima deloma: z Ocvirkovo dramo KO BI PADLI OŽIVELI in «: Finžgarjevo igro DIVJI LOVEC. Obe so na novo naštudirau prav v zadnjem času.
Uprizoritvi v Ribncm sta pokazali, da so se igralci iz Bohinjske Bistrice svojega dela lotili zelo resno in študijsko. Posebej to velja za dramo Vasje Ocvirka v režiji Franceta Fistra. Delo »Ko bi padli oživeli« je znana drama iz partizanskega življenja in obravnava problem osebne krivde in odgovornosti za storjeni zločin.
?.c v delu samem močno izstopa lik Trlepa. Zelo dramatično in z močnim po-ustvarjalnim čutom ga jc na ribenski uprizoritvi upodobil znan igralec Anton Šilar. Ob dramski predlogi je ustvaril odrski lik Trlepa precej svobodno, vendar prepričljivo, tako da je zaživel v svojskem elementu zvitega neugnanega in sprva trdega in neuklonljivega, kakršen se do zadnjega upira prodornim dokazom neznanca, končno pa skruše-nega in skesanega, ko prizna svoj zločin. Kot takšen odločno obsodi strahotne posledice klerikalne propagande, ki se je tedaj v Suhi krajini, kakor tudi povsod drugod, prizadevala sejati razdor in zmedo med civilisti, med katere so zahajali partizani. Lik neznanca je prepričljivo in naravno zaigral Franc Mencinger, Tr-lepovo ženo Polono Marija Fajfar, njeno hčerko pa zelo dobro Anica Mlakar. V vlogi župnika se je predstavil eden najstarejših bohinjskih igralcev Franc Grbec.
Z uprizoritvijo je celotni ansambel ob dobri režijski zasnovi pokazal nadpovprečno igro. če jo presojamo s stališča, da so igralci amaterji, lahko zapišemo, da zaslužijo največje priznanje.
Za igro Divji lovec je bilo med občinstvom mnogo zanimanja, vendar je slabo vreme onemogočilo uprizoritev na prostem. Precej veliko dvorano zadružnega doma v Rib-
nem pa so kljub temu napolnili do zadnjega kotička. Tujcev na tej predstavi ni bilo, čeravno so prireditelji pripravili razlago v tujih jezikih. Zelo številen igralsk zbor iz Bohinjske Bistrice je pod vodstvom režiserja, ki je hkrati zasnoval tudi sceno, pokazal dokaj enovito in dobro
igro. Poživljalo jo je lepo petje in ljudski plesi v izvedbi bistriške folklorne skupine. Veliko je k privlačnosti igre pripomogla tudi odlična scena in številni učinkoviti rekviziti.
Za tako veliko in množično uprizoritev je bilo potrebno mnogo trdega dela in vaj. Celotni igralski zbor z režiserjem na čelu je s tem delom dosegel še en velik uspeh, ki je ponovno dokazal žilavost in ustvarjalno vnemo naših amaterjev.       Jože Bohinc
"!=m=!S!~l!>~!!l=lll=l!IEIII=lll=!
Elektro Kranj
distributivna enota Kranj
razpisuje za dan 5.8.1966 licitacijsko prodajo
osebnega avtomobila Fiat 1400.
Licitacijska prodaja se bo vršila v Kranju, Partizanska 20, s pričetkom ob 11. uri.
=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=
V neka^ stavkih
JESENICE: kolektivna razstava DOLIK — V počastitev občinskega praznika so v soboto zvečer odprli v delavskem domu na Jesenicah kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije DOLIK Svobode »Tone Cufar« Jesenice. Petnajst razstavljalcev razstavlja 40 del v olju, temperi, akvarelu, risbi, polikromu in lesorezu. Otvoritev razstave je bila združena s kratkim kulturnim programom.
KAMNIK: nagrade sklada Toma Brejca — Lani je ščina občine Kamnik ustanovila sklad Toma Brejca, organizatorja oborožene vstaje na Kamniškem. Vsako leto ob občinskem prazniku bodo iz sklada podelili nagrade za pomembne uspehe na področju kulture, prosvete in znanosti delovnim skupinam, društvom ali posameznikom. Ob letošnjem občinskem prazniku, ki je bil 27. julija, so nagrade podelili prvič, in sicer: pevskemu društvu »Lira« iz Kamnika, ki je prvo slovenske pevsko društvo, za uspehe doma in v tujini, Ivanu Ziki, profesorju na kamniški gimnaziji, za dolgoletno delo pri sestavljanju kronologije in zgodovine, ter Viktorju Mihelčiču, pevovodji na osnovni šoli »Tomo Brejc«, za uspehe ki jih je imel kot vzgojitelj, pevovodja in skladatelj partizanskih in otroških pesmi.
BOHINJ. BISTRICA: zaključek gledališke sezone 1965 6* — DPD Svoboda »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice je v soboto, 30. julija, zaključilo letošnjo gledališko sezono z uprizoritvijo Finžgarjeve ljudske igre »Divji lovec« na prostefl Pod skalco v Bohinju. V sezoni 1965/66 so razen 4 predstav Divjega lovca v režiji Lovrenca Strgarja uprizorili trinajst krat Maxa Reala »Trije vaški svetniki« v režiji Franca Grbec«: in trikrat Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli« v režiji Franci Fistra. Imeli so tudi koncert moškega in mešanega pevske?« zbora, sodelovali so pri odkritju spomenika NOB v Bohinjsk Bistrici in pri prireditvah ob prazniku Bleda v Ribnem.
Muzej in Dolinarjeva galerija
Direktor Gorenjskega muzeja v Kranju Cene Avguštin ob otvoritvi muzejskih in galerijskih zbirk, ki bo v petek popoldne v restavrirani Mestni hiši
V okviru prireditev ob občinskem prazniku Kranja bodo v petek (5. avgusta) popoldne ob petih odprli tudi muzejske in galerijske zbirke v preurejeni Mestni hiši v Kranju. O restavracijskih delih, o razporeditvi zbirk v Mestni hiši in o načrtih povzemamo nekaj misli iz razgovora z direktorjem Gorenjskega muzeja Cene'om Avguštinom.
nekdanjih arhivskih
Preureditev Mestne hiše je rezultat dvoletnih prizadevanj. Stara Mestna hiša in plemiški dvorec sta dobila tisto obliko, ki sta jo imela v času nastanka v prvi polovici 16. stoletja. Pri restavracijskih delih je bil darv največji poudarek izluščitvi prvotnih arhitekturnih delov iz kasnejših  dozidav  in prezi-
dav. Iz prostorov v okviru stare Mestne hiše smo na ta način izluščili stebriščno dvorano, nekdanjo tržnico, ki jo viri omenjajo že leta 1530. V nekdanjem plemiškem dvorcu, ki je že leta 1921 postal sestavni del kranjske Mestne hiše, pa so bili izpod debelih slojev ometa in beleža odkri-
			
			
Pogled na etnografsko in arheološko razstavo v Gorenjskem muzeju v Kranju
ti izredno bogati renesančni grebenasti svodi, in sicer v veži pritličja in prvega nadstropja. Tudi drugo nadstropje je letos z novo ureditvijo (lesen strop stare kmečke hiše in drugo) dobilo toplejši izraz. Dokončno podobo pa bo Mestna hiša dobila s preurejeno fasado, ki je v načrtu še letos. S tem bosta Kranj in Gorenjska dobila enega najbolj bogatih spomenikov renesančne arhitekture.
V preurejeni Mestni hiši bo v veži pritličja in prvega nadstropja galerija kiparja Lojzeta Dolinarja. To bo stalna zbirka najpomembnejših del tega znanoga kiparja, ki jo je sam tudi aranžiral. V zadnjem delu veže v pritličju bodo pod tlakom na ogled skeleti staroslovanskega grobišča, ki je bilo letos najdeno prav na tem mestu. Skeleti bodo razsvetljeni, ogledati pa si jih bo mogoče skozi odprtine v tlaku.
V prvem nadstropju bo v treh večjih prostorih arheološka, etnografska in kulturno zgodovinska zbirka, katere pastavitev pa še ni dokončna, ker bodo te zbirke pozneje s preselitvijo upravnih in ostalih prostorov dobile nove možnosti za razširitev. V sedanjih razstavnih prostorih tudi še ni prikazan razvoj mesta Kranja; to bo predvidoma razstavljeno v stolpu na Pungertu. ki ga v ta namen že načrtno izpraznjujejo. Ko bodo zbirke dokončno urejene, bo umetnostna zgodovina (zlasti gotske plastike in Ln-verjeva dela) dobila prostor
v dfugem nadstropju, v velk" ki in mali renesančni dvor* ni pa bo renesančno in b*v ročno slikarstvo ter plastika. Najpomembnejši spomeni*) gotskega stenskega slikarstvi bodo v obliki kopij na og.cj v stebriščni  dvorani v pd[ tličju.
Prav stebriščna dvoran^ j združena z restavrirano gotj sko kletjo, bo služila tudi M turistične namene, za spn\f jeme, kulturne predstave Ml Ponoči bo razsvetljena.
Pri restavraciji Mestne t\ še je bilo doslej opravljen<\ ga že ogromno dela. Kon?e\ vatorska dela je vsesk. , usmerjal arhitekt Tone B)y tenc ob sodelovanju strokov^ nega muzejskega kadra k ob pomoči celotnega koliki va, velike zasluge pa ima tu<|; gradbeni nadzornik Vini Marinšek. Gradnjo je delA, financiral muzej sam iz In--nih sredstev, delno s posoj| lom in delno s podporo o\ činske skupščine. CV.o: dosedanja dela so veljala K okrog 24 milijonov starih d
Po ureditvi Prešernove^ muzeja in galerij v Prešerm\ vi in Mestni hiši je to dru&' etapa razvoja muzejstva \\ Kranju. V Gorenjskem m\\ zeju upajo, da bodo že \f bližnji prihodnosti lahko uf\* dili v baročni palači v Ta\|
carjevi ulici zbirko o h0\-in zgodovini delavskega §A banja,   razen tega pa Mj stalno   galerijsko   zbirko yl gradu   Kieselstein.   Vse \^ zbirke imajo razen kulturni), teženj tudi namen ustvarit iz Kranja privlačno in bo:, to turistično mesto. A. Trii«,
Ljudje in dogodki
Ameriške primerjave
Britanski premier VVil-son je končal svoj najkrajši državniški obisk v ZDA s takšno naglico, da smo ga v soboto popoldne že videli v družbi angleške kraljice na velikem londonskem stadionu, kjer se je odločalo o svetovnem nogometnem prvaku. Tudi razgovor po tekmi z angleškimi nogometaši, svetovnimi prvaki, je bil veliko bolj sproščen, kot njegova enodnevna pogajanja
z ameriškim predsednikom Johnsonom. Ta primerjava pa se razlikuje od ameriške. V Ameriki so namreč ob zadnjem obisku VViisona v VVashingtonu delali različne primerjave. Zanimivo je, da tokrat primerjav niso delali samo v ameriškem tisku, ampak so glavne napravili kar državniki sami. Najbolj seveda presenečena primerjava ameriškega predsednika Johnsona, ki jo je
napravil na svečanem sprejemu v čast VViisona. Johnson je povedal, da je britanski premier napravil korake, ki jih ni storila še nobena demokracija zahodnega tipa po vojni in da ima Anglija veliko srečo, da ima na oblasti vodstvo z največjo tradicija. Primerjava je biia tako čista, ci:i o njej ne more bili nobenega dvoma. Johnson je VViisona primerjal s Churchillom. Takšna primerjava pa je dokaj čudna za Britance v času. ko je VVilson prisiljen uvajati v gospodarstvu ukrepe najstrožjega
varčevanja. Ni nobenega dvoma, da je pravi smisel Johnsonove pjjhvale v moralni pomoči, za katero je bil najbrž naprošen, da bi preprečil večjo nezadovoljstvo z VVilsonovo gospodarska politiko strogega varčevanja med britanskimi vo-lilci.
S!avje, ki so ga britanskemu premieru pripravili v Beli hiši, je posledica trdne medsebojne vezanosti. Člani politične vezanosti Velike Britanije in ZDA so obojestranski. Amerika potrebuje Veliko Britanijo za male usluge v vietnamski vojni in VVilson je kot ameriški sel že opravil nekaj naročil. Z druge strani
pa britanska vlada rabi ameriško kritje v sedanjih naporih, da zadrži funt ster-ling pred padcem, ali kot je to lepo povedal britanski premier VVilson, »obramba funta je samo prva linija obrambe dolarja«. Sklepi washingtonskih pogajanj so to potrdili: »ZDA in Velika Britanija morata sodelovati in VVashinglon mora pomagati Londonu, da se izvleče iz gospodarskih težav.« Toda s tem stvari še niso popolnoma razčiščene. VVilson je sicer dobil v VVashingtonu oporo in lahko še naprej sanja o svetovni vlogi funte, dejstvo pa je. da je sedanji napad na funt napravila finančna moč Francije.
Propagiranje blejskega turizma
	--—--"                -.Ti 1 dni
po	II
V Omahi, v zvezni državi Nebrasca, je 1. avgusta zjutraj znova prišlo do rasnih izgredov. Skupina 150 črncev se je približala območju, ki deli črnski del mesta od belega. Posredovala je policija.
Vse je že kazalo, da je tri tedne trajajoča stavka letalskih mehanikov petih ameriških letačkih družb končana. Stavkajoči so namreč dosegli nekak kompromisni sporazum z družbami o zvišanju dohodkov. Toda dve tretjini mehanikov nadaljuje s stavko. Menijo namreč, da je dvig življenskih stroškov v zadnjem času še vedno večji od povečanja plač.
Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je ob ugotovitvi, da se Pakistan pripravlja na sodelovanje s Kitajsko pri izdelavi atomskega orožja, izrazila hudo zaskrbljenost. S pomočjo Kitajske bi Pakistan utegnil imeti svojo atomsko bombo že čez dve leti. Indira Gandhi je bila prisiljena napovedati ostre obrambne ukrepe.
Zadnji dan julija so v Ta-škentu zopet čutili potrese. Seizmološka postaja je zabeležila pet zaporednih potresnih sunkov. Najmočnejši je bil prvi, pri katerem so izmerili jakost 6. stopnje. Ostali štirje so bili slabši.
Ameriški težki bombniki B-52 so dva dni zapored bombardirali 10 km široko demilitarizirano cono med Severnim in Južnim Vietnamom. Baje jo Severnovietnamci uporabljajo za infiltracijo svojih čet na jug.
Izletniški turizem presegel vsa pričakovanja — Kako propagira TD Bled turizem v svojem kraju
Ko pride človek v poletnih mesecih na Bled, včasih pomisli, če je res še v Jugoslaviji. Najrazličnejši jeziki se prepletajo na jezerski obali, najrazličnejša izletniška oblačila, od »pižam« do najmodernejših oblek promenirajo po blejskih ulicah. Poleti se Bled spremeni v pravi Babilon.
niškega turizma je velikega pomena. To so novi potencialni gostje. TD Bled je povprašalo, kako se počutijo na Bledu. Velika večina jih je odgovorila, da se bodo vrnili kot redni gostje. So tudi zelo dobri potrošniki, saj običajno na Bledu kosijo, kupujejo spominke, obiščejo grad in otok.
Čeprav je takšna živa propaganda med najboljšimi načini pridobivanja novih gostov, posveča TD Bled veliko pozornost tudi običajnim načinom propagiranja svojega kraja. Dvakrat letno pošljejo svoje edicije 127 agencijam po vsem svetu, in to v Anglijo 19, Avstrijo 21, Belgijo 8, Dansko 3, Finsko 1, Francijo 6, Grčijo 2, Italijo 15, Izrael 1, Kanado 1, Zahodno Nemčijo 24,  Nizozemsko 12,
Znano je, da za blejsko propagando stojijo najrazličnejši organi, vendar smo dobili vtis, da je TD Bled le »duša« vsega prizadevanja. Obisikali smo pisarno turističnega društva, kjer so nam povedali nekaj zanimivosti.
Pravijo, da je izletniški turizem presegel vsa pričakovanja. V pisarni so pričeli beležiti tuje potovalne agencijo, ki dovažajo svoje goste na Bled. Od 1. maja so zabeležili že preko 60 takšnih, ki pripeljejo turiste vsaj enkrat tedensko s svojimi avtobusi. Računajo, da pride na ta način dnevno na Bled najmanj 500 ljudi. Najmočnejši agenciji sta »Schpringer« in avstrijska pošta, ki prihajata na Bled vsak dan tudi z več avlobusi naenkrat.
Pomen  inozemskega izlet-
Osem držav na evropskem prvenstvu
Mode'arji v Lescah
V nedeljo je bil v Lescah 12. evropski kriterij prosto letečih motornih modelov, ki je že četrtič zapofed v Lescah.
Nastopili so tekmovalci — modelarji — iz osmih držav: Anglije, Avstrije, Francije, Cehoslovaške, Italije, Madžarske, Švice in Jugoslavije.
Pri teh modelih motor deluje največ 10 sekund, potem pa prosto leti. Vsak tekmovalec je imel pet startov. Ocenjuje se trajanje leta, ampak samo do treh minut.
Rezultati: Ekipno so zmagali tekmovalci iz CSR, dru-
go mesto so osvojili Jugoslovani, na tretje mesto pa so se uvrstili Švicarji.
Med posamezniki pa je zmagovalec LANDEAU ALA-IN iz Francije, drugi je HAJEK VLADIMIR iz CSR in tretji BISAK LAJOS, Jugoslavija.
Čeprav je bilo tekmovanje po številu skromno, vendar je bilo kvalitetno in zahtevno. Med tekmovalci so bili trije, ki so v preteklih letih v tej disciplini osvojili naslov svetovnega prvaka.
J. V.
Norveško 1, Švedsko 4, Švico 4 in ZDA 5. Poleg te propagande delajo precejšnjo reklamo tudi po inozemskih časopisih. Konec maja je na primer v »Die Weltu« (Nemčija) izšla posebna priloga v nakladi 50.000 izvodov.
Ob koncu naj zapišemo še eno zanimivost. Zanimivost zaradi tega, ker se ne ujema z našim tradicionalnim loka-lističnim propagiranjem posameznih krajev. V svojih edicijah se ne omejujejo iz-
ključno na Bled, marveč propagirajo tudi okolico: Radovljico, Bohinj, Sobec, Gornje-savsko dolino.
Bled je znano turistično mesto, a še in še vsako leto pridobiva na svojem lurislič-«' jem pomenu. To ni nič nenavadnega, ne samo zaradi čudovite pokrajine, marveč tudi zaradi turističnih delavcev, ki dobro vedo, kaj in kako morajo delati, ker se razumejo na svoje delo.
P. Čolnar
Prijeten sprehod in počitek ob obali blejskega jezera — Foto Perdan
GORENJS^jj IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE @ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI
Zanijvosti z Bele
O nekdano*»W . Beli je bilo precej napftjk^ ge ne vse   z^ iz  začetka!^ gc spominjam*^ ^ ninmosti. i
Na Bel-1
sadja,
PANUkaivm » PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA © PANfM-VMA Q PANORAMA « PANORAMA
Najboljši oče na sve
S 16 leti zapustil šolske klopi brez kakršnegakoli spričevala — Z 21. letom je preganjal govedo po pašnikih Kansasa — S 56 leti je George Stanley postal doktor medicinskih ved — Zdravnik je hotel postati, da bi svojima hčerama vrnil vid
Stanleveva hčerka Joni ima danes 11 let. Ko se je rodila, je imela poldrug kilogram'. Več tednov je preživela v inkubatorju. Takrat zdravniki se niso vedeli, kar je bito dokazano pred nekaj leti: pri prezgodaj rojenih otro-kih povzročajo prevelike količine kisika slepoto. George Stanley in njegova žena sta biia obupana, ko sta zvedela resnico. Joni sta vodila iz klinike na kliniko, toda povsod sta zvedela isto: proti slepoti ni pomoči.*
Takrat se je Stanley odloČil, da mora sam ali pa njegova žena pričeti študij medicine. Gotovo obstaja namreč kakšna možnost, da pomaga svojemu otroku, če pa že svoji Joni ne bi mogel pomagati, bo lahko vsaj drugim otrokom, ki jih je zadela ista usoda.
Leta 1957 je družina Stam-
ley prihranila dovolj denarja, da bi George pričel študirati.
»Takrat smo zvedeli za neko triletno dekletce, ki je izgubilo vid kot naša Joni. Če lahko skrbimo že za našo Joni, bomo prav tako še za enega otroka. Malo SaMy smo posvojili.«
George je imel 48 let, ko se je vpisal na fakulteto. Oče je redmo obiskoval predavanja na univerzi, sdin Alilan pa gimnazijo. -»Prve dve leti mi je bilo najtežje, žena me je zapustila — spoznala je nekega zdravnika. Padel sem na izpitih. Dekanat me je obvestil, da se ponovno v prvi semester ne bom mogel vpisati. Pričel sem studira« psihologijo. Diplomiral sem. Slednjič sem si pridobil pravico, da se spet vpišem v prvi semester medicine.
BB ob Vrbskem jezeru
Avstrijski tisk je objavil novico, da bosta Brigitte Sachs, rojena Bardott, in »jen mož. nemški milijonar in playboy Gunther Sachs, 5 f»vjm*'a prispela v Vrbo (Vc^ieii) ob Vrbskem jezeru.
Gunther, ki je že večkrat preživljal počitnice ob Vrbskem jezeru, j« naročil v nekem hotelu apartma za sedem dni. Producent Sorge Bourguignon je zaradi poroke Brigitti podaljšal dopust.
Študiral sem dan in noč. Vedno sem ime! pred seboj svoj končni cilj: pomagati svojima slepima otrokoma.«
George Stanley dela danes v bolnišnici v San Diegu v Kaliforniji. Doma sam kuha, pere, lika, ponoči pa študira naprej.
»Sedaj imam denar. Z otrokoma sem potoval. Seveda pogrešata mater, toda poskušam jo zamenjati. Smo zelo srečna družina. Prepričani smo, da je ta svet kljub vsemu zelo lep.«
Pri tem se je dr. Stanlev George ozrl na majhen medeninast pokal, ki sta mu ga .podarili hčerki. Na njem je napis: Najboljšemu očetu na svetu.
Negovane noge nogometašev
Madame Lie Priol iz Nan-tesa, po poklicu pedikerka, uživa med francoskimi nogometaši še posebno dober glas. Ta žena ne skrbi samo za noge nogometašev iz Nan-tesa, temveč iz cele Francije pa celo iz tujine. »Nega nog je za nogometaša tako važna kot vzdrževanje avtomobila za voznika dirkalnih avtomobilov,« je izjavila.
Slevardese se branijo k ral k h kril
Kot poroča zahodnonemški časopis Bild am Sonntag, se
stevardase svetovnih letalskih družb boje, da bodo kmalu morale nositi v službi kratka krila.
»Stevardese smo izpostavljene neprijetnostim moških bolj kot druge ženske. Kratka krila bi dala povod za nedostojno vedenje tistih moških, ki se do nas vedejo kavalir-sko. Kar čakali bi na to, kdaj bo stevardesi, ki stojijo ob letalu, zračno strujanje reaktivnega motorja dvigalo skrajšano krilo.«
Druga stevardesa pravi o kratkih krilih naslednje: »Niti pomisliti ne smem na to, kaj bi se zgodilo v ozkem hodniku ogromnega reaktivnega letala, če bi se mi rob kratkega krila dvignil še više. Niti žlice si ne bi upala pobrati s tal. Niti do jokajo-čega otroka se ne bi mogla stegniti brez strahu, da bom izvedla neke vrste pol strip-teasa.«
»Krila nad koleni bi pripomogla k temu, da bi se moški do stevardes vedli še bolj razposajeno. Zato menim, da kratka krila za nas na delovnem mestu ne pridejo v poštev. V zasebnem življenju bi morda še oblekla kratko krilo — toda v letalu nikoli«, se je glasilo mnenje tretje.
iz katerega ~t , . ?. WJ veliko
delali most. u
sušili, tepke, ^
kaj jabolk ^ v
vasi so bil«jk .
Cuc, pri uJT' P
pn Kosmat.^ ,
m  tik, «4dnega
mlina, je i^.^
pripravo«^ _
Ta Priprava ;Lvlje.
na iz pos^ iz_
dolbenega vlz sta_
rega mlW ki je
bilo natak^!Ldeno
na okrogel,^
jebilpritrj ,
verejo   prV metre
stran od LHto so nasuh sadjX va_ ljali mlin^
***** je \Wsli z
leseno lopato popravljal sadje; če ni bil priden, mu je kolo lopato zlomilo. Zmlelo sadje so potem z vevnico pobrali v škaf in znosili v prešo. Tam so sadje stisnili v mošt. Cc je bilo sadja dosti, so delali mošt tudi po štirinajst dni; to delo je bilo namreč počasno.
£ Lobardetova Micka pa je imela včasih žganjelar-no. Kuhala je sadjevec, slivovko, borevničevec, češ-njevec, bez0 /ec in brinje-vec, same zdravilne pijače. Brinje je sama nabirala v Kokri in na Jezerskem. Razen tega je predelovala razna semena in nabirala razna zelišča, ki jih je prodajala v Kranju. To dela še danes.
9 Bela je imela včasih tudi čebelnjak. Pri Bakenkove-mu Mihu se je dobil raznovrsten med; za prehlad rožnati, za potico pa je bil vsak dober.
9 Prvotno je bila na Beli samo ena žaga: Mlinarjeva. Pri Kovaču je bila prej na eni   strani   vode   f rži na na
stope za čreslo, na drugi strani pa kovačnica. Ko je bil Miha v Ameriki, je njegov brat Janez spustil gamar ali ovna (tako so rekli velikemu kladivu) že ob treh zjutraj; tako je bunkal, da je zbudil pol vasi. Cas je pregnal frži-no in stope in nastala je žaga.
© Pri hiši, kjer vse danes reče pri Lojzelnu, se spominjam, da se je reklo pri Skoku. Tam je bil mlin. Mama je bila vdova z več otroki in ni mogla popravljati velike in razpadajoče stavbe, zato so jo prodali. Kupil jo je Blaž Jakopič, ki je prišel z ženo iz Amerike. Vse je popravil in iz nje naredil mlekarno, kamor so nosili mleko tudi iz sosednjih vasi. Kaštrunče-va Micka, sedanja Smirova stara mama, ga je s konjem vozila v Kranj. Poleti je iz hladne Belce vzela namočene vreče in jih dala čez kante, da se mleko ni zasirilo. To je trajalo nekaj let, potem pa je tudi Jakopič hišo prodal, ker je bilo predaleč do mesta. Kupil jo je Lojzelnov oče in iz mlekarne naredil žago. Tako so bile na Beli tri žage.
% Čipke je na Beli znala klekljati tudi Zajčeva mama.
® Iz Barončkove fržine je rajni gospodar Jurij naredil lepo mizarsko delavnico. Večkrat nam je naoblal dolge oblance za krašenje voz za ohcet.
© Najlepši dom na Beli jc bil včasih Kosmatov. Ko si prišel iz vasi na vrh klanca proti  Kosmatu, je stalo na
levi Kcematovo znamenje. To je bila zidana kapelica, ki je bila vedno lepo oskrbovana. Vanjo so verni vaščani nosili olje, tako da je v njej vedno gorela lučka. Naprej cd kapelice je bil okrog hiše, štale in poda velik vrt. Za štalo na' vrtu je pred petdesetimi leti stala pajžba (sušilnica za sadje). Zadaj je velika cegelnica, naprej pa gozd. Sedanji gospodar Peter
je dobil dom zanemarjen, ket je bil v najemu; ko je bil še majhen, so mu umrli starši. Ko je posestvo prevzel, jg prijel s polno paro in vse ja spravil na pravi tir. Doklec se ni oženil brat Tonček, mu je tudi ta pomagal. Vaščani so imeli Petra zelo radi, skoraj vsem je bil na ohceti za starešino.
Jera Pieman, Britof 68.
Stog in hlev za seno na Jamniku (o tem bomo še pisali) — Foto Triler
v w • ^»       m m- m » m       ■» t» ^ w —       — — — — —  — —  —  — —  — — — — — — — -    - -w -w -w ^w m  m m* m ^ m *^      ^ ^       » ^ ^ ^ ^ -^r-^r m  p  m  m ^ m
VIIHA KLINAR: MES}^ m RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN Ril
Slab pastir svoje črede bi k t -uftsal  rwH»r,„m > prešuštva javno ne oži-
gosal, obenem na ne nn?vai v '.E  »       . . nrim„,,u ,    e Pozval V začno zbirati prostovljne
prispevke za neko nesrečno V;t>ožno ženo ki ie ostali sama in brez slehernih sreds^C*™ J
Se to nedeljo mora pridig
Čeprav župnik v svoji pTL imen. verniki ve<J
kdo je brezbožna ženska, KjftE bogaboječi tašči moža, m kdo je moz, ki se je preft^pm in svojo ženo, ki jo je zapustil, saj so o tem že fc>fc bolj po maši govorile tretjeredmee in osebno pripf^V da so lahko razumeli, na koga so letele župnikove W%mi je klical kazen nad brezbožnico in brezbožnika. godilo še marsikaj več, cesar se je Šteli bala, cepr«vSdhajata z Ebnerjevo na neko kmetijo onstran Penzb«.%^e6ar ne Ve.
Tudi do Ebnerjeve že nCp*ejše govorice o Stefi, ker v nedeljo ni bila pri nv* ^ prišie, bi samo zamahnila z roko in si mislila, H oki ljudje tako zlobni, da razširjajo in verjamejo t^^ podnajemnico prav dobro pozna in ve, da je poš«M se lahko marsikatera ženska, ki vsako nedeljo hod^lkj «€ pred vsakim znamenjem pokriža, lahko zgleV<|niadi ženi. Zato ne razume kmeta, ki jima je nekaj zabojev zimskih jabolk, ko pravi Stefi, da \%omur, kje je jabolka
slinili       M/*««    An     KnM.nu.lA2     2.___A   J   Ma _ . t, h .
kupila. Noče se zameriti iup\
»Babnica je zlobna. Ko ^| Toda pri župniku je zapisa^ v> bi me očrnila pri gospodu. \ samo v nebesih, marveč tudi
njeni tašči.
bi ji tudi jaz ušel. Zato ne bi rad. da i na piko, ni preklet
Tako pravi kmet in jo še enkrat prosi, naj molči in naj se tudi ne kaže pred hišo, ko bo pripeljal jabolka k Ebnerjevim.
Stefi se za kmetove besede ne zmeni in ne dreza vanj z vprašanji, od kdaj ga je popadel tak strah pred župnikom in njeno taščo. Glavno je, da ima jabolka, ki bi jih najbrž ne dobila, ko bi kmetu ponudila samo denar in ko bi mu poleg denarja ne dala še dvoje Francovih srajc.
Za denar danes komaj kaj dobiš. Kmetje ga imajo že tako preveč, saj tudi sami ne morejo z denarjem skoro ničesar kupiti. Zato svoje pridelke raje zamenjujejo za blago!
A to je ne moti. Zadovoljna je, ker je poleg krompirja dobila še jabloka. In prav zaradi tega se ji zde ti, zadnji oktobrski dnevi še lepši, kakor so.
Tudi danes je nebo brez oblačka in čeprav ne greje več, je lepo in se narava čudovito sklada z njenim razpoloženjem. Grič, ki ju loči od Penzberga in na katerem je graščina nekega priseljenega junkerja, je tako pisano lep, mimo tega pa je pot preko njega trikrat krajša kakor obhodna deželna cesta, da jo kljub tabli »Prepovedana poU mika, da bi se z Ebnerjevo napotili po tej poti.
Ebnerjeva sprva okleva. Boji se oskrbnika, a misel, da bosta mnogo hitreje doma, je mikavnejša kakor bojazen pred neprijetnostmi, ki bi jih zaradi tega lahko imeli. Zato zavije s Stefi med bukovje po cesti, ki je mnogo manj razrita kakor cesta, po kateri smejo hoditi navadni zemljani. Gladka je in bela, tu in tam nastlana z rdečkastim zlatom odpadlega listja in pobarvana z zlatimi progami sonca, ki počasi drsi čez jesensko nebo ter nesebično razsipa svoje zlato za pašo očem.
Kakšna lepota« vz.-'ihne. »Kako srečna bi bila, ko bi mogel to videti tudi Friedrich. Svoje oko bi mu dala, ko bi bilo mogoče.«
Stefi jo razume. Ve, kako ljubi Ebner naravo. Slišala ga je, kako je o rožah govoril Slavku: »Rože je treba ljubiti kakor človeka ali še bolj. Človek je lahko hudoben in grd, a rože niso nikoli. Lepe so. Zato jih človek, ki jih ima v resnici rad, ne bo nikoli odtrgal. Vselej, kadar sem koga videl, da je odtrgal rožo, mi je bilo hudo, kakor da je umoril človeka.«
»Tudi Starnbergerjeva mi večkrat pripoveduje o njegovi ljubezni do rož. Celo moj tast se je navadil od njega razmišljati o rožah,- pripoveduje Stefi in ne opazi, da ta pogovor dela Ebnerjevo vedno bolj otožno.
Se bi govorila o tem. da se ni nedaleč od graščine že na penz-ber?ki strani griča nenadoma pojavil pred njima oskrbnik, krepak tridesetletni moški, in ju nahrulil, kaj iščeta tu. »Nič. Domov greva,« odvrne Šteli.
»Domov? Ne vesta, da je pot za vse, ki niso povabljeni ali ki nimajo opravka na graščini, prepovedana!«
»In če ie? Nobene škode nisva napravili!* .le-^ii -
»Škodo ali ne,« pogleda oskrbnik štefi, potem pa se mu v očeh utrne čuden plamen. »Bi lahko zvedel za tvoje ime, lepa predrznica?« jo zgrabi za zapestje.
»Izpustite pri priči mojo roko!«
»Ne, dokler ne zvem tvojega imena, sinička!«
»Izpustite gospo! Gospa Federle je poročena žena!«
»Federle? Federle?« naglo razmišlja oskrbnik. »Ali se ne piše! tako prednica tretjerednic, ki ji je pobegnil dedec. Torej ti si jj speljala starca? Saj si snaha, ne? No, no,« se zasmeje. »Ti bi lahko dobila moškega kakor treba; mladega, postavnega! Stara pohota ni vredna take lepote!« ,
»Nresramnež! Kam merite z umazanimi besedami?«
»Pazi na jezik, ptičica! Tega nesramneža mi lahko odplačaš samo s seboj!« ne izpusti Stefi iz klešč svojih rok. ,
Izpustite me! ? ,
»Izpustite gospo Federlovo!«
Kaj se oglašaš, kost,« oskrbnik prezirljivo pogleda Ebnerjevo< nato pa pokliče psa: »Hektor!« in ko pes, čistokrvni nemški volč> jak, priteče: »Poženi to kost proti Penzbergu!«
Pes se zapodi v Ebnerjevo, ki se 6pusti v beg, a se spotakne in pade. Oskrbnik se zakrohota, njegovi roki, ki oklepata Stefi za trenutek popustita. A to zadošča, da se mu Stefi iztrga in zbeži.
»Psica!« sikne oskrbnik, nato pa naščuva psa na Stefi: »Dajj Hektor, zgrabi, zgrabi lisico!«
Toda Šteli se graščinskega volčjaka ne zboji. Ko se ji približaj se sklone, kakor da bo pobrala kamen in ga vrgla v psa. Ko t© kretnjo nekajkrat ponovi, se pes spusti v beg.
»Slabega psa imate, gospod oskrbnik!« zakliče od daleč.
»Plačala boš tega psa!« se oskrbnik sam požene za njo, a ženski sta hitrejši.
»Joj, kako ste pogumni,« pravi Ebnerjeva, ko sta na varnem^ »Meni pa je bilo, kot da imam volčjakove čekane že v goltancu.-i
štefi ne pove, da se je bala tudi sama, saj je sprva dvomila^ da ji bo uspelo odgnati psa na ta način, ki se ga je v otroških letih naučila od svojih bratov.
Ebnerjeva in Stefi bi na srečanje z oskrbnikom verjetno kmalij pozabili ali pa bi se ga spominjali kot dogodka, ki se ga človejš s smehom spominja, ki je ukanil človeka, ki je menil, da mu Je kot oskrbniku vse dovoljeno. ,
»Ostal jc praznih rok in z dolgim nosom,« bi najbrž zaključili pripoved o tem dogodku, ko bi čez dva dni ne prišel orožnik in zahteval, da plačata ciobo. jtg.„
»Globo? Kakšno globe-?- ga ne razumeta. ••^j;
\
14
8
PANORAMA
3. AVGUST 1966 * CIAS
Za izboljšanje pasme ovac
Plemenski ovni iz Kupresa
Na območju Bleda in Žirovnice vzreja plemenskih ovac — KZ Bled nabavila plemenske ovne iz Kupresa v Bosni — Tekstilna industrija zainteresirana za vzrejo merino , ovac
V sporazumu z republiškimi kmetij?k:mi forumi bodo na območju Bleda in Žirovnice načrtno zač.di z vzrejo plemenskih ovac za ostale ovčerejske prede!e Slovenije.
Za ta korak so se odločili
ker na tem območju gojijo že dalj (okrog 20 let) merinizi-rano solčavsko ovco. Ta ovca dosega letni pridelek 3 do 4 kg surove volne, dočim jo ima solčavka polovico manj. Prav zaradi teh kvalitet bo lahko ta pasma služila za oplcmenjevanje ovac v tistih predelih Slovenije, kjer je pasma še neizboljšana.
Tovarna »Sukno« v Zapužah je pokazala veliko zanimanje za vzrejo merino ovac. Rejci iz vse Slovenije prihajajo namreč v to tovarno in prineseno volno zamenjujejo za blago (letno okrog 10 ton). Tovatna želi, da bi bilo te volne čim več in v boljši kvaliteti, saj bi s tem zmanjšali uvoz volne. Samoupravni organi »Sukna« bi tudi želeli, da bi v   Sloveniji osnova-
li nekaj večjih ovčerejskih farm, in sicer tam, kjer so za to najboljši pogoji.
Zaradi izboljšanja pasme ovac je tovarna Sukno prispevala KZ Bled materialno pomoč za nabavo plemenskih ovnov merino pasme. Ti ovni sedaj že plemenijo. Zadruga jih je kupila v okraju Kupres v Bosni. Plemenski ovni so bili izbrani iz najboljših čred in so precej dragi, saj so za vsakega plačali 60.000 starih dinarjev.
J. Vidic
Var c ti j pri
H
Cesta in njeni graditelji
Vas na Križni gori je dosegla edinstven delovni uspeh
Dober teden je tega, ko so slovenski časniki poročali o otvoritvi ceste na Križno goro. Mala gorska vasica je slavila svoj praznik. Bralce bo gotovo zanimalo, če si malce pobliže ogledamo potek gradnje, težave, ki jih ves čas ni manjkalo, predvsem pa vaščane, tihe, skromne in delavne kmete, ki jim gre vse priznanje ob tem delovnem uspehu.
Iz Škofje Loke do Križne gore je slabo uro hoda. Dve poti lahko ubere obiskovalec: po stari stezici za pešce ali pa, če je motoriziran,- po novi, pravkar odprti cesti. Obe vodita po večini skozi gozd. Na pobočju pod vrhom se gozd razredči in izgine in že ste v vasi. Vasica šteje 16 kmetij, ki so raztresene po strmini. Vsega 79 ljudi živi tod.
Povprašal sem po Jurčičevi domačiji. Uslužna domačinka me je popeljala prav do hišnih vrat. To je lepo urejena kmetija, kot so vse po vrsti v tej vasi. Gospodar Rudi Jurčič je bil doma. Povedal sem mu, po kaj sem prišel. V veliki, svetli kmečki sobi pogovor sprva kar ni hotel steči. Potem se je gospodar, najzaslužnejši mož pri gradnji ceste, razgovorih
»Leta 1958 se je prvič rodila zamisel o cesti. Na voljo je bilo 5 milijonov dfn. Toda, ker se vaščani nismo mogli zediniti,  kje naj poteka
Pri bencinski črpalki v Radovljici
huda prometna nesreča
V soboto pred poldnevom se je pri bencinski črpalki v Radovljici pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je nastalo za 8 milijonov starih dinarjev škode, ranil pa se na srečo ni nihče. Zaleteli so se: tovorni avto mariborske registracije, ki ga je vozil 27-letni Vid Gaves Iz Med-ribnika pri Ptuju, osebni av-t o bom H »jaguar« s stanovanjsko prikolico, k! ga Je vozil angleški državljan, Re-ginald Harding, tovornjak »mercedes« ljubljanske registracije, voznik Anton Aljan-čič Iz Kovorja, osebni avtomobil nemške registracije, s katerim se je peljal 30-letni
Mathias Udvarv, ter »mercedes«, voznik 27-letnd Ignac Mandeljc iz Spodnjih Gorij pri Bledu.
Voznik mariborskega tovornjaka Vid Gaves je peljal iz Lesc proti Kranju in iz neznanega vzroka na cesti ustavil. Za njim je z »jaguarjem« pripeljal Mandeljc, zato je angleški avtomobilist zaviral in počasi ustavljal avtomobil. Za »jaguarjem« pa je z veliko hitrostjo pripeljal Aljančič, ki je sicer zaviral, vendar ni mogel ustaviti in se je zato zaletel v prikolico Hardingovega avta s tako silo. da jo je kar raztreščilo. Potem Je Aljančičev
Smrtna nesreča v Železarni
V ponedeljek ob 6.30 se je v Železarni na Jesenicah pripetila obratna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil 30-letni delavec Anton Debevc, doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Debevc je bil po poklicu mar-ker in je obenem tudi zapenjal material za verige žerjavov. V ponedeljek Je tako zn^el okel! 9 ton v'atH. polom pa je dal znak žcrjavo-
vodju, naj tovor dvigne. Pri dviganju je tovor odrinil, da bi se ta obrnil za 90 stopinj. Ker pa je pri tem prišlo do vrtenja tovora okoli svoje osi, je ta zadel v skladovnico plati I, iz katere se je zrušilo 5 plati!, težkih po 150 kilogramov. Padle so Debevcu na glavo in je bil takoj mrtev. Zvedeli smo tudi. da se je pokorni Debevc nameraval v soboto poročiti.
»jaguar-Gavesov
tovornjak zadel še j a« in ga porinil v tovornjak. Razbita prikolica je trčila v Mandeljčev »mercedes«, ki je pripeljal nasproti. Kosi prikolice, ki so leteli na vse strani, pa so poškodovali še Udvarjrjer avtomobil, ki je vozil z» Aljančičem.
Avtobusa trčila
V nedeljo ob 10.45 sta v Gobavcih trčila avtobus znamke »mercedes« KP 22-00, ki ga je vozil Marjan Hmeljar iz Ajdovščine, in avtobus znamke FAP LJ 468-91, voznik Zdravko Košir, doma iz Gozd Martuljka. Oba voznika sta vozila iz Kranja proti Posavou. Prvi je vozil Hmeljar, za njim pa Košir. Ker se je Hmeljar srečaval z drugim vozilom, je moral na ozki cesti zavreti, pri tem pa se je Košir, ki je vozil za njim, zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v njegov avtobus. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, na avtobusih pa je škode za 5.000 novih dinarjev.
in kakšna naj bo, je gozdni sklad raje zgradil cesto na Sopotnico. Takrat smo zamudili veliko priložnost, zakaj 5 milijonov din je pred leti veliko pomenilo!« je povedal kmet Jurčič.
Leta 1960 pa so se vaščani končno le zedinili. Obrnili so se na takratni gozdni sklad na občinski skupščini Skofja Loka, kjer so njihovo zamisel podprli. Se isto leto so vaščani speljali traso za novo cesto vse do vasi.
»Gradnja bi vse preveč stala, če bi delali redni delavci. Cesta danes verjetno še ne bi bila končana. Zato smo se vaščani odločili, da sami pričnemo z delom. Delali smo lahko le pozimi, : likaj le tedaj imamo kmetje čas!« je nadaljeval moj sogovornik. Prvo leto so dobili le 280.000. din. Kljub temu pa so ob koncu leta 1961 vaščani beležili že 3000 prostovoljnih delovnih ur.
»Ko smo doli v dolini prvič zamahnili s krampi, je
Eksplozija pri mostu čez Peračico
V nedeljo med 17. in 18. uro je izbruhnil požar v priročnem skladišču podjetja Metalna iz Maribora na gradbišču nove gorenjske ceste pri Ljubnem. Skladišče je stalo ob mostu čez Peračico v bližini izhoda iz predora. Nastala je tudi precej močna eksplozija, ker je bilo v skladišču tudi razredčilo za barve.
Zgorelo je več orodja, električnih strojev in drugega materiala.
Ker so bile v skladišču lahko vnetljive snovi, je bilo kajenje v njem prepovedano. Kljub temu-pa so ta dan okoli 14, ure štirje delavci, ki so tamkaj vedrili, prižgali cjgarete in domnevajo, da je prav to kajenje povzročilo požar, škodo, ki je nastala zaradi požara, cenijo na 25 milijonov starih dinarjev.
Najboljša aroma v praženi kavi pražarne
bila zemlja zmrzla in trda, da je orodje kar odskočilo. Le -kdaj bomo na vrhu? smo se takrat vprašali.« Tako se spominja Jurčič.
Vaščani so iz svoje srede izvolili gradbeni odbor, ki j« skrbel za redni in pravilni potek dela, beležil število delovnih ur, posredoval na občinski skupščini in jo obve-ščal o poteku gradnje.
»Odbor se je stalno spreminjal. Nekateri člani so odhajali na delo v tujino, drugi spet niso hoteli sodelovati. Prišlo je do hudih sporov, ki bi skoro zavrli dela. Tod» srečno smo prebrodili težave.« se spominja Rudi Jurčič, ki je bil vsa leta čtaa odbora.
Leta 1962 in 1963 jim je občinska skupščina dodelila p« 500.000 din za nadaljno gradnjo. Dela so naglo napredovala.
»Včasih smo se v enem dnevu premaknili tudi za N metrov naprej,« pripoveduje gospodar, »drugič spe* le a kakih 10 m. To je bil« odvisno od tal. Nekoč smo naleteli na. živo skalo. Za pri* bližnp 400 m dolg odsek smo morali dobiti kompresor, zakaj le z njim se je dalo premagati to trdo oviro.«
Leta 1964 sta Občinska skupščina in gozdni akted prispevala za gradnjo 2 milijona din. Takrat je že postalo jasno, da bo cesta v t 3 letih zgrajena. Leta 1965* vztrajni kmetje dobili se 1.5 milijona din. Zadnja dela» bila končana letos spomladi, Tri kilometre dolga cesta poteka skoro ves čas .>k:>\ gozd. Neugodno ilovnato poo\ lago so morali na več mestih utrditi s kamenjem. Ker j« cesta ponekod speljana pose* no po strmem bregu, so j» morali, da se ne bi poseta la, podpreti z močno škarp^ Povprečno je široka 4 metre, sem in tja tudi po 5 ali 6m, Prevozna je za vse vrste w>\ zil, tudi za težke tovornjaki! in vozove. V vseh šest tih so za gradnjo porabili \ milijonov 880 tisoč starih d;n, Vaščani so v gradnjo vložJ| 30000 delovnih ur.
I. GtntcJj
3. AVGUST 1966 * GLAS
SPOR.
Na Zbiljskem jezeru pri Medvodah bo v nedeljo 7. avgusta državno prvenstvo v smučanju na vodi. Uradni trening za to atraktivno športno zvrst bo dan pred prvenstvom, t. j. v soboto 6. avgusta.
V Požarevcu se je v ponedeljek pričelo letošnje mladinsko državno šahovsko prvenstvo. Na prvenstvu nastopa tudi Kranjčan Dušan Mu-rovec.
Blejski četverec brez krmarja v postavi Marlot — Skalak — Colja — Barut je zasedel na mednarodni veslaški regati na Vrbskem jezeru prvo mesto. Čeprav so tekmovali na najslabši progi so se oddolžili za poraz v Luzernu avstralskemu četvercu Marcantile Rovving Club. V mladinski konkurenci je zasedel blejski četverec s krmarjem drugo mesto, za četvercem Jadrana iz Reke.
Na meddruštvenem krosu z mopedi je v Lukovici ločan Zakotnik osvojil četrto mesto. Tekmovanje je bilo organizirano po zaključku rallvja LKL (Litija—Kamnik—Lukovica).
SVETOVNO PRVENSTVO FISA V VESLANJU
BtražsuviJA
Člani organizacijskega komiteja so imeli pred kratkim tri tiskovne konference in sicer v Frankfurtu, Trstu in Celovcu, na katerih so seznanili novinarje in predstavnike potovalnih agencij s pripravami za svetovno prvenstvo. Na konferencah so novinarji obljubili, da bodo v svojih državah primerno propagirali prireditev.
Vsak dan prihajajo nove prijave novinarjev. Do 14. julija je bilo prijavljenih že 157 novinarjev iz 94 redakcij in iz 13 držav. Od teh je prijavljenih 50 domačih novinarjev iz IS redakcij.
Turistična agencija Aurora iz Trsta je rezervirala 150 permanentnih vstopnic in rezervirala hotel na Pokljuki.
. K&že, da bo prišlo v času prvenstva v našo državo tudi 40 poljskih turistov, ki bodo tako kot reprezentanti stanovali v Bohinju.
Po dosedanjih prijavah kaže, da bo na Bledu nastopilo 31 držav; v 161 čolnih bo nastopilo 588 tekmovalcev. Število spremljevalcev se je v zadnjih dneh povečalo na 205.
Pionirsko prvenstvo Gorenjske v plavanju
Virnikova trikratna prvakinja
Nastopili le trije klubi — Mar na Jesenicah ni pionirjev?
Plavalno pionirsko prvenstvo, ki je bilo v nedeljo na Bledu, je močno motilo slabo vreme. Zr. še slabši vtis je poskrbela abstinenca nekaterih plavalcev, tako da se prvenstvo res ni odlikovalo z množičnostjo, kot smo pričakovali. Povsem nerazumljiva je odsotnost Jeseničanov. Kaže, da na Jesenicah sploh nimajo plavalnega naraščaja, če to drži, se postavlja vprašanje, s kakšnimi perspektivami se razvija jeseniško plavanje?
Ce ne moremo govoriti pohvalno o kvantiteti, pa smo lahko nadvse zadovoljni s kvaliteto. Predvsem kranjski pionirji, v prvi vrsti pionirke, so poskrbeli za to, da je bilo to najkvalitetnejše gorenjsko prvenstvo do sedaj. V celi vrsti odličnih rezultatov se je posebno odlikovala Nuška Virnik (Triglav), ki jc osvo- '
jila tri naslove gorenjske prvakinje.
REZULTATI — Pionirji — 200 prosto: 1. Milovanovič (T) 2:37.3, 2. Velikanje (T) 2:43.1, 3. Slavec (T) 3:00.9; 50 metulj: 1. Velikanje (T) 35.9, 2. Mi-latovič (B) 43.2, 3. Slavec (T) 43.6; 50 hrbtno: 1. Milovanovič (T) 41.1, 2. Ravnikar (R) 42.5, 3. Zrimšek (T) 44.7; 100 rae-
Odprto atletsko prvenstvo Kranja
Odlični domačini v mednarodni konkurenci
Odprto prvenstvo Kranja v atletiki, ki je bilo v nedeljo na stadionu »Staneta Mlakarja«, je bilo eno izmed najkvalitetnejših prireditev na tem stadionu. V prvi vrsti je razveseljivo, da so domačini v tako močni zasedbi odigrali pomembno vlogo.
Najbolj nas je obradova! Jože Satler z novim mladinskim državnim rekordom v metu krogle, odličen pa je bil tudi Milek v skoku v višino, saj mu je le za malenkost manjkalo do višine 2 m.
Od tujih tekmovalcev so se odlikovali v prvi vrsti odlični tekmovalci iz Ostrave (ČSSR), saj so nastopili celo z nekaterimi češkimi rekorderji.
REZULTATI — Moški — 100 m: 1. Krstič (Slavonija) 11.1 2. Pungeršič (L) 11,2, 3. černošek (O) 11,3; 400 m: 1. Pavlu (O) 48,5, 2. Puač (Slav) 48,5, 3. Kasal (O) 49,8; 1500 m: 1. Pavličević (SI. Var.) 3:51.8. 2. Zorč (Din) 3:55,4, 3. Petraš (Din) 3:57,4; 3000 m: 1. Fistrič (Din) 8:32.4, 2. Štros (L) 8:35,8, 3. Millomig (ASKO) 8:38,2; 4x100 m: 1. Hrvatska I 43.6, .... 3. Triglav 45,2;    višina: 1. Vi vod
(KL) 200, 2. Milek (T) 195, 3. Stetič (Din)  190; troskok:
1. Cvijanovič (Sla) 14,56, 2. Košut.ič (Morava), 3. Ivičič (KL) 14,44; krogla:' 1. Barešič (Sla) 18,05, 2. šuker (Sla) 17,67, 3. Staler (T) 14,47; kopje:  1.  Primorec  (Din) 62,03,
2. Kopitar (KL) 56,44, 3. Bezjak (si. Varaždin) 54,05.
Ženske — 200 m: 1. Scheri-au (ASKO) 25,5. 2. Nagv (Sla) 26,3, 3. Čamić (Sla) 26,7; 400 m: 1. Vaculova 58.3, 2. Ovad-kova (obe O) 59,8, 3. Čigir (Din) 60,3; 4x100 m: 1. Dinamo 51,6, . . ., 3. Triglav 53,3 višina: 1. Ninčevič (Split) 150. 2. Cej (NG) 140, 3.-4. šolar (T) in Komandinovič (Borovo) 135; krogla: 1. Sr-bova (O) 13,47. 2. Orsada 12,14, 3. Ninčevič (Split) 11,76.
Kranjski Triglav je tekmovanje odlično organiziral, delno je motila tekmovanje le zaradi dežja razmočena steza.
Mednarodni slalom nad Češko kočo
Triglavu pokal Kranja
Tradicionalni mednarodni slalom nad Češko kočo je bil zaradi tekmovanja pod Pri-sojnikoni precej slabše kvalitete kot prejšnja leta. Na Startu se je zbralo 40 tekmovalcev iz devetih klubov. — Med posamezniki sta zmagala Jamnik in Ankeletova, v ekipi pa kranjski Triglav v postavi Jamrdk - Udovč -Gorjanc - Ankele.
REZULTATI — Člani: 1. Jamnik (T) 1:42.3, 2. Siegfrid
(El Zg) 1:43.9, 3. Zuber (ASK B) 1:44.0, 4. Filipp (B) 1:47.5, 5. Vertians (B) 1:47.6; Mladinci: 1. Mihovilovič (Trans-turist) 1:58.2, 2. Zanki (B) 2:06.9, 3. Petramovič (Delnice) 2:14.3, 4. Semrov (Jezersko) 2:15.2, 5. Janež (Del) 2:24.5; Članice: 1. Ankele (T) 1:44.5, 2. Sehrittliser (B) 2:20.5, 3. Cater (C) 2:21.7; Mladinke: 1. Fleischacher (B) 2:00.5, 2. Matvoz (Fu) 2:24.2, 3. Medja (T) 2:48.9.
šano: 1. Velikanje (T) 1:20.5,
2. Šorli (T) 1:22.5, 3. Milovanovič (T) 1:26.4; 50 prsno: 1. Šorli (T) 41.6, 2. Slavec (T) 42.2, 3.-4. Jensterle (R) in Ravnik (B) 44.1; 50 prosto: 1. Velikanje (T) 32.1, 2. Mila-tovč (B) 32.8, 3. Zrimšek (T) 34.7; 4x50 prosto: 1. Triglav 2:45.0; 4x50 mešano: 1. Triglav 2:39.2; .
Pionirke — 100 mešano: 1. Pečjak 1:30.9, 2. Šmid 1:33.7,
3. Lampret 1:36.7; 50 prsno: 1. Švarc 41.1, 2. Markovič 43.0, 3. Virnik 45.5; 50 prosto: 1. Virnik 35.7, 2. Markovič 35.8, 3. Lampret 36.9; 200 prosto: 1. Virnik 2:57.3,-2. Svarc 3:05.0, 3. Lampret 3:08.4; 50 metulj: 1. Virnik 40.8, 2. Šmid 42.6, 3. Lampret 45.8; 50 hrbtno: 1. Pečjak 41.1, 2. Kraljic 43.5, 3. švarc 45.0; 4x50 mešano: 1. Triglav 2:45.0; 4x50 prosto: 1. Triglav 2:29.1 (prva tri mesta v vseh disciplinah so osvojile pionirke Triglava).
VRSTNI RED: 1. Triglav 2.928, 2 Radovljica 1.115, 3. Bled 559 točk.      P. Čolnar
Priprave za padalsko tekmovanje
Trening v Lescah
Te dni v Lescah trenira državna ženska reprezentanca v skokih s padali. Reprezentanca se pripravlja za veliko mednarodno tekmovanje, imenovano VARNA CUP, ki bo v Bolgariji. V Lescah trenira Natalija Stefanovič, večkratna državna prvakinja v skokih s padali. Natalija je Beograjčanka, stara 29 let, po poklicu pa profesor glasbe. Dosedaj je bila že na treh svetovnih prvenstvih, in sicer 1960. leta v Bolgariji, 1962. leta v ZDA in 1964. leta v Zahodni Nemčiji.
Druga članica ekipe je 19-letna Klotilda Kblbert iz Pa-račina, ki je letos končala srednjo ekonomsko šolo. ne Milovac, 19-let ska sestra iz Splita, pa si je malo poškodovala nogo, vendar upajmo, da ne bo kaj hujšega in da bo lahko nastopila na tekmovanju.    J. V.
medii..n-
Svetovno prvenstvo v veslanju mora dvigniti ugled Jugoslavije v svetu
Odgovornost organizatorjev
Predsednik skupščine SR Slovenije in predsednik častnega komiteja svetovnega prvenstva na Bledu Ivan Maček je pozval na razgovor v Ljubljani vse funkcionarje, odgovorne za uspešno izvedbo te velike športne prireditve. Povabljene« so ga podrobno seznanili z dosedanjimi in bodočimi pripravami. Vse kaže, da bomo letos na Bledu videli rekordno število tekmovalcev iz vsega sveta, prijavljenih pa je tudi že 125 tujih in 54 domačih novinarjev.
Ivan Maček je v pogovoru posebej poudaril, da zanimanje, ki ga to tekmovanje vzbuja po svetu, nalaga organizatorjem veliko odgovornost. Svetovno prvenstvo, ki bo od 8. do 11. septembra 1966 na Bledu, mora biti brezhibno pripravljeno. Samo takšna prireditev lahko dvigne ugled našega športa, naše ožje in širše domovine v svetu, podobno, kot se je to zgodilo ob številnih uspelih vrhunskih športnih manifestacijah v preteklosti.
I. G.
Kvaliteta pod Prisojnikom
Lakota in Kleindienstova zmagovalca
Pod Prisojnikom se je zbrala v nedeljo večina naših najboljših alpskih smučarjev.
Rekordi
Na pravkar minulem državnem prvenstvu za posameznike v plavanju sta se posebno odlikovali kranjski pionirki Breda Pečjak in Lidija Švarc.
Pečjakova je postavila dva nova pionirska slovenska rekorda — na 100 metrov hrbtno z rezultatom 1:25.0, na 200 metrov hrbtno pa z 3:01.8.
Pečjakova in švareova bosta glavna »aduta« Triglava na pionirskem slovenskem prvenstvu, ki bo v petek in soboto v Kranju.
Domače reprezentante so »ojačali« tekmovalci ASKO iz Beljaka tako, da je bilo zadnje smučarsko tekmovanje res kvalitetno.
REZULTATI   —   Člani: 1.
Lakota (Jes) 70.8, 2. A. Klinar (Jes) 77.1, 3. Zmitek (Jes) 85,6, 4. Zupan (Rad) 92,9, 5. Markež (Jes) 94,6, 6. Reitner (ASKO) 97,4, 7. Jakopič (Jes) 104,0; Mladinci: 1. Gazvoda (Br) 78,8, 2. Marlot (Jes) 80,6, 3. Samonig 80.6, 4. Herber (ASKO) 82.0, 5. Beintal (Jes) 82,6; Članice: 1. Kleindienst (Jes) 93,6. 2. Tindl (ASKO) 103,6, 3. Tolar (Rad) 119,8; Mladinke: 1. Gazvoda (Kr. g.) 112,1, 2. Orasch (ASKO) 113,0, 3. Kramar (Tržič) 12G.5.
10
OGLASI — OBJAVE
3. AVGUST 1966 * GLAS
Cementno strešno opeko dobite takoj ali v 14 dneh. Bizovik 69, Ljubljana. Dopoldan 3493
Prodam stroj za izdelavo strešne opeke »lole«. Naslov v oglasnem oddelku 3553
Moško kolo znamke »Rog«, novo s prestavami, prodam. Stane Lamovšek, Mlakarjeva 2, Kranj 3554
Prodam strešno opeko bo-brovec, rabljeno. Teran, Bri-tof 38, Kranj 3555
Ugodno prodam električni varilni aparat — manjši 1 in 2 fazni. Naslov v oglasnem oddellku 3556
Prodam kravo, ki bo v kratkem četrtič teletila. Se-nično 19, Križe 3557
Poceni prodam skoraj novega popolnoma opremljenega fiata 750. Drago Ristič, UI. 1. avgusta 5, Kranj
' 3558
Prodam enostanovanjsko vseljivo hišo v Šenčurju št. 252. Poizvc se v Preddvoru 38, Polajnar 3559
Prodam kavč in 2 fotelja.
Poizve se v Valjavčevi ulici 13, stanovanje št, 1, vsak dan od 16. ure dalje 3560
Prodam dva prašiča pa 80 kg težka. C. na Klane 9, KlDani 3561
Prodam stroj za izdelavo zidnih blokov in cirkularko. Reševa 18, Prlmskovo Kranj 3562
Prodam cementno opeko 20x 30x40 za klet. Kranj, Jezerska c. 92 3575
Ugodno prodam nerabljen pralni stroj ZOPPAS. Naslov v oglasnem oddelku 3576
Prodam skoraj nov polavtomatski pralni stroj s centrifugo za 50.000 S din. Perne, Kranj, Kidričeva 36 3577
Prodam dobro ohranjen levi namizni zazidljiv tro-ploščni štedilnik. Rudi Rako-vec, Gregorčičeva 2, Kranj 3578
Poceni     prodam šivalni stroj z okroglim čolniokom. Naslov v oglasnem oddelku 3579
Prodam fiat 600. Naslov v
oglasnem oddelku 3580 Motorno kosilnico, novo, BčS, na bencin, 12 KM, z vozičkom in brusom, najnovejši, ojačani model, prodam. Trilar Kranj, Cirče 29 • 3581
Spačka, dobro ohranjenega, s prevoženimi 60.000 km, prodam. Ogled popoldne. Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 3582
Prodam dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1962, 36.000 km, z novimi michelin gumami. Oddati pod šifro »1.200.000«.— 3536
Prodam Citroen AMI-6, letnik 1965, 12.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3537
Prodam nov avlo Volksvva-gen. Naslov v oglasnem oddelku 3538
Prodam^ konja. Visoko 71, Šončur. " ' 3539
Kupim
MANJŠO HIŠO, nedograjeno hišo ali zazidljivo parcelo
v mirnem okolišu na relaciji Bled — Kranj — Medvode, kupim takoj za gotovino. Prosim resne ponudbe s krajšim popisom, katastrskimi podatki in eventuelno sliko pod Gorenjska-hiša, oddati v oglasni oddelek 3563
Kupim mlatilnico s tresali in reto. Janez Hcberle, Stu-denčice 12, Lesce 3546
Kupim star elektromotor 7 do 10 KW. Stane Jezeršak, Zg. Bitnje 97 Žabnica 3565
Ostalo
Iščem dekle za celodnevno varstvo majhnega otroka ali starejšo   žensko   za   4 ure
dnevno. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku — 3512
Cenjenim strankam sporočam, da bom imel zaradi dopusta zaprto delavnico do 15. avgusta. Avtomehanična delavnica Jenko, Smledniška 76, Kranj 3566
Ključavničarja (elektrova-rilca) za akordno delo iščem.
KRANJSKE
OPEKARNE KRANJ
|H nudijo vse vrste žgane zidne in stropne ope-IH ke po znižanih sejemskih cenah na razsta-|H    višču Gorenjskega sejma.
HI    Priporočamo nakup kvalitetnih izdelkov.
Iliiiiillllllill!
Pišite takoj na firmo: inženir Glaunach, Celovec, Jesser-nigstrasse 19 3513
Iščem vajenca za kleparsko obrt. Šifrer, Stara Loka 1, šk. Loka 3518
Gospodinjsko pomočnico, pošteno, išče 3-članska družina. Ivana Hvastija, Ljubljana, Tolstojeva ul. 15 3567
Za enosobno stanovanje dam 300.000.— S din nagrade.
Oddati ponudbe pod 300.000 S din 3568
Pri zahvali Ivane Novak je pomotoma izostala žalujoča hčerka Pavla z družino, kar popravljamo 3569
Iščem vajenca za kolarsko obrt. Interesenti naj se čim preje prijavijo na naslov: Jože Čemažar, strojno kolarstvo, Stara Loka 7, šk. Loka 3570
Preklicujem avtobusno izkaznico št. 007917 šenčur-Planika na ime Rebernik
3571
Nujno iščemo skromno sobico za našega prodajalca in prodajalko. Pismene ali osebne ponudbe oddati v trgovini Borovo, Kranj 3572
Viliju Kovačiču čestita za uspešno opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti prijatelj Franc 3573
Dežnikar Alojz Jenko obveščam cenjene stranke, da bom imel zaprto delavnico od  8.  avgusta do 5. sept
Dobro situiran Gorenjci 23 let, želi spoznati dekle od 18. do 23. let. Ponudbe z opisom in sliko poslati pod »Lepa ljubezen« 3540
Sobo, po možnosti s posebnim vhodom iščem. Oddati ponudbe pod »Plačam odlično« 3541
GOSTILNA pri BENKU
Stane Gorše KRIŽE
čestita občanom Tržiča in okolice za občinski praznik in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk.
TRGOVSKO PODJETJE
CENTROMERKUR
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 1—3
nudi cenjenim potrošnikom v svojih specializiranih prodajalnah: Veleblagovnica »MERKUR«, Ljubljana, Trubarjeva 1
moško in žensko perilo in pletenine, gumbe, zadrge, sukanec, pozamenterijo, poseben otroški oddelek, igrače, ročne ure svetovno znanih znamk, zlati nakit, bižuterijo, gospodinjske potrebščine, damske torbice in ostalo usnjeno galanterijo, športne artikle za vse vrste športa.
Drogerija »MERKUR«, Ljubljana, Trubarjeva 3
bogata izbira drogerijsko-kozmetičnega blaga domače proizvodnje ter iz uvoza.
Prodajalna »MERKUR« Ljubljana, Gradišče 4 širok asortiman drogeri jsko-kozmetičnega blaga.
Poslovna enota »URARSTVO-OPTIKA« Celje, Tomšičev trg 4 ročne ure, budilke, bižuteri ja, okvirje ter steklo za očala.
Prodajalna »OPTIKA«, Velenje
ročne ure, okvirji ter stekla za očala, drobna kovinska galanterija.
111!
Obiščite razstavne prostore trgovskega podjetja
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
v dneh Gorenjskega sejma od 5. do 16. avgusta, kjer si lahko ogledate in kupite razstavljene predmete po konkurenčnih cenah.
Sporočamo žalostno vest, da je v 61. letu starosti, po dolgi in težki bolezni umrl mož, brat in stric
JANEZ ŠIFRER
POLENC IZ ŽABNICE
Pogreb pokojnika bo 3. avgusta 1966 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Žab niči.
žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo
žabnica, 1. avgusta 1966
999999999999999999999999999999999999999993
73147^98568951763^345^672837984337^^^^^^^^
8$^^^$+E^$%%/%+//++$%%$4/%//^^
^^9^/GS$%/$%%/%+/%^^^L%%+/$%%^++$++$^$$%/%$$^^
40999999999999999999999999999999999999999999985
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dao ob S., 4., ?.; 8. 10. 12.. 13. 15. I?.. 22.. 23. ta 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 url Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12. 13. 15. 17., 22., 23 in 24. ur) ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.
SREDA — 3. avgusta
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Mali bon-ton — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem letu — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Sopranistka Dolores Ivanchich poje ameriške umetne pesmi — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Diverlimenlo za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz
narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pri skladatelju Johannesu Bra'nrnsu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.65 Glasbene razglednice — 20.00 Jenufa — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
ČETRTEK — 4. avgusta
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe Sorge.ja Rahmaninova — 12.30 Kmetijski nr,sveti — 12.40 Ansambel Jožeta Krežeta in Henčkov trio .— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.40 Godala v ritmu — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra Kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po
svetu — 18.13 Paleta operetnih napevov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer Friderika Chopina — 23.05 Plesna glasba
PETEK — 5. avgusta
8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Domače koncertne novosti iz naših studiov — 10.15 Domače viže *— domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti  —  12.05  Iz oper
Sergeja Prokofjeva Kmetijski nasveti
12.30 J2.40 i
Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Žabi.- ni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak cia,n za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —• 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj
— 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor Roger VVagncr z orkestrom »Capitol« — 20.25 Iz  lažje   orkestralne glasba
— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz opusa Antona VVeberna
SREDA — 3. avgusta
RTV Ljubljana
18.40 Poročila
RTV Beograd
18.45 Potopisne 6kice
19.00 Iz strani glasbene literature
RTV Ljubljana 19.15 TV pošta 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Oblomov — roman v
nadaljevanjih 21.30 Pri plemenu diola 21.50 Zadnja poročila
Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
TELEVIZIJA
18.45
19.15
19.40 19.54 20.00
19.40 20.30 22.00 22.15
Spored JRT RTV Beograd T V pošta RTV Zagreb TV prospekt Lahko noč, otroci Spored italijanske televizije
Ostale/ oddaje na kanalu 9
RTV Beograd
Propagandna oddaja Celovečerni film Kaj mi ugaja? Poročila
ČETRTEK — 4. avgusta
RTV Beograd 17.55 Rdeči signal
RTV Ljubljana IS.30 Rezervi ran čas
RTV Beograd 18.45 Ventilator — oddaja za
otroke 19.15 Na žitnih poljih
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak" 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Ekran na ekranu 21.30 Portreti pesnice Vesne
Pa run
RTV Ljubljana 21.45 Glasbena medigra
22.05 En d o  Randisi — jazz
festival 22.35 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.30 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT
RTV Zagreb 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
PETEK — 5. avgusta_
RTV Ljubljana 18.40 Poročila
RTV Skopje 18.45 Narodna glasba
19.05 Reportaža
RTV Beograd 19.15 Glasba za vas
RTV Ljubljana 19.45 T V ob/orni k
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 22.33 Dedinja — film 22.00 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.40 TV prospekt
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 20.30 Celovečerni fikn 22.00 Informativne oddaje
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
3. avgusta amer. barv. film DVA JEZDECA ob 16., 18. in 20. uri
4. avgusta franc. film HU-DIČEVKI-DEMONA ob 16., 18. in 20. uri
5. avgusta francoski film HUDIČEVKI - DEMONA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
3. avgusta amer. film SEDEM GREŠNIKOV ob 18. in 20. uri
4. avgusta amer. film SE-RENADA VELIKE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri *
5. avgusta amer. barv. film BATERFILD 8 ob 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
3. avgusta amer. film SE-RENACA VELIKE LJUBEZNI ob 20. uri
Jezersko
3. avgusta i tad. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 17.30 in 20. uri
Kamnik »DOM«
3. avgusta domači barv. film AMANDUS ob 20. uri
4. avgusta domači barv. film AMANDUS ob 17.15 uri
Kamnik »DUPLICA«
3. avgusta francoski film NABAB ob 19. uri
4. avgusta francoski film NABAB ob 20. uri
RADIO - ELEKTRO
TRATNIK
KLAGENFURT — CELOVEC Feldm. Conrad-Platz 9—10
AEG AVTOMATSKI PRALNI STROJI
••••:::;;!lil!itW.!! ■  • i i!l M i m! r
=in=m=iii=iiiEiii=iiiEi8i=iii=iii:
MESARSKO PODJETJE
TRŽIČ
ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRŽIČ IN JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE IN SE šE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK.
=IIIEIIIEIIf=lll=IIIEIII=l}|=l}|=IIIB
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNEGA ORGANA
SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
ponovno razpisuje prosto delovno mesto VODJE
PLANSKE IN ANALITIČNE SLUŽBE
POGOJI: ekonomska fakulteta ali višja strokovna
izobrazba z ustrezno prakso. Osebni dohodki in stanovanje po dogovoru. Kandidati naj ponudbe, kolkovane s 50 S din takse in dokazili o strokovnosti vložijo na naslov: Skupščina občine Tržič.
Razpis velja 15 dni po objavi.
»Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednji odškodnini za požarni škodi:
dne 28.7.1966 JERIČ Mirko, Štefanja gora 13
S din 2,363.729.—
dne 28. 7.1966 KRŽIŠNIK Anton, Hlavše njive 7 j
S din 1,545.500.—
Uprava Zavarovalnice Kranj
Trgovi na
ŠIPAD KRANJ ima na zalogi
BUKOV PARKET
I.> II. in III. vrste
0^7781333590747
? AVGUST i:S5 * GLAS
m,
$LM wL4 «C3P Krajevni praznik na Hrnšici
27. julija je Hrušica praznovala svoj krajevni praznik. Na ta dan leta 1942 so borci Cankarjevega bataljona na Belem polju nad Hrušico izvedli uspelo akcijo, v kateri je padlo.več Nemcev. Okupator se je strašno maščeval; pod puškami gestapovce v je omahnilo 46 talcev.
Praznovanje se je pričelo že 24. julija, ko so imeli člani prostovoljnega gasilskega društva mokre vaje. Dopoldan je bil tudi promenadni koncert in otvoritev balinišča. V popoldanskih urah se je več družbenih in športnih organizacij z Jesenic in Hru-šice udeležilo uspelega tekmovanja v balinanju. Zmagali so člani ZB Hrušice pred
člani BK Jesenice in SZDL Hrušica. Ob 15,30 uri je pred hruščanskim domom množičnih organizacij godba na pihala izvedla koncert.
V ponedeljek, 25. julija, so se člani TVD Hrušica, TVD Blejska Dobrava in pripadniki JLA pomerili med seboj v odbojki.
Naslednji dan ob 16. uri je bilo šahovsko tekmovanje, zvečer pa v dvorani doma množičnih organizacij slavnostna akademija. Delegacija občanov je odnesla vence na spomenik padlih talcev na Belo polje. 27. julija so občanom s prostovoljnim delom pomagali urejevati komunalne naprave.
K. Z.
Za tržiški občinski praznik pod Storžičem
srečanje aktivistov SKOJ in sedanjih mladincev
Na iniciativo starejših aktivistov SKOJ bo občinski komite ZMS v Tržiču organiziral v počastitev občinskega praznika zanimivo srečanje bivših mladincev-skojevcev s kasnejšimi aktivisti ZMS v tržiški občini.
Občinski komite je za to priložnost razposlal preko 160 vabil. Tako računajo, da se bo 6. avgusta ob 16. uri zbralo v dvorani občinske skupščine veliko mladinskih aktivistov vse od nastanka mladinske organizacije pa do leta 1948.
Pri zbiranju naslovov so tržiški mladinci naleteli na precejšnje težave, ker niso ohranjeni arhivi lz tedanjih časov. Zaradi tega so pričeli skupaj z muzejem sistematič-
Nova telovadnica pri šoli Lucljan Seljak v Stražišču — Foto: Perdan
Praznovanje na Jesenicah
Pred 25 leti, 1. avgusta 1941, sta v spopadu Cankarjevega bataljona z Nemci na Obran-ci padla prvoborca — kovinarja Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. V spomin na ta dogodek so si Jeseničani izbrali 1. avgust za svoj občinski praznik.
Sprva je nameraval občinski odbor ZZB NOV Jesenice 1. avgusta na slavnostni seji skupščine občine Jesenice podeliti zaslužnim kulturnim delavcem   Gregorčičeve na-
grade. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je slovesnost odpadla. Jeseničani so izvedli le osrednjo proslavo na Padovni. Odpadel je tudi množični pohod prebivalstva na Obranco, kulturni program in slavnostni govor pred tamkajšnjim spomenikom.
Omeniti velja še gostovanje folklornega ansambla »KOLO« iz Beograda, ki je pred številnim občinstvom na stadionu pod Mežakljo izve-
HUBERT PETZ
TRGOVINA S STROJI
Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46
© SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo
in obrt, £ pletilnl stroji, Q sesalci, $ hladilniki,
% šivanke in ostali pribor.
Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od 5. do 16 8. 1966 in naročila se priporoča.
del del svojega zanimivega programa. Zal je predstavo prekinil dež.
Pisali smo že o vrtnarski razstavi hortikulturnega društva Jesenice, razen tega pa je krajevno planinsko društvo 31. julija odprlo nov Tičarjev dom na Vršiču.
no zbirati gradivo o razvoju mladinske organizacije. 5. avgusta bodo, po slavnostni seji skupščine, odprli tudi razstavo, ki bo prikazala ves
zbrani material.
Po snidenju bivših mladic skih aktivistov bodo odšli «1 na družabni večer, ki ga b°-do imeli pod Storžčem. — jx
Vse več turistov
Cez Korensko sedlo in obmejni prehod pri Ratečah prihaja iz leta v leto več turistov. Doslej so vozili po cesti le podnevi. Ponoči je bilo le redko videti kako vozilo. Letos pa opažamo na glavni cesti Gorenjske tudi ponoči kolone avtomobilov v smeri proti Ljubljani. Vozniki so namenjeni pretežno na srednji Jadran, veliko pa jih potuje proti Grčiji in Turči-
ji. Nekateri od njih se usU> vijo in iščejo prenočišča > hotelih in hišah ob cesti, kj pa so pretežno že zasede^ S hišami na kolesih pa ^ zelo radi ustavljajo na Tak, rah, ob Savi pri mostu, ^ Mojstrani, med Vrbo in IA. cami, na vrhu Podbrezij ^ ob gozdu ob starem delu \ ste med Kranjem ter Meqs vodami. B. B«
Spominska obeležja v Pod na rti)
V spomin na tragične dogodke, ki so se odigrali v letih 1943 in 1944 v Podinartu in okoliških vaseh, bodo v nedeljo odkrili v Podnartu naslednja spominska obeležja:
% ob 8.30 uri na domu AMD v Podnartu padli partizanki Anici Senica iz Ljubljane in neznanemu partizanu ruske narodnosti;
O ob 9.30 uri na Poljšici v spomin žrtvam, ki so padle 14. oktobra 1943, ko so okupatorjevi hlapci vdrli v hiši kmetov Alojza Sušnika in Jožeta Rozmana ter oba ustrelili. Prav tako so ustrelili nosečo Sušnikovo ženo Franči-šiko in njeno sestro;
f> ob 10.30 uri na češnjici padlemu partizanu Jožetu Bitencu-Kikuju s Huj pri Kranju, ki so ga 30. oktobra 1944 ubili belogardisti.
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA T R Ž11
obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bo ob počastitvi občinskega praznika odprta stalna razstava in prodaja pohištva. Mesec dni po otvoritvi 10 °/« popust
za vse pohištvo na teritoriju občine Tržič — dostava franco na dom. Ne zamudite prilike! Pohitite z nakupom! Ugodna prilika!
Razstavni prostor odprt vsak dan od 8.-42. in 14. do 17. ure popoldne, razen nedelje.
Prav tako pa čestita vsem občanom k občinskemu prazniku!
Illlll
Ob vseh odkritjih bo \ delovala godbi na pihak mladinski pevski zbor iz P0q narta in recitatorji.
Mov most v Bohinju
Cez Savo Bohinjko pri torogu v Ukancu je most \ trajal. Na pašniku na lev^K bregu je vedno več vik*^ hišic, zato je potrebno, da L do tja pride tudi z avtoi\ bili. Zato so niže od starV mostu, ki je služil v glavi% pešcem, postavili novega,^ šega z bolj ravnim cestna dostopom na obeh strafl»N' Most je lesen na betoi stebrih, oba cestna dost< pa sta zavarovana s položflk kamnitim zidom.
1:n
URADNI VESTNI^ GORENJSKE •laja in tiska CP ~G\ renjski tisk« Kranj, KorOx ška cesta 8. Naslov ure4v ništva: Kranj, Cesta S*V neta Žagarja 27 in uprav** Kranj, Koroška cesta ^ Tekoči račun pri SDK y Kranju 515-1-135. TelefoH) redakcije in ekonom^ propagande 21-835, 22-1^ naročniški oddelek tiskarna 21-190, 2l-i\ 21-897. Naročnina letna novih dinarjev (n. d.) »|j 2.000 starih dinarjev (s. d-i mesečno 1.70 n. d. ali i\ s. d. Cena posameznik številk 0.40 n. d. ali 40 s. \ Mali oglasi za naročnic 0.40 n. đ. ali 40 «. đ.i \ nenaročnike 0.50 n. d. *^ 50 s. d. beseda. Neplačao^ oglasov no objavljam«
-\
A-2.+++92:./:26.+.:./:^
00020202022323232348020248480200232348530202484848020123230202234853