Lil fe nos liace agrariablcs a Dios Ustedes han sido salvados por la gracia de Dios, mediante la fe, nos advierte el Apostol san Pablo. La fe en Jesucristo, naturalmente. Y este pesamiento domina toda su ensenanza, hasta llegar a decirnos que el hom-bre no es justificado por las obras de la Ley, sino por la fe en Jesucristo. i Se podria destacar con mas fuerza la importancia de la fe, sin la cual es imposible agradar a Dios, como se nos recuerda en la Carta a los Hebreos ? i Pero esto significara que basta tener fe para salvarse ,y que no es necesario practicar obras agradables a Dios ? De ninguna manera. Lo que significa es que esas obras no son la causa, sino el fruto de nuestra justificacion delante de Dios. Son las obras de la fe. Y en ul tirno termino, la verdadera fe es la que se traduce en esas obras. El mismo san Pablo nos puntualiza: Lo que cuenta en Cristo Jesiis es la fe que obra por medio del amor. Pregovori o sren Veselo srce kaže lahko vest. (slovenski Vsakdo nosi sodnika s seboj, (slovenski Mirno srce je življenje telesa, (svetopisemski) Ravnaj se po svojem srcu, da bo tvoj pogled jasen vse življenje, (egipč.) Ko je v srcu mir, je mir v hiši. (danski) Kdor razširi svoje srce, zoži svoja usta. (kitajski) Človekovo srce je prva stvar, ki začne živeti v materinem telesu, in zadnja, ki bije, ko človek umira, (norveški) Pregovori o ljubezni Ljubezen je zakon nebes, sovraštvo zakon pekla, (slovenski) Ljubezen ima četvero oči, pa je vendar slepa, (slovenski) Kdor piše ljubezensko pismo, ga mora pisati s potnimi rokami, (nemški) Življenje brez ljubezni, leto brez poletja, (švedski) Ljubezen gleda skozi očala, ki spreminjajo baker v zlato, uboštvo v bogastvo, solze v bisere, (španski) Ljubezen je kot rastlina ovijalka, ki se posuši, če se nima kam opreti-(indijski) Zaljubljenec misli, da so vsi drugi slepi, drugi ga pa imajo za neumnega, (arabski) Leto 46 Februar 1979 Škof Stanislav Lenič Vernim Slovencem po svetu Dragi slovenski rojaki na tujem! Spet se nam bližajo božični prazniki, novo leto in še nedelja l'- Družine, ki so jo naši škofje razglasili za izseljensko nedeljo. ot narodni voditelj za slovensko dušno pastirstvo v tujini Vam ^ vsem tem praznikom pošiljam svoja najiskrenejša voščila in do-r° želje, svoj pozdrav in Gospodov blagoslov. Ob izseljenski nedelji se bomo morali predvsem zdramiti mi v kovini. Da bomo ta dan veliko mislili na Vas, iskali zveze z Va-.1 P° pismih, še bolj pa po molitvi in sveti maši. Meni pa ta ne-e J ker nam od vseh strani streho po življenju, je prav, da se °d časa do časa zberemo, se zamislimo, si utrdimo zavest pripad-n°sti in smer našega skupnega Pohoda. Kaj pomeni biti Slovenec Biti Slovenec ni bilo nikdar — phkci. Zato so slabiči — odpadali! '''znati slovenstvo ne prinese ne utre slave ne poceni dobička. Ži-yeti kot Slovenec sredi sveta ni Jahava ne šport! To je naloga a krepke može in pogumne žene, ,a Vei'kodušne fante, za idealna ®kleta. V izbrano družbo sloven-rodoljubov more stopiti le, .°r radovoljno sprejme od Stvar-1 a dano mu milost in križ slovstva. Slabiči bi križ radi odvrgli, ..n' Pa se ga oklepajo z 1 j ubežiš0 in z zavestjo odgovornosti. 1 °r namreč zavrže dani mu križ, zavrže z njim tudi prejete talente in oporo za težke trenutke. Zakaj nas je Bog ustvaril Slovence? Odgovora ne vemo. Vemo pa, da smo edino življenje, ki ga imamo, prejeli kot Slovenci, da ga živimo danes in tukaj. Zato verujem, da bomo prav tako prejeli tudi moč, da bomo kljub težkim okoliščinam mogli živeti kot dobri Slovenci, zavedni politični emigrant j e, navdušeni člani svobodne Slovenije v svetu! Biti Slovenec je lepo. Veliki narodi se ohranjajo s pomočjo šte- vila, materialne moči in bogastva. Slovencev nas je malo, a živimo skozi tisočletja, ker ljubimo svoj rod! Življenje majhnega naroda je še v posebni meri odvisno od zavednosti in požrtvovalnosti vsakega člana, in to rod za rodom. ]V majhnem narodu je življenjska sila medsebojne ljubezni močnejša, zato je naše narodno življenje intenzivnejše in pripadnost narodu postane vir sreče za vsakogar, ki to pripadnost sprejme veselega srca. Ob slovenski zastavi zato ni bilo nikdar prostora za množice, ki iščejo le svoje koristi. Ob njej je prostor za močne ljudi, ki se imajo, sredi mrzlega sveta, radi! Biti Slovenec je tudi odgovorno. Če bi bili rojeni kot člani številnega naroda, bi bila naša osebna odgovornost za narodov obstoj, njegovo rast in napredek manjša. Ker smo pa bili poklicani v življenje kot Slovenci, smo kot manjšina v svetu prejeli mnogo bolj odgovorno, elitno nalogo, ki je, razvijati kljub majhnemu številu visoko kvalitetno, samo nam lastno kulturo. Rešitev te naloge pa je mogoča edino le po poti globoke in temeljite osebne izgrajenosti vsakega posameznika. Med nami ni časa ne mesta za golo zunanjost. Biti Slovenec zahteva večjega napora! Biti Slovenec pomeni, da moramo razviti prejete osebne talente v večji meri, kakor dela to svet okrog nas. To pomeni, da mo- ramo biti boljši ljudje! Pri svojem delu vztrajni, pošteni in dosledni. Pri študiju globoki in temeljiti. V vsem svojem življenju pa veseli, pogumni, zvesti in velikodušni. Kar je manj, ni vredno Slovenca! Nismo boljši zato, ker smo Slovenci; temveč ker smo Slovenci, moramo postati boljši! Ne motimo se! Naša narodna moč ni v zunanjem videzu niti v številu. Naša sila vre iz notranjosti in se kaže v tem, da se neprestano izpopolnjujemo strokovno, intelektualno, kulturno in moralno. Zato upravičeno trdimo, da Slovenec ni, kdor je le rojen v slovenski družini, marveč kdor to tudi velikodušno sprejme in potem v skladu s svojo odločitvijo živi. Prav zato ne smemo biti malo-dušni, kadar nas je malo. Celo če bi nas kdaj doletelo, da bi se ob slovenski zastavi zbrali le trije rojaki, niti tedaj ne bi smeli obupovati nad bodočnostjo našega naroda, če bi vsi trije resnično ljubili slovenstvo ter navdušeno delali za dobrobit vseh rojakov. Vsi Slovenci, ki nismo politično obremenjeni z marksizmom, smo združeni v želji in prošnji Bogu, naj ohrani naš narod in nam pomaga, da uresničimo sen združene, svobodne in suverene Slovenije! Naš sovražnik je materializem Toda ob pogledu na ta vzvišeni cilj ne pozabimo, da nam je živeti v težkih časih! Sredi globoke ■-' \ Februarski motiv v Sloveniji (Lojze Perko) moralne in materialne krize, ki Pretresa svet, se premnogi sinovi in hčere našega naroda doma in v svetu ne brigajo za drugo kakor Za svoje osebno materialno ugodje. Aretiran gon za denarjem jemlje Mnogim slovenskim srcem vsak s*nisel za požrtvovalnost in za skupno delo. Vedno večje število r°jakov s svojim oboževanjem materialnega bogastva pogreza Ves narod na najnižjo stopnjo materializma. Grozi nam nevarnost, da skrb za življenjski standard bbiči med nami klice življenja. To resnična nevarnost za obstoj bašega naroda! Ne Nemci ne Turki ne Italijani, ne noben drug zunanji sovražnik nas ni mogel streti. Notranji materializem pa, ki ga pridiga marksizem in propagira konzumna družba, resnično reže slovenske korenine. Teoretični in praktični materializem z roko v roki uničujeta našo narodno odpornost in sta tako doma kakor v svetu nosilca duhovne, to je tudi kulturne smrti. Brez idealov ni kulture, brez kulturnega kisika pa nastopi v narodu smrt. Materija sama ni zmožna življenja! Materializem je zato tisti sovražnik, pa najsi nosi to ali ono propagandno znamko, ki nam streže po osebnem in narodnem življenju! Na tej fronti se bije danes boj za življenje in rast slovenskega naroda! Komunistična diktatura v domovini uradno širi teoretični materializem in otežkoča vsem, ki žive pod njegovim propagandnim vplivom, da bi videli resnico. V obrobni Sloveniji se od sosedov ogroženi rojaki varajo, ko mislijo, da jim more osrednja komunistična vlada pomagati pri življenjskem boju za njihove pravice. Marksistična roka jim ponuja — namesto opore — mamilo materializma. Nesmiselno je pričakovati, da bi jim duhovno mrtvi marksizem pomagal pri obrambi življenja! Tudi mi, Slovenci v svetu, se moramo boriti proti materializmu, ki nas obdaja. A v svojih odločitvah smo svobodni. Smo edini del slovenskega naroda, ki ve, da je navezan le na svoje lastne sile, a prav to nam daje moč in pogum, da odklonimo jasno in odločno marksistične 'zablode v teoriji in življenjski materializem v praksi ! Malo nas je, a predstavljamo del naroda, ki se v tem zgodovinskem trenutku odloča svobodneje od ostalih delov. Res je, da se tudi nas polašča večkrat malodušnost, češ: malo nas je, utrujeni smo, čemu toliko truda? Vendar kdor tako misli, pretirano računa le s svojimi silami ter premalo zaupa klicu življenja, ki ga je v naš narod položil Stvarnik. Zato se ne ustrašimo, ko opazimo razne tuje celice, ki so pričele delovati med nami. To je znak, da nasprotniki razumejo morda bolje od nas samih — pomen svobodne Slovenije v svetu. Nosilci življenja: Oseba — družina — narod Kaj naj storimo v današnjem položaju? Kako naj iz daljnega sveta pomagamo vsemu narodu, da ne zvodeni v mrtvo maso, ki bi bila le delavna sila, prepuščena na milost in nemilost tujim interesom? Ali je to sploh mogoče? Kadar smo v dvomu, si odkritosrčno odgovorimo na osnovno vprašanje: Ali je slovenstvo resnično vrednota, za katero sem dolžan delati in trpeti, ali pa so to le besede, rojene iz razbeljenih čustev? Od odgovora na to vprašanje je odvisen ves pomen našega dela. Prepričan sem v dno duše, da je vsak narod edinstvena in nenadomestljiva vrednota v stvarstvu. Kakor ni mogoče uničiti nobenega organa v telesu brez škode za zdravje, ni mogoče pustiti nobenega naroda, da bi izbiral brez škode za vse človeštvo. Slovenci smo odgovorni za življenje slovenskega naroda! Človeštvo ni brezoblična masa, marveč organizem, sestavljen iz živih celic, iz oseb, družin in narodov. Človek, družina, narod so celice in organizmi, po katerih se v človeštvu pretaka življenje. Zato je krepitev teh celic, kjerkoli na svetu, v dobrobit vsega človeštva. V obrambi teh vrednot pred nevarnostjo materializma se krijeta Zimski počitek narave (Lojze Perko) naša osebna dolžnost z narodnim programom vseh, ki hočejo Živeti! Boj za slovenstvo se pričenja z OGlom za vzgojo globokih, klenih značajev, z delom za samostojno rast naših mož in žena, sposobnih vestnih, velikodušnih ljudi, ki bodo Bubili svoj rod. Iz močnih značaja bodo rasle pogumne družine, kl bodo znale, zasidrane v pretek-i°sti, s pogledom uprtim v bodoč-n°st, spoznavati in občudovati Bo-i?a v resnici, dobroti in lepoti, ki nas obdajajo! Boj za slovenstvo j. pomoč vsaki slovenski družini, da more postati in ostati zibelka življenja, bjti početnica vseh naših kulturah. verskih in gospodarskih vred- not. Kajti družina je osnova celice vsakega narodnega organizma. Silam, ki hočejo slovenskega človeka — svobodnjaka — spremeniti v masovno lutko totalitarne marksistične ali konsumne družbe, postavimo silo zdravih družin, to je očetov, mater, sinov in hčera, ki vedo, kaj hočejo, ki se po v. s ti odločajo, ki sc tudi upro, kadar je treba, diktatom tako totalitarističnih partij kakor mode ali javnega mnenja. In ta boj za življenje je mogoče bojevati, kjerkoli smo! Kjerkoli biva sin slovenskega naroda, ki se ne ukloni nasilju materializma, tam Sloveniji živi! Življenje pa je nalezljivo, kakor je nalezljiva smrt! Zato je skupina gorečih slovenskih src kjerkoli po svetu za življenje celotnega slovenstva prav tako potrebna in koristna, kakor če bi živela sredi Ljubljane. Za iznaj-ljivo ljubezen ni meja! Nova doba slovenstva Bili so časi, ko je narod živel združen okrog svojih čred, bila pa je tudi doba, ko je naš narod plul in brodaril svoboden po rekah Evrope, ko je vzdrževal promet od Baltika do Jadrana, od Venete na severu do Venetije na jugu. Naši predniki so bili svobodni ljudje, povezani po skupnem poklicu, skupni kulturi, navadah in načinu življenja. Njih vpliv je daleč presegal zemljo, na kateri so živele njihove družine. V kasnejših stoletjih nas je družila skupna zemlja, katero smo branili, ker je predstavljala zadnjo rezervo narodnega kapitala. Danes pa stopamo z vsem svetom v popolnoma novo dobo. Zemlja že ni več edini odločujoči dejavnik v narodnem gospodarstvu. Meje, čeprav so pomembne, ne bodo mogle več neizprosno o-mejevati narodnega razmaha. V tej novi dobi bo ves svet po-zorišče slovenske prisotnosti, ki bo pa koreninila slej ko prej v zemlji pod Triglavom. Sloveniji, ki raste na lastnih tleh, se je pridružila Slovenija v svetu in to ne le kot začasna formacija političnih izseljencev. Slovenija v svetu je resničnost, katero je naša politična emigracija ustvarila, in je tukaj, da ostane. To je dar naše emigracije slovenski narodni skupnosti, ki bo imel svojo vrednost tudi tedaj, ko politična emigracija ne bo več potrebna. Slovenska kulturna, gospodarska in politična prisotnost se v bodoče ne bo omejevala le na strnjeno slovensko ozemlje, raztezala se bo širom sveta, do dežel, mest in vasi, kjerkoli Slovenci živijo, delajo in ustvarjajo pa istočasno ljubijo svojo narodno usodo. Smo prebivalci nove slovenske pokrajine, Slovenije v svetu, ki je v današnjih razmerah edini resnično svobodni del Slovenije. 'Kaj nam to pomeni ? To pomeni, da se mora od tukaj, iz naše srede, širiti prek vse Slovenije resnica o preteklosti, vera v življenje, upanje v bodočnost in ljubezen do vsega, kar je slovensko. Od tukaj iz svobodnega sveta preplavimo vse dele Slovenije z globokim krščanstvom, z demokratičnim duhom, z neomajno vero, da smo poklicani živeti združeni, svobodni in samostojni, ker to je. naša pravica! Tisoči pisem, stotine knjig, množice čistih slovenskih zastav bi morali iz naših domov v svetu preplaviti utrujeno in tlačeno slovensko zemljo. Protesti zdomskih organizacij z obsodbo tako komunističnega zločina kakor šovinističnega zatiranja našega rodu bi morali odmevati od Washingtona pa do Moskve. Smo svobodni! Resnica in lju- bežen do Slovenije sta naše orožje- S tem orožjem bomo končno lagali! Velike naloge Mladina! Praviš, naj ti pokažemo na vzvišene ideale, ki bi bili vredni tvojih naporov. Glej, kakor veriga gorskih vrhov se dvigajo Pred teboj! S svojo višino in lepoto izzivajo tvoj pogum in iznajdljivost. Sprašuješ se, kako naj v danih razmerah izvršiš svojo nalogo? Kadar se ljubitelj planin zavzame, da bo naskočil še neosvojeni vrh, Prične iskati sam od sebe primer-ne smeri do cilja. In ko se mu zdi, da je našel stezo, ki pelje do vrba, preizkuša in vadi prijeme, ki mu bodo pripomogli, da bo po zamišljeni poti prišel, kamor ga vleče srce. Važno je, da smo si edini glede ciljev našega dela, da enako presajamo vrednote, da znamo ločiti resnico od zmot. In kadar bo lepota nakazanih ciljev vnela vašo vo-*j° in srce, boste našli tudi pot do Pjih! A ne pozabimo, da teh ciljev ne vidijo dandanes vsi rojaki dovolj jasno! Ne pretiravam, če trdim, da jih je zaradi razmer v domovini mogoče približati narodu in pravilno osvetliti le iz Slovenije v svetu. Odtod izredna odgovornost naše emigracije za narodovo bodočnost. Zato: — Posredujmo življenje tam, kjer je pritisk materializma največji ! — Gojimo zavest, da ni človeštva brez človeka! Ta pa potrebuje za svojo življenje družino in narod. — Napovejmo neizprosen boj povprečnosti. Sprejmimo geslo, da Slovenec mora biti boljši! — Za svoj slovenski narod pa zahtevajmo in delajmo, da čim-prej napoči čas, ko bo duhovno in politično združen, svoboden in suveren! Z dosego tega narodnega cilja bodo poplačani napori, poravnane krivice, uslišane molitve — in žrtve mučencev bodo obrodile svoj sad. Ko sem bil še otrok, sem si včasih zaželel, da bi bil visoko tam nad zvezdami, ali na mavrici, in da bi gledal zemljo s takimi očmi, ^ bi jim nikjer ne bilo skrivnosti... Drugače ne more biti, ne sme .ti: nekje je drugo življenje, kjerkoli; plemenitejše, večje, spoznala polno življenje, nič podobno temu trudnemu, slepemu, zehajo-Ceto: špijonira posameznike, kliče jih na razgovore na tajno policijo, prisluškuje telefonskim razgovorom, nadzira ,,najbolj nevarna" stanovanja s skritimi mikrofoni, cenzurira Pisma (običajno neopazno, da ne bo vsakdo vedel za to!), svoje nasprotnike napada v javnih občilih kot sovoznike ljudstva. Slehernik ima naravno pravico, 'la ga sodišče pred takimi posegi in napadi ščiti. A kako naj občan uveljavi to svojo pravico v družbah, kjer je tudi sodstvo v službi sistema? ČLEN 13. — 1. Vsak človek ima Pravico do svobodnega gibanja in svobodne izbire bivališča znotraj sv°je države. Samo nepristransko sodišče sme nekomu iz pravičnih in dokazanih vzrokov omejiti svobodo gibanja in Svoboodno izbiro bivališča znotraj nje-gove države. Pravičnost razlogov se seveda meri po koristih vseh obča-n°v, ne pa po koristih nekega kri-vičnega sistema. 2. Vsak človek ima pravico zapu-stiti katero koli deželo, tudi svojo; Prav tako ima pravico, da se v svoja deželo vrne. Tudi ti dve pravici: pravico izselitve in ponovne vselitve, sme ne-k°mu omejiti le nepristransko sodišče. ČLEN 14. — 1. Vsak človek ima Pravico poiskati si v drugi deželi za- točišče pred preganjanjem in ga tam uživati. Ta člen uzakonja predvsem tako imenovani politični azil. V demokratskih deželah se ni treba političnim nasprotnikom vladajoče stranke bati preganjanja, zato si ti ne iščejo v tujih deželah zatočišča. V nedemokratskih deželah je pa to seveda drugače. Koliko primorskih Slovencev se je v času med obema vojnama umaknilo pred fašizmom v Jugoslavijo! Koliko koroških Slovencev si je po koroškem plebiscitu leta 1920 poiskalo svoj novi dom v osrednji Sloveniji! In koliko demokratskih Slovencev si je po koncu zadnje vojne izbralo svojo novo domovino zunaj meja SFR Jugoslavije! 2. Na to pravico pa ne more računati v primeru, da ga preganjajo zaradi nepolitičnih zločinov ali zaradi dejanj, ki nasprotujejo ciljem in načelom Združenih narodov. V tem členu je ponovno poudarjena vrhovna meč pravice: le nepristranska sodišča smejo v imenu pravice omejiti nekomu tudi njegovo pravico izselitve, če se je namreč prizadeti prekršil proti resničnim koristim družbe. ČLEN 15. — 1. Vsak človek ima pravico do državljanstva. Današnja družba je tako organizirana, da je človek brez državljanstva malodane brezpravno bitje. Po svojh pravnih učinkih je azil, ki ga tuja država nekomu da, enakovreden državljanstvu. 2. — Nikomur ni dovoljeno samovoljno vzeti nekomu državljanstvo, pa tudi ne zanikati pravico, da nekdo državljanstvo menja. Koliko samovolje je bilo na tem področju s strani raznih sistemov že v tem stoletju, bi si težko predstavljali. Razni nedetnokratski režimi jemljejo državljanstvo svojim nasprotnikom izključno v skladu s koristmi režima. Nekomu, ki npr. v tujini opozarja svet pred izkrivljenostmi domačega režima, zato ne vzamejo državljanstva, da ga bodo lahko sodili, če ga dobe v roke. Manj „nevamim“ nasprotnikom pa celo sami vzamejo državljanstvo, da bodo imeli pred njimi mir. In tako dalje. Skupni imenovalec takega počenjanja pa je slej ko prej samovolja nasilcev režima. ČLEN 16. — 1. Za zakon sposobni moški in ženske imajo brez omejitve zaradi rase, državljanstva ali vere pravico skleniti zakon in ustanoviti družino. Pri sklepanju zakona, med zakonom in pri razvezi imajo enake pravice. Nobena družba nima uravice komurkoli preprečiti sklenitev zakona. Je pa prav kdaj komu zakon odsvetovati, posebno zaradi zdravstvenih razlogov. Še veliko vzgoje bo treba, da bo v zakonu žena z možem tudi dejansko enakopravna: sleherno zapostavljanje žene v zakonu je krivično. 2. Zakon se sme skleniti le na temelju svobodne in popolnoma razvite volje prihodnjih zakoncev. Za zakon se moreta odločiti le bodoča zakonca sama, ne pa mogoče njihovi sorodniki. Ta dva pa morata biti duševno zrela in njune volje ne sme pri tej odločitvi prav nič ovirati. 3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico, da jo varujeta družba in država. Ker je' družina pred vsako družbo, ima vsaka družba dolžnost, da družino varuje, podpira in ji pomaga do polnega razvoja. Ne gre samo za gospodarske in socialne zakone, ki naj družino ščitijo, gre še bolj za globlje vrednote, npr. za vzgojo otrok. Nobena družba nima pravice, da bi v šoli vsiljevala otrokom svetovni nazor, ki je nasproten svetovnemu nazoru staršev teh otrok. Krivično je torej, če morajo otroci vernih staršev poslušati v šoli brezbožno propagando. Starši imajo naravno pravico, da sodoločajo program pouka tudi v državnih šolah. ČLEN 17. — 1. Vsak človek ims pravico do posesti sam ali skupaj z drugimi. Pravica do posesti pomeni, da lahko lastnik s svojimi stvarmi razpolaga (jih rabi, porabi, proda, daruje), prav tako s sadovi teh stvari (npr. gozda, živine, tovarne) in da s svojimi stvarmi gospodari. Lastninska pravica se torej razteza tudi na proizvajalna sredstva. Seveda pa ne sme lastnik s svojimi stvarmi ravnati svojevoljno (da bi npr-hišo brez razloga podrl, gozd požgal), ker ima lastnina tudi družbeni značaj. Družbena pravičnost zahteva od v*cei (la bi v šoli vsiljevala otrokom nje6a, da se ozira tudi na potrebe drugih ljudi. 2. Nikomur ni dovoljeno samo-v°ljno vzeti lastnino kogar koli. Samovoljnost je značilnost nedemokratičnih sistemov. Nekoga npr. Razlastijo, ker je proti vladajočemu Režimu. Taka razlastitev je seveda Popolnoma krivična. ČLEN 18. — Vsak človek ima Pravico do svobodne misli, vesti in vere. Ta pravica obsega svobodo, da Syojo vero ali svoje prepričanje me-nia. kakor tudi pravico, da svojo yeRo ali svoje prepričanje izpovedu-i® sam ali skupaj z drugimi, javno a*i zasebno, z naukom, ravnanjem P° nauku, z božjo službo in z obredi. Ta člen uzakonjuje svobodo vere. Sv°jo vero ali svoj življenjski nazor Sine vsakdo svobodno izpovedati, ne da bi ga smela zato družba kakor-°" zapostavljati pni dodeljevanju stanovanj ali česa drugega. skladu s tem členom so mogli za-s®sti najvišja mesta v državi tako Zrian> katoličani, kot so bili De Ga-sPeri, De Gaulle, Adenauer in Ken-Pedy. ČLEN 19. — Vsak človek ima PRavico, da svobodno izraža svoje mišljenje. Ta pravica obsega svobo-°’ da se nemoteno oklene mišljenj ®r išče, sprejema in širi novice in ®i® z vsemi sredstvi sporazume-Vanja in ne glede na meje. Ta člen je naravnost spomenik re-®n*čni demokraciji. V deželah zahod-6 demokracije je mogoče vsak dan brati po časopisih in revijah in poslušati po radiu in TV kritične pripombe na račun najvišjih državnih funkcionarjev. In za tako početje ni seveda nihče kaznovan, dokler so vesti resnične. V totalitarnih režimih so pa od določene stopnje navzgor vsi funkcionarji nedotakljivi. Vsaka kritika teh utegne tistega, ki si jo privošči, drago stati. Kaj šele,, da bi nekdo širil tako kritiko po časopisu, radiu, TV — če bi mu bilo seveda vse to dostopno! ČLEN 20. — 1. Vsak človek ima pravico do svobodnega sestajanja in združevanja v miroljubne namene. Demokracija zahteva, da se smejo npr. verniki sestajali v cerkvenih društvih (apostolskih, dobrodelnih, prosvetnih...). To je njihova pravica. Nimajo pa člani raznih prekucuških združenj, ki bi hotela uničiti demokratično družbo, pravico, da bi se sestajali, ker so njihovi načrti proti resničnim koristim družbe. 2. Nikogar ni dovoljeno siliti, da bi stopil v kakšno društvo. Sistemi, ki se vzdržujejo brez svobodnega pristanka državljanov, znajo poiskati najrazličnejše načine za pridobivanje novih članov svojih društev. ČLEN 21. — 1. Vsak človek ima pravico, da pri vodstvu javnih zadev svoje dežele sodeluje neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih. Če človek pomisli, da je Jugosla- vi ja podpisala tudi ta stavek, se mu inako stori. Saj vsakdo ve, da nima npr. katoličan (danes v Jugoslaviji) prav nobene možnosti, da bi bil izvoljen za župana, poslanca ali celo za državnega predsednika. In da tudi nima pravice, da bi mogel za ta mesta izvoliti svojega predstavnika, to je človeka, ki ni član KPJ, ali z drugimi besedami, ki je pravi demokrat (ki torej zagovarja družbeno ureditev z več političnimi strankami). In vendar vse te možnosti ta člen uzakonja. 2. Vsak človek ima ob enakih pogojih pravico, da ga v njegovi deželi sprejmejo v javne službe. Kaj mislite, ali ni v vseh deželah na svetu, ki imajo to nesrečo, da so urejene nedemokratsko, o-gromno demokratov, ki bi bili neprimerno bolj sposobni za razne javne službe (županov, ministrov, predsednikov delnih republik, univerzitetnih profesorjev, direktorjev), kot so njih kolegi totalitarci, ki ta mesta zasedajo izključno zaradi svoje pripadnosti vladni stranki? In če je to tako, potem je to stanje velika krivica proti temu členu. 3. Volja ljudstva predstavlja temelj veljavne javne oblasti; ta volja mora biti izražena z občasnimi in neponarejenimi volitvami ob splošni in enaki volilni pravici s tajnim glasovanjem ali po enakovrednem postopku, ki jamči svobodno glasovanje. Prvi stavek tega člena je ena najvažnejših, če ne najvažnejša ugo- tovitev te deklaracije. Niihče drug kot ljudstvo samo postavlja temelj veljavne javne oblasti. A v nobenem totalitarizmu s tem pač ni tako. Ljudstvo nima v takih deželah nikdar priložnosti, da bi moglo v neponarejenih volitvah izraziti svojo voljo. Prisiljeno je, da se prilagaja volji majhnega odstotka totalitarcev, bodisi ker nima druge možnosti, bodisi ker je pač prisiljeno živeti v takšnih razmerah. Seveda se vsi ne-demokratski režimi dobro zavedajo, da bi na svobodnih volitvah izgubili oblast, zato jih odklanjajo. ČLEN 22. — Vsak človek ima kot član družbe pravico do socialne varnosti; pravico ima, da s pomočjo državnih uredb in mednarodne vzajemnosti doseže, v mejah organiziranosti in virov sredstev sleherne države, uresniči gospodarske, družbene in kulturne pravice, nepogrešljive za svoje dostojanstvo in za svobodni razvoj svoje osebnosti. Slehernik ima pravico, da ga država varuje pred izkoriščanjem in da ustvari take družbene in gospodarske razmere, da bo mogel živeti človeka vredno življenje. Družba mora zavarovati tudi delovno sposobnost in zdravje delavca in pa njegovo starost in onemoglost ter primer brezposelnosti. Dalje mora ščititi država prizadevanja raznih kulturnih ustanov in gmotno podpirati resna vzgojna, umetniška in znanstvena prizadevanja. Vsako izključno pravico države nad kulturo pa je treba odločno odkloniti kot nevskladljiv0 z demokracijo. (Bo Š®) KAKO SPOZNAM, KAJ JE PRAV Prav delati, pošteno živeti, biti dober je cilj nravnega odločanja. A kako naj človek spozna, kaj je Prav, kaj je zanj dobro? Otrok vpraša starše, mladi zaupajo učiteljem in vzgojiteljem, strokovnjaki povedo tistim, ki se sami premalo spoznajo, če vedno in v vsem ni mogoče vprašati dru-ge- Zrel človek hoče odločati po fv°ji pameti, hoče biti samostojen in neodvisen. Posebno na nrav-Peni področju želi odločati po last-Pem prepričanju. Dostojanstvo in °dlika človeka obstaja v tem, da 8 svojim razumom spozna različne JPožnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, kar se mu 2di prav. V nravnem življenju so Pomembne le tiste odločitve, ki na Podlagi spoznanja prihajajo iz no-ranjega prepričanja in so svo-°dne. Kar se zgodi iz nevednosti, z notranje nujnosti ali pod zuna-ojim pritiskom, za to človek v •enem smislu ni odgovoren. Od svojega Stvarnika ima člo-Vck posebno zmožnost, da razloča ^od dobrim in slabim, spozna Pravne norme in se zave njihove obveznosti. To zmožnost imenujemo vest. Vest je po besedah 2. vatikanskega koncila ..človekovo najbolj skrito jedro", kjer spoznava, kaj je prav in kaj ne, kjer doživlja svojo svobodo, pa tudi zazna svojo dolžnost delati dobro in opustiti slabo, kjer se odloča in zaveda svoje odgovornosti. »Zvestoba do vesti povezuje kristjane z ostalimi ljudmi pri iskanju resnice in pri pravilnem reševanju tolikih nravnih vprašanj, ki se pojavljajo v življenju posameznikov in družbe", pravi 2. vatikanski koncil. Toda ali ni naj večja težava v tem, da so mnogi, tako se vsaj zdi, vest izgubili, jo zadušili, da se odločajo in delajo brezvestno? Ali da je njihova vest tako izka-žena in pokvarjena ter zmotna, da jim sploh ne pove resnice? Koliko je takih, ki se sicer sklicujejo na lastno vest, drugi pa jim pravijo, da je njihova vest zmotna in da jim ne pove pravilno, kaj je dobro in kaj slabo. Kaj vse se dogaja v imenu vesti in v sklicevanju na lastno vestlZakonsko in družinsko življenje nudita zgledov več kot dovolj. Ali je torej zaupanje v vest upravičeno? Je, ker druge poti, razločevati dobro in slabo, presoditi položaj in se odločati, sploh ni. Gre torej za to, da ima človek pravo vest. Pravo vest pa ima, kdor ima razvit čut za vrednote, da se zaveda razlike med dobrim in slabim v nravnem smislu besede, ne samo med koristnim in škodljivim. Morda je res največja nevarnost današnjega časa, da ta čut za vrednote pri mnogih peša, da živijo takorekoč onstran dobrega in slabega in so na etičnem področju popolnoma otopeli, postali gluhi in slepi za nravne vrednote, za norme in dolžnosti. Večkrat nastaja vtis, da današnje javno življenje vest ubija in ljudi naravnost sili k brezvestnosti. Človek ima vtis, da bolj ko je kdo brezvesten, bolje se prebija skozi življenje. Kjer se vest več ne oglaša, tudi ni več zavesti slabega, krivde in greha. Mnogi imajo to za svobodo, ki jo je treba iskati. Vest je v nevarnosti in s tem je v nevarnosti človek sam, je pred leti dejal švicarski psiholog Hans Zbinden. Pomanjkanje notranjega miru in osamosveščenja, razkrajanje pravega pojmovanja človeka, suženjsko uklanjanje javnemu mnenju in diktaturi večine in mode, stalno eksperimentiranje brez zavesti odgovornosti, zmešnjava v pomenu besed, etič- na nevtraliteta in neopredeljenost ogrožajo vest in s tem človeka in njegovo življenje. Kaj storiti? Ni druge poti kakor vrniti vesti njeno mesto in vlogo v osebnem in družbenem nravnem življenju. Treba je najti pot nazaj k pravemu razumevanju vesti kot tistemu notranjemu glasu, ki človeka nikdar ne zapusti in mu hoče posredovati resnico, k tisti zavesti, da obstaja razlika med dobrim in slabim, da ni vse enako in da je človek dolžan delati dobro in opuščati slabo in da je za svoje odločitve odgovoren. Namesto da bi se predajali zbeganosti in negotovosti, kaj še drži, moramo odkriti in uveljaviti v sebi vest. O tem je treba pametno razmišljati in se dati poučiti. Po vesti človek spozna, da ni najvišje bitje, ki stoji onstran dobrega in slabega ali ki sam ° tem odloča. V njej odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč jo najde v svoji notranjosti in se ji mora pokoravati, kot pravi drugi vatikanski koncil. Koncil ima sicer možnosti, da svojo vest zaduši, da se ne ravna P° njej in se postavi ne pokorava. A s tem si izreka svojo obsodbo in izkušnja uči, kakšne so posledice. Poglejmo le v razbite zakonske skupnosti in razpadle družine. V vesti človek spozna, kaj .ie prav. Ostane pa vprašanje, odkod vest to spozna. O tem Pa prihodnjič. Lojze Šuštar Najprej veljavnost, potem nerazveznost ^ zakonom je kakor s smrtjo: 6 malo jih je, ki stopajo vanj dovolj Pripravljeni, (star pregovor) Takole pravijo: krščanski zakon je v krizi predvsem zato, ker sodobni svet ne priznava več ne-razveznosti zakona; ljudje se kar Paprej razvezujejo in zopet obvezujejo z drugo in tretjo osebo. Vendar pa takšno tarnanje ni Pravilno, ker zagrabi problem od 7-adaj (v posledicah), namesto pri klavi (v vzrokih). Tu moramo pribiti: če bi bili sami v presoji o veljavnosti 7-akona strožji, bi bilo manj ve-*Javno priznanih zakonov, bilo tu-manj vzrokov za ,,razvezo"; zato pa bi ljudje tudi ne imeli t°liko povodov za pritožbo — zo-Pei' nerazveznost zakona. Še drugače moramo reči: če bi bili mi sami v presoji glede veljavnosti zakona doslednejši, bi imeli ljudje manj pomislekov glede neobveznosti zakona, ker bi bilo 'Ppnj nesrečnih zakonov in manj zakonskih ločitev. Kaj hočemo povedati s klicem P° Večji doslednosti? Preprosto: daritveni zakonik ima glede ve-•lavnosti zakona zelo stroga so-lla> ki se nanašajo na človekov Osebni pristanek (kan. 1081— , ua3); tudi pristojni strokovnja-fkanonisti in moralisti) v svo-te pogoje tako postav-za veljavnost zakona 'kakor ne zadošča samo površno Poznanje osebe in njenih živ- ! razlagi Ja.io, da ljenjsko usodnih lastnosti niti zgolj površen premislek za odločitev. Če npr. nevesta tik pred poroko prešteva gumbe: bi- ne bi -bi - in se šele tako odloči, ali naj bo to zadosten premislek in svobodna odločitev za zvestobo do „groba‘? Saj bodo še gumbi dalje veljali kot taka volja, četudi reče na glas „hočem“ (tudi cerkveno sodišče je ta primer razglasilo za neveljaven). Seveda pa je vsakdanja praksa najbolj udobna, če se zadovolji zgolj z listinami in »potrdili", ne da bi šli globlje na raziskavo notranjega stanja pri ženinu in nevesti. Če premalo resno in dosledno presojamo pogoje za veljavnost zakona in tako neprevidno spuščamo v njegov okvir ljudi, ki nikakor ne sodijo v skupno življenje in so drug drugemu pekel, ne pa nebesa, potem se ne smemo čuditi, če nam nasprotnik zakonske zveze in zagovornik ..svobodne ljubezni" zabrusi v obraz: »Mislite, da nas bo kos papirja napravil srečnejše?" Žal, mnogokrat je kak zakon res samo kos papirja brez duše in srca, brez osnovnih pogojev za veljavnost, brez prave iskrenosti in pripravljenosti za zvestobo o ljubezni do konca. In če si je eden od zakoncev to upal od drugega, ki mu je to prej hinavsko obljubljal, potem pa hu- do varal, kako naj bo tak zakon več ko kos papirja ? Kako naj bo veljaven, ko razočaran partner žalostno vzklikne: „Ko bi bil to vedel(a), je (ga) ne bi nikoli vzel(a)!“ Saj taka zveza, do katere je prišlo le na podlagi varanja, prikrivanja prave podobe, je v jedru le grda umazanija, ne pa „sve-ti zakon". In koliko je takih primerov, ko se bodi dekle bodi fant pred zakonom dela bistveno lepšega, kot v resnici je in kot v resnici misli v zakonu biti. Pogosto slišimo samohvalo: „Zdaj je že moj (a), zdaj lahko delam (z njim, z njo), kar hočem, zdaj mi ne more več uiti." Ali je po takem pojmovanju »sveti" zakon res le nekakšna kletka ? Kdor pozna ljudi, ve, da je mnogo takih, ki sploh nimajo osebnih kvalitet za veljavnost zakona, pa najsi so spolno še tako močni in izpovedujejo svoj »pristanek". Ali pa se pritožujejo sorodniki nesrečne zakonske polovice: „Komaj se je poročil(a), je že čisto spremenjen(a); čisto drugačen." Prej je bil »angelček", zdaj »hudič". In kako naj bo tak zakon veljaven, če je zmota glede lastnosti zakonske osebe v oceni ta- ko velika, kakor je razlika med angelom in hudičem? Kako usodna je zmota glede osebe, ko se npr. pošteno dekle poroči s človekom, ki se je njej in njenim staršem prikazoval kot ,,najboljši človek" (»boljšega ni"); šele po letu pa izve, da ta »poštenjak" redno hodi še z drugo žensko, s katero je imel že pred zakonom otroka. Takih in podobnih primerov je v življenju nič koliko: če je kdo pijanec, duševno bolan, psihopat, seksualni razvrat-než, bolestno ljubosumen ali sadist, da je življenje z njim nemogoče, a za vse to druga polovica izve šele po poroki ? Navadno se ne najde noben človek, ki bi prizadetim povedal, da utegne biti tak zakon pred Bogom neveljaven, ne samo nedovoljen, pa čeprav je bil na zunaj (na papirju) »pravilno" sklenjen (in da imajo zato pravico na cerkvenem sodišču vložiti zahtevo o ničevosti zakona); kajti zakrament je sveta zadeva, ki nima samo črke, marveč tudi duha; nihče nima pravice, da bi za pravno črko skrival svojo pravo podobo in tako zavarovan spravljal nedolžne ljudi v nesrečo za vse življenje „do groba". Anton Trstenjak Andrej Grohar, Predsednik Slovenskega katoliškega akademskega društva (SKAD) Gladina skupaj s strejšlmi za skupni slovenski blagor Ko smo Slovenci pod okriljem naše zastave oklicali svobodo (29. °ktobra 1918, op. DŽ), smo prev-vzcli pravice in dolžnosti, ki nam Jln svobodno življenje nalaga. Z Veseljem in korajžo smo si hoteli nndeti obleko neodvisnosti, sa-niovzgoje in samoobrambe in ta-*° izraziti svoj cilj v hotenju P° svojem verskem, kulturnem in Gospodarskem življenju, a vse to ,,0d novim svobodnim podnebjem. Kot posledico zunanjih okoliš-,e,n in neodločitve naših predni-°v nam zgodovina prikaže seda-"ii položaj, v katerem se nahaja n ovenski narod: v domovini s rv.io omadeževana slovenska za- stava, v izseljenstvu pa mi — svobodna Slovenija v svetu. Manifestacijsko zborovanje nas je zbralo, da napolnjeni z duhom naših prednikov potrdimo zahtevo po svobodi slovenskega naroda v domovini. Ko so se naši starši po drugi svetovni vojni odločili za svobodo, so ohranili vse tiste slovenske vrednote, katere je začel komunizem teptati. Hoteli so jih obvarovati. Zapustili so svojo rodno zemljo, da bi s to žrtvijo ohranili bistvo slovenskega naroda. Naši starši so odšli iz Slovenije s težkim srcem, a s prepriča- njem, da ni drugega izhoda. Prevzeli so odgovornost vztrajati v prepričanju pravega ravnanja in ohraniti svobodno Slovenijo v svetu, dokler ne bo zasijalo svobodno sonce v domovini. Za nas so hoteli ohraniti tudi neomade-ževan vir slovenstva, ker smo bili že takrat v njihovih mislih. Zavestno so se združili v slovenski skupnosti, ustanavljali slovenske družine in Domove, da bi te vrednote, ki jih hranijo v sebi, prelili v svoje sinove kot najbogatejšo dediščino. Mnogo hvalevrednega se je že naredilo in veliko več se bo še z okrepitvijo mlade krvi, ki je bila rojena tukaj v Argentini. A če hočemo, da se naša skupnost okrepi z novo mlado silo, bomo morali mi mladi temeljito premisliti, kaj pomeni za nas emigracijska skupnost. Naše sodelovanje v skupnosti mora preiti iz zgolj priložnostnega dela v versko, kulturno in politično izobrazbo, ki se pravilno izraža v aktivnem delu v prepričanju, da je osnova prava. A vedno moramo imeti pred očmi nepremakljivo osnovo naše emigracije, to se pravi, da smo Slovenci v svobodnem svetu in da zahtevamo svobodo slovenskega naroda v domovini. Naša skupnost v emigraciji bo trdno in skladno napredovala, če bodo slovenske družine k temu težile in v skladu s tem vestno vodile svoje člane, če bo slovenska družina brezpogojno ohranje- vala narodne vrednote, bosta sin in oče enako hrepenela. Premagala bosta zaprtost v samega sebe in se odkrito pogovarjala-Oče in sin se bosta skupaj žrtvovala za skupni blagor in to, kar je oče hrepeneče začel, bo sin stvarno uresničeval. Duhovni razvoj posameznih članov mora označiti vsako družino in zaradi tega ne smemo popuščati sedanji materialistiČ-čni družbi. Vsaka družina mora vzgojiti pogumne sinove na podlagi duhovnega razvoja v resnični krščanski morali, če ne dajemo zadosti važnosti duhovnemu razvoju mladine, opuščamo bistveni del človeka in tako pripravljamo pot slabemu, katerega moramo obsojati, da zatremo zlo takoj v začetku in ne dopustimo, da bi se razmahnilo v bodočnosti. Samo takrat smo na pravi in nepremagljivi poti, ko iz naših družin prihaja svobodna mladina, ki teži po duhovno moralni izobrazbi in ki čuti v sebi, da obstaja nekaj takega, kot je stalno in navdušeno izvrševanje svojih dolžnosti. In mi, ki smo mladi, se moramo zavedati pomena naših krščanskih družin. V njih moramo iskati in najti pojasnila za vse svoje dvome. Ne smemo se prepuščati lagodnosti. Poglobimo se v duhovnosti, da se razvijemo v res zavedne argentinske Slovence. A resnica je: če hočemo vzljubiti in izpopolniti te vrednote, k* nam prihajajo po krvi, moramo zaklad dojeti in se poglobiti vanj po študiju. Ne moremo vzljubiti Slovenije, če se zanjo ne zanimamo, če se oziramo na njene vrednote kot na nekaj daljnega, češ, da niso vredne našega zanimanja. Moramo se povezati s slovenim človekom in skupnostjo, se Posvetiti študiju slovenske zgodovine in se strokovno usposobiti. Zato študirajmo in mislimo s svojo glavo, da ne bomo po-8tali samo del množice. Proti dobro organizirani komunistični taktiki se bomo lahko uspešno borili le tedaj, če se bomo izkazali kot trdno moralno zgrajene osebnosti, ki so pripravljene dati tudi svoje življenje za obrambo svoje časti in pravico do svobodne vere in kulture ter za naš slovenski narod brez omadeževalnih znakov suženjstva: komunističnih in materialističnih ! (Na prireditvi narodnega praznika 29. okt. 1978 v Bs. Airesu) NAŠE VEDENJE vedenje pri mizi Vabilo, sprejemi, seznanitve Sorodnike in prijatelje povabijo h kosilu ali večerji ustno ali Po telefonu, včasih celo v zadnjem hipu. Na slovesne ali uradne spre jejo pa je treba pismeno vabiti Vgaj nekaj dni prej. Nikoli ne 8ješ zamuditi več kot četrt ure. Odličen in prijeten sprejem ni 0(ivisen od imenitne kuharice ali »Poklicne postrežbe". Kos prekata gnjati in kuhan krompir, ki bolj Prijazno ponudiš, sta včasih zaželena kot kaviar ali nadevana gosja jetra, ki jih neo-6sano postaviš na mizo. Gostitelj in gostiteljica vsta- neta ob vstopu vsakega gosta. Povabljenci prav tako. Mlajša ženska ne sme obsedeti, če jo starejša pride pozdravit. Gostiteljica mora predstaviti in medsebojno seznaniti goste. Častni gostje sedijo na desno in levo od gostiteljice in gostitelja. Ženske lahko sedejo, preden sede gostiteljica. Postrežba, obnašanje Jedila moramo ponuditi po istem redu: začnemo pri najodličnejši povabljenki in končamo pri gostiteljici; in nato pri najimenitnejšem gostu in končamo pri gostitelju. To seveda velja le za velike uradne sprejeme. Kadar smo skupaj znanci in prijatelji, smo seveda demokratični. Sediš vzravnano, za pomenek s sosedom pa se lahko nagneš k njemu. Ne jej kruha pred juho niti med uživanjem le-te. Ko gostiteljica prime prtiček, si ga tudi gostje polože na kolena, a ga ne razgrnejo do kraja. Ne gre, da bi si ga privezovali okrog vratu ali ga zatikali v telovnik. Kako ješ Prva seže po jedi gostiteljica. Svojega kosa kruha ne režeš; trgaš ga na koščke in to z obema rokama. Ne pihaj vroče juhe. Jej tiho. Ne mlaskaj. Ne oblizuj žlice. Ne privzdiguj krožnika. Ne otipavaj treh, štirih kosov, preden izbereš primernega. Ne otipavaj sadja, če nočeš neke jedi, je dovolj znamenje z roko. Jedilni pribor Vilice drži v desni roki sredi ročaja, a nikoli s kazalcem na „zobeh“. Če je treba jed rezati, primeš vilice v levo roko, nož v desno. Ko razrežeš, položiš nož ob krožnik, vilice spet primeš v desnico, nabodeš zalogaj in ga neseš v usta. Tako seveda samo visoki bonton. Mi pa jemo z nožem v desni, z vilico v levi roki. Nož torej primeš zmeraj z desno roko. Nikoli se ne s prsti ne z ustnicami ne dotikaj rezila. Ne nalagaj jedi z nožem na narobe obrnjene vilice. Mesa ne „reži“ z vilicami, ampak z nožem, ki pa ga ne drži kakor svinčnik ali pero. Vilic in noža ne odlagaj na obe strani krožnika, ampak na krožnik, vendar nikoli navzkriž. Jajc, cmokov, rezancev, sočivja, solat, pogač in sladoleda se ne lotevaj z nožem. Jajce odpri z žličko, ne z nožem. Ne sesaj kosti, ne jemlji jih v roke. če ji ne moreš ne z nožem ne z vilicami priti do živega, j° odloži. (No, tudi če jo krotiš s prsti, se svet ne bo podrl.) Sočivje, ribe, omake Zelo pazi na sočivje, tot odskakuje, na omake, ki utegnejo koga obrizgati, na školjke in ribe, ki se rade izmuznejo. Listov solate ne režite z nožem, tudi jih ne jejte kot zajci, ki jim počasi zginjajo v gobčku-Raztrgajte jih z vilicami in jih v enem mahu spravite v usta. Kruha ne pomakaj v omako s prsti, ampak ga natakni na vilice. Pri tem nikoli ne dvigaj krožnika. Špagete Francozi navijejo o-krog vilic in „rep“ porežejo z nožem, medtem ko jih Italijani z „repom vred" ponesejo v usta. Beluše (šparglje) jemo v domačem krogu z rokami, na slovesnem kosilu pa z vilicami. Sadje Sadež (jabolko) prerežeš in ga nasajenega na vilice olupiš. Pečk in koščic ne izpljuješ, ampak jih z vilicami poneseš iz ust na krožnik, lahko pa jih tudi brez šuma izpljuješ na dlan. Marelice in slive lahko ješ s prsti. Ne lupi sadja visoko nad krožnikom, ^ri grozdju trgaj jagodo za jagodo. Sira ne natikaj na nož. Položi rajši košček sira na kruh. Pitje Ko piješ, ne nagibaj glave na-Za.i in ne delaj prevelikih požirkov. Ne mlaskaj, ne vlači vina P° ustih, kakor to delajo poklicni pokuševalci. Pred pitjem in P° njem si s prtičkom obriši Ustnice. Ne jemlji sosedovega kozarca, ^a bi dolil ali natočil, če pre-Vrneš kozarec rdečega vina, ne Posipaj mlake s soljo. Gospodinja ve, kako se stvari streže. Zadržanje Sol vzameš s solno žličko, niko-1 z žličko pa tudi ne z nožem Prazen kadar ni žličke). Prav nič boljše ne ješ, če se sklanjaš nad krožnik kakor vol nad jasli. Tudi ni lepo, če imaš n^ed kosilom komolce na mizi. Ne sPrehajaj se z nogami pod mi-zo. Ne vpij, kakor da so sami glu-n' okrog tebe. Ne jej pohlepno, kakor da si že 24 ur tešč. Nesreče in nerodnosti Ne vznemirjaj se, če kaj pre-Vrneš. Na tihem pobriši ali pa namigni tistemu, ki nosi na mizo. °stje pa se bodo potrudili, da bo videti, kakor da niso ničesar opazili. Če se ti zaleti, si daj roko ali robček pred usta. Če najdeš v jedi las, gosenico ali črva, jih neopazno odstrani. Ne briši si prstov s prtom ali s koščkom kruha, čeprav so bili Angleži nekoč tako navajeni, če se ti kolca, počasi izpij kozarec vode in pri tem zadržuj dihanje. Ni lepo, če si na skrivaj zaviješ v papir kos pogače, kurje bedro ali polpeto, če kašljaš ali zehaš, daj roko pred usta. Ne govori s polnimi usti. Ne jej z odprtimi usti. Ne reci slabe besede o ženski, ki sedi nekoliko dlje od tebe — morda je žena tvojega soseda. Pogovor Pogovarjaj se zdaj s tem zdaj z drugim sosedom. Ne kriči, če govoriš z gostom, ki je bolj daleč, ne nagibaj se, da bi se pogovarjal z njim za sosedovim hrbtom. Govori z umerjenim glasom in nikoli s polnimi usti. Proti koncu obeda Po zobotrebcu sezi le v nujnem primeru. Ne kadi, preden gostiteljica ne da znamenja. Če se na slovesnem kosilu pije tudi šampanjec, pij šele, ko vsi dvignejo čaše. Dovolj je nakazana kretnja; ni nujno, da zapoje kristal. Po obedu vzemi kavo ali pijačo, če bi rad še, poprosi zaupno. Cigare, če je nihče ne kadi, se vzdrži. Po kosilu položi prtič neporavnan na mizo. Kihanje, usekovanje, smejanje Kihanje poskušaj čimbolj omiliti ; pri tem daj roko pred usta. Isto velja za zehanje; povedati velja še to, da ga mnogi po pravici štejejo za žaljivo znamenje dolgočasja. Usekni se kar najbolj obzirno v robec, ki ga ne smeš razgrinjati in iskati, kje je na prav in kje narobe; ko se usekneš, ga nikar ne razgrinjaj in ogleduj. Ni pa se ti treba obračati ali odhajati stran: dovolj je, če si pri tem ljubeznivo obziren. Ne pljuvaj na tla, pač pa v robec. Ne kašljaj hrupno, posebno ne v cerkvi in gledališču; če se ne moreš zadržati, stopi na hodnik. Če se ti kolca, se opraviči kolikor moč obzirno in se sklicuj na nered v želodcu. Tvoj smeh naj bo zmeren, ne preglasen in nikoli vpričo človeka, ki bi utegnil misliti, da gre tvoje veselje na njegov račun. Zobotrebec uporabljal zmerno — čim manjkrat, a nikoli vžigalic ali noža namesto njega, nikoli pred ljudmi, razen pri jedi. Nikoli se javno ne praskaj; če pa srbenje nikakor ne moreš prenašati, poskušaj obzirno pomiriti srbeče mesto. Pazi, kako govoriš Ne skači drugemu v besedo. Počakaj, da prideš na vrsto. Ne misli, da moraš povedati vse, kar ti pride na misel. Ni nujno, da si šaljiv. Najprej premisli, šele potem jasno in kratko povej Če boš vedel, kaj hočeš, boš zmeraj jasno govoril. Le čvekač se oglaša brez vzroka. Natančno tehtaj besede. Mirko Mahnič Milijarda lačnih Zahodni svet, ki živi v blaginji, ne bi smel izgubiti izpred oči, „da danes čez milijardo ljudi na svetu živi v pomanjkanju" in da „mnogi dobesedno od lakote umirajo". To je izjavil 16. XII. 78. nemški prelat Johannes Dyba, podtajnik papeške komisije za Pravičnost in mir, v intervjuju za vatikanski radio. Prelat je povedal, da mora Cerkev stalno vzbujati človeštvu vest, ga opozarja- ti na to, česar ne vidi, a se v resnici godi in ga ogroža. Krščanska ljubezen zahteva, da odpiraš oči, pomagaš k jasnim pogledom, k spoznanju resnice in pravice. Sredi potrošniške družbe morajo kristjani iskati nov, bolj krščanski način življenja, poln ljubezni do bližnjega. Samo to je pot, ki bo rešila svet katastrofe, vzpostavila prav.i mir in svobodo ter omogočila človeštvu, da bo živelo. Upepeljevanje in cerkveni pogreb 31. oktobra 1978 so na ljubljan-skih Žalah odprli nove poslovitve prostore in upepeljevalnico "a v je. Ob tem dogodku je objavi verski tednik Družina (št. 43) članek, katerega del nudimo našim bralcem: S pogrebnimi obredi kristjani Izpovedujemo svojo vero v večno ^vljenje. Upamo, da se našim Pokojnim bratom in sestram, ki ‘s° v krstu z umrlim in vstalim Kristusom postali eno telo, ob SltlI"ti življenje spremeni, ne pa Uniči. Njihove duše se morda še očiščujejo za nebesa, njihova te-,Gsa pa čakajo Kristusov prihod 'P vstajenje mrtvih. Zato Cerkev ZanJ"e moli in opravlja evharistično daritev, zato jih tudi s Posebnim obredom spremlja do 8i"oba. Telesom rajnih izkazujemo spoštovanje, saj so bila svetišča Sv. uha. Spoštovanje do pokojnih, ‘ asti pa vera in ljubezen, so v 'uzličnih dobah, pri različnih na-10(lih in verstvih izoblikovali 'PPogo načinov zadnjega slovesa. Nekdanje stališče Cerkve do upepeljevanja je bilo odklonilno. 6veda Cerkev ni prepovedovala Upepelitve zato, ker bi se bala, a bi Bog iz pepela ne mogel °veka obuditi v večno življe--16 tudi po telesu. Saj vemo, da e tudi ob položitvi v grob telo ^ugoma spreminja v prah, ka-»°r je Bog napovedal že v za-„Prah si in v prah se povrneš." Najvažnejši razlog za cerkveno prepoved upepelitve je bil v tem, ker so v prejšnjih časih upepelitev propagirali posamezniki in društva, ki so s tem hoteli poudariti, da je s telesno smrtjo vsega konec. V tem je bil direkten napad na vero v posmrtno življenje. V ljudeh pa je bil tudi odpor proti nekdanjim manj pietetnim in manj estetskim načinom upepelitve. Cerkev je vedno priporočala, da bi bili tudi v tem podobni Kristusu, ki je bil položen v grob. V svetu in tudi v Sloveniji pa se je v zadnjem stoletju mnogo spremenilo, kar je imelo vpliv na mnenje Cerkve glede upepeljevanja pokojnih. Nastala so velika mesta. Pokopališča so terjala velike površine, ki jih v bližini mest ponavadi manjka. Potrebni so bili novi higienski predpisi. Upepelitve so postale bolj pie-tetne. Upepeljevanje po večini ni več povezano s protiversko propagando. Zato je tudi Cerkev omilila svoje stališče. Leta 1963 je dala pojasnilo, da ne prepoveduje podelitve zakramentov in cerkvenega pogreba tistim, ki naročijo, naj se njihovo telo upepeli, razen če bi kdo to storil iz zavračanja vere v posmrtno življenje. Zadnja določba Cerkve o tem je bila objavljena 1969 v navodilih novega pogrebnega obredni- ka. V 15. točki je rečeno: „Tiste, ki so zase določili, naj bo njihovo telo upepeljeno, lahko cerkveno pokopljemo, razen če je znano, da so si to izbrali iz razlogov, ki so nasprotni cerkvenemu življenju. Ravnati pa je treba v skladu z navodilom kongregacije svetega oficija o upepelitvi z dne 8. maja 1963. Pogrebni obred opravimo v obliki, kakor je v tisti pokrajini običajna, vendar ne smemo skrivati, da je Cerkev bolj zadovoljna z navado, da rajne pokopavamo, kakor je tudi Gospod sam hotel biti pokopan. Obrede v pokopališki kapeli ali pri grobu lahko v tem primeru opravimo v krematoriju, če ni drugega primernega prostora, celo na kraju upepelitve, preprečiti pa je treba nevarnost pohujšanja ali verske brezbrižnosti." Pogrebni obred na Žalah Novost, ki bo na zunaj najbolj vidna, je v tem, da se bodo od pokojnih odslej vsi skupaj poslo- vili v novi poslovitveni dvorani in ne več v cerkvi. Duhovnik se bo pripravil za pogreb v posebni sobi v notranjosti objekta. Najprej se od pokojnika poslovi zastopnik družbe oziroma ustanove, nato pa duhovnik opravi tisti del pogrebnega obreda, ki ga je doslej opravljal v cerkvi. Zato naj naročnik pogreba ob prijavi pove, da želi tudi cerkveni pogreb. Po opravljeni poslovitvi in obredu v dvorani bo šel sprevod s pokojnikom na pokopališče. Del obreda se kakor doslej opravi pri grobu. Za tiste, ki bodo upepeljeni, bo vsa poslovitev in pogrebni obred opravljen v poslovitveni dvorani, odkoder bodo potem pokojnika odpeljali v notranjost upepelje-valnice, udeleženci pogreba pa se razidejo. Odlok o pogrebnih slovesnostih so sprejele vse ljubljanske občine, zato velja tudi za pokopališča zunaj ljubljanskih Žal, v krajih, ki spadajo pod ljubljanske občine. Cerkev za človekove pravice 'Cerkev se je dolžna zavzemati za spoštovanje človekovih pravic. To je poudarilo v novembru 78 vatikansko zastopstvo na 20. zasedanju svetovne organizacije UNESCO v Parizu. Pred vsemi zastopniki je apostolski nuncij nadškof Jean Rupp ponovil obljubo, ki jo je dal papež Janez Pavel II. v svojem 1. govoru poslanikom pri apostolskem sedežu, ko je dejal, da se bo vedno znova zavzemal za spoštovanje človekovih pravic. Nadškof Rupp je na zasedanju te mednarodne ustanove za vzgojo, znanost in kulturo dejal, da morajo imeti Združeni narodi tudi „svojo vest". Ta mora kazati pot, vzgajati, svetovati. Mora tudi zahtevati spoš-štovanje določenih vrednot, s te®1 pa tudi veliko prispeva za mir kaf fttavUe? Fužinska molitev V sedanji življenjski naglici je °stalo malo časa za družinsko Molitev. Tako hitimo, da začnemo Ogovarjati že na začetku očcna-a in pri polovici zdravamarije. ‘ ekaj raztresenih molitev, hitro goljenih, naj bi zadoščalo za Bo-0’ medtem ko se za prošnje in zahvale na ljudi dobro pripravi-ltl°i Se vam ne zdi, da je to vred-1,0 razmišljanja? svoja dnevna opravila mo-].,ltn° na prvo mesto postaviti mo-^ev- Molitev mora biti kot du- dneva. Zato naj bi se z njo začel in z njo tudi končal, z Ša dan naj bi bil nekako prepleten di ves ostali dan. če smo res ^Pričani, da je Bog naš Oče in , ' njegovi otroci, potem bomo razumeli, da je pogost po- govor z njim naše naše najvažnejše opravilo in bomo tudi brez večjih težav našli primeren in zadosten čas za molitev in sicer za lepo, mirno in zbrano molitev. Lahko bo zmanjkal čas za kaj drugega, za molitev ne. če nam redno manjka časa za dobro molitev, je to le znak, da naša lestvica vrednot ni prava. Dajemo več važnosti drugim stvarem kot pa Bogu in pogovoru z njim. Seveda pa mora biti molitev dobro izbrana. Majhnih otrok ne bomo mučili s celim rožnim vencem; tudi po utrudljivem delu ali študiju celega dneva ni ravno primerno, da rožnemu vencu dodajamo še ne vem koliko drugih molitev in to vedno istih, kajti tudi molitveno življenje mora upoštevati pravila zdrave pa-dagogijc. če gre za skupno molitev, je pač primerno, da se družina tudi o tem med seboj posvetuje in pogovori, kajti prisiljena molitev ne bo prišla iz srca in bo tudi pred Bogom komaj kaj vredna. VATIKANSKA POLITIKA Velikokrat je slišati kakšno kritiko glede vatikanske politike do komunističnih režimov. Kaj je misliti o temu? O tem vprašanju je Dž že pisalo. Tu bi ponovno samo to pripomnil, da je v teh vprašanjih zelo težko presoditi, kaj je najboljše za Cerkev in za vernike na ozemljih pod komunističnimi režimi. Toliko gotovo smemo reči, da se Cerkev resno trudi, da bi našla najboljši modus vivendi za Cerkev v deželah za železno zaveso. Ali je dejansko najboljši? Ne vemo. Šele bodočnost bo morda v neki meri pokazala, v kolikšni meri je bila dejanska vatikanska politika najbolj primerna ali ne. Cerkev ne more zahtevati od ljudi na splošno mučeniškega duha, zato mora predvsem gledati na to, da položaja katoličanom v teh deželah brez resne potrebe ne otežkoči. To ni popuščanje načelom, temveč upoštevanje dejanskih razmer. Med popolno svobodo in popolno nesvobodo je veliko vmesnih stopenj, ki so morda trenutno edino možna in modra rešitev. POKLEK PRED NAJSVETEJŠIM Ali je še vedno obvezen poklek pred Najsvetejšim v cerkvi, ko vernik vanjo stopi ali jo zapusti? Opažam namreč, da tudi pri nas Slovencih nekateri tega znaka spoštovanja do Najsvetejšega ne dajejo več. Še vedno je zakonit običaj po-klekovanja na eno koleno pred Najsvetejšim. Tega ni nihče spremenil. Zato je znak slabotne vere ali pa majhnega spoštovanja do Kristusa v zakramentu ljubezni, če kdo zavestno opušča poklek, ko stopi v cerkev ali jo zapušča. Kdor resnično veruje v božjo pri-čujočnost v tem zakramentu, bo hvaležen pokazal svoje spoštova- nje do Kristusa s poklekom, k1 je zunanje znamenje najvišjega češčenja, ki ga je človek dolžan Bogu. MALARIJA IN NOSTRADAMUS Vsakokrat, kadar se voli n°' ve ga papeža, se veliko govori i*1 piše o prerokbah Malahija *n Nostradamusa. Koliko so te pr®' rokbe resnične? Kako naj katoli-čani nanje gledamo? O teh prerokbah se je zadnj6 čase v naših časopisih toliko P1' salo, da mi ni treba podrobneje govoriti o njih. Te napovedi s° tako nejasne in splošne, da se dajo prilagoditi najrazličnejših1 osebam in položajem. Zato j1*1 katoličan, pa tudi noben dru£ pameten človek ne bo jemal res' no. Tu se znova uresničuje m1' sel: kdor ne veruje v resničnega Boga in v njegovo razodetje, bo veroval v najbolj neverjetne stvari — ker končno v nekaj Čl°' vek mora verovati. Kdor ni ve ren, je navadno praznoveren. ČASOPISNA PROPAGANDA ZA POBOŽOST K SV. DUHU V časopisih večkrat vidimo o6’t glase „Gracias al Espiritu Sant° (Zahvala Sv. Duhu) ali pa td' di „Oracion al Espiritu Sant° (Molitev k Sv. Duhu). Dostikf"9 človek res ne ve, kje se pobožnost in začne praznoverJ6' Kaj pravite k temu? Te molitve v zahvalo ali proštu o k svetemu Duhu navadno kimajo nič napačnega, čeprav go obrazci pogosto precej neobičajni. A vsak človek ima pravico moliti k svetemu Duhu, kakor oiu srce narekuje, da le stori to na spoštljiv način in v skladu z razodetimi resnicami. Nekaj drugega pa je obljubljati tistim, ki bodo od njega sestavljeno molitev ali pa kakšno drugo molili, da bodo dosegli katerokoli milost, kot se to večkrat bere. Tu pa se začne praznoverje, ker določamo mi pogoje in celo datume, v kate-rih naj bi bil Bog dolžan naše molitve uslišati. Katoličani zato °dločno odklanjamo in obsojamo takšne prošnje k sv. Duhu ali pa k svetnikom (npr. molitvene verige k sv. Antonu ali sv. Riti), ki grozijo molilcu z nesrečami, če bi takšnih molitev ne molil, ne propagiral ali pa ne nadaljeval takšne molitvene verige. PRILOŽNOSTNA molitev IN lMOLITEV Z OTROKI Rrosim, kako je z molitvijo: a*i je res brez vrednosti, kadar Zanjo nisi razpoložen? Molim na kolektivu, v vrstah, ko je treba čakati na to ali ono stvar, ipd. Mnogokrat sem pri takšnih molitvah zelo raztresena, a namen imam, da bi dobro molila. Naj molim še naprej, ali pa naj takš-sm> molitev opustim? In še: koliko časa naj molijo starši z °troki; je res najbolje, da otro- kom čimprej pustimo, naj molijo sami? Molitev v slabem razpoloženju, duševnem namreč, je lahko še več vredna, ker pri takšni molitvi ni nevarnosti, da bi iskali svoje ugodje, ampak molimo, ker je to naša dolžnost in potreba. Kadar je molitev združena z žrtvijo in težavami, je jasno, da iščem pri njej božjo čast — in končno molimo za to. Tudi delo družinskega očeta ali matere ni zato manj vredno, ker nista ravno najbolj razpoložena zanj; nasprotno takšno njih delo je resnični znak njihove ljubezni do družine, ker je zmožna velikih žrtev zanjo. Še naprej molite na kolektivih in pri raznem čakanju! Težko bi bilo drugače bolje izrabiti tisti čas. Da pri takšni molitvi zaradi zunanjih okoliščin ne morete biti bogve kako zbrani, je jasno. Treba se je potruditi, kolikor se mirno potruditi morete, saj glavno je dobra volja in te vam ne manjka, sicer ne bi molili. Seveda bo najbolje moliti kakšne kratke molitvice, ki ne potrebujejo veliko razmišljanja, kot so npr. invokacije litanij. Glede molitve staršev z otroki vam težko kaj določenega svetujem. Odvisi namreč od vsakokratnih okoliščin, ki so pogosto različne v različnih družinah. Nekaj skupne družinske molitve je vsekakor potrebno — morda skupna jutranja in večerna molitev in pa pred jedmi in po njih. V Johan Bojer-Božo Vodušek Ampak že prihodnji dan je prišlo povabilo od župnika Oppe-gaarda, ali ne bi hotel priti Morton z ženo k njemu na večerjo. „Ali sva res povabljena k župnikovim!" je rekla Bergitta in zdelo se ji je nekaj nezaslišanega. „Da, že večkrat je spraševal po tebi, Morten," je povedal Simen. „Najbrž ima kaj važnega govoriti s teboj." Morten se je bil dobro razumel z župnikom še pred vožnjo domov. Prav veselilo ga je, da ga bo spet videl. ostalem se bo pa treba prilagoditi različnim urnikom posameznih članov družine. Navajajte pa otroke predvsem k temu, da bodo čutili potrebo molitve in bodo torej molili tudi sami zase, zlasti še tedaj, ko jim bo skupna molitev nemogoča. Alojzij Kukoviča Sicer pa je mora! ta človek imeti denar. Sam si je bil sezidal lepo, belo prepleskano hišo na oni strani cerkve in pozabil je celo zahtevati tistih nekaj mernikov pšenice, ki so mu jih bili farmarji dolžni za plačo. Stopila sta v udobno sobo s preprogami na tleh, rožami na oknih in slikami na stenah. In tam je stala visoka župnikova žena s svojim ponosnim pravilnim obrazom pod tenkimi lasmi. Zdaj je bila vse drugače prijazna kakor pa takrat, ko sta prišla in se morala zadovoljiti s kočo Erika Fossa. »Pozdravljena!" je rekla in jima stisnila roko. Bergi-tto je celo pogladila po licu, saj to je bilo čudovito. In nato je prišel župnik, mlad in plavolas, s podolgastim obrazom in svetlomodrimi očmi. »Torej tukaj ste, in mi smo vas toliko čakali! In tukaj je vaša gospa!" Bergitta se je nehote zganila. Nikdar se ji ni bilo sanjalo, da bo tak človek kovoril o njej kot o gospe. Čez nekaj časa ji je rekel: „0-gledujete si slike, mlada gospa? Gotovo še vam zdi, da je neverjetno mnogo portretov samih župnikov. Ampak v Ameriki je stvar *-aka, da župniki predstavljajo njeno zgodoVino. Kolonisti so prihajali sem in župniki so jih vodili. Po vsej deželi so se razširili in župniki so jih vodili. Kdo, milite, da je ustanovil največ naselbin v gozdovih na vzhodu ali Pa tukaj v divjini? Kdo je ustvari mesta, zgradil bolnišnice, šo-'e, vseučilišča — da, bili so župniki. Zmeraj so bili župniki prvi. Gtii niso samo oznanjali krščan-stva, zidali cerkve in zbirali raznesene naseljence v občine, ne, hili so praktični orači ledine. To-rej, Morten Kvidal, ko nam bo nioja žena postregla z majhno večerjo, bova razpravljala o važnih stvareh." Po obedu sta odšla oba moža ^ malo pisarno in ko sta prižga-a pipe, je župnik pričel s tem, *ar je imel na srcu. >,Morebiti veste, da smo zdaj t°kaj dobili urejeno samoupra-v°? In saj so farmarji tukaj po-Večini pošteni in sposobni ljudje! ^mpak zaman sem iskal in iskal v°ditelja." Morten je stisnil ustnice in pohabil na pipo. župnik je nadaljeval. „Pred-vsem mora biti konec posojanja, 1 .io pričel z njim Peter Skaar-lles- Dobiti moramo banko." Morten je prikimal. Prav isto je bil sam mislil. „Treba je obratnega kapitala. Ljudje morajo dobiti možnost u-godnega posojila. Ampak zunaj v svetu še niso postali prav pozorni na nas, čeprav so možnosti tukaj tako zelo velike. Železnice lahko še nekaj časa čakamo, ampak banko potrebujemo takoj. Ali mi hočete pomagati? Vam ljudje zaupajo. In vi z druge strane njihovega zaupanja ne boste zlorabili. Vi ste pravi mož. Morebiti sem vam povedal, da vodi moj brat eno izmed največjih bank v Minneapolisu. Ali bi me spremili ob priliki tja?" Morten je čutil, kako ga je streslo. Kam je to merilo? Župnik je nadaljeval: ..Govorice o prihodu železnice so povzročile, da so se že pojavili tukaj prekupčevalci z zemljišči. Ampak železnica se noče dati prevarati. Zgraditi hoče svojo progo tam, kjer sama hoče. Potrebuje — no da, med nami rečeno —■ rada bi imela zaupnika za tukajšnji okraj. Več za zdaj ne morem povedati." Mortenu se je od teh besedi zavrtelo v glavi. Obsedel je in se prisiljeno smehljal. Nazadnje je rekel na slepo srečo: „Kadar steče železnica, bo bržkone tukaj nastalo mesto. Ali veste, gospod župnik, če ne misli že kdo od drugih na to?" „Če ne misli že kdo na to, da bi ustvaril tukaj mesto." „Da.“ Tedaj pa se je župnik Oppe-gaard nasmejal. „Ne, dragi prijatelj, minili so časi, ko je lahko posameznik u-stanovil mesto. Townmakerji spadajo v preteklost. Ne, danes dela to železnica. V teh stvareh ima ona vso moč. Videl sem na vzhodu manjša mesta, ki so morala meni nič tebi nič prestaviti hiše tja, kamor je železnica hotela. Ampak o vsem tem se bomo lahko porazgovorili z mojim bratom. Saj on ima tudi nekoliko opravka z družbo, ki namerava tukaj zgraditi progo. Torej kdaj bova odpotovala?" Ponoči je imel Morten divje sanje. Bilo mu je, kakor da je končno vendarle dobil peruti in da se lahko dvigne v zrak in leti, leti. Končno. Tisto jutro, ko je moral na pot, je rekel Bergitti, da je najbolje, če spi ponoči pri Ani, ko ga ne bo. Ona mu je lahno pomežiknila in se mu nasmehljala. Da, da, ubogala ga bo. In spet je Skaarnes na polju, ko vidi, kako odhajata župnik in Morten in imata zadaj na vozu pritrjene potne kovčke. Kaj naj to spet pomeni? Tako je, kakor bi vohal, da se bo skuhalo zanj nekaj slabega. V naslednjem času so ljudje imeli marsikaj, čemur so se lahko čudili. Morten Kvidal je kupil dve četrti zemlje od nekega Holandca, ki se je nameraval preseliti. Nista ležali niti ob glavni cesti, kaj šele tam, kjer je bilo pričakovati, da bo tekla železnica. Odkod je bil dobil denar? Nekaj časa nato so prišli težki vozovi z opeko in s celo trumo o-brtnikov, ki so se nastanili v šotorih. In preden se je kdo zavedel, se je pričela dvigati stavba. Niso potrebovali nekoliko let, da bi jo dogradili, postavili so jo v nekaj tednih. In tako je stala tam dvonadstropna hiša z velikimi okni in z majhnimi mansardami pod streho. Tako mogočna je bila, ko so bile vse druge hiše majhne. In naenkrat se je razvedelo, da bo v njej banka. Tja boš lahko prišel in dobil denar za u-godne obresti, samo da imaš zemljo. V prvem nadstropju bo stanovanje za bančnega ravnatelja, v drugo se bo vselil zdravnik in v podstrešne sobice babica. To bo veliko naenkrat. Morten Kvidal pa bo zaupnik banke, kadar si bodo hoteli farmarji izposoditi denar. Ali je svet končno vendarle postal pozoren na ta košček zemlje? Še pred božičem je bila zgrajena nova stavba, tik ob banki. Vanjo so se naselile trgovine, prav kakor v. velikem mestu, kjer so bile izležene za velikimi zrcalnimi šipami raznovrstne vabljive stvari: kožuhi in svilene obleke, harmonike in violine. In za mizo v prodajalni si lahko našel vse, kar si hotel, pričenši s kavo in platnom pa do naramnic in kuhinjskega orodja. Kadar so bile vse luči prižgane, je bilo tam notri kakor v raju. človek bi se pri- Peljal daleč iz prerije, samo da stal tam in gledal. tn ali je morebiti pri tem osta-°? Ne, preden je bila zima pri kraju, se je razvedelo, da bodo gradili poštno poslopje. Težko je hilo verjeti, ampak bilo je vendarle res. Nekega dne je stala k*ša tamkaj. Zdaj, ko so lahko kadili ljudje tja in oddajali in sprejemali pisma, se je stara domovina primaknila mnogo bliže. Prišel je mož na kolesu, stopil 2 njega in se oziral okoli sebe. Bil 'e zastopnik tovarne s stroji v Chicagu. Seveda je tukaj prostor 2a podružnico. Vsi okraji tukaj °koli bodo nekega dne obogateli. potem se pripelje neki človek 2 modrimi naočniki na lahnem ^°zičku s čisto potnimi konji. “°slan je od neke lesne tvrdke 'l£l vzhodu. Podružnica? Seveda o°do farmarji nekega dne potrebovali gradbenega materiala. In Va’> ki se hočejo naseliti tukaj v središču, bodo prisiljeni graditi. Norten Kvidal pa prodaja stav-,’šča. že zdaj je tukaj toliko hiš m druge jim morajo slediti. Nima smisla, da bi bila lekarna na dru-Kem kraju. In hotel moi-a stati jam, kjer se ljudje zbirajo. Kma-u kažejo semkaj vse kolesnice z Vseh strani prerije. Pek in kovač se morata tukaj naseliti. In urar. vsi morajo graditi. Ampak Vselej, kadar Morten proda stav-mšče, vzame karto in pogleda, kam bi bilo treba postaviti naslednjo hišo. Ne smeš si izbirati, kakor sam hočeš. Zdelo se je sko- raj, kakor bi delal Morten po načrtu. Ljudje so govorili in govorili in trdili, da bo moral neznansko obogateti s to prodajo stavbišč! Ali pa je samo zastopal neke ljudi iz velikih mest? Zdaj pa je pričel denar iz banke krožiti po naselbini, vse se je izpremenilo, preden si videl, kako. Že v prvem poletju se je pojavila v naselbini truma štiristo konj, ki je prihajala z nekega ranča daleč zunaj v preriji. Poglavar te trume je jahal na zibajočem se belcu, imel je ostroge in usnjate hlače, klobuk po strani, rdečo ruto okrog vratu in pištole za pasom. Obraz mu je bil bakrenorjav od sonca in vetra. Okoli njega je grmela zemlja od kopit, grive so vihrale v vetru, konji so rezgetali, poskakovali in dirjali, in pomočniki, ki so obkrožali čredo in jo zadrževali, so pokali z biči in kričali. Poglavar je postavil šotore zahodno od zemljišča Ola Vatneja. Kaj je nameraval tukaj? Nameraval je prodajati konje. Izvedel je, da imajo tudi v teh krajih ljudje denar. Na svojem ranču v preriji je imel še nekaj tisoč konj, če bi jih še kaj več potrebovali. Ljudje so se zbirali in si ogledovali vse te rjave, rdečkaste, črne in lisaste konje. Izkušnjava je bila prevelika. Možje so kupovali. Videli so, da z voli ni šlo več dalje. Kal Skaret je prišel, da bi si jih ogledal, morebiti bi kupil enega. In nazadnje jih je kupil šest. Seveda je bil spet An-ders, ta vražji fant, ki si je to izmislil. In to jesen so peketali hitri konji prek ravnine, po štirje pred vsakim plugom in plug je imel po dva lemeža. Le pazite, ali ne bo zdaj vse drugače. O, da, to bo nekaj zaleglo. Zdaj zorjejo v e-nem samem dnevu toliko zemlje, kolikor jo obsega v domovini kako veliko posestvo. Ker pa je pošta tako blizu, so si ljudje pričeli naročati časopise. Večidel norveško-amerikanske časopise z vsemi novicami iz domovine. Prebirali so jih naglas v nedeljo zvečer. Vsaka številka je bila kakor pismo z doma. Ali tam je bilo pisano marsikaj tudi o Ameriki, da, iz vseh pokrajin te ogromne dežele. Ali se to morebiti naseljencev ni nič tikalo? Ali niso prebivali v Ameriki? Torej tudi tukaj so imeli politiko in stranke in strankarske boje, vsaj tako je bilo videti. Kdo bi si bil to mislil? Ti prvi naseljenci so živeli tako zelo sami zase. Njihove misli so bile v domovini. Živeli so v tujini samo zato, da bi obdelovali zemljo in bi obo-gateli. Iz časopisov pa so se naučili tudi spoznavati deželo, ki jim je podarila zemljo in dala pjrostost, da bodo nekega dne bogati, če bodo le sami hoteli- Prihodnje poletje so bile predsedniške volitve. Prihajali so govorniki in imeli zborovanja pod milim nebom. In govorili so angleško in norveško. In Morten Kvidal je bil med njimi. Kako ne bi bil med njimi! Ali pa je bilo res tako važno, kaj so ljudje v tukajšnjem okraju mislili o vodstvu in upravi velike Amerike! Ali je bilo res odvisno od teh ljudi tukaj, kdo bo predsednik? Mali ljudje v domovini niso imeli volilne pravice, tukaj pa sta bila Ola in Kal prav tako važna kakor kak milijonar. Tako je bilo v Ameriki. O tem so morali prav res pisati sorodnikom in prijateljem domov v staro Norveško. Tukaj v preriji so se nekega dne prebudili in bili novi ljudje. In nova doba se je vendarle šele komaj pričela. Vietnamski kardinal umrl Iz Severnega Vietnama je konec novembra prišlo sporočilo, da je: umrl hanojski nadškof in kardinal Joseph Marie Trin-Nhu-Khue (79). Janez Pavel II. je izrazil sožalje vietnam-kim škofom in duhovščini. Umrli kardinal je bil v Rimu ob volitvi zadnjega papeža. Doma je bil iz hanojske nadškofije, v duhovnika posvečen 1933, v škofa 1950, 1976 pa je« postal prvi vietnamski kardinal. Odlikoval se je po zvestobi do Cerkve, ko je moral voditi krajevno Cerkev v hudih časih. Koncila se ni mogel udeleževati. Vodstvu hanojske Cerkve je prevzel škof Joseph Marie Trinh-Van-Can. MED NAMI V ARGENTINI Krsti, poroke in (Objavljamo krste, poroke in smrti, ki jih je objavilo Oznanilo.) Krščeni so bili: Marija Lavra Avguštin, Sonja Gabrijela Hribar, Diego Hugo Modic, Luka Matija kkale, Suzana Škraba, Klavdija Ka-rina, Adrijana Marcela in Lidija Nocma Pereyra Mastnak, Marjan Boltežar, Ingrid Marija Dejak, Mar-ta Monika Krajnik, Janez Jože Moč-n'k> Irena Cedili ja Amon, Andreja Darle, Marko Fabjan Plaksa Levstik, (agrid Ahlin, Aleksander Nikolaj Agra Volovšek, Monika Silvija Intihar, Mariela Pavla Kalan, Marija Andreja Dobovšek, Gregor Tomaž ■^lodic, Mariela Pavla Matičič, Matjaž Zakrajšek, Leonard Gabrijel Sadili, Darko Javoršek, Gizela Potoček, Ivan Matej Potočnik, Karel Gabrijel Modiga Grebenc, Andrej Hro-vat, Irena Skvarča, Gerardo Daniel Dtom Rigler, Simon Andrej Vrečar, Sonja Petkovšek, Pavel Danijel Cannasio Andrejak, Adrijan Ziherl, Aleksandra Lazar, Ferdinand Gabrijel Bezlaj, Luka Valentin Šmon, Ana Marija Petelin, Veronika An-bdeja Comito Gorišek, Martin Aleksander Grabnar, Andreja Romina Delb, Boštjan Albert Zanini To-'h nc, Valentin Maksimilijan Llanos Nemanič, Silvina Veronika Gorišek, '(anez Viljem Bečaj, Veronika Eliza- smrti v 1. 1978 beta Peternel, Marija Valerija Vivod, Emilijan Dante Caputo Starič, Albert Aleksander Klarreich Erjavec, Marisa Pavla Orlando Medle, Sonja Stanič, Andrej Danijel Samsa, Karolina Gizela Dimnik, Jurij Friderik Teraš, Adrijana Pavla Albreht, Kristina žužek, Sonja Danijela Rembada Seršen, Marjan Gabrijel Hirschegger, Andrej Damijan Mlinar (v Boliviji), Tatjana Elizabeta Stariha, Ferdinand Huergo Virnik, Štefan Damijan Garcia Ple-ško, Danijel Jože Mehle, Martin Aleksander Barraza Durič, Veronika Karla Račič, Marjanka Erika Horvat. Umrli so: 11 letni Sergij čen-čič, Frančiška Rozman, Marija Gerkman, inž. Franci Šerko, Franc Janežič, Ciril Povše, Ivan Grudzien, Olga Rupnik, 14 mesecev stara Gabrijela Albreht, Adela Olga Apalt, Karel Sršen, Franc Bajuk, prof. Jože Majcen, Jože šorc, Leopold Spar-hakl, Karel Zrimšek, Franc Draksler, redovnica Ivana Perovšek, Janez Polanec, Katarina Močnik, Ivan Oven, Janez Zajec, Jernej Oblak, Henrik Sosol, Cirila Križ, France Debevec, Berta Širca, Jože Dolenc, dr. Alojzij Turk, Franc Kovač, Vinko Marinšek, Angela Marija Plahuta, Rajmund Danko, Jože Mikelj, Justin Pahor, Pavlina Mlač, Alojzij Blatnik, Ivanka Jež (iz Avstralije), Janez Flere, Jože Drobnič, Emilijan Jerkič, Ivana Aleš, Jožko Muri, Marija Petelin, Anica šmajd, Janez Juhant, Marija Kržič, Lavra Florjančič, Nežika Fink, Lojze Furlan, Jože Škulj, Lojze Kovačič, Bogomir Pregelj, Adolf Jesih, Anton Hrast, Viktorija Ludvik, Janez Simčič, Peter Klobovs, Jože Pucelj, Lojze Žnidaršič, Franc Grom, Frančiška Bor-štnar. Poročili so se: Anica Jenko in Jorge Luis Bertinetti, Peter Rot in Mari Glinšek, Janko Zorec in Lidia Mendo, Rafael Grošelj lin Martina Erjavec, Marjan Bratuž in Marija Koprivnikar, Jože Burja in Marija Jemec, Tomaž Ciril Gabrenja in Ana Marija Sander, Peter Ivan Klobovs in Carmen De Bella, Jože Šmon in Alenka Ocvirk, Davorin Hirschgger Romanje farne skupnosti iz Ramos Mejia Vsakoletno romanje farne skupnosti iz Ramos Mejie, ki se redno zbira k božji .službi v Slomškovem domu, je bilo v slovensko cerkev Marije Pomagaj na praznik Brezmadežne, 8. decembra. Ob 18,15 je bila pobožnost s petimi litanijami in blagoslovom, ob 19 je msgr. Anton Ore-har daroval romarsko sv. mašo, pri kateri je ljudsko petje spremljal na orglah organist Gabrijel čamernik. Udeležba je bila velika. Po maši je v dvorani Slovenske hiše misijonarka s. Silva žužek SC-MM ob skioptičnih slikah in ob vpra- in Ani Grintal, Zalka Hirschegger in Arnaldo Lippi, Marijan Šušteršič in Tinka Vombergar, Marija Dacar in Juan Carlos Beron, Andreja Šušteršič in Aleksander Avila, Lovro Tomaževič in Isabel Bogataj, Dina Truden in Juan Martinelli, Mojca Škrbec in Miguel Angel Vazquez, Jože Šenk in Marjeta Horvat, Zorko Simčič in Minka Debevec, Albin Cen-čič in Metka Urbančič, Marijan Telič in Magda Peternel, Oskar Jelov-čan in Marija Magdalena Brennan, Lojze Poglajen in Irena Urbančič, Marjan Oberžan in Veronika Albreht, Marija Breda Luskar in E-duardo Nichieli, Janez Dimnik in Katica Kovač, Anton Obriskal in Anica Indihar, Martinka Triler in Edgardo Marinelli, Jernej Bajda in Angelca šmon, Tone Mežnar in El-sa Santillan, Anica Klemen in En-rique H. Bcovide. šanjih g. Ladislava Lenčka CM govorila o misijonskem delu v afriški deželi Ghana. Izseljenska nedelja V Argentini je izseljenska nedelja na 1. adventno nedeljo 3. decembra. Ob 6 popoldne je bila v cerkvi Naše ljube Gospe izseljencev v bue-nosaireški mestni Boca za vse narodnostne skupine v Argentini. Mons. Orehar je bil glavni cclebrant, z njim pa so somaševali dušnopastir-ski narodni delegati: hrvaški, poljski, italijanski, litvanski, portugalski, madžarski in nekateri južnoameriški. Žal, da se te maše udeleži sorazmerno malo slovenskih rojakov. Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena Redni občni zbor Zveze slovenskih biater in žena je bil v Slovenski hiši 29. novembra. Po uvodnih besedah Predsednice ge. Pavline Dobovšek so Poročale odbornice o delu v pretekom poslovnem letu. Kulturnih prireditev in predavanj v Slovenski hiši ‘n Po krajevnih domovih je bilo nad 30. Za zadnji božič je Zveza izdala izvirne praznične voščilnice. Potrebnim rojakom so bili razdeljeni paketi za veliko noč, pozimi in za božič. Osrednji odbor je bil tesno in prijateljsko povezan s krajevnimi odseki. Eronuncij v SFRJ pri papežu 23. novembra dopoldne je papež Janez Pavel II. sprejel v posebno av