------    222    ------
Dopisi.
Iz Belega grada. (Morilci kneza Mihajla sojeni) po stenografiškem zapisu iz „Vidovdana" priobčil P—r. Sednica beligradskega mestnega soda je bila 26/4. junija zjutraj. Nekoliko minut pred devetimi dovedejo zločince po redu druzega za drugem v sodnico, vse v okovah: Lazar Maric (pogleda razbojniškega), Lju-bomir Kadovanovic (gleda besno s povzdignjeno glavo), Sima Nenadovič (nemarno sloni na klop i se po publici okreta), Gjoka Radovanovic (pogleda prekega), Kosta Radovanovic (izpod oči srpo gleda), Stanoje Rogic (po vse siv predrznega pogleda), Paja Radovanovic (jako hudodelskega pogleda), Bogosav Petrovič (se kaže potrtega), Ata-nasije Atanackovič (predrznega i prelestnega pogleda), VidojeJokovič (vkorel — ne premice glave), Tasa Jeremič (v kmetiškem odelu — smeten), Bla-goje Petkovič (oboril glavo), Ljubomir Tadič (dosti siv, nemarno se naslanja na ogrado i gladi si brke). Poslednja petorica stoji, ostali sedijo, poleg vsa-cega žandar brez puške, a za njimi žandari s puškami.
Točno ob devetih dojdejo sodniki s tajnikom, s komisarji i z državnim tožiteljem, i zavzamejo svoja mesta.
Predseduje član beligradskega mestnega soda Ni-kolaStojanovič; prisedavajo članovi mestne beli-gradske sodnije: Gjorgje P. Bulic i Ivan Tomič, tajnik.
Mrtva tišina vlada po sobani.
Predsednik začne: Zdaj bodo se počele izvid-jati krivice hudodelcev, ki so delali na to, da ubijejo kneza Mihajla M. Obrenoviča,   i da  se reč postavnega
nasledstva šiloma premeni. (Po tem pozove vsacega, da se oglasi.) Ali pred vsem vas opominjam na red, da nikdo ne govori, dokler se ne pozove, i da drug dru-zemu ne sega v besedo; nikarte ne vpletajte druzih reči v govor, ampak samo na to odgovarjajte, za kar bote vprašani.    Gospod tožilec dajte tožbo!
Državni tožilec,  naznanivši  komisijo,   ki je bila po vis. sklepu ministra notranjih oprav pod 11. junijem sestavljena,   da se najdejo hudodelci, koji   so 10. junija tako grozovito  ubili  kneza Mihajla M. Obrenoviča III.,   nadaljuje  potem tako:  Komisija je mahoma učinila vse,  kolikor je mogla za to kratko vreme, ter predaje   zdaj   zločince   sodniji  in   z   žalostjo   razodeva djanja, koja so podlaga tožbi.   Vsak zna, koliko je Srbija  vredila z knezom Mihajlom.    Ta jej   je  vrednost danes potemnila;   a   to   delce   osvobojene   dežele  ovija črna zastava,   ki  se vije v dogledu  celega sveta.   Ta huda sodba  za   toliko teže muči vsakega pravega Sr-bina, ker knez Mihajlo — prvi gradjanin i prvi vojnik srbski — je  z dušo  i  telesom  delal na to,   da uzvisi narod i zemljo  do  stopinje,   na kterej ga je  zapustila smrt Dušanova, i ki je samo za to i živel, samo na to mislil i s tem delal — zdaj mrtev leži — bil je ubit od roke peklenske. Zločinci dali so se zaslepiti po raznih obljubah   grdih   izdajnikov,   kteri so  hrepeneli po tem, da na enkrat postanejo veliki i važni ljudje, i čim pre da se polastijo najvišje oblasti.  V tej strupeni želji prezrli so vest,   niso mislili na  to,   v kako nesrečo bi pogreznili deželo, niso hoteli razumeti,  da v današnjih resnobnih i izrednih prilikah nije  vreme  ne   najmanjši neslogi naši,  a najmanje pa, da zemlja zgubi vladalca, i to vladalca,  kakoršen je  sam  bil knez Mihajlo.   Ne mare za vse to stopili  so  v zavezo,   da ubijejo kneza, i da v zemlji napravijo buno (punt).   Eden teh nesrečnih hudodelcev  Pavle Radovanovic,   advokat,  ki jim se je na čelo postavil,   začel je  to misel še lani i jo je dalje tiral,  dokler si ni zmislil,  da bi se to naj-lože izvršilo  v  košutnjaku,   kamor   se je   knez   skoro brez vsega spremstva   pogostoma sprehajat hodil.    Kar se tiče samega uboja,   to je bila stvar prečiščena.   Al da bi se prevrat bolje izvršil,   znalo se je,   da bo tre-balo več pripomočnikov i denarjev,  kakor so jih imeli zločinci.   Kot polnopooblastencu bivšega kneza Aleksandra Karagjorgjevica je Pavlu Radovanoviču lahko bilo,  da odvrne te ovire,  ker je koj v tem vspel, da mu Karagjorgjevič resno i krepko pripomore.   Al s tem  pre varili  bi  samega Aleksandra Karagjorgjevica i njegovega sina Petra,  kajti zločinci niso mislili izročiti vlade nobenemu Karagjorgjeviču, samo so previdno delali v njihovem imenu,  da  bi  od njih novcev izma-mili.    To  potrjuje  i  samo  priznanstvo  Pavla Radova-noviča,   ki veli,   da njega nije stalo,   kdo   bi vladal, nego to,   kaka  bi  bila  oblika  vlade.    Da je vse tako bilo, potrjujejo i te okolnosti: 1) ker je Pavle Radovanovic  sam  nabavil  nekoliko  revolverjev  (pištol) i nožev, pa jih razdalz namero, da se uboj izvrši; 2) ker je nekterim zaverjenikom dal novcev i pred jednim od njih govoril,   da kar  se denarja tiče,  o tem ni nobene skrbi, i ker je enemu, ki ga je vabil v to delo, pa ni hotel, dal 800 cekinov samo zato, da molči; 3) ker je za izvršcnje tega dela imel nekoliko pomagačev, ki so srodnici i prijatelji Karagjorgjevičevi;  4) ker je to namero ,   kakor  sam priznava,   priobčil tudi Petru Karagjorgjeviču i po delovoditelju Karagjorgjevičevem, Pavlu Tripkoviču,   poslal  mu nov ustav na podpis,   po kte-rem Peter   Karagjorgjevič  pride  na   vlado,   ako bi se nikakor ne mogla izvesti i proglasiti republika;  a zadnjič 5) ker je Pavle  Radovanovic  po  svojem lastnem priznanstvu   stal v ovej   reči v dogovoru z imenovanim Pavlom Tripkovicem, kar se potrjuje i 3 pismom, ki je
------223------
bilo pri njem najdeno (od Pavla Tripkovica), • s kojim je pozval Tripkovic Pavla Radovanovica, da pride v Segedin na neki tajni sestanek 10. februarja t. 1. Ko je bilo vse tako vredjeno, je Pavle Radovanovic imel že več oseb za to delo, a po imenu: JLazara Marica, Stanoja Rogica, Vidoja Ivkovica, Ljubomira Tadica, Atanasija Atanackovica, Bogosava Petroviča, Blagoja Petroviča, svoja dva brata Ljubomira i Gjorgja, Simu Nenadoviča, svaka kneza Aleksandra Karagjorgjevica i Gjorgja Mrcajlovica, kapitana srbskih pionirjev. Vse te osebe imele so po svojih ličnih sposobnostih veče ali manje aktivne naloge v tem zločinstvu. Tako je prvi Pavle Radovanovic imel misel, da se knez ubije i prevrat (prekucija) napravi, a njegov brat Lju-bomir i Lazar Maric poprijeli so se je. Maric izmislil je način, izbral lica i mesto, kjer bi se ubojstvo izvršilo. P .avle i Ljubomir Radovanovic izmislila sta načrt za prevrat i Ljubomir je s svojim svetom pomagal izvršenje ubojstva, a sam Pavle je nabavljal sredstva na izvršenje jedne i druge stvari, to je i ubojstva i prevrata. G joka Radovanovic, brat Pavlov i Ljubomirov, i Stan oje Rogic odločeni so bili, da s Maricem izvršijo ubojstvo v košutnjaku. Vi-doje, da po uboju knezevem vjame ali ubije vojnega ministra; oficir Gjorgje Mrcajlovič, da pomaga z vojsko (armado), da se vzame policija. Ljubomir Tadic z Atanazijem Atanackovicem, Bogosavom Petrovičem i Blagojem Petkovicem, da vjamejo ministra notranjih del, ta oba ministra sta imela biti ubita, da se odstranijo ovire za prekucijo vladno. Po izvršenju vsega tega bi Pavle Radovanovic bil še z dvojico prevzel vlado dežele, pa da se tako ustanovi druga vlada.
Vsa ta predvzetja bila so vtrjena pri vseh teh osebah že početkom aprila (sred aprila) tega leta, a za izvršenje istih imeli so orožje pripravno: Sima Nenadovič, Vidoje lvkovic, Bogosav Petrovič, Gjorgje Radovanovic, Kosta Radovanovic, Stanoje Rogič, Lazar Maric i Ljubomir Tadic. Sima, Vidoje, Bogosav i Gjorgje imeli so svoje revolverje, ostalim pa je dal Pavle Radovanovic po jeden revolver i handžar. Vsi ti zaverjenci z namero, da izvrše ta predvzetja, hodili so vsake prilike že od aprila na omenjeno mesto, kadar koli je knez šel v Topčider. Ker pa niso dobili prave prilike, zato se je to zavleklo do 22. maja, onda je Pavle Radovanovic po telegrafu poklical i tretjega svojega brata Kosto iz Sabca i njega je pridružil njih trojici — Maricu, Rogicu i Gjoki Radovanovicu, da bi se tako izvestnije izvršil uboj.
Sledila je po tem obširna razprava, dokler državni tožilec pride do tega, da so, izvzemši Taso Jeremiča, vsi ostali krivi uboja kneza Mihajla i da se postavni red nasledstva v vladarjevi dinastiji premeni, — dalje, da so vsi 4 ubilci i ž njimi Pavle i Ljubomir brata Radovanovica krivi ubojstva izvršenega nad gospo Anko Konstantinovicko, sestričino kneževo, tako i za poskušaj ubojstva nad knezevim adjutantom Svetozarom Gara-šaninom, gospodičino Katarino Konstantinovičevo i slu-žiteljem Mitom Timarčevičem. Po vsem predlaga smrtno kazen vsem razun T. Jeremiča.
Danes (29/17. junija) pred šestimi zjutraj je bil vstreljen kapitan pionirski Gjorgje Mrcajlovič na Kalimegdanu do tvrdinje na turškem groblju. On je imel po osnovi zločincev vzeti policijo takrat, ko bi se bil prevrat počel; ukradel je nekoliko denarjev iz vojnega ministerstva. Obsojen je bil po vojni sodniji. Ko seje pokazal, je kričal narod: „Proklet bi o!" Al celo nič se mu ni na obrazu bralo , da se je poplašil, še pobledil ni. — Včeraj so našli pri nadziratelju (inšpektorji) kneza Aleksandra Karagjorgjevičevega pose-
stva v Srbiji Andreji Vilotijevicu 4338 zlatov (cekinov) zakopanih v loncu, v kterem so bile cvetlice na oknu. Čudno, da knez Aleksander trdi, da je ta denar za književne stvari bil namenjen! Zakaj neki se je zakopal? Vsi protesti njegovi so potem puhli, i njegov nadziratelj je tukaj zaprt.
Iz Srbije — je došel „Novicam" tudi dopis dr. Jan. Podliščeka, kteri v vsaki vrstici kaže, kolika žalost tare narod srbski, da je izgubil preljubljenega svojega kneza. Dopis ta med drugim pravi: Brez čvrste roke, modre glave i vitežkega ponosa kneza Mihajla, predobrega očeta i gospodara, bila bi Srbija — mlado, okorno dete že 1862. leta — vrlo lahko v zibelji po turških bombah ubita. Ali bi bila, da je šlo po volji naroda, tako otepena okoli zidovja takrat še turških trdnjav, da bi se od prevelikih ran nikdar ne bila izlečiti mogla. Po prevelikih ranah bila bi se ona tako razbolela, da bi bila vrlo lahko na veke šantova ostala, bi se razvijati in rasti ne mogla, nego bi ostala kak prtlikovec, ki se pri vsakem viharju plašno pod mernik skrije. Narod srbski je pokazal pri smrti svojega ljubljenega kneza, kakor vselej, svojo valjanost, poštenost, razbo-ritost, miroljubivost, modrost, pamet i poslušnost. Nenadna smrt ga je grozno potresla, da je kukati i javkati i peklenske morivce preklinjavati počel, kakor je preklinjal i še preklinja prokletega Vukašina, morivca mladega Uroša čara, kakor je preklinjal i še preklinja prokletega Vuka Brankoviča, izdajico naroda i ljubljenega čara Lazara na tužnem Kosovem polju. Kakor je za ljubljenega Lazara i z Lazarom na tužnem polji Kosovem vse poginilo, tako bi bil tudi vsak Srbin za ljubljenega Mihajla svojo kri prelil, svoje življenje dal, ker njega je smatral za svojega modrega Nemanja I., za svojega Dušana silnega, za svojega blagega junaškega Lazara. Zato je dobro rešeto Ivan IV. neobhodno potrebno za Srbijo, ki nije brez lulike i kokalja.
Ivane! posodi nam tvoje rešeto,
Da očiščimo iz pšenice seme prokleto!
Ti ves, da luljka i kokalj je v vsaki pšenici,
I ni zdravo niti ljudem niti ptici;
Kokalj i luljka v pšenici rumeni,
Zadušljiv izrod je strupeni!
Na posled nam gosp. dopisnik Topčider, kjer se je zgodilo strahovito ubojstvo, opisuje tako-le: Topčider je blizo Belega grada i je njemu to, kar je Dunaju Schonbrunn ali Prater. Je namreč kraj veselja Belemu gradu i raj zemlje srbske; al je tudi dolina solz, kjer tam je čez 600 grešnikov vsake vrste (glej „Novice" 1862. leta list 37). — Zakaj da imajo jetnike v najlepšem kraju, tega ne vem! Pa še to, da niso v zatvoru (zaprti); nekteri so noč i dan slobodni i hodijo po vsem Topčideru, Belem gradu itd. okoli, kakor najpoštenejši ljudje! Nekteri so noč i dan na straži i čuvajo, da kdo kaj ne ukrade!! Da, da, tatje i razbojniki so na straži! Kakošni stražari pa so oni, to pokazala je žalostna, grozna smrt kneza Mihajla, kterega so ubili, ki se je po navadi brez orožja i brez telesne straže svoje po lepem Topčideru vsaki dan sprehajal med razbojnici.
Iz Bojane pri Trstu 6. julija. — V nedeljo 12. julija se slovesno odpre čitalnica naša. Prvosednik g. Ivan Zor je poslal slovenskim sestricam čitalnicam in pa Sokolu ljubljanskemu prijazna vabila.
Iz Trebovelj 1. julija. — Stari rimski kamni, ki se nahajajo v trebovskem okraji pogostoma, pričajo, da so že za rano izobraženi prebivalci tukaj svoje zavetje imeli, kajti od vseh strani nizko dolino visoke gore obdajajo, in v njo priti, bilo je jako težavno, predno so pota naredili. Ves kraj je bil skrit, pa vendar prijeten, ker hladni studenci v njem virajo, sploh ap-nenska zemlja  kaj  rada  rodi  in  čista  sapa  z bližnjih
------   224------
hribov pihlja. Lansko leto najdeni kamen nam naznanja, da že pred Rimljanom so Kelti v Trebovljih bivali; saj slavni starinar dr. ^Rihard Knabl je spoznal v napisu keltiška imena. Se bolj pa se utrjuje misel na Kelte s tem, da smo 20. junija t. 1. našli mnogo sreber-nega denarja, kterega g. Knabl tudi za keltiškega sodi. Denar ni prav okrogel kovan, je vegrast, debel, slehern ima na eni strani konjička, na drugem licu podobice orodja. Brž ko se bo notranja in zgodovinska vrednost najdenega zaklada do Čistega razsodila, se bo Ča-stiteljem starinstva na prodaj ponudil. *)
Iz Cerknice 1. julija. J. J. — Kar se sliši od Lo-žanov, ki tukaj mimo v Ljubljano hodijo zarad gozdnih reči, res je žalostno slišati. Kakor pravijo, dobi graj-ščina velike in najboljše gozde, kmetje pa imajo svoj delež dobiti po spašnikih (gmajnah) in med senožeti, kjer je tako malo hojevega drevja, da še žrdi ne morejo vsekati. Bridko pa jim je še to, da imajo zmiraj dosti potov v Ljubljano, in da denar in Čas zapravljajo, in vendar se jim prošnja ne usliši. Mi sicer ne vemo na tanko, je li vse to, kar slišimo, tudi resnica ali ne; al to je gotovo, da neprenehoma slišimo tožiti kmete o gozdnih zadevah, in da je potrebno, da vlada ostro pazi na to, da vsak dobi, kar mu gre. Nam se ne zdi dobro, da kmet ni zadovoljen, ker, kakor je sploh znano, plačuje velike davke in daje največ vojakov državi. Vprašanje je tedaj upravičeno: ali bo mogel potem, ako se mu gozd odvzame, plačevati svoje davščine? Že več se jih je iz ložke doline na Hrvaško preselilo, pa še več se jih bo moralo, ako se jim gozd tako odmeri, kakor grajščina hoče. Res je že skrajni Čas, da se gozdi v red denejo, kakor tudi pri Cerknici, kjer se neprenehoma pokončuje, — toda povsod naj velja „vsa-kemu svoje" in to tudi tam, kjer je morebiti zelo težavno , pravico iz starih pisem ali po druzih spričbah spraviti na dan.
Iz Senožeč 2. julija. — ? — Naše stranke so se med seboj zelo pomirile; pravila za senožeško čitalnico že pri deželni vladi na potrdilo ležijo. Basta! — Tedaj nas ne bode — „ko mine sto let — ves slovenski, slovanski narod — — zasmehoval." („Primorec" 12 post.) Ker se je tudi „Priinorec" v našo pravdo „sub colore j uriš" zaplel, naj mu še to, pa — zadnjikrat povemo zato, da tudi drugi bero: Kako „Primorec" besede ,,surovost" , „hinavstvo" itd. ume in kaj da on še zmore, to lahko vsak tudi v njegovem 12. listu proti noviči-nemu dopisniku iz Senožeč razvidi. Ker se pa Primorec" v omenjenem listu hvalisa, da je naš prvi zagovor naravnost odbil, raztrgal in v ogenj vrgel, mu pa moremo v oči povedati, da — napak meri in strelja. Se konec mačjega repa bi mu o tacih zadevah ne zaupali, tem manj kak dopis!
Iz Borovnice 5. julija. R. — Strašno viharna nevihta se je pridrvila včeraj popoldan od Vrhnike čez Trebevnik v našo prijetno dolinico. Ploha lije kot bi se oblaki trgali ter vmes se vsuje gosta in kakor lešniki debela toča, ki klesti po drevju in raznem drugem sadežu tako neusmiljeno, da je v kratkem času vse razcapano ter polno listja in že zrelega ter nedozorelega sadja po tleh. Blisk za bliskom se vnema in tresk za treskom vdarja, da se zemlja trese, v bližnji vasi Dulah pa trešči v hišo, ktera je v trenutku vsa plamenela. Staro ženico, omamljeno od strele, so pol mrtvo skoz okno potegnivši komaj oteli žalostnega pogina v ognji. Pri veliki nesreči je vendar še ta sreča, da točepolni oblak ni preveč na široko segal in da so ljudje okoli Borovnice po večem  že poželi rž ,   ječmen
*) Kaj pa nas visokoučeni Trstenjak pravi o teh ,,keltiških,{ najdbah?                                                                                         Pis.
in pšenico, sicer ne bi bili imeli kaj mlatiti, ker bi jim bila nemila toča že zdaj opravila to delo.
Iz Dola 5. julija. *) — Ni me volja se dalje prič-kati o mladi drevesnici, ktera je dopisniku „iz Podgad." toliki trn v peti; povem tedaj le to, da letošnjo spomlad nam je vrli sadjerejec J. S. iz Grorenskega podaril 150 enoletnih sadnih drevesic, ktera prav čvrsto rastejo. Ce vsejane peške niso — brez naše krivice — ozelenele, ali gre nam zato graja? Zarad pomanjkljive učiteljske plače pa napotujemo dopisnika do c. kr. deželne vlade ali c. k. kantonske gosposke v Kamnik; ondi naj si da vlogo od 17. marca t. 1. v pregled, in našel bo pravico, da če je postavna letna plača 250 gold., primanjkuje več ko 49 gold., ako se dobiva le 161 gld. Iz ribniške dekanovine. <Č> — Kakor nas je osupnila „zastavica" v 26. listu „Novic", tako nas je razveselilo njih sporočilo iz gotovega vira, da c. k. deželna vlada letos ni predrugačila nobenega predloga knezoškof. ordinarijata, zlasti nas je pa razveselil poslednji stavek: „da tudi zdaj ni pred njo nič tacega, da bi druge misli bila", in to veseli ne le farane, temuč tudi duhovščino naše dekanovine, ker žele župnika prav po škofovem predlogu, s kterim pa neki ni v polnem soglasji prijatelsk listek, ki ga je c. k. šolski svetovalec gosp. dr. Jarec pisal drugam. Mi zaupamo, da gotovi vir „Novic" ne bode poniknil.
Iz Ljubljane. Ljubljana ima spet svojega postavnega župana na čelu svojih mestnih zadev: Dr. Gosta županuje od 5. dne t. m. — Zdaj se bode pokazalo: ali je konec ali ne razdraženosti, ki je vladala v mestnem zboru od lanskega leta. Ako je „Triesterčin" dopisnik organ sedanje odborove večine, res da ne pridemo do miru. Pa saj vedelo se bo potem to, komii je osebna mrzost več kakor blagor občni.
— (Odbor kmetijske družbe) je v svoji poslednji seji pod predsedstvom gosp. F. Trpinca obravnaval sledeče stvari: Dr. Bleiweis naznanuje odboru med drugim, da je družbina pisarnica storila vse, da se oklic zarad nove ustanovitve poddružnic obilo razglasi po deželi; — daje poddružnica Krška sporočila odboru, da je svet v S t. Jerneji prav pripraven za sadjerejo, tedaj tudi za napravo šolske drevesnice; — da je odbor, vprašan od c. kr. deželne vlade, jej dal temeljiti odgovor na vprašanje: po kteri vrsti naj bi se meseca septembra in oktobra sklicali dopustinci (urlaubarji) v vojaške vaje, da se, kar je mogoče, ne ovirajo kmetijska dela; — zarad družbi-nega „koledarja" v nemškem jeziku in zarad „ velike pratike" nasvetuje dr. Bleiweis, naj se glede na stroške nemški koledar pomnoži za eno polo, pa tudi velika pratika tako osnuje, da pride nekoliko družbenih zadev v koledar in pratiko za 1869. leto.
Družbini podpredsednik dr. Costa v imenu 1. odseka, kteremu je prvomestnik, priporoča sledeče: 1) na vprašanje c. k. ministerstva kmetijskega: kaj naj bi se pretresalo v kmetijskem zboru, ki ga ministerstvo namera v jeseni sklicati na Dunaj? nasvetuje sledeče: a) skrb za izvrševanje gozdne postave, ki zdaj le na papirji stoji, b) učilnice za kmetijstvo naj se podpirajo z državnim denarjem, c) začetni nauk kmetijstva naj se vpelje v ljudske šole na kmetih, d) živinska sol naj se spet nareja, e) kmetije, ki so izgled umnemu gospodarstvu, naj se podpirajo z državnim denarjem, f) o zložbi zemljišč naj se dajo postavna pravila, g) pridelanim svilnim kokonom naj se zagotovi pot prodaje. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti; ravno tako tudi nasveti, kako naj bi se vprihodnje za govejo
*) S tem sklenemo pravdo ter rečemo: Pax vobiscum!
Vred.
-----    225   -----
živiQO na Kranjskem delile premije, za ktere je mi-nisterstvo iz državne kaše odločilo 3400 gold. vsako leto, 300 gold. pa v podporo gospodarjem, kteri imajo dobrega bika za pleme. Po odb. nasvetih bo kmetijska družba nasvetovala vladi, naj se te premije vsako leto delijo na 5 krajih, in je tacih krajev, kteri se premi-njajo po 31etni vrsti, nasvetovala 15 glede na gorensko, dolensko in notranjsko stran; nasvetovala bo tudi dražba visoke premije: za plemenega bika po 20 cekinov, za krave po 12 cekinov , za junice po 6 cekinov, ker le visoke premije morejo spodbujati gospodarja, da mu je mar za povzdigo živinoreje. — Ker ima ministerstvo kmetijstva tudi za povzdigo vinoreje 14.000 gld. razdeliti med neogerske dežele, bo družba kranjska za našo deželo v ta namen prosila 1000 gld. — Na vprašanje ministerstva: za ktere gospodarske reči bi bilo podpore iz državnega zaklada za zdaj najbolj potreba? bode družba za povzdigo gozdnarstva zahtevala za vsako leto 2000 gld.   skozi 5 let.
Odbornik dr. Orel kot prvomestnik 3. odseka poroča v odsekovem imenu, naj se c. kr. ministerstvo kmetijstva naprosi, da 300 do 400 lotov prav dobrega in zdravega svilnega semena (morebiti profesor Lancovega iz Dalmacije) družbi kranjski pošlje, ki bode tako seme razdelilo med tukajšnje svilorejce proti temu, da po srečni letini povrnejo v denarji, kolikor se jim je semena dalo; ako pa bi ne bilo kaj pridelka iz tega semena, naj ne plačajo nič za-nj. — Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet.
C. k. ministerstvo je družbi v razsodbo poslalo drobne nemške bukvice, ktere v vprašanjih in pogovorih obsegajo nauk, kako naj se kmetijski gospodar vede pri izrejevanji konj. Odbor je pritrdil razsodbi dr. Bleivveisovi, da so to prav izvrstne bukvice in da naj ministerstvo skrbi za prestavo njih v slovenski jezik, ker po 20 soldov se bo tacih veliko po-prodalo; ministerstvu pa se je dal še ta nasvet, naj se enake bukvice tudi napravijo za izrejo goved, ovac, k6z in svinj.
Vidi se iz današnjih obravnav kmetijske družbe, da ministerstvo hoče podpirati napredek kmetijstva.
—  Cešnjev sejm, ki se je začel v pondeljek, je bil komaj tolik, kakor navaden tržen dan.
—   Gosp. dr. T o man se je pretekli teden podal z inženirjem Pri bilo m na Dolensko zarad zaželjene železnice ljubljansko-karlovške, ktere trasovanje je dovolilo na njega prošnjo c. k. kupčijsko ministerstvo.
—  Pravila za narodno politično društvo v Ljubljani so gotova in se predložijo te dni c. k. deželni vladi v potrjenje.
—  Družba pekov je praznovala 7. t. m. svojo 1601etno obletnico. Slovesnost se je začela s sveto maso v cerkvi sv. Krištofa, ktero so brali z leviti stolni župnik in korar gosp. J. Zupan in pri kteri so peli tukajšnji dijaki. Po sv. maši so se podali družbeniki z zastavo družbe na pekovske njive, ne daleč od sv. Krištofa ležeče, k blagoslovljenji spominka, kterega so tu postavili po predlogu svojega predsednika g. Perme-ta.
—  Gospodom pevcem in godcem , ki so pomagali god Jan. Gutenberg-a slovesno praznovati, se srčno zahvaljuje               odbor izobraževalnega društva
ti s kar j e v. — V četrtek je imel ljubljanski nemški časnik ,/Triglav" svoj tožni dan. Predsedoval je c. k. nadde-želne sodnije svetovalec Matavsek , prisednika sta bila c. kr. deželna svetovalca Heinricher in Grear; državni tožnik je bil c. kr. državni pravdnik dr. pl. Lehmann. Tožen je bil zarad sestavka v 25. listu pod naslovom „Naši nemški liberalci" lastnik, izdajatelj in odgovorni
vrednik Peter Graselli, ki je k javni razpravi prišel sam brez posebnega zagovornika. — C. kr. državni pravdnik nahaja v tem sestavku pregrešek zoper javni mir in red po §. 302. kazenske postave, rekši, da grdi in natolcuje Nemce in njih pridružnike in osobito njih voditelje s tem, da se jim podtika to, da slovenski narodnosti nasprotujejo in jo zatirujejo, a to pa dela razdra-ženost v deželi in sovražni razpor med nemškim in slovenskim narodom. In ker vrednik noče imenovati pisatelja tega članka, toži samo njega. — Vrednik Graselli odgovarja, da tožba nima postavne lastnosti po §. 11. tisk. post., kteri zahteva, da se v toženem sestavku morajo odločno imenovati vrste, ktere se tožijo, in da „Triglavov" sestavek je le odgovor sestavku, ki ga je prinesla stara „Presse" zoper narodno stranko, ki je vse groznejši kakor „Triglavovu zoper nemške liberalce. Dalje povdarja, da na Kranjskem razun Kočevarjev ni nemškega naroda, ampak da bivajo le posamezni Nemci, in imenuje ,,Triesterico", „Tagespošto" in druge nemške časnike in iz najnovejšega časa „Reibeisen", kteri presega vse, kar se more nesramnega pisati zoper narodne naše voditelje, in vendar se državna pravdnija ni še oglasila. Po kratki razpravi (vprašanjih in odgovorih) stavi državni pravdnik svoje predloge. Že pred 11. uro je obravnave konec; sodniki grejo v stransko sobo, iz ktere se vrnejo čez eno uro, in predsednik naznanja sodbo, ktera toženca obsoja v zapor na 5 tednov, poostreni s postom en dan vsaki teden, in 60 gld. globe. — Gosp. Graselli je napovedal pritožbo zoper to razsodbo. — Da bode slavni izgred „Sokola" v nedeljo teden nemškutarskim dopisnikom hud trn v peti, to je vsak lahko vedel. In res dopisnik v stari „Pressi" je ta trn prav očitno pokazal v včerajšnjem listu, v kterem na drobno popisuje čast, ki se je skazovala narodnemu društvu. Čeravno na smeh vleče lepe naprave po vaseh, se dopisniku vendar na peresu bere, da bi se veliko raji jokal zarad toliko prijaznega sprejema, kakor pa se smejal; na posled revček sam sebe tolaži s tem, da vseto imenuje le iz Ljubljane „narejeno" in „kupljeno". To nam je prav čisto nova novica, in le iz zgolj hvaležnosti je ne imenujemo laži (kakor bi zaslužila), ker je sokolski sijajni izgred dopisnik tako obširno svetu naznanil v „Pressi", da nobeden izmed nas za nobeno ceno bi ne bil spravil tacega popisa v ta list, kteri veliki zvonec nosi po nemškem svetu. Hvala mu za to nepovoljno ljubav!