3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. februarja 2011  Leto XXI, št. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 3. februarja 2011 Porabje, 3. februarja 2011 PLAN PROGRAMOV SLOVENSKE ZVEZE STR. 3 TAK SO ME BABA NAVČILI STR. 6 Državna slovenska samouprava v polni sestavi PO POPISU NE SME BITI MANJ SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Člani Državne slovenske samouprave so v soboto v Monoštru za predsednika ponovno izvolili Martina Ropoša, ki krovno narodnostno organizacijo s sedežem na Gornjem Seniku vodi od marca 1995. Podpredsednica je postala Erika Köles Kiss, samouprava ima tudi nadzorno komisijo ter komisiji za šolstvo in kulturo. Volitev se je udeležilo vseh petnajst članov državne samouprave, ki so zastopali prav toliko občinskih in mestnih organizacij iz Porabja, Sombotela, Budimpešte, Mosonmagyarovára in Székesfehérvára. Sobotno dejanje je bilo pravzaprav zaključno, kajti člane občinskih in mestnih samouprav so izvolili ob lanskih lokalnih volitvah, le-ti pa so 20. januarja v madžarskem parlamentu prevzeli pooblastilne listine in v svečani prisegi – ponovili so jo tudi v Monoštru – obljubili, da bodo delovali v prid svoje skupnosti in po določilih ustave in v skladu s pravnimi predpisi. Predsednik Martin Ropoš je v pogovorih z novinarji poudaril, da bo Državna slovenska samouprava nadaljevala z uresničevanjem že začetih nalog in projektov, hkrati pa se bo morala lotiti aktualnih, letošnjih nalog, med katerimi bosta zelo pomembni dve, in sicer priprava zakonodaje, ki bo zagotavljala manjšinam poslanske sedeže v parlamentu in popis prebivalcev. Če sta ti dve področji manj povezani z denarjem, bo druge naloge težko uresničiti, kajti samouprava bo imela predvidoma na voljo 41 milijonov forintov (okoli 150 000 evrov) ali že nekaj let enako vsoto, kar v resnici zaradi inflacije pomeni iz leta v leto manj denarja za narodnostno kulturo. Tudi za medije, kot sta tednik Porabje in slovenski radijski program ne bo več denarja. Martin Ropoš poudarja, da si bodo Slovenci prizadevali za sprejem volilne zakonodaje, ki bo tudi številčno majhni manjšini zagotovila poslanski sedež v novem madžarskem parlamentu, v katerem naj po novem ne bi bilo 386 poslancev ampak 213. Pri zadnjem popisu prebivalcev so bili Slovenci ena redkih manjšin, katere število se ni zmanjšalo, marveč rahlo povečalo, in sicer na približno 3500 pripadnikov slovenske skupnosti. Vsaj to število bi se moralo ohraniti tudi pri letošnjem popisu, poudarja predsednik Martin Ropoš, ki je zelo ugodno ocenil sodelovanje s Slovenijo, brez katerega marsikatera naloga ni uresničljiva, pa tudi stike s slovenskim veleposlaništvom v Budimpešti, generalnim konzulatom v Monoštru in skupno delo z Zvezo Slovencev. V prvi polovici leta bo XI. seja mešane komisije o uresničevanju Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Na seji bosta morali tako Državna samouprava kot Zveza Slovencev, pa tudi Slovenija, vztrajati pri zavezujočih sklepih Budimpešte pri uresničevanju dogovorjenih nalog, vključno z denarjem, ki ga namenja za optimalno delo izobraževalnih, kulturnih, informativnih in drugih ustanov. Prihodnje leto bo minilo 20 let od podpisa sporazuma, ki je leta 1992 veljal za vzorčni primer v Evropi, zato bi se kazalo resno na meddržavni ravni pogovoriti, zakaj tolikšna zavlačevanja na madžarski strani. Ali so res problemi povezani zgolj s finančnimi razmerami ali pa gre tudi za politično zavlačevanje na račun manjšin. Denimo pri posodobitvi ceste med Gornjim Senikom in Verico, razširitvi slovenskega radijskega programa, povečanju obsega Porabja in na drugih področ-jih, med katera sodi tudi spodbujanje gospodarskega razvoja ob meji, o čemer Slovenija pripravlja za Slovence v sosednjih državah posebno strategijo. Več kot preveč nalog za ves naslednji mandat. ERNEST RUŽIČ Člani Državne slovenske samouprave po ustanovni seji, na kateri so za predsednika ponovno izvolili Martina Ropoša, za podpredsednico Eriko Köleš Kiss (na sredini) Dan madžarske kulture v Prekmurju Ljubljana: prva predstavitev štajerskih Slovencev PAVLOVA HIŠA – KRAJ, KJER SE SREČUJETA SLOVENŠČINA IN NEMŠČINA V ZNAMENJU POMEMBNIH KNJIŽNIH NOVOSTI Na pobudo akademika dr. Antona Vratuše je bila v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti skozi delovanje Kulturnega društva člen 7 prva predstavitev življenja in dela Slovencev iz avstrijske zvezne dežele Štajerske. V krajih okoli avstrijske Radgone in dalje ob meji proti Arnfelsu/Arnežu pa tudi v deželnem središču Gradcu živi po uradnih podatkih prek dva tisoč prebivalcev, ki ob nemškem govorijo tudi slovenski jezik oziroma narečje. Čeprav imajo po 7. členu avstrijske državne pogodbe štajerski Slovenci enake pravice kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem, je bil njihov položaj vse do ustanovitve Kulturnega društva člen 7 zaskrbljujoče slab. Štajerski Slovenci so ena tistih manjšin v Evropi, ki imajo še vedno najmanj pravic na vseh področjih, od rabe jezika v javnem življenju, dvojezičnih topografskih napisov, izobraževanja do politične participacije, saj jih desetletja ni priznavala zvezna in še manj deželna vlada v Gradcu. Malo zanimanja je za štajerske Slovence kazala tudi nekdanja skupna država Jugoslavija in v njej Slovenija, nekoliko so se s položajem te manjšine ukvarjali redki slovenski raziskovalci, med njimi dr. Vladimir Klemenčič, sicer strokovnjak za razmere na Koroškem, jezikoslovec dr. Mirko Križman in dialektologinja dr. Zinka Zorko, pozneje tudi dr. Boris Jesih in še nekateri. Bolj po naključju s(m)o o štajerskih Slovencih pisali slovenski novinarji vse do leta 1993, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila v Mariboru mednarodni simpozij o položaju štajerskih Slovencev. Po zaslugi odbora za manjšine pri SAZU, ki ga je vodil akademik dr. Anton Vratuša, so z mariborskim simpozijem štajerski Slovenci naredili prvi resnejši korak iz politične anonimnosti, najprej na strokovnem, za tem pa političnem, zlasti pa kulturnem področju; z ustanovitvijo prve organizacije, Kulturnega društva člen 7, in obnovo Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu, tudi po zaslugi dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Počasi so se začele spreminjati tudi politične razmere, tako na deželni kot na zvezni ravni, posebno po tem, ko je postal predsednik društva Branko Lenart tudi stalni član slovenskega sosveta pri zveznem kanclerju na Dunaju. Zdaj Slovence priznavajo na vseh ravneh, tudi v lokalnem okolju, ki je bilo manjšini najmanj naklonjeno. Zadnja leta mine redkokateri kulturni dogodek v Pavlovi hiši brez udeležbe župana iz občine Radgona ali občine Radgona-okolica. Še najmanj je v pomoč manjšini slovenska občina Gornja Radgona, medtem ko več zanimanja kaže prekmurska občina Cankova, kjer je bil rojen dr. Avgust Pavel, katerega starši so kupili hišo v Potrni št. 30 in živeli tam do smrti. Pomemben in razveseljiv podatek je, da obiskuje v šolah ob meji dopolnilni pouk slovenščine okoli 450 osnovnošolcev, ki se učijo jezik sosedov – kar seveda ni narodnostni pouk, le-tega uradno na avstrijskem Štajerskem še ni, imajo pa prvi dvojezični napis, smerokaz k Pavlovi hiši v Potrni. V tako spremenjenem, Slovencem na Štajerskem bolj naklonjenem ozračju je potekala prva predstavitev v Ljubljani. Za uvod je nastopil mešani pevski zbor Pavlove hiše, ki je edina narodnostna kulturna skupina štajerskih Slovencev, ustanovljen pred sedmimi leti. Zbrane, med njimi sta bila tudi minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu, akademik dr. Boštjan Žekš, in državni sekretar dr. Boris Jesih, sta pozdravila direktor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU dr. Oto Luthar in akademik dr. Anton Vratuša, pobudnik predstavitve. »Zgodbo« Pavelhaus – Pavlova hiša; kraj, kjer se srečujeta slovenščina in nemščina, je v besedi in sliki predstavila predsednica KD člen 7. mag. Suzanne Weitlaner: »V širši javnosti je naša ustanova, zdaj po 22 letih delovanja, že bolj znana kot takrat, ko sta slavistka Andreja Zemljič in prof. Wolfgang Gombocz s prijatelji ustanovila Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, s ciljem ohraniti slovensko manjšino v tej zvezni deželi Avstrije, katere pravice so zapisane v avstrijski državni pogodbi.« Predsednica Suzanne Weitlaner se je v predstavitvi zaustavila pri najpomembnejših dogodkih in dejavnostih, denimo: ob pristopu Slovenije k Evropski uniji so v Pavlovi hiši odprli razširjen muzej manjšin, ki omogoča pregled nad več narodnih skupnosti v okolici Gornje Radgone; omenila je edino štajersko dvojezično pesnico, 85. letno Jožefo Prelog, in za učenje slovenskega jezika zavzetega učitelja Ernsta Körblerja iz Arnfelsa/Arneža; predstavila vodjo pevskega zbora Bruna Petri-scheka; izpostavila izid 13 knjig znanstvene, 8 knjig dvojezične literarne zbirke Pavlove hiše in dvojezično publikacijo Signal; publikacijo Branka Lenarta in Elisabeth Artl o judovski kulturi v Sloveniji; vključitev štajerskih Slovencev v televizijske oddaje iz Celovca Dober dan, Koroška, dober dan Štajerska! In še vrsto drugih aktivnosti, ki so zelo dob-ro sprejete med obiskovalci iz Avstrije in Slovenije. ERNEST RUŽIČ Madžari v Sloveniji, zlasti še v Prekmurju, so tudi letos s pomembnimi dogodki počastili 22. januar, dan madžarske kulture, ki ga slavijo v spomin na Ferenca Kölcseyja, ki je leta 1823 napisal tekst državne himne Bog živi Madžare! Prireditve so bile v večini večjih dvojezičnih naselij, z osrednjo v Lendavi, kjer so podelili tudi priznanja s področja narodnostne kulture. Priznanje za življenjsko delo je prejel Albert Ábrahám, kar nekaj desetletij prepoznavni glas Pomurskega madžarskega radia. Ob slovesnostih, na katerih so nastopale narodnostne kulturne skupine, so predstavili tudi nekaj pomembnih knjižnih novosti, med njimi obsežen večjezični zbornik, posvečen kulturnemu delavcu, književniku in profesorju dr. Józsefu Vargi ob osemdesetletnici pod naslovom V lepoto vtkana vera in publikacijo v madžarskem jeziku 35 let organiziranosti avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji. Več o obeh knjigah v eni prihodnjih številk Porabja. Prekmurski Madžari se pripravljajo na predstavitev kulturnih skupin 15. februarja v ljubljanskem Cankarjevem domu, osnovnošolci pa so že v Egru sodelovali na recitacijskem tekmovanju učencev iz Karpatskega bazena. S posebno slovesnostjo so se spomnili tudi pokojnega novinarja, urednika in pesnika Sándorja Szunyogha. Zavod za kulturo madžarske narodnosti je pripravil osrednjo slovesnost v gledališki in koncertni dvorani. Govornica je bila Anna Jókai, pisateljica in Kossuthova nagrajenka, ki je izrazila željo, da bi vsak dan proslavljali madžarsko kulturo in ne le en dan v letu. Prekmurski Madžari vsaj deloma ravnajo tako, saj so njihove prireditve pogosto razporejene od januarja do slovenskega kulturnega praznika in naprej do 15. marca. Govorila je tudi o stranpoteh, ko se marsikdo v javnosti predstavlja s kulturnimi dejavnostmi, ki so daleč o resnične kulture. Zato pa morajo pripadniki madžarske manjšine ohranjati in negovati svoj jezik in kulturo. E. RUŽIČ Elisabeth Artl, KD člen 7, nekdanji državni sekretar dr. Peter Vencelj, minister akademik dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih Avtorice in avtorji prispevkov v publikaciji 35 let organiziranosti avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji: Klára Nađ Solarič, Lajos Bence, Jutka M. Király (urednica knjige) in Tibor Tomka ter novi predsednik prekmurskih Madžarov Ferenc Horváth PLAN PROGRAMOV SLOVENSKE ZVEZE za leto 2011 Pripravili smo plan letošnji programov Zveze, za stere gvüšno vejmo, ka mo je meli ali sami ali vküper s stero drügo organzacijov. Nej je pa sveto pismo, če je zavolo koga ali kaj potrejbno, se leko kaj spremeni tü, tau pravico si gora držimo. Zvöjn tej programov gvüšno, ka se prejk leta drügi menši programi eške tü vcuj dajo, zatok, aj tistim leko volo spunimo, steri želijo tau. Tau tü ne moremo vedeti naprej za vse skupine, od koga pa kam dobijo pozvanje skaus leta. Vöjpamo pa, ka do letos tü zavolé mele pozvanje, vej pa z ene strani se ranč zatoga volo tröjdijo, aj leko raznosijo pa pokažejo bogastvo porabske kulture. Klara Fodor DATUM NAČRT PROGRAMOV ZSM 2011 PRIZORIŠČE IN KRAJ SOORGA- NIZATOR FEBRUAR petek, 04. Otvoritev fotorazstave Benke Pulko Slovenski dom v Monoštru nedelja, 06. Slovenski kulturni praznik Kinodvorana v Monoštru sreda, 16. Slovenski dan za bodoče prvošolce in starše OŠ Arany János v Monoštru DSS, KŠK, Zavod RS za šolstvo MAREC nedelja, 13. Premiera gledaliških predstav »Rdeča kapica« v izvedbi skupine Seničke zvejzdice in »Nauri paver vekši krompič ma« v izvedbi Malega gledališča Duo Fodor ZSM DOŠ Gornji Senik APRIL 14., 15., 16. Strokovno srečanje zamejskih učiteljev Slovenski dom v Monoštru Zavod RS za šolstvo, OŠ Piran sreda, 20. 1. seja predsedstva ZSM Slovenski dom petek, 29. Srečanje slovenskih otroških folklornih skupin Gledališče v Monoštru MAJ Bralna značka za porabske slovenske učence in dijake Porabje Društvo BZ, Zavod RS za šolstvo Mednarodna prireditev »Pesem ne pozna meja« v Italiji, ki se je udeležuje MePZ Avgust Pavel Gornji Senik ZSM Društvo Jezero in Mo PZ Jezero v Doberdobu nedelja, 15. Jubilejna slavnost ob 20. obletnici delovanja Ljudskih pevk ZSM Števanovci Kulturni dom v Števanovcih sreda, 18. 2. seja predsedstva ZSM. Slovenski dom v Monoštru JUNIJ petek, sobota, 3., 4. Gostovanje gledališke skupine Seničke zvejzdice ZSM DOŠ Gornji Senik in Folklorne ter pevske skupine DOŠ Števanovci pri društvu SKD Slovenec Boršt pri Trstu v Italiji Boršt pri Trstu 17., 18. Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na 35. srečanju mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji Olimpijski komite RS 18., 19. 42. Tabor slovenskih pevskih zborov v Štentvidu pri Stični, katerega se bo 38. udeležil MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik JSKD Ljubljana, Občina Šentvid sobota, 25. Koncert prekmurske romske skupine Halgato band ob 20. obletnici državnosti RS Gledališče v Monoštru JULIJ sobota, 9. . Državno srečanje Porabskih Slovencev v okviru prireditve PORABSKI DAN Andovci PKT društvo Andovci, RA Slovenska krajina od 7. do 14. Jezikovne počitnice za učence višjih razredov DOŠ in dijake gimnazije ter srednje strokovne šole v Porabju Piran Zavod RS za šolstvo, OŠ Piran AVGUST od 8. do 18. 10. mednarodna likovna kolonija Slovenski dom v Monoštru Galerija Lendava sreda, 17. ali 21. 3. seja predsedstva ZSM Slovenski dom v Monoštru SEPTEMBER torek, 6. Gledališki program za malčke porabskih vrtcev Porabje sobota, 17. Mednarodni kolesarski turnir Šp.-kolesarsko društvo Monošter nedelja, 18. Premiera nove predstave gledališke skupine Veseli pajdaši ZSM Števanovci. Kulturni dom v Števanovcih SMS Števanovci OKTOBER-NOVEMBER Literarni večeri Slovenski dom v Monoštru Založba Franc-Franc iz Murske Sobote NOVEMBER sobota, 5. Srečanje slovenskih pevskih zborov iz Slovenije, Hrvaške in Porabja. Gledališče v Monoštru sobota, 26. Porabski večer Slovenski dom v Monoštru DECEMBER petek, 16. Otvoritev likovne razstave v spomin na 6. obletnico smrti Jožeta Vilda. Slovenski dom v Monoštru Društvo upokojencev Murska Sobota ČEZ LETO (od 3 do 5) Gastronomske delavnice in razstave Slovenski dom v Monoštru Restavracija Lipa ČEZ LETO (od 5 do 8) Različne razstave Slovenski dom v Monoštru Društva razstavljavcev OD SLOVENIJE… Živlenjske zgodbe (2) Moja mlada lejta Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. Koalicijski partnerji dosegli soglasje Predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri so na razvojni klavzuri v Ljubljani dosegli načelno soglasje o razvojnih prioritetah vlade. Kot prvo prioriteto so določili konsolidacijo javnih financ, drugo izboljšanje plačilne discipline, tretjo učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala. Sledijo izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij, izboljšanje delovanja trga dela ter izpeljava strukturnih ukrepov in socialna prilagoditev. Križanič ostaja finančni minister Premier Borut Pahor je sklenil, da ne bo sledil pozivu računskega sodišča, naj zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi razreši finančnega ministra Franca Križaniča. »Ne gre za nespoštovanje institucije računskega sodišča,« je branil svojo odločitev ter dodal, da mu je sodišče razrešitev predlagalo in ne naložilo. Pahor je ob tem poudaril, da je Križanič najbolj obremenjen minister v času finančne krize, a je kljub temu uspel v veliki meri izpolniti zadane mu naloge računskega sodišča. Hrana se je podražila Ponovoletnim prvim napovedim podražitev kruha in pekovskih izdelkov za do 12 odstotkov so proizvajalci napovedali še podražitve drugih živil, tudi mesa, mleka in jajc. Razlogi za višje cene so po navedbah proizvajalcev v višjih cenah vhodnih surovin, energentov in embalaže ter spremenjenih razmerah na svetovnih kmetijsko-živilskih trgih, ki jih krojijo veliki trgovci s kmetijskimi pridelki, naravne ujme in politični ukrepi. Poznavalci razmer v Sloveniji poudarjajo pomen samooskrbe s hrano kot strateške pozicije države. Urad za makroekonomske analize in razvoj je izračunal, da bi petodstotna podražitev hrane k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke. Sindikati so napovedali, da se bo dvig cen poznal pri pogajanjih z delodajalci glede plač. »Od mojoga mladinstva nejmam dosti lejpi spominov. Šau-lo, 8 klasov, sam vözopodla v domanjoj vesi. Mojo materno najvekšo mišlenje je tau bilau, kak bi se mene najbole prvi rejšila. Te je že krčmau morala gorapovedati zatoga volo, ka je njeni drugi mauž betežen grato. Gda so komuništarge v regerum prišli, so moža taodpelali pa so ga tak vküpzbili pa zbrsali, ka so njegvi kančecke (ledvice) tak betežni gratali, ka se je od tistoga več nej mogo vözavračiti. Pa v takšo mrzlo zemenici je bijo notrazaprejt, ka je vse vküpzmrzno. Tam je pa te astmo daubo. Tau je vse samo zatok bilau, ka je v starom regerumi pred 1945 leta pri šandaraj slüžo. Gda je mati krčmo goradala, te smo se tanazaj spakivali v njeni rojstni daum. Brata sta že tö rasla, več nej trbelo skrb meti nanjé. Dja sam že višešnja bila. Materin namen je bijo, naj se dja kak najprva oženim pa kraj od rama odidem. Dja bi pa rada ešče ledična ostala zatoga volo, ka bi mojo mladinstvo leko kaj vösprevodila pa bi se z mojimi padaškinjami veselila. Dapa dja sam rejč nej mejla. Zaman sam se prauti postavlala, njena rejč je bila najslednja. »Tü de se tau godilo, ka dja zapovejm,« je vsigdar pravla. Dosta skunz sam točila, vnoči sam se na tau pribidila, ka je moj vankiš vse moker bijo. Najbola sam zatoga volo žalostna bila, ka so mi takšnoga mladenca spravlali, steri je v vesi najvekši srmak pa najslejdjen bijo. Nej je znau pisati pa šteti kak valaun, dja tak mislim, ka je ranč 8 klasov šaule nej vözopojdo. On je srmak za tau nej kriv bijo, če ma je Baug samo telko pameti dau. Dja sam si goradjala, če mati ne popisti s tejm, naj se z njim oženim, prvi kak bi z njim pred oltar išla, mo raj v Rabo išla pa vöpoglednam, gde je voda najbole globka, tam notraskaučim pa si žitek vzemem. Vej sam pa dja nej najslejdnja dekla v vesi. Vsigdar sam Boga molila, naj mi mauč dá, ka se leko prauti postavim. Žardjavo je vcujšlau, ka je njegva mati že tö k nam ojdla. Dja sam se samo tau bodjala, ka so stari lidjé gunčali, ka ona zna nikšo čalarijo. Abala sam se go, naj se me ne tekne, pa me kaj sčaralüvle, pa mo dun mogla njena sneja biti. Dja sam se dosta nej doma zdržavala. Naše sausede so tö na Hortobágy odpelali, tam je bila edna lapica, stera je na ram pa na vse skrb mejla. Dja sam pri tistoj spala, ka se je ona sama bodjala. Moj očim (mostohaapa), če je gli dostafart lagvi bijo namé, tau je zato dun nej püsto, ka bi se s takšim človekom oženila. Za tau sam se ma iz srca zahvalila, ka ma je Baug pamet presvejto, pa se je pri meni gorvzeu. Te je mati tö popüstila, tak si je mislila, ka samo edno čer ma, stera je lejpa pa pametna, pa go dun nede prisilila na takšni zakon, vej de pa velki grej mejla pred Bogaum. Dja sam vsigdar samo tau v pameti mejla, ka sam kumaj 15 lejt stara, meni se je nej sila ženiti, vej pa nej dugo, ka sam vkraj prišla od maternoga cecka. Vej pa dja si ešče najdem takšoga človeka, ka mo ga lübila pa on de tö lübo mené. Vej sam pa tak nikše lübezni nej dobila od nikoga. Te so že sausedje nazaj prišli iz Hortobágya, zet pa či sta v Somboteli ostala, gde je zet dobro slüžbo daubo, grato je prejdjen edne velke baute. Možak pa tetica sta pa nazaj prišla v svoj ram. 1955. leta 20. augustuša smo se mladina vküpnapobrali pa šli na Dolenji Senik na bučo (proščenje). Tam je bijo bal, ciganjska banda je špilala. Tam sam te spoznala tistoga mladenca, steri mi je mauž grato. Plesat me je zvau pa me je cejli večer nej iz rauk püsto. Če je že tak, ka mo se mogla ženiti pa kraj od rama titi, ka nikoma nemo na pauti, te boš ti moj mauž, sam si mislila. Tau je že te gospodni Baug tö tak zračuno. Dja sam pa srečna bila. Na drugi den sam se srečala z mojim starim sausedom, steri mi je pravo, ka je čüjo, ka sam fejst splesavala pa ka me je mladenec domau sprevajo. »Dja ti samo takše tanače dam, nika ne špekuleraj, zdrži ga, če dobroga moža štješ meti. Od njega baukšoga ne najdeš, če ga boš s posvejtom iskala,« mi je pravo. Te sam si brodila, te stari možak me gvüšno nede nauro, ka on bola pozna lüstvo kak dja s svojov mladov pametjov. Mladenca sam polübila, ka je fejst razmejni človek bijo. On je devet lejt starejši bijo, dapa tau se je meni nej štelo. On je v Ajki delo, vsikši konec kedna je domau prišo pa te sva se srečala. Te sam zvedla, ka je lübezen, ka je eden drugoga lübiti. Na pa na drugo leto, 1956. Leta, sva v hižni zakon staupila. Našo zdavanje je v Somboteli bilau, v cerkvi sv. Martina. Moj stari saused pa njegvi zet sta bila nama prštjaja (priča). Na našo zdavanji je ništje drugi nej bijo, samo možina stariša pa moja mati. Očim je nej mogo priti, ka je te že fejst betežen bijo, zavolo astme je nej daubo luft. Sauseda či pa njeni mauž sta nam mau pripravila. Pri njija doma smo malo geli pa pili, ka smo nej na süji šli domau. Nigdar njim nemo mogla zahvaliti, ka so nas tak lepau gorprili. Mi smo tistoga ipa ešče velki srmactje bili pa mi je trno dobro spadnilo, ka so se skrbeli za nas. Tau je že telko lejt nazaj, ka so že vsi pokojni, samo zet ešče živé v Meriki. Ovak njim ne morem zaslüžiti njine trüde, Boga molim za njé pa vleta rauže nesem na njini grob.« (se nadaljuje) Mauž Joška kak sodak Mlada žena … DO MADŽARSKE Risanje ni stvar ročne spretnosti Internet pa eške ka drugo tö Pismo sex Madžarska bo revidirala medijski zakon Madžarska bo revidirala medijski zakon in bo našla rešitev, ki bo zadovoljiva za vse, je povedal madžarski zunanji minister János Martonyi na mednarodni tiskovni konferenci potem, ko so mu prisluhnili v komisiji za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Na vprašanje novinarjev je povedal, da je evropska komisarka za medijska vprašanja Neelie Kroes naslovila pismo na madžarsko vlado, v katerem so »smernice« v zvezi z madžarskim medijskim zakonom. Namestnik premiera Tibor Navracsics je pred komisijo EP, ki se ukvarja z državljanskimi, prav-nimi in notranjimi vprašanji (LIBE), povedal, da je Madžarska želela z medijskim zakonom okrepiti svobodo tiska in mnenja. Več evropskih poslancev je izrazilo zaskrbljenost, da zakon tako, kakor so v njem zdaj zapisani kriteriji uravnoteženega informiranja, ogroža svobodo tiska. Predsednik Madžarske bo obiskoval županije Predsednik Madžarske Pál Schmitt bo obiskal razne madžarske županije, kajti izjavil je, da niti Madžarska, niti Budimpešta ni enaka impozantnemu razgledu, ki se odpira iz predsedniške palače na budimskem gradu. To je izjavil prejšnji četrtek v mestu Miskolc, ki si ga je izbral za prvo postajo. Rad bi namreč spoznal, kot je sam povedal, kje in s kakšnimi težavami se ljudje srečujejo, rad pa bi se veselil tudi njihovih uspehov. Njegov namen je, da bi s pomočjo medijev, ki ga bodo spremljali, populariziral dobre prakse. Za županijo Borsod-Abaúj-Zemplén se je odločil zaradi večdesetletne izpostavljenosti tega območja. Prav ta regija se ubada z najvišjo brezposelnostjo, kajti tukaj živi 20 odstotkov vseh nezaposlenih na Madžarskem. To je tudi območje, ki so ga zelo prizadele poplave, ki mu pretijo tudi v tem obdobju. Visoka podtalnica ne ogroža le kmetijskih površin, temveč tudi naselja na tem območju. Veliko ljudi meni, da ne zna predstavljati na papirju sveta, ki nas obdaja, da ne zna risati. S pomočjo likovne delavnice z uporabo desne možganske polovice pa se lahko v vsakem človeku zbudi skriti umetnik in v štirih dneh se razvije njegova spretnost risanja. Taka delavnica je potekala v Slovenskem kulturnem in informativnem centru, kjer sem se tudi sama prepričala o tem, ali je res možno usvojiti to sposobnost v nekaj dneh. Likovna delavnica z uporabo desne možganske polovice je obenem tudi proces samospoznavanja, je terapija, po drugi strani pa je ustvarjalni, umetniški tečaj. V vsakdanjem življenju uporabljamo večinoma levo možgansko polovico in smo nepozorni do svoje ustvarjalne, igrive desne možganske polovice. V tej hemisferi so procesi mišljenja bolj naključni, kar ustreza neverbalnim načinom razumevanja in izražanja. Tečaj je vodila kineziologinja Veronika Schulcz, ki je razložila pomen likovne delavnice: »Bistvo risanja z uporabo desne možganske polovice je, da na tečaju rešujemo naloge, ki jih naša leva možganska po-lovica ne more interpretirati, zato opusti svojo dominanco in usmerjanje prepusti desni možganski polovici oz. obe hemisferi prideta v ravnovesje, tako se naš pogled spremeni. Risati ne znamo ne zaradi tega – kot veliko ljudi misli – ker nimamo dobrih ročnih spretnosti, ampak zato, ker naš pogled ni primeren. Primeren pogled lahko dosežemo z uporabo desne možganske polovice in tako se bodo na koncu tretjega, četrtega dneva porodile čudovite stvaritve. Prvi dan pride vsak s tem, da ne zna risati, da riše le zelo preproste človeške figure. Bojijo se, da bodo oni edini, ki jim ne bo uspelo, ampak to je negativno razmišljanje leve možganske polovice. Se pravi to, da pravimo, da ne znamo risati, je le negativno razmišljanje leve možanske polovice. In se potem tretji, četrti dan zgodi čudovita sprememba, ko udeleženci rišejo res že take portrete, da je kakšen že tako kvaliteten, kot če bi bila fotografija. Potem že pravijo, da verjamejo, in ko doživijo ta velik uspeh, si s tem pridobijo tudi ogromno samozavesti. Torej, pravzaprav na tečaju ne gre le za to, da se naučimo lepo risati, ampak ima ta delavnica tudi terapevtski učinek.« Sprememba po treh dneh je zares zaznavna, tako da tudi skeptiki začnejo verjeti v to metodo, ko jim pokažemo pripravljene slike. »Vsakemu uspe brez izjeme, tudi tistim, ki prvi dan pridejo s tem, da „bom jaz edini, ki mi ne bo uspelo” in bo zanj uspeh še večji. Zmeraj rečem, da če lahko dosežemo tako spremembo v treh, štirih dneh na takem področju, o katerem smo prej mislili, da nam ne bo uspelo, potem – česa bi bili lahko zmožni v celem življenju. Torej je to pozitivno razmišljanje, ta samozavest je še dodatni rezultat tečaja,« je trdila Veronika. Na tečaju torej lahko počasi odkrivamo v sebi umetnika, ustvarjalca, ki je bil zmeraj prisoten, samo tega nismo vedeli. V štirih dneh vsak lahko izkusi tisto stanje, ko začne delovati desna možganska polovica, se sprosti in popolnoma odklopi od sveta, ki ga obdaja in vse sprejme tako, kot vidi. Udeležencem je najbolj všeč prav to, da se svet okrog njih za nekaj dni upočasni in ne razmišljajo o petih stvareh naenkrat, kot to ponavadi poč-nemo v vsakdanjiku. Nikoleta Vajda Nagy Liblene moje, dragi moji, nauvi časi so, nauvi časi, pa pri tejm se nika ne more pomagati. Tau sam najbole vpamet vzeu kauli zadnjoga božiča pa nauvoga leta. V bole stari časaj smo lepou šli v bauto. Tam smo vöprebejrali vsefele kejpe, ka mo svojim dragim, lübim pa pajdašom za svetke pisali pa na pošto dejvali. Aj dobijo naše toplo želenje za blajžene svetke, za srečo pa zdravdje v nauvom leti. Ge ne vejm, če sam edno takšo daubo v zadnji svetkaj. Depa na internet sam takši vsefele onejov daubo, ka se je vse gibalo. Pa na SMS ranč tak. Več kak polonje sam ranč nej vedo, sto, šteri človek mi pošila. Pa zatoga volo sam tau tö nej vedo, če mi lidge rejsan želejo tau, ka so mi nut spisali. Tak malo vam vöovadim, ka sam leko taprešto. »Aj te sreča rada ma, aj te pejnez ta ne nja, pa dosta seksa ta gor do neba! Beba.« Ja, tak je pisalo. Pa sam tadale leko taprešto na toj elektronskoj pošti, ka je tista Beba tau poslala eške ednomi Brankoni, trejn Pištekom, dvema Djoužekoma, ednoj Brigiti, ednoj Marjani, ednoj Klari, ednoj Valiki, dvema Arankama, trejn Lalinom pa eške dvajsti drugim lidam. Zdaj si leko samo brodim, če je ta Beba tau rejsan brodila, ka mi tau želej. Leko tadale brodim, če drugim tö najbole za istino tau želej. Baug moj, vej pa ne moreš gnako vsejm lidam želeti. Na, če si ge po svojom brodim, je tau sploj nej lagvo. Tau, ka aj me sreča rada ma, pa aj me pejnezi ta ne njajo. Depa tisto od seksa, tau baukše, ka moja žena ne vidi. Zato, ka me leko pita, sto za vraga je ta Beba gé! Kak aj njoj povejm, ka ge tö ne vejm, sto je ta Beba gé? Najbole za istino, ge tö ne vejm, sto je gé tista Beba, ka mi želej dosta sreče, pejnez pa seksa. Na SMS sam doubo takšo onejo: »Aj v nauvom leti tvojmi sausedi zgine krava! Tvoj Ferko.« Ka aj si človek pri tejm brodi? Ka aj si brodi, vas pitam?! Leko vsefele, depa tau je gé lagvo delo. Tau, ka aj sauseda nesreča zaodi. Tau znamenüje samo tau, ka po tejm sam ge leko srečen, če drugi nesrečo ma v žitki. Leko, ka je takša gratala naša natura. Bole smo srečni, če drugi nema sreče. Leko, ka je tau že gé takša naša slovenska natura: »Jaj, kakša sreča, ka je sausedi zginola krava, nej pa nam!« Če tau malo bole poglednem, je tau nej nika nauvoga. Po takšnom deli je moja tašča Regina, trno čedna ženska, že trno dugo poznana. V enom mesti, nej daleč vkraj od nas, so edni ogenj meli na streji. Moram prajti, ka je bila vesela zatoga volo. Brž je pozvala svojo najbaukšo padaškinjo Rozino pa njoj vcejlak najboukše vole prajla: »Na, baukše ogenj na drugoj streji kak pa na našoj, ka nej!?« Dobro, tau slejdnje nema nika z internetom pa z SMS-om. Guči pa tau slejdnje dosta od človekove nature. Zatoga volo ge želejm, aj tistomi Ferkoni krava zgine. Aj njemi zgine, vseeno, ka ne vejm, sto je tisti Ferko, ranč tak, kak ne vejm, sto je tista Beba. Miki Tak so me baba navčili Če več jezikov vejš, več si vrejden, so nam prajli prvin starci, dapa dja bi ešče tau tö vcuj dau, ka več prilike (možnosti) maš, če več jezikov znaš. Ka je tau rejsan tak, od tauga je nam parpovejdala Valika Časar Kovač iz Varaša. Tau je dobra pelda na tau tö, ka zaka se je ešče vrejdno navčiti materni jezik, zvün tauga, ka ti je dolžnost, če so ti stariške Slovenci. • Valika, nate leko povej, ka si redna Kovačina, zato ka od dvej strani se tak zoveš. Gnauk se doma v Andovci po kuči tak zovete ka Kovačini, pa te ešče po možej si tö Kovač. Tvoja baba pa dejdak sta s Slaskoga (Slovenije) prišla, oni so bili tam Kovačini ali tau ime so tü v Andovci dobili? »Oni so v Andovca po kuči dobili tau ime ka Kovačini, zato ka tisti, steri je tam prvin živo, se je Kovač zvau. Vanej v Markovci pa v Čöpanca nas tak poznajo ka Djürvini ali Časarovi.« • Nej zaman, ka je tvoja baba iz Čöpenec prišla, ona je bola tak po slaskom gučala, nej? »Rejsan, ona je dosta taši račej mejla, ka so töj vejn sploj nej poznali, pa tau je te nam vse prejkdala, pa mi smo skurok tü tak gučali.« • Dosta žlate mate vanej v Sloveniji? »Dosta, od Goričkoga do Ljubljane pa cejlak do maurdja. Z očinoga tala samo tam mamo žlato, ka materin tau mamo, tisti so z Vogrskoga.« • Bilau je tak pri vas doma, ka bi kakšno vogrsko rejč prajli? »Tašo je pri nas nikdar nej bilau, samo te, če je kakšni Vog-rin bijo paulak. Gda sem pa mala bila, ka sem ešče ranč v šaulo nej odla, te sem ranč nej znala ovak samo slovenski. Mena je baba vsigdar tau prajla, ka dja sem zato nej vejdla vogrski gučati, ka so me sploj nej včili. Tau je pa zato bilau, ka tistoga reda je Irena Pavlič v Števanovci včila pa ona je prajla moji starišom, aj z mlajši samo slovenski gučijo, vej se vogrski v šauli navčijo. Zato so te nas doma nikanej vogrski včili, dja sem tak v šaulo prišla, ka sem se ranč pokloniti nej vejdla. Najgari bi bila, kak je moja prcerkojca (učiteljica) namé včila, da sem edno rejč nej znala vogrski. Dja se taumi leko zahvalim, ka slovenski tak gučim kak zdaj gučim. Leko če bi tau starišom nej prajli, te bi zdaj slabše gučala slovenski. Istino, z babov bi ovak nej mogla, zato ka je ona vogrski sploj krajnski gučala, dostakrat smo se smejali na njej. Za volo tauga smo mi s starišami, starimi starišami samo slovenski gučali.« • Spomniš se, gda smo v prvi razred odli, kelko sva v kauti stala? »Na tau se spomnim, ka sva dosta stala v kauti, dapa zato, ka si ti mena vsigdar nikše norije gučo ali malo. Dja sem se začnila reketati, ti za menov pa te obadva sva šla v kaut stat. Dapa v kauti sva tö nej bila dobriva, tam sva se tö tadala reketala.« • Gda smo v šaulo prišli, že v prvem razredi smo se včili slovenski, dapa knjižni, tau je teba nej bilau malo špajsno? »Leko, ka par reči smo se navčili, dapa zato vsakši bola po svojom je gučo, kak je doma od matere čüjo. Dobro, taše reči, štere smo doma sploj nej meli, tiste smo v knjižnom jeziki prajli, ovak bola po domanjom.« • Valika, ti si mejla kaj prednosti s tauga ka si znala slovenski? »Leko povejm, ka sem samo hasek mejla s tauga, ka sem znala slovenski. Deset lejt, ka sem v Tromejniki delala kak kelnerca, je sploj dosta Slovencov prejk odlo, ešče vejn več kak zdaj. V soboto, nedelo so restavracije nabite bile. Gda so Slovenci prišli v Tromejnik, te sem vsigdar dja ali eden je ešče z Verice bijo, šteri je znau slovenski, üšla vö k stauli. Vejm, ka vsigdar sem tak rada bila, ka sem vedla z njimi gučati, pa tak mislim, njim je tö dobro bilau, ka se njim nej trbelo mantrati, gda so piti ali djesti prosili.« • Kama si üšla delat potistim, ka si tam njala Tromejnik? »V restavracijo Lipa sem üšla delat kak kelnerca, kama so me tü samo zato goravzeli, ka sem znala slovenski gučati. Par lejt sem delala pa od tistac pa samo zato, ka sem znala slovenski, sem k Radioni Monošter prišla delat, gde ešče zdaj delam. Tak leko povejmo, ka vse slüžbe, ka sem mejla ali ka mam, samo za volo slovenskoga jezika sem dobila. Če bi nej znala slovenski, nikdar bi nej mogla pri Slovenskom radioni delati. Prvin, gda sem ešče doma bila ali gda sem vö iz šaule prišla, bi nej mislila, ka telko haska mo mejla z maternega jezika. Gda sem ešče mala bila, so pri nas večkrat odli novinarji kakšno reportažo delat, mena se je vsigdar vidlo tau, ka oni delajo. Nikdar bi nej mislila, sploj pa nej te, ka se gnauk tau obrne pa mo dja mikrofon držala, pa dja mo spitavala lidi.« • Ti rada spitavaš? »Dja rada spitavam, bola kak da meni trbej gučati.« • Ka tabé najbola briga, ka spitavaš od lidi, gda reportažo delaš? »Dja sem tauma rada, gda si tak mirno dola leko sedem pa pogučavam, tašoga reda se lidgé tak lepau odprejo. Cejlo živlenje ti tak lepau tapovejo, samo moraš meti edno merno mesto za tau, gde nikoga drügoga nejga paulak. Zato ka če že eden tretji človek je paulak, te več dja tü ne vejm tak spitavati, pa koga spitavam, tisti pa nede vedo tak odgovarjati.« • Dosta lidi je tapravlo svojo živlenje tebi, gda reportaže delaš z njimi, kak vidiš te usode? »Skur vsakši tau pravi, ka srmastvo je bilau, žmetno je bilau, dapa nej je bijo taši grdi svejt kak zdaj. Bola so se poštüvali, bola so šli eden do drügoga, nej kak zdaj. Zdaj se vsaki notrazapre pa eden drugoga šinfajo. Taši svejt živemo zdaj, lidgé ne držijo vküp, bola je vsakši sam svoj grato. Mena se je tü tisto vidlo bola, gda sem ešče mala bila. Nika lagvoga ne morem prajti zdaj tü nej, zato ka vse mam, ešče več, kak prvin smo meli, pa itak je nej tisto.« • Ka zdaj teba fali? »Nika mi ne fali, dapa itak tisto, kak je prvin bilau, na tisto je mena tak lejpo nazaj misliti, telko lejpi spominov mam s tisti lejt, gda sem ešče doma pri starišaj bila.« • Tau je vejn zato, ka človek počasi lagvo pozabi pa samo lejpi spomini ostanejo v misli. Slovenski ali vogrski se tebi senja? »Mena se dosta senja, ka müva z babov nika delava, pa tašoga reda se mi vsigdar slovenski senja. Dja sem z babov spala, gda sem mala bila, pa sploj dosta sva se vozile vö na Slasko, vejn zato se mi tak dosta senja od nje. Tau je najbola te, če bola na rejdki dem vö na cejntor (pokopališče), te vsigdar od nje senjam. Tašoga reda dem na cejntor, malo stojim pri grobi pa te eden cajt se mi ne senja od babe. Moliti samo slovenski vejm, vogrski trno ranč nej, pa spovadavati tö samo slovenski, zato ka gda sem ešče mala bila, tak so me baba navčili.« Karči Holec Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK GNEJZDO KAK KOŠAR Potrašeno strašilo je tadale piknjeno tam srejdi njive nut v zemlau. Je nut zabito, na njegvoj glavej pa si vrablova držina dela vse bole, vse bole velko gnejzdo. »Libleni moji vrabli,« se je strašilo zglasilo, gda je oči gor odprlo. »Leko vaše gnejzdo bole po tiüma vküper pletéte. Prosim vas! Rejsan vas prosim, ka ne popejvlite pa ne raščite tak na glas. Name pri takšnom vašom deli srcé stiskavle. Od straja mi leko na nikoj pride, moje postrašeno srce,« je staršilo prosilo vesele vrable. Kak bi nej bili veseli, prosim vas?! Kak bi nej bili veseli, če pa si leko na takšnom mesti gnejzdo delajo. Nemajo uni stra od strašila. Nej, sploj nej, un ma stra od nji. Un, ka bi ranč nji mogo postrašüvati. »Strašilo, tiüma boj! Samo tiüma boj, ka tebe niške ne poslüša,« se njemi je na naus dola vseu trno gizdavi mladi vrabeu. »Se razmejva!« ga je pogledno nut v okau. »Ja, ja, ja, vrabeu, gvüšno, ka se razmejva! Vejš, ka se razmejva. Zakoga volo bi se müva aj nej razmela? Ge te trno dobro razmejm,« je bilau strašilo znauva tak postrašeno, ka bi njegvo srcé leko iskali tam nin nut v lačaj. »Na, če je tak gé, ostani vcejlak na méri! Majütaš z glavau es pa ta, ka se gnejzdo ne more vküper zgrabiti. Če me ne boš baugo, te tak postrašim, ka boš sedem lejt trpeto kak brezova vejka v vijeri. Se razmejmo!?« se je na njegvi naus doj vseu eške drugi vrabeu. »Ja, ja, ja, vrabli moji, vcejlak na méri mo stau. Tak de, kak zapovejte. Samo aj de gnejzdo lejpo, velko pa najboukšo,« je od straja že skur djauko. Pa je na njegvi naus doj vseu eške tretji vrabeu. Sejdo je na njegvom nausi, se čéso po perdji pa na glas popejvo. No, za eden čas se je dun zglaso. »Ti, postrašeni!?« ga je pito, strašilo pa je od straja več ene rejči nej moglo prajti. Če neškeš, ka mo te v straji meli, me poslüšaj. Eti kaulakvrat odi eden trno požrejšen maček. Trno rad bi za rep zgrabo kakšnoga vrabla. Depa mi delamo velko gnejzdo. Ga delamo pa nemamo časa skrb meti na toga črnoga vraga, na na toga mačka. Ti boš ga na skrbi emo, ka nas nede naganjo. Se razmejmo?« je skur zgotauvo vrabeu. Depa je eške kcuj djau: »Gvüšno, ka se razmejmo!« Postrašeno strašilo si je brodilo, ka si takšo vrab-li samo tak malo brodijo. Ka si malo zmišlavajo. Zatoga volo je tadale stalo tam srejdi njive, od straja stiskavalo oči, vrabli pa so si na njegvi glavi tadale delali velko gnejzdo. Depa za eden čas se je pritepo velki čaren maček. Süko se je kauli njega, gledo vrable na njegvoj glavej pa se žmajo, žmajo. Kak je škeu gor po strašili leteti do vrablov, strašilo gor opre oči. Trno se je svadilo. Tak se je svadilo, ka je skričalo: »Ti čarna mačka, čalejrska! Tak brž se spucaj od tec! Tak brž, kak brž ranč strejla ne vdari!« Maček se je stavo. Nej vörvo svojim vüjam. Nej vörvo, ka bi strašilo leko kaj takšoga prajlo. Za eden čas je šou tadale gor po strašili. Na, njemi je zdaj vse vküper rejsan že više prišlo. Eške gnauk se je zdrlo, mačka pa že nej bilou nin nej. Vrabli so trno veseli bili pa so na njegvoj glavej naprajli najbole velko vrabčovo gnejzdo na svejti. Kak je eške bilau veselo strašilo. Vej je pa mačka postrašo! Un je mačka postrašo! Kak njemi je tau dobro spadnilo nut v düjši pa v srcej! Tak dobro, ka je vcejlak pozabo, kakši stra ma un od ftičov. Depa mačka je dun vekša od ftiča. Zatoga volo je biu najbole veseli. Dun neške na toum svejti stra ma od njega. Miki Roš Maturantski ples na monoštrski gimnaziji 22. januarja je bil maturantski ples na monoštrski gimnaziji. Pred peto uro popoldne je bilo že veliko ljudi pred mestnim gledališčem, kjer se je odvijal prvi del valete. Prog-ram se je začel ob petih. Najprej so vsi udeleženci skupaj zapeli himno. Po himni so se dijaki prirediteljskega razreda s pesmijo in s slavnostnim govorom poslovili od maturantov. Za njimi je imela slavnostni govor ravnateljica Eva Balogh. Potem so razredniki pripeli absolventom trakce, kateri so letos modre barve. Vsi maturanti so se zahvalili profesorjem za 5- oziroma 8-letno delo. Po ganljivem programu so se preoblekli in se je začel zabavni program. Začel ga je 12. A razred. Oni so predstavili svoj zadnji izlet, in ob tej priložnosti so se spomnili na svoja šolska leta, katera so preživeli skupaj na gimnaziji. Imeli so tudi ples, petje in parodiziranje profesorjev. Za njimi je prišel 13. B razred, dijaki so se tudi spominjali na minula leta, ampak malo drugače, kot paralelni razred. Oni so imeli igro, ki se je imenovala Észbontó (Pamet nas zapusti). Bili so igralci, in če so dali pravilen odgovor, se je vsakič odprl po en sef, kateri je vseboval nekaj utripov iz preteklih let. Vprašanja so bila v zvezi s profesorji. Na koncu pa so vsi absolventi skupaj zapeli pesem. Maturanti so se poslovili tudi od razrednikov. Tukaj moram omeniti, da je razredničarka 12. A razreda Szilvia Medgyes, razrednik 13. B razreda pa József Ernst. Po slavnostnem in zabavnem programu se je začel ples v avli gimnazije. Dijaki so s starši zaplesali valček. Na zabavi, ki je trajala do zgodnjega jutra pa je igrala skupina Extázis. Na koncu pa bi vsem maturantom zaželela veliko sreče pri maturi, saj nimajo več veliko časa do tega dneva. Martina Zakoč Na proslavi v uniformi gimnazije Slovenske dijakinje 13. B razreda KAUT MLAŠEČI PETEK, 04.02.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, ZAKAJ MODROVANJE NI MODRE BARVE, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: PARIZ, 10.30 RISANKA, 10.40 STECI STRAN, ZLO, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA: PRSTAN, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST: ŠČEPEC SOLI, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: NOČ IMA SVOJO MOČ, 16.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.25 DANICA, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV: OMAMA, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 04.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 ZWIESEL: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.05 GLASNIK, 11.30 EVROPSKI MAGAZIN, 12.05 Z GLAVO NA ZABAVO: PANDA, 12.30 ČRNO BELI ČASI, 12.55 ZWIESEL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 UNIVERZA, 14.20 CIRCOM REGIONAL, 14.50 MINUTE ZA ..., 15.25 PRESQUE ISLE: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 17.30 MOSTOVI - HIDAK, 18.10 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 20.00 LJUBLJANA: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM - ITXAKO REYNO DE NAVARRA, 21.50 KINGDOM, ANG. NAD., 22.40 SKRIVNOSTI KRIŽA: KDO JE UBIL JEZUSA, DOK. SER., 23.30 ČRNA KNJIGA, NIZOZ. FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 05.02.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: NOČ IMA SVOJO MOČ, 7.20 KRIŽ KRAŽ, 9.35 GRIMMOVE PRAVLJICE: GOSPA PEHTRA, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.30 BELI PRAMEN: PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA, FR. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ROMY, NEMŠ. FILM, 21.50 V KRALJESTVU PLANINSKEGA ORLA: VELIKI LOVCI SE VRAČAJO, DOK. ODD., 22.45 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 GANDŽA, AM. NAD., 23.55 GANDŽA, AM. NAD., 0.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 05.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.35 SKOZI ČAS, 8.00 POSEBNA PONUDBA, 8.25 POGLEDI SLOVENIJE, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.25 RYBINSK: SVETOVNI POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEK - SPRINT (M IN Ž), 12.55 ZWIESEL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.00 MARIBOR: TENIS, POKAL FEDERACIJ: SLOVENIJA – NEMČIJA, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 18.00 SRCE LETALIŠČA, DOK. FILM, 18.50 BOB LETA, 20.00 ŠPORT, 20.25 SV. POKAL V BIATLONU, MEŠANE ŠTAFETE, 22.15 ODREŠENA, AM. FILM, 23.45 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 06.02.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.20 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VELIKA POLANA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.15 MEGA FACE S TADEJEM KORENOM ŠMIDOM, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA: FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ?ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU: CIRIL ZLOBEC, 22.40 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 SHERLOCK: ŠTUDIJA V ROŽNATEM, ANG. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 06.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 GLOBUS, 9.10 BRASSCUSSION, MEDNARODNI TROBILNI IN TOLKALNI ANSAMBEL, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.45 POD KLOBUKOM, 11.25 POMAGAJMO SI, 12.00 MARIBOR: TENIS, POKAL FEDERACIJ: SLOVENIJA - NEMČIJA, 12.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.45 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.55 SV. POKAL V BIATLONU, 16.45 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.55 SV. POKAL V BIATLONU, 19.15 SLOVENCI PO SVETU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE, DOK. SER., 21.05 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA: MOČ USODE, TV GLASBENI FILM, 22.50 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 23.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 07.02.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 6.55 TV PRODAJA + NAPOVEDNIKI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI: ŠKRAT TONI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: VELIKO HRUSTANJE, RIS., 10.30 BESEDI NA SLEDI - SIMON GREGORČIČ, 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV: KIP, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 NOČKO - J.W. GRIMM: NAJDIPTIČEK, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: KAKADUDU IN KAREL VELIKI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DIETA IZ DAVNINE, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PREŠERNOVA PROSLAVA, PRENOS IZ CANKARJEVEGA DOMA, 21.10 PREŠERNO PO PREŠERNU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS 23.30 GLASBENI VEČER, 23.30 PREŠEREN V GLASBI IN PLESU, 0.00 JANI GOLOB: KRST PRI SAVICI, TELEVIZIJSKI BALET, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 GREMO NA SMUČI, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.00 IZVIR(N)I, 15.50 UMETNI RAJ, 16.15 SLOVENCI V ITALIJI, 16.45 POSEBNA PONUDBA, 17.10 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 17.35 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: HIŠA, 19.30 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: PO VOJNEM POŽARU, DOK. SER., 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 PET KRAT DVA, FR. FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 08.02.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 ZLATI PRAH, 7.05 SREČNI METULJ, 7.20 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 7.40 NAJDIPTIČEK, OTR. ODD., 7.50 HIŠA EKSPERIMENTOV, 8.10 RIBIČ PEPE: BOŽIČNI IZRAEL, 8.30 PIKA NOGAVIČKA, 9.20 FRANČEK IN ZELENI VITEZ, RIS. FILM, 10.30 MAJA IN VESOLJČEK, SLOV. FILM, 11.50 INTERVJU: CIRIL ZLOBEC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 14.50 ODPETI PESNIKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.20 GREMO NA SMUČI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 ODPETI PESNIKI, 17.30 POGLED NA, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM, SLOV. FILM, 21.50 ANTON NANUT, DIRIGENT, PORTRETNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.35 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 0.05 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA, DOK. SER., 1.00 POGLED NA, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 08.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.15 SKOZI ČAS, 8.40 PREŠERNOVA PROSLAVA, 9.50 PREŠERNO PO PREŠERNU, 10.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 12.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.55 NA LEPŠE, 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: LETALIŠČA, 18.45 IMPRO TV: BOŠTJAN NAPOTNIK IN KATARINA ČAS, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA, 20.00 KNJIGA MENE BRIGA, 20.30 BABILON.TV: SAMOTA, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE, 21.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.15 NA BEGU PRED MAFIJO, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 09.02.2011, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 GREMO NA SMUČI, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: ZA ZALJUBLJENE, 11.20 ODDAJA ZA OTROKE, 12.15 POGLED NA ... ALMANACHOVE KVARTOPIRCE, DOK. ODD., 12.25 POGLED NA ... URBANČEVO PALAČO V LJUBLJANI., 12.35 POGLED NA ... PETKOVŠKOVO SLIKO DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ANTON NANUT, DIRIGENT, PORTRETNA ODDAJA, 14.25 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: MAKSOV BOŽIČ, RIS., 15.55 MILAN: PEŠČENI GRAD, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: MARLJIVA VEVERICA, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: MAMAS & PAPAS, ČEŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: EVROPSKO LETO PROSTOVOLJSTVA, 0.20 TURBULENCA, 1.10 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 09.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 12.30 SPET DOMA, 14.05 BRASSCUSSION, MEDNARODNI TROBILNI IN TOLKALNI ANSAMBEL - MUSORGSKI: SLIKE Z RAZSTAVE, 14.45 BLEŠČICA, 15.15 TRANZISTOR, 15.50 IMPRO TV: BOŠTJAN NAPOTNIK IN KATARINA ČAS, 16.20 KNJIGA MENE BRIGA, 16.40 BABILON.TV: SAMOTA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.55 KAZAN: ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ZENIT - ACH VOLLEY BLED, OSMINA FINALA, 19.30 TIRANA: NOGOMET, PRIJATELJSKA TEKMA: ALBANIJA - SLOVENIJA, 22.15 ŽREBANJE LOTA, 22.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZLATKO KAUČIČ KOMBO Z GOSTI, 23.10 PLAYTIME, FR. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 10.02.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ŠTEVILKA DVE, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SPREHODI V NARAVO: KAČJI PASTIRJI, 11.35 SVETO IN SVET:EVROPSKO LETO PROSTOVOLJSTVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DOBIMO SE NA PRVI, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NANIZANKA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: BODI, KAR SI, NODI!, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: KRALJICA PLESA, RIS., 16.05 SANJE ZA JUTRI, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: VRTEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SKRIVNOSTI KRIŽA: ZAROTA PROTI MARIJI MAGDALENI, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.30 THOMAS BERNHARD: RITER, DENE, VOSS, TV PRIREDBA PRDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 1.40 GLOBUS, 2.10 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL ČETRTEK, 10.02.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 PREŠEREN V GLASBI IN PLESU, 13.40 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: LETALIŠČA, DOK. SER., 14.30 POGLED NA ... ALMANACHOVE KVARTOPIRCE, DOK. ODD., 14.40 POGLED NA … DOK. ODD., 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.30 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 SV.POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 19.00 KONCERT, 19.55 EKOLA, 20.00 TUJE V MENI, NEMŠ. FILM, 21.35 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.25 TROJANSKI KONJ, KAN. NAD., 23.50 ČAR KRESNE NOČI, LATV. FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL