Težnje uiiteljstva vsega svetas kongresa Mednarodne zveze učiteljskih organizacij V iParizu je imela 30. in 31. julija 1937. svoj kongres Mednarodna zveza učiteljskih organizacij, katere član je tudi Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Na tem kongresu je zastopal JUU tov. Danilo Milanovič, znani delavec v naši stanovski organizaciji. Poleg raznih poročil in volitev sta bila na dnevnem redu tudi dva važna referata: 1. Sodelovanje učiteljstva in prosvetnih uprav pri izvenšolskcm delu. 2. Inskepcija in pedagoško nadzorstvo v javnih in privatnih šolah. Vršila se je tudi debata o vprašanju vzgoje za Društvo narodov v šoli. Nagovor generalnega tajnika Dumasa. Takoj ob otvoritvi kongresa je imel gcneralni tajnik g. Dumas sledeči nagovor: Prcd 10 leti, ko je bila Zveza ustanovljc- Ves svet jc tu zastopan in mi stopamo univcrzalnosti nasproti. Avtoriteta in življenjska sposobnost federacije se je pckazala tudi pri krasnem uspchu kongresa za ljudsko vzgojo v Parizu. Ta kongres ni samo delo francoskcga učiteljskega sindikata, marveč je delo in zamisel M. Z. U. O., kateri gre zahvala, da so se zbrali ne samo udeleženci kongresa, marveč prijatelji, združeni v medsebojnih simpatijah. Mednarodna zveza učiteljskih organizacij predstavlja namreč veliko prijateljstvo in pariški kongres jc bil izraz tega prijatcljstva. Nadaljnji dokaz moči naše federacije je naše stališče napram Španiji. Lojalnost in poštenje, nobenega izmikanja, ampak tudi nikakih obljub, ki se nc morejo izpolniti. Čc bi se naša federacija pustila voditi po političnih motivih, tedaj bi imel španski problem za na, se je pričela gospodarska kriza, nastala iz posledico osnovna nesoglasja. Ker smo pa l-M-rrvKiiinp' Kocj«Qtr»v k'i lih ni ni o modocc ra- ^i i~i: li „ „. r~ xi xi^rf. ^i^ preobilice bogastev, ki jih ni bilo mogoče ra cionclno porazdeliti in iz brcmen zadnje, na kredit vodcne vojne. Toda ta kriza se je komaj opažala. Upanje se je vzbudilo v ljudeh in bratsko >so se sprožile roke preko meja. Po Društvu narodov, so kot po vsaki novi pridobitvi, udrihali vajni dobičkarji in izkoriščani, toda kljub temu zabavljanju je trdno stalo. Boljc jc bilo zanj biti grajano nego dušiti se pod težo lastnega nezaupanja. Takrat jc šc obstojalo zaupanje v dobro voljo, svet na novo zgraditi. V Krollovi operi so si v polnem zaupanju podali roke zastopniki učiteljstva vseh evropskih držav z nekaj tisoči nemških učiteljev. Toda že tedaj je nepričakovano, vprav ostudno grozila senca diktature. Kljub temu, da je svet že bolehal na podtalnem sovraštvu in zatrti revščini, vendar je izgledalo, da so podani najboljši pogoji za ustanovitev Mednarodne zvezc učiteljskih organizacij. 2c prvi dan so bili splošni vtisi tako soglasni, da sc je francosko in nemško učitcljstvo sporazumelo brez težav in iz njihovc medsebojne dobre voljc je nastala mednarodna učiteljska zveza. Od tcdaj se je leto za letom bolj razširjnla podtalna bolezen: revščina brezposelnosti jc deinoralizirala mase, predvsem pa mladino, ki ni videla nikakc bodočnosti in ni mogla imcti nikakega upanja. Nastopili so pustolovci in obljubljali vsakdanji kruh takrat, ko je bil ta zelo redek. Našuntali so ljudi k nasiljem napram dozdevno odgovornim. In celi narodi, ki so človeštvu prinašali kulturo, so se zgubili v ncki mistiki, sc odrckli svobodi in so postali slepi sluge nasilja in sovraštva; njihova domovina je postala ogromna vojašnica, in meje so postale celo za duha neprehodne, narodno čustvo se je spremenilo v zaničevanje sosednih narodov. Kritičnega duha se je poteptalo, s pravico se je norčevalo in zanikalo se je vse oblike in moči človeškega duha, medtem ko se jc poveličevalo najnižje instinktc brutalnosti in nasilja. In današnji svet si je kljub mogočnemu razvoju prometnih sredstev utrdil zidove in ovire, ki ločijo posamezne narode, s čimer se otežkoča vsako naravno napredovanje človeka do človeka in se uvaja neka avtarkija narodov, ki more biti le začetek skupnega samomnra. V tej tragični situaciji nadaljuje Mednarodna zveza učit. organizacij (M. Ž. U. O.) svoje delovanje, dasi je imela vse proti sebi: svojo slabcst, pomanjkanje denarja in tudi svoje poštenje in čast ter svojo željo, dvigniti se nad vsa nasilja. Njen prvotni smoter: skupno delo za svetovni mir in obrambo šole m vzgoje, je ostal še vedno njena vodilna smernica. Kljub svetovni krizi je začcla M. Z. U. O. naraščati. Danes šteje 31 narodnih učiteljskih organizacij, bilo bi jih celo 37, če šestim ne bi bilo po diktaturah članstvo prepovedano. S silo se organizacije lahko razpuščajo, in nas se je na ta način oropalo 180.000 članov. Naša federacija ima pa kljub tcmu kot prej pravico, razširjati njihovo mišljenje in objavljati njihove proteste. Kljub tem ogromnim zgubam je naša federacija dosegla z novimi sprejemi 600.000 članov. Naš vpliv in simpatije, ki nas obdajajo, močno prescgajo to število. Učitelji Avstrije, Lctonske, Grčije in Bolgarije. ki so prisiljeni k molku, so ostali naši prijatelji. In med 150.000 nemškimi učitelji jih je še mnogo, ki so na tihem z nami in ki nam pišejo vsakokrat, ko popusti pritisk nanje: »Ne moremo biti pri Vas, toda v srcu smo z Vami. — Paredko smo obveščcni o Vašem delovanju. Toda, čeprav nepopolnc in redke so te vesti, vendar nam vzbujajo zaupanje in nam pomagajo ohraniti upanje na naše skupne ideale.« P-oleg včlanjcnih organizacij uživa naše delovanjc mnoge simpatije raznih učiteljskih organizacij, ki so poslalc semkaj svoje opazovalce: Kanada, Združenc države, Meksiko, Brazilija, Čilc, Porto-Rico, Madžarska, Turčija, Indija, Avstralija, Kina, a mnoge druge, ki nc morejo biti na našcm kongresu zasto pane, so nam poslale pozdrave. gledali na problem s strogo človeškega gledišča, smo rekli: Učitelji branimo žrtve, branimo otroke in se brigajmo za nje. Komaj smo to sporočili našim kolegom v različnih državah, žc smo prejeli denarne vsote nad 400.000 1'rankov. Duh solidarnosti se ne meri na ostrini napovedi, marveč se meri na tcj velikopotczni spontanosti. Besede zaležejo le tedaj, če jim slede dejanja. Prav zaradi tega je to dejanje dokazalo trdnost in moč federacije. Gkrcpljena z opazovanji v pretcklosti in s težkočami, ki smo jih raorali premagati, hočemo, da hodi federacija še nadalje po svoji poti do smotra, pa naj jo zadržujejo kakršne koli ovire in težkoče. Na tem po viharjih ogroženem in r. . dvomih zatcmnelem svetu je naša federacija luč, ki razsvetljuje temo. Ko so podali razni dclegati svoja poročila, je prcčital tajnik M. Z. U. O. g. Lapierre svoj referat o sodelovanju učiteljstva in prosvetnih uprav v izvenšolskem delu. Po temeljiti debati je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Učiteljstvo se je z navdušenjem odzvalo vsem nanj naslovljenim prošnjam, prilagoditi svoje šolsko delovanje stalno naraščajočim socialnim potrebam. Vsemu pa učiteljstvo predpostavlja čast svoje funkcije in odklanja vsako tendenco, ki stremi za tem, da bi postalo obligatno udejstvovanje, ki ga je prostovoljno sprejelo. Ker občuti potrebo, dvigati Ijudsko izobrazbo, zato se udejstvuje izven šole. Za vSako državo pa zahteva uvedbo vzgojnega načrta, ki omogoča mladini in odraslim nadaljnjo izobrazbo. Učitelji se zanimajo za socialne razmere otrok in so zaradi tega pripravljeni sodelovati pri vseh prizadevanjih, ki gredo za tem, da bi zboljšali položaj, higieno in zdravje otroka. Zavedajo se pomanjkanja in nedostatkov socialne in zdravstvene službe v šoIah, in zahtevajo za vSe otroke pravico do zdravega življenja, in smatrajo za nujno potrebno načrtno organizacijo zdravstvene in socialne službe v šolah. Čeprav je učitelj že po tradiciji v raznih pogojem postati prisilno, in učitelju mora ostati osebna svoboda in uglcd njegove funkcije, ne glede na to, če se tega dela loti ali ga pa odikloni. V prizadevanju po nadaljn ji samoizobrazbi in prizadevanju dvigati duševno življenje v družbi, katere središče je šola, se bodo trudili dvigati tehnične in moralne kvalitete vsakega posameznika ter pripraviti red, ki bo zgrajen na respektiranju individualne svobode, čuta pravičnosti in volje po miru vSeh narodov. Ko je podal generalni tajnik poročilo o inšpckciji in pcdagoškem nadzorstvu, je sprejel kongres k tcj tcmi sledečo resolucijo: 1. Kongres Mednarodne zveze učiteljskih organizacij je mišljenja, da bi moral biti šolski nadzornik v prvi vrsti pedagoški svetovalec. V tem svojstvu naj bi iniormiral, dajal nasvete in pobude, ne da bi predpisoval kak določen sistem. 2. Želeti bi bilo, da bi bil šolski nadzornik oproščen upravnega dela\ ker grozi to okupirati ves njegov čas, na škodo njegovega pedagoškega udejstvovanja. 3. Želeti bi bilo, da šolski nadzornik pripomore učiteljstvu k spopolnjevanju njegove splošne in poklicne izobrazbe. Predvsem ne bo prekoračen delokrog šolskega nadzornika, če spodbuja učiteljstvo k snovanju poskusnih razredov, prirejanju vzgojeslovnih tednov in uporabljanju izsledkov praktične psihologije pri pouku. 4. Prav tako je želeti, da ima šolski nadzornik pred svojim imenovanjem nekaj let učiteljske službe ter da si pridobi nadzorniško m©sto v prvi vrsti na osnovi svojih pedagoških sposobnosti, da pozna iz lastnih izkušenj pouk, ki ga ima nadzorovati in da mu je bistvo otroka znano ne samo iz temeljitih teoretskih študij, marveč iz lastne prakse pri šolskem pouku. 5. Nujno je potrebno, da pripadejo privatne šole pod isto nadzorništvo kot javne. Prihodnji dan je bil posvečcn vprašanju vzgoje za Društvo narodov v šoli. Ker je bilo že prej določeno, da se o tem vprašanju ne bo sklepalo, se je vršila samo debata in se je prišlo do zaključka, da se učiteljstvo ne more zadovoljiti samo z akademskim raspravlja- državah svetovalec za Iokalno upravno živ- ljenje, vendar ne sme to delo pod nobenim ^njem o tem vprašanju.