Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. P.oštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—i, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, »/i» strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
. »Službeni list banske uprave dravske banovine« je objavil 29. apr. 1933 zakon o občinah, ki ga je sklenila narodna skupščina na seji 23. febr. 1933, senat pa 9. marca in ki ga je Nj. Vel. kralj potrdil 14. marca 1933. Zakon je že dobil obvezno moč. Iz tega obsežnega zakona bomo v naslednjem objavili glavne določbe za volitev občinskega odbora.
Število odbornikov. Kdo sme voliti ter 11	biti izvoljen.
Občinski odbor sestoji v občinah od 3000 do 5000 prebivalcev iz 24 odbornikov, od 5000 do 8000 prebivalcev iz 30, od 8000 ali več prebivalcev iz 36, kjer pa je število prebivalcev izjemoma manjše ko 3000, iz 18 odbornikov. Občinski odbor se voli z občnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem na 3 leta. Volilno sposobnost imajo vsi prebivalci, ki so vpisani v volilni imenik občine po zakonu o volilnih imenikih'. Za občinskega odbornika more ¡biti izvoljen tisti član občine, kj ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih, ki je dovršil 25 let in od izvolitve nI izključen. Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, in ■psebe, ki so v aktivni državni aii samoupravni službi, kakor tudi duhovniki, ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste.
.	Kandidatne liste.
r .Volitve se vršijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov. Na teh listah mora biti zabeleženo rodbinsko in rojstno ime, poklic in stan kandidatov in namestnikov, datum in kraj izdaje in podpisi predlagateljev. Kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika ali namestnika v volilnem odboru. To se označi na listi pod imeni kandidatov, fri občinah, kjer se glasuje na več krajih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsak kraj. Kandidatna li-¿ta se preda v dveh izvirnih izvodih pristojnemu sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču v potrditev neposredno, ili preko predsednika občine vsaj 8 dni ?red volitvami. Če se je lista predala predsedniku občine, jo mora ta poslati |odišču v postopanje v 24 urah. Liste •predata dva pismena predlagatelja, katerih izjave se vzamejo na zapisnik. Z izvirnimi listami se preda tudi pismeni pristanek kandidatov za odbornike in
namestnike in po on izvod kandidatne liste za vsako volišče brez imena predlagateljev. Sodišče pregleda listo v 48 urah od prejema in jo potrdi, ko se uve-ri, da je predpisno sestavljena. Drugače jo zavrne, o čemer obvesti vlagatelje z odločbo. Od potrjene liste obdrži sodišče en izvod za svoj arhiv, enega izroči vlagateljem, liste brez imen predlagateljev pa pošlje občini, da jih preda volilnim odborom. Odločba sodišča o zavrnitvi in potrditvi kandidatnih list je dokončna. Kandidatna lista se sme poslati sodišču tudi priporočeno po pošti. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču. Liste, potrjene od sodišča, se ne smejo več popravljati in spreminjati, razen če od dneva, ko je lista potrjena, pa do dneva volitve kak kandidat umrje ali izgubi pogoje, določene z zakonom. Takšna sprememba je dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Taka spremenjena lista se preda iznova sodišču v potrditev. Natančnejše odredbe o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o postopanju pri glasovanju predpiše z uredbo za vsako banovino banovinski svet. To uredbo razglasi ban po predhodni odobritvi ministra za notranje posle.
Kako se vrši volitev. Volilni cdbor.
Glasovanje.
Redne volitve za občinske odbornike odredi ban po pooblastitvi ministra za notranje posle. Glasuje se po volilnih imenikih na toliko mestih, kolikor je teh imenikov, volišče pa mora biti v območju iste občine. Dan volitev, %raj, kjer se glasuje, in poslopja, kjer se glasuje, objavi občinska uprava najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve; v ta rok se ne štejeta dan oglasa in dan volitev. Za vsak kraj, kjer se glasuje, se sestavi volilni odbor, ki sestoji iz 3 članov in prav toliko namestnikov. V takih občinah, kjer se glasuje na več krajih, posluje tudi glavni volilni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov poedinih volišč in enega občinskega odbornika ali njegovega namestnika. Volilni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi «lasov velja, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik. Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati poslovanju .olilnega kakor tudi glavnega volilnega odbora ves čas in podajati pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik. Volilni odbor ne sme niko-
mur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. Volilci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih' list. Predsednik in člani volilnih odborov glasujejo na tistem volišču, kamor so odrejeni. Nihče ne sme stopiti na volišče pod orožjem ali z orodjem, porab-nim za boj. Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. Glasovanje traja neprekinjeno od 7. do 18. ure. Ob 18. uri se dvorišče ali poslopje zapre in se ne sme nihče več noter pustiti, nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih volilcev, ki so na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, naj to traja kolikorko-li. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se godi in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora. Vsak član odbora sme oddati ločeno mnenje in podajati svoje pripombe. Na dan volitev, na dan prad volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
Proglasitev izvoljenih.
Če je več kandidatnih list, proglasi volilni odbor, odnosno glavni volilni odbor, da sta izvoljeni dve tretjini kandidatov s tiste liste, ki jo dobila največje število glasov. Če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, je treba volitve drugo nedeljo ponoviti. Ostanek odborniških mest se dodeli kandidatom tako-le: število glasov vsake ostalih kandidatnih list, prav tako pa tudi število glasov najmočnejše kandidatne liste, če je dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, z 2, s 3 in tako po vrsti, pa se vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila. Če dva kandidata ne moreta priti v odbor, ker imata enak količnik, odloči žreb, kateri izmed njiju pride v odbor. Če se glasovanje na dan volitev radi nereda ali iz kakršnihkoli razlogov ne izvrši na enem ali več voliščih, odredi vollni odbor takoj, da se vrši glasovanje na vseh' teh krajih prihodnjo nedeljo. Kakor določa člen 69 tega zakona je predsednik občine (župan) oni odbornik, ki je i ¿voljen kot nosilec najmočnejše kan-ditane liste.
Pritožba zoper nepravilnosti volitev.
Zoper nepravilnosti volitev ima vsak' vpisani volilec pravico pritožbe na pristojno upravno sodišče v roku 8 dni, ra-
čunaje od dne volitev. Pritožba se preda predsedniku občine, ki jo mora poslati upravnemu sodišču z dotičnimi spisi v rešitev v dveh dneh po izteku roka za .vlaganje pritožb. Pritožnik sme poslati prepis pritožbe tudi neposredno odločujočemu oblastvu, ki ga smatra za izvirnik, če ne pošlje občina v zakonitem roku izvirnika. O pritožbah se mora izdati odločba v mesecu dni po prejemu spisov. Zoper to odločbo ni nadaljnjega pravnega sredstva. Če se volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora razveljavijo, se morajo vršiti naj-
V NAŠI DRŽAVI.
Osnovanje dveh novih političnih strank. Pod tem naslovom je »Hrvatska Straža«, katoliški hrvatski dnevnik v Zagrebu, preteklo sredo v dopisu iz Sarajeva objavila naslednje: »Sarajevski časnik »Snaga« je te dni prinesel članek dr. ŽiVka Topaloviča pod naslonom »Ali naj obnovimo politično delo.« Iz tega članka se jasno vidi, da namerava dr. Topalovič kmalu osnovati socialistično stranko v Jugoslaviji na temelju obstoječih zakonskih predpisov. ;V tem članku je tudi začrtal glavne po-jteze bodočega programa in navedel razloge, zakaj se je odločil za ta korak. Znani voditelj takozvanega »moralnega pokreta« iz Sarajeva Milenko Vido-yič je izjavil poročevalcu sarajevskega »Jugoslovanskega lista«, da se je odločil ustanoviti svojo politično stranko. Kakor je znano, so doslej potrjena pravila dveh strank: Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije in Jugoslovanske narodne stranke.«
V DRUGIH DRŽAVAH.
Iz Avstrije. Razmerje med Avstrijo in Nemčijo je precej napeto, ker avstrijska vlada noče dati hitlerjevcem iz Nemčije svobodnih rok. Hitlerjevci iz Nemčije pozivajo Nemce, naj bojkotirajo avstrijska zdravilišča in letovišča. Avstrijski prosvetni minister dr. Anton i^intelen je podal zveznemu kanclerju vojo ostavko, na katero je nato pristal
Papež zapustil Vatikan. Na praznik Kristusovega Vnebohoda zjutraj je papež zapustil Vatikansko mesto ter se v avtomobilu peljal v Lateran. Pred durmi lateranske palače, kjer so svojčas papeži stanovali, ga je sprejel monsig-nor. Ercole, ravnatelj misijonskega muzeja. Papež je potem pregledal muzej ter pogledal dvorano papežev. Pred vrati veličastne lateranske cerkve se je med tem zbrala velika množica ljudstva, med njimi tudi mnogo inozemskih romarjev. V slovesni procesiji se je papež podal v spremstvu svoje garde v cerkev, s katere je plapolala papeška eastava. Papež je opravil sv. mašo, ¡ka-
kasneje v mesecu dni nove volitve. Postavi se nov volilni odbor, kandidatne liste pa ostanejo iste. Če se razveljavijo volitve radi drugih nepravilnosti, se pa morajo izvršiti nove volitve v dveh mesecih in obnoviti celotno predvolitveno postopanje. Glede kaznivih dejanj pri občinskih volitvah in kazenskega postopanja se morajo uporabljati smiselno tudi zakonski predpisi o volitvah narodnih poslancev. Denarne kazni, izrečene o volilnih kaznivih dejanjih, se izrekajo v korist občine.
tudi zvezni predsednik Miklas. Začasno vodstvo prosvetnega ministrstva je Miklas poveril pravosodnemu ministru dr. Kurtu Schuschniggu. Dr. Rintelen je utemeljil svoj odstop s preobremenitvijo, češ, da zahtevajo razmere na Štajerskem, da se popolnoma posveti svojemu delu kot štajerski deželni glavar.
Eoheasollernci v Hitlerjevi stranki. Bivši nemški tkronprinc - prestolonaslednik Viljem se je dal vpisati v avtomobilski odsek Hitlerjeve stranke. S tem je postal član te stranke, v kateri je njegov brat Avgust Viljem narodni poslanec.
Japonci popelai zmagovalci nad Kitajci. Japonske čete so zasedle brez odpora nekdanjo kitajsko prestclico Peking in s tem dosegle popolno zmago nad Kitajci. Po umiku kitajskih čet iz Pekinga je bilo med zastopnikom kitajske vlade in Japonci sklenjeno premirje pod naslednjimi pogoji: Kitajska armada mora izprazniti vse ozemlje med Velikim zidom in Rumeno reko. Japonci se niso zavezali, da ne bodo zasedli Pekinga in Tijencina, ampak so samo obljubili, da ostanejo na svojih postojankah, dokler se v Pekingu ne ustanovi kitajska vlada ki bo po godu Japonske. Splošno se govori, da bode predsednik te nove kitajske vlade general Huangfu, ki je v prvi vrsti delal za mir med Japonsko in Kitajsko. Ako pa bi se taka vlada ne mogla sestaviti, in bi v Pekingu radi tega nastali neredi, vsled katerih bi bile ogrožene koristi Japonske, bi Japonska vkorakala v Peking in Tijencin. Vsako novo zbiranje kitajskih čet v tem ozemlju bi se smatralo kot novi povod za vojno.
teri je prisostvoval bivši španski kralj s princesinjami, predsednik irske vlade de Valera in člani diplomatskega zbora. Po sv. maši je papež podelil z balkona lateranske cerkve navzoči velikanski množici svoj blagoslov. Navzočih je bilo preko 100.000 ljudi. Ljudje so papeža pozdravljali z navdušenimi vzkliki.
Hrvatje v Rimu. Pretekli teden so hrvatski romarji bili v Rimu. 300 oseb se je pod vodstvom hrvatskih škofov s hrvatskim metropolitom zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem na čelu udeležilo tega romanja. Obiskali so znamenite rimske cerkve, zlasti tista svetišča, ikojih obisk je predpisan za dosego odpustkov letošnjega svetega leta. Najgloblji vtis je napravil na hrvatske romarje sprejem pri Sv. Očetu na dan pred Kristusovim Vnebohodom. Ob tej
priliki so Hrvatje poklonili Sv. Očetu kot hrvatski narodni dar prelepo spomenico. To je prekrasna knjiga, vezana v kožo in srebro in na uprav umetniški način napisana na pergament. V tej spominski knjigi so zapisani vsi važni dogodki iz hrvatske zgodovine, zlasti oni, ¡ki ikažejo ozko zvezo med papešt-vom in hrvatstvom. Že leta 640 je pa-peštvo stopilo v stik s hrvatstvom, in sicer po papežu Ivanu IV., ki je bil po rojstvu Dalmatinec. Papež Ivan VIII.' je leta 879 na grobu sv. Petra svečano blagoslovil hrvatskega kneza Branimi-ra. Papež Ivan XI. je leta 925 podelil hrvatskemu kralju Tomislavu kraljevski naslov. Papež Gregor VII. je dal 1. 1076 po svojem odposlancu kronati Dimitrija Zvonimira kot kralja Hrvatske in Dalmacije. Papež Leon X. je banu-škofu Petru Berislaviču, junaškemu boritelju zoper Turke in branitelju za-padne 'kulture, poklonil meč ter je leta 1519 imenoval Hrvate predzidje krščanstva. Papež Aleksander VII. je daroval Nikolaju Zrinskcmu svojo sliko v znak priznanja za junaštvo, ki ga je pokazal v bojih zoper turške napadalce. Rimski * papeži so tudi vedno podpirali hrvatsko prosveto. Hadrij&n II. je položil na oltar sv. Petra prevod evangelija v sta-roslovenskem jeziku. Inocenc X. je dal leta 1649 natisniti prvi hravtski slovar. Leon XIII. je leta 1901 osnoval v Rimu zavod sv. Hieronima za višjo vzgojo hrvatskih duhovnikov. Ti in slični dogodki so kratko zabeleženi v spominski knjigi, ki so jo Hrvatje poklonili preteklo sredo papežu Piju XI. V jubilejnem letu 1925 so mu darovali umetniško izdelan kelih, letos pa opisano spominsko knjigo, ki bo shranjena v vatikanskem arhivu.
Nemški katolicizem se ne da potiš« niti v zakristijo. Kulturne sile katolicizma so j ako velike, gotovo največje na svetu, ako smatramo kulturo z duhovne, srčne, moralne strani. Radi te svoje izredne kulturne sile je ¡katolicizem najboljši zaveznik države in vlade, ako se slednja hoče boriti za duhovni in moralni preporod ljudstva, oso-bito mladine, ter zajeziti pogubonosno povoclenj materializma in komunizma? To je najbrž uvidel tudi Hitler in zato doslej ni dovolil, da bi katoliške prosvetne in zlasti mladinske organizacije prišle pod sekiro hitlerjanskega državnega izenačenja. V protestantovsko:za-grizenih, katolicizmu sovražnih krogih' narodno-socialistične stranke je obsto-' jala in še sedaj obstoja namera, da so »državno izenačijo«, to se pravi: razpu^ stijo vse ¡katoliške prosvetne organiza^ cije. Katoliški nemški škofje pa so odločno nastopili proti talci nakani ter izjavili, da bi razpust katoliških prosvetnih organizacij pomenjal borbo zoper katoliško Cerkev. Ako se namreč katoličanom pusti neka svoboda — in še ta' pod državno kontrolo — samo še v zakristiji in v cerkvi, to ni več svoboda polnovrednega državljana, marveč njeno surovo zatiranje v prvobitnih narai vnih pravicah. Pred to ¡katoliško odločnostjo se je hitlerizem umaknil.1 Breslavski kardinal dr. Bertram je v pomirjenje katoličanov, ki so se bali razpusta svojih mladinskih, moških in ženskih organizacij in katoliških sta-
novskih društev, izdal posebno okrožnico, v kateri pravi, da more v sporazumu z vlado in z državnim kanclerjem Hitlerjem katoliškim organizacijam sporočiti, da naj nemoteno in pogumno naprej delujejo v svojih društvih. Nobenega vzroka ni za malodušnost in boječnost, nasprotno, organizirano delo naj se vrši še z večjo vnemo na istih katoliških osnovah kot doslej. Vlada, tako izvaja breslavski kardinal, nima namena potisniti Cerkve v zakristijo,1 marveč polaga veliko važnost na to, da Cerkev razvije vse svoje organizatorič-ne sile v ljudskem, javnem življenju, predvsem v boju proti brezboštvu, boljševizmu, marksizmu in zlasti proti ne-nravnosti in razbrzdanosti. Za takšno delo nam ni treba novih pobud. Katoliški duhovniki in škofje se z leta v leto obračajo na vse kroge naroda in jih pozivajo na boj zoper brezboštvo in svobodomiselstvo, zoper marksizem in Cerkvi sovražen socializem ter komunizem, zoper javno nemoralo in za-strupljenje družinskega življenja, v prvi vrsti pa seveda niso nikdar pozabili poudariti važnost krščanske vzgoje mladine.
Smeh na ustnicah Matere božje. Neko posebno petdesetletnico obhajajo letos francoski katoličani. Tiče se velike njihove svetnice, namreč sv. Terezije od Deteta Jezusa. Pred 50 leti — torej
I.	1883 — je na smrt obolela takrat 10-letna Terezija. Eolezen je bila težka. .Vsako upanje na ozdravljenje lOletne deklice je izginilo. Tri njene starejše sestre so klečale ob njeni postelji ter so goreče molile. Elizu postelje je stal kip Device Marije. Na njenih ustnicah je bil upodobljen blažen nasmeh. Mala Terezija se globoko zagleda v ta kip. Hipoma se ji lice razvedri in solze radosti se ji vsujejo iz oči. Dlaženo se na-smehlja, kakor Marija v kipu. Rila je na mah zdrava. Marijin nasmeh ji je vrnil življenjske moči ter ji podaril zdravje, da je mogla dalje živeti ter svetu nuditi najpopolnejši zgled svetosti, ljubezni in požrtvovalnosti. O priliki te prisrčne obletnice se je vršila v Lisieux-u na Francoskem, kjer je Terezija živela kot karmeličanka ter tudi umrla, sijajna cerkvena slovesnost. V Rimu je papež Pij XI. daroval daritev sv. maše ter s tem zopet dokazal, kako goreč častilec je sv. Terezije.
Dveletnica cerkvenih požigov^ Dne
II.	maja sta pretekli dve leti, odkar so bile v Španiji požgane prve cerkve in samostanska poslopja. Kulturni svet se je zgražal nad temi divjaštvi, ki so prizadela Španiji ne samo sramoto, marveč tudi veliko gmotno škodo. Rilo bi pričakovati, da se bodo framasonsko boljševiški povzročitelji teh surovih dejanj ob njihovi drugi obletnici zavedali, kaj so storili, ter pokazali vsaj nekaj obžalovanja. Kdor je kaj takega pričakoval, je s tem dokazal, da ne pozna trdovratnosti zakrknjenih svobodomis-lecev in brezbožnih hudobcev. Ob drugi obletnici so pokazali, da so ostali to, kar so bili: zagrizeni sovražniki vere in Cerkve. Ob tej obletnici so se zopet pojavili plameni po cerkvenih strehah .v Španiji. Na raznih krajih so zagorele cerkvene zgradbe. Samo iz ene pokrajine §_e poroča, da je ogenj štiri. cerkve
Vaš verni tovariši
Od nekdaj že ¡4 Schichtovo terpen tinovomilo gospodinj zvest zaveznik pri pranju in domaceni delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo*
Torej s Pazite prav po. sebno na izvirni ovo] in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mlL
popolnoma uničil, tri pa jako poškodoval. Azanova vlada je to obletnico tudi obhajala, in sicer na svoj način. Morala bi že davno odstopiti, ker so nedavno izvršene občinske volitve pokazale, da je med narodom v veliki manjšini. Vlada bi morala ustavotvorno skupščino razpustiti, ker ji je doba že davno potekla, ter razpisati nove volitve. Tega pa noče, ker ve, da bi pri volitvah sijajno propadla. Zato vlada s tem parlamentom naprej, čeprav tudi v njem nima prave večine. Ob 2. obletnici požiga cerkva in samostanskih šol je bil v parlamentu z 1 glasom večine sprejet zakon, ki zabranjuje vsem redovnikom delovanje v šoli in vzgojo mladine. Vatikanski list »Osservatore Romano« poroča o omenjenih novih požigih cerkvenih zgradb ter dostavlja to-le pripombo: »Stranke, ki so med ljudstvom v manjšini, sklepajo v parlamentu zakone, ki ne zadenejo požigov in zločincev, marveč njihove žrtve.«
BOTRI m BOVPJCE, NE PRERIVAJTE SE na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren molitvenik in rožni venec ter druge spominke! Eupiio si to že v naprej v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Pri Sv. Juriju v Slov. gor. je dne 2. maja t. 1. umrl bivši minister g. Ivan Roškar. Ta izredni mož je bil rojen dne 8. aprila 1860. Poročil se je dne 18. maja 1885. Rodilo se mu je sedem otrok. Sin Milan je med svetovno vojno umrl na posledicah ran v Celovcu. Roškar je bil zelo talentiran mož. Dasiravno je obiskoval samo par razredov domače ljudske šole, se je vendar s svojo lastno pridnostjo in energijo povspel do velike izobrazbe in do odločujočega vodi-teljstva med našim kmetskim slovenskim ljudstvom že pred svetovno vojno. Razmeroma mlad je stopil v javno življenje. V domači občini Malna pri Sv. Juriju v Slov. gor. so ga občani izvolili za župana, ko je komaj dopolnil 25. leto. Kamor je prišel, povsod je zastavil svojo moško besedo za pravice našega kmetskega in delavskega ljudstva. — Možje iz celega okraja Sv. Lenart so Roškar ju tekom desetletij zaupali odlična mesta: bil je skoro 20 let vodilni član izvrstno delujočega okrajnega zastopa, kjer je zavzemal mesto podna-čelnika. Z njegovim sodelovanjem ter
je bil najboljši svetovalec našem ljudem. Rošfcar je bil sicer miroljuben, ali proti hudobnemu nasprotniku je bil tako energiCen, da je še tako drznemu nasprotniku odvzel ikorajžo.
Ko so se slovenski poslanci razdelili v Krek-Koroščevo skupino in v šušter-šičevo, se je Roškar brez oklevanja priključil dr. Korošcu in mu je ostal zvest soborec do zadnjega. Roškar je bil neomajno zvest pristaš svetovnega kršč. nazora. Tu ni poznal kompromisa. Bil je tudi iskren slovenski rodoljub. Njegovo rodoljub je pa ni bilo samo pri kozarcu rujnega vinca, ampak je bil Slovenec tam, kjer je bilo treba braniti slovenske pravice dejanski. Radi njegovega rodoljubja in delovanja je bil ob začetku svtovne vojne preganjan kot »srbofil« in so ga odgnali v graške zapore, kjer je obenem z drugimi slovenskimi rodoljubi moral več tednov biti po nedolžnem zaprt.
Po preobratu je bil poklican kot poljedelski minister v Protič-Koroščev kabinet, kjer je skušal uveljaviti svojo politiko v ¡korist celokupnemu ¡kmetijstvu. Žalibog, da je s padcem vlade padel tudi ves lep načrt ministra Roškar-ja za rešitev kmetskega vprašanja.
Ko je radi zrahljanega zdravja stopil Roškar v letih 1922-23 iz javnega življenja, se je posvetil podrobnemu gospodarskemu delu v okraju. Deloval je v okrajnem zastopu, okrajnem in krajevnem šolskem svetu, domačih denarnih zavodih in v občini. Zelo ga je bolelo, ko so ga nadomestili v korporaci-jah, kjer je storil toliko za napredek domačega okraja, drugi . . .
Z našim Roškar jem je legel v grob mož, kakoršnih je malo rodila slovenska mati. Mož izredno talentiran, mož dela, mož prepojen iskrenega slovenskega rodoljubja, mož zvesto vdan materi katoliški Certkvi, mož kremenitega značaja, ki se ni dal upogniti ne na levo in ne na desno. Hodil je vedno ravna pota. Bil je v vsakem oziru mož poštenjak, kakoršnih rabimo. Omeniti še moram, da je bil Roškar ustanovitelj Slovenske ikmetske zveze, njen prvi
Roškar je sodeloval tudi pri Okrajni hranilnici ikot načelnik in je dvignil ta domač zavod na višek. Žal, da se je v zadnjem času moral umakniti drugim. Sodeloval je Roškar tudi pri Posojilnici. Pri Sv. Juriju je ustanovil bralno društvo »Edinost«, ¡kmetijsko podružnico in celo vrsto drugih kulturnih in gospodarskih ustanov. Roškarja lahko prištevamo med prvoboritelje za osamosvojitev štajerskih Slovencev za časa Avstrije. Geslo »Proč od Gradca« je izvajal Roškar z vso energijo. Bil je poleg dr. Korošca, Robiča in dr. Verstov-šeka glavni pobornik za slov. ¡kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni želez, Roškar tudi ni prej miroval, da nismo Slovenci dobili svojih zastopnikov v Štajerski kmet. družbi. Veliko je bilo delo Roškarjevo za napredek našega (kmeta. Skrbel je za bike-plemenjake, «a sadjarstvo in osobito za vinograde. Sam je bil prvovrsten gospodar. Njegov vinograd na Slateniku je bil vzor dobro urejenega vinograda. Roškarjev
Razstava v Čikagi, katero obišče dnevno 50.600 IjudL
veščim vodstvom se je v njegovi dobi tgradila v okraju cela vrsta važnih prometnih zvez. Slovenske gorice so bile za časa, ko so še nemškutarji gospodarili v okrajnih zastopih, silno zanemarjene glede cest. Ko so naši slovenski rodoljubi: Mesarec, Krajnc, Bela, Šuman, Roškar in drugi vrgli nem-čurje iz okrajnega zastopa, se je začelo blagodejno delo po celem okraju. Gradile so se ceste na vse strani. Osobito važna zveza je bila, ki jo je dosegel Iv. Roškar z rajnim prijateljem Kranjcem: cesto Sv. Lenart — Sv. Jurij — Sv. Jakob — Marija Snežna. Z malimi sredstvi, brez številnih komisij, brez nepotrebnih formalnosti so ti podjetni možje zagrabili za delo in ga tudi mojstrsko izvršili. Če Roškar drugega ne bi dal Slovenskim goricam, kakor dobre ceste, bi že to bile zasluge, ki so trajne vrednosti.
osebni prijatelj dr. Korošec je bil mnogokrat na »počitnicah« na prijaznem Slateniku.
Bil je tudi politik! Tu je rezal naš Roškar takorekoč prve brazde osamosvojitve naše stvari. Pri volitvah leta 1907 je bil prvikrat izvoljen v štajerski deželni zbor v okraju Maribor-Ljuto-mer-Sv. Lenart. V državni zbor pa je bil izvoljen v okraju Maribor-Ljutomer. Roškar je bil dober ljudski govornik. Kot poslanec je prepotoval vse dele okraja in je šel ljudem na roko posebno ob času raznih nesreč in vremenskih uim. V deželnem zboru v Gradcu je za časa slovenske obstrukcije bil žilavo vztrajen v težki borbi za osamosvojitev Slovencev. V dunajskem drž. zboru je bil Roškar sikoro celih 10 let zvest branilec pravic slovensfc. kmeta. V davčnih, vojaških in drugih važnih zadevah
Nemški kancelar Hitler govori pred državnim zborom. Za njim na steni
hitlerjevski kljukasti križ.
predsednik, in je z veliko vnemo deloval za njen procvit.	F. Ž.
Pogreb se je vršil pri Sv. Juriju v SI. gor. na dan Gospodovega Vnebohoda, ob 4. uri popoldne. Bil je tako veličasten, da mu je težko najti primere v podeželju. Ogromna množica ljudstva je spremila svojega voditelja in prijatelja na zadnji poti. V sprevodu, ki ga je vodil g. dekan Gomilšek, je stopalo 14 duhovnikov, med njimi gg. častni kanonik in dekan Čižek in monsignor Vreže. Poleg zastopnikov oblasti: sres-Ikega načelnika dr. Ipavica, policijskega šefa dr. Hacina in voditelja šentlenart-skega sodišča dr. Ilavnika, so se med drugimi udeležili pogreba bivši narodni poslanci dr. Hohnjec, Vesenjak, dr. Kukovec in Žebot, dr. Leskovar, dr. Ju-van, urednik Kremžar iz Ljubljane, bivši oblastni odbornik Marko Kranjc, ravnatelj Cirilove tiskarne Hrastelj in drugi odličnjaki. Pred hišo žalosti in na pokopališču so prav lepo zapeli ža-lostinke 3 pevski zbori: zbor šolskih otrok, moški pevsiki zbor iz Ruš in domači mešani pevski zbor. Ob grobu sta se od rajnega s krasnimi in pomenljivimi besedami poslovila domači č. g.
Italijanski letaski podporočnik Boeola je vztrajal eno uro v poletu na hrbtu
in js dosegel svetovni rekord.
Umrl je v Mariboru upokojeni pis-monoša, dolgoletni občinski svetnik in krščansko naroden mož g. Miha Laho-vič. Slava njegovemu spominu!
Upokojen. Z odlokom g. ministra vojske in mornarice z dne 10. maja t.l., P. I. br. 7091, je upokojen pešadijski narednik vodnik I. klase Kumer I. Gustav, bivši sreski vojni referent sre-za Maribor levi breg.
Prostovoljno v smrt vsled obupa. V Rošpohu pri Mariboru se je obesil 56-letni Štefan Pulko. Našla ga je na bukovi veji visečega njegova žena. V smrt
župnik Bosina in bivši poslanec Žebot. Naj rajni Roškar, ki mu je v srcu do zadnjega gorela ljubezen do katoliške Cerkve in slovenskega naroda, počiva mirno v slovenjgoriški zemlji! Naj njegov plemeniti zgled kot svetli vzor sveti našim možem in mladeničem!
ga je nagnala brezposelnost in obup ijnad preskrbo številne družine.
Neznanega utopljenca so potegnili •dne 28. maja iz Drave pri Kamnici. Truplo je bilo že dalje časa v vodi.
Obscdba radi umcra. Dne 24. maja je obravnaval mariborski sodni senat zamotan slučaj umora prevžitkarice Marije Huberjeve iz Bukovca pri Slov. Bistrici. 451etni posestnik Franc. Lunež-nik je bil obtožen, da je letos 17. februarja radi prevžitnih prepirov zadavil Huberjevo. Obdolženec se je izgovarjal, da je žensko v jezi zagrabil za vrat, ker ga je zmerjala. Ko je videl, da je bable omahnilo, ga je skušal zopet oživiti in zločina ni izvršil premišljeno in namenoma. Sodišče je prisodilo Lunež-niku 18 let robije.
Smrtna nesreča. V Morju pri Framu si je zlomila dne 26. maja pri padcu s podstrešja hrbtenico 501etna posestni-ca Marija Kohne. Podlegla je poškodbi v mariborski bolnici.
Nehote ga je ubila. Dne 23. maja je obravnaval mariborski sent ta-le slučaj nenameravanega uboja: Dne 1. me-cembra m. 1. so v Vanetincih pri Frasu pretakali vino. Antonija Grdja iz Coge-tincev pri Sv. Antonu v Slov. gor., 22-letna viničarska hči, je bila sama v kleti, ko se ji je približal Jakob Par ter silil v njo. Dekle je zagrabilo za moti-ko in ga hotelo kresniti po roki. Po nesreči je zadel udarec Para po glavi in je kmalu za tem umrl. Obtožnica dolži Antonijo, da je zadala Paru smrtonosen udarec, dekli Amaliji Budja iz Ko-marnice pa, da je za uboj vedela, a izpovedala, da se je Par smrtno poškodoval vsled padca po stopnicah. Antonija Grdja je bila obsojena na 2 leti strogega zapora, Amalija pa na 2 meseca zapora.
Uboj. Zakonca Josip in Mai*ija Herič sta kupila pred leti od nad 701etnega
Hrošč pomagač v boju zoper kobilice.
Čisto bel, komaj tri mm dolg hrošč, ki je znan podi imenom »grozni zmaj«, ugona-blja v pokrajini Bue-nos Aires v južni Ameriki na milijarde kobilic, ki so grozile, da popolnoma opustošijo tamošnje nasade. Cele armade letal so sipale strupe na prodirajoče kobilice, ki so se zajedale v koruzna polja. Farmerji so izkopali jarke ter napravili žične ovire, da bi zajezili pogubonosni val kobilic. Vse omenjene varnostne naprave so se izkazale kot nlčeve. A menkrat pa se je prodiranje kobilic zaustavilo. Kobilice so se celo dvignile v zrak, da
Pavel Keller:

21. nadaljevanje it
...	Roman.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Zaveznika.
Propali Jeras se je bil sešel s črnim Jernejem v Blažunovi krčmi: Prišel je iz zapora. Tihotapstva mu niso mogli dokazati, ker ni imel pri sebi sumljivega blaga. Za to, da je streljal na obmejne stražnike, so mu prisodili prav milo kazen. Tako je prav kmalu zopet prišel na beli dan.
»Ali nisi bil najprej v bolnišnici?« je vprašal Blažun.
»Seveda. Saj so me napol mrtvega odnesli od tam. Krogla, ki me je zadela, je bila dobro merjena. Toda trdoživ maček sem. Že čez deset tednov so mi rekli, da sem zdrav, nato pa so me poslali v dodatno zdravljenje v zapor.«
»Slišiš,« je rekel Blažun, »tukaj so potem marsikaj govoričili, da si ti, potem ko si padel v tistem boju, nekaj stokal o Medenu in studencu.«
Jeras je zarenčal:
»Kaj jaz vem? O tem, kar blebetaš, ko si ustreljen, ne veš pozneje nič več. Kaj pa je meni mar tisti studenec? Nič! Veliko več mi je mar Meden!«
»Govorica je med ljudmi; mnogo jih misli sedaj, da je Čolnar, ki sedi v ječi, nedolžen, in da ima Meden Katrico na vesti.«
»Čenče! Meden je velik malopridnež, toda tega nima na grbi. Jaz pa imam nekaj računov z njim! Mene je izdal! Nalašč me je bil poslal tedaj čez mejo, nato pa me je izdal obmejnim stražnikom. Vedel je, da se ne izteče dobro. Rešiti se me je hotel. Za vedno! Smrti mi je želel, ta ničvrednež!«
»Moral je imeti vzrok, da se te je hotel iz-nebiti. Ali ne živiš na njegov račun? Zakaj pa ti daje denar? Ali zato, da si tiho?«
»Prekleto, sedaj imam že dosti! Ali zato za-pijem tu tisto malo, kar sem zaslužil v zaporu, da bi tak star bistrovidec vse izvlekel iz mene? Varuj se, Blažun, vsem izdajalcem bo šla trda za nohti.«
Izgotovljene moške obleke v vsaki velikosti, sukna, svile in drugo
Franca Peteka iz Drstelje pri Sv. Urbanu pri Ptuju posestvo. Prodajalec je bil od obeh prevzet kot dosmrtni pre-vžitkar. Radi najbrž prikrajšanega pre-vžitka so bili prepiri in spori na dnevnem redu. Dne 22. maja popoldne pa je Marija Herič oplazila starega Peteka z železnim drogom po glavi, da je kmalu po udarcu izdahnil. Komaj 241etno ubijalko so izročili orožniki v zapore ptujskega sodišča.
Nočni in še neizsledeni vlomilci so obiskali 25. maja trgovca Dragotina Cokla izpod Velke pri Breznem ob Dravi. Odnesli so mu precej raznega blaga. Med okradenim in uzmoviči je došlo celo do izmenjave strelov.
Najden utopljenec. Zadnjič smo poročali, da je zginil s pesniške brvi 18-letni pastir Janez Vilčnik iz Velovlaka pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Truplo so našli pred zapornicami Toplako-vega mlina na Pesnici v Pacinju. Preiskava je dognala, da gre v tem slučaju za samomor.
Po tolikih letih najden okostnjak. Pri kopanju peska na bregu Mure v bližini Lepenskega mosta so zadeli na moško okostje. Za najdbo okostnjaka je zvedela neka žena iz Goričan, ki je po zobeh spoznala svojega moža, ki je zginil že leta 1919. Ukvarjal se je s švercom. Istega dne, ko se ni več vrnil, je vzel s seboj 150.000 kron. Sodišče zadevo preiskuje.
Ustreljen od cbmejne straže. Mladi posestnik Jakob Ignacij iz Mostja pri Dolnji Lendavi se jc podal z dovoljenjem in po opravkih preko naše meje na madžarsko ozemlje. Vračajoč se v noči domov, je šel po stranski bližnjici, ni obstal na klic obmejnega stražarja, ki je oddal strel in je obležal Ignacij, oče treh nepreskrbljenih otrok, mrtev.
Romarjem na Brinjevo goro. Marija pomočnica na Brinjevi gori vas zopet kliče. Najide-alnejša Marijina božja pot na Slovenskem Štajerskem je gotovo Brinjeva gora v Zrečah.
Dohod z vlakom iz postaje Radanavas ali pa Zreče pri Konjicah. Dobre pol ure v hrib, pa smo na prijaznem hribu. Tukaj najdeš, kar želiš: mir, tolažbo, oddih, pa tudi postrežbo. Prvi veliki shod je na binkoštni pondeljek. Na predvečer bo ob sedmih pridiga, nato pete litanije Matere božje z blagoslovom in spo.ve-dovanje romarjev. V pondeljek zjutraj bo prva sv. maša že ob petih, potem sv. obhajilo, nato pridiga in peta sv. maša za romarje. Urejeno je tako, da lahko daljni romarji odidejo že s prvim vlakom zjutraj ob osmih.
Vlomilec je obiskal župnišče g. župnika Martina Agreža v Gotovljah pri Celju. Udri je skozi okno na pisarni in sicer ob času, ko je bil g. župnik v cerkvi. Odnesel je srebrno uro, 200 Din, razne dokumente, do cerkvenega denarja ni prišel, ker so ga ljudje poprej prepodili.
Smrtna nesreča pod avtomobilom. — Dne 22. maja je padel pri Šmarjeti pri Celju s tovornega avtomobila tvrdfce Rakusch iz Celja tik pred voz 36-letni delavec Maks Žerjav, stanujoč
vsakovrstno manulakturno blago
na Cesti na Dobrovo pri Celju. Kolo avtomobila je zdrobilo nesrečniku lobanjo in je obležal takoj mrtev.
Požari. V Zibiki je uničil požar gospodarju Orbotu gospodarsko poslopje z brejo svinjo. V Gradiškem dolu je pogorelo vsled zanikernega ravnanja s petrolejko gospodarsko poslopje posestnika Krivca. V Tuntovcu je upepe-lil ogenj posestniku Drofeniku: hišo, gospodarsko poslopje z živino in z živežem. Vsi našteti pogorelci so bili le malenkostno zavarovani.
Fed vlak. Dne 23. maja S'e je vrgel pod vlak na kolodvoru v Domžalah 20-letni Albin Grošelj iz Preserja pri Lu-kovici, uslužben v Domžalah. Vlak mu je odtrgal obe nogi, roko in ga tako poškodoval na glavi, da je par ur po samovoljno smrtonosnem dejanju umrl.
Težka nesreča na kolodvoru. Dne 23. maja je padel po nesreči na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani v 3 m globoko
jamo, ki se nahaja pod napravo za montažo koles, železniški ključavničar Peter Vilfan, doma iz Gorenje Save pri Kranju. Ponesrečeni je dobil težke notranje poškodbe.
Nesreča radi neprevidnosti. Zadnjič smo poročali, kako je na Ljubniku pri Škofji Loki smrtno ponesrečil Boguš Budych, sin škofjeloškega lekarnarja. Smrtna nesreča je zvabila na Ljubnik radovedneže, ki so si ogledovali kraj, kjer je spodrsnilo Budychu, da je strmoglavil preko skalovja na cesto in se ubil. Med radovedneži je bil tudi Tone Tojkar, ki je stopil preblizu nevarnega mesta, padel preko skalovja in obležal na cesti z nevarnimi notrajnimi poškodbami.
Obsodba radi umora tete. Dne 26. maja sta sedela pred ljubljanskim senatom na zatožni klopi: 321etni oženjeni posestnik Anton Vomberger iz Tunjic v kamniški okolici in 281etni oženjeni čevljar Avguštin Hafner iz Podboršta. Obtožnica je očitala, da sta letos dne 28. aprila ponoči po zrelem preudarku in iz koristoljubja zadušila 731etno Vombergerjevo teto, gostilničarko in posestnico Ivano Rakefovo v Tunjiški mlaki. Vomberger je še pustil teto pred zločinom zavarovati pri Vzajemni pomoči v Ljubljani na ime Avgusta Hafnerja za 20.000 Din. Starka je napravila za nečaka Vombergerja ugodno oporoko, a je le že predolgo živela in iz pohlepa po večji dedščini je prišlo do — umora. Anton Vomberger je bil obsojen na 20 let in Avguštin Hafner na 10 let robije.
Električni tok ga je ubil. V Vižmarjih* pri Ljubljani je prišel ISletni mizarski pomočnik Ciril Arih v dotik z električno napeljavo v hiši posestnika Ivana Tometa. Eliktrični tok je fanta omamil do nezavesti, a so bili poskusi za obuditev zaman.
Lokomotiva ubila konja. Na Šentvid-ski cesti v Ljubljani sta se vstrašila ko-
v veliki izberi pri ANT. MACUN, Maribor, Gosposka 10.
»Trda, res,« je rekel Jernej. »Tudi mene je Meden izdal. Tudi mene se je hotel iznebiti. Preveč vem o njem, haha! Tudi mene je naročil v past, kjer so prežali name obmejni stražniki. Jaz sem tudi res šel tja in se prepričal, da čakajo tam stražniki. Seveda me niso ovohali, toda prisluškoval sem njihovemu pogovoru, pa sem si bil na jasnem. Šel sem naravnost k Medenu. Ustrašil se me je, ko me je zagledal, kajti mislil je, da sem že na oni strani meje, ki vodi v paradiž ali pa v pekel, meje, kjer moraš pokazati potni list svojega življenja in kjer ti obmejni stražniki pred večnostjo reko: na desno ali na levo. Mislil je torej, da sem že dobro spravljen! Nem za vselej. In sedaj se je prestražil! Rekel sem: tukaj sem, Meden. Pojdi gori, kamor si bil poslal mene. Vzemi žganja s seboj, kajti obmejnim se bo za-nohtalo od mraza. In varuj se me! Nato sem odšel.«
Črni Jernej se je glasno zasmejal in je udaril po mizi.
»Kalin ne bo lovil orla, ki preleti prepade. In ti, Blažun, brezzobi, sivi lisjak, tudi ne uja-
meš orla; zapomni si to! Orel te zgrabi za vrat in te požre!«
»Jaz nimam nobenega opravka z vami, jaz imam čiste roke,« je oplašeno rekel Blažun.
»O,« se je smejal Jernej razsrjen, »seveda imaš čiste roke, saj si umit z vsemi vodami, namazan z vsemi mažami. Torej imaš čiste roke! Le glej, da te ne bomo še balzamirali!«
Vrgel je denar na mizo.
»Tu imaš! Veliko preveč za mlakužo, ki jo prodajaš!«
Odšla sta oba. Blažun ni pobral denarja. To sta bila nevarna sovražnika. Prav neprijetno mu je bilo pri srcu. '
Kaj vse se lahko pripeti možu poštenjaku še na njegova stara leta!
Jeras in Jernej sta korakala po temni cesti proti vasi.
»Ne,« je odgovoril Jernej na zaupne besede Jerasove, »ne — izsiljevalec — ne! Tudi ne tat in ropar! Še Staremu Blažunu, temu potuhnjenemu lisjaku, bi ne mogel osmoditi kožuha. Vse-
bi se umaknile. Grozni zmaj se je lotil kobilič-! nih rojev. Črv je slep, gluh, brez dlak in bodic, nima nog in nobenega posebnega uda, pač pa neutešljiv glad in baš kobilice so mu najljubša slaščica. Tega hrošča umetno goji--jo argentinski raziskovalci žuželk. Dva črva zaprejo pod steklo preko noči in drugo jutro, jih je že 40. Hrošče bodo gojili v milijar^ dah in jih bodo pošiljali v platnenih vrečah' na fronto proti kobili-: cam.
Nečrt ameriškega pro-zldenta Roosevelta za omiljsnje brezposelnosti.
Predsednik Roose-» yelt hoče ustvariti ac*
nja veležganjarne Ivana Zaletela iz Stanežič lokomotive gorenjskega vlaka dne 26. maja. Konja sta zdivjala na progo. Hlapec Matevž šušteršič je 5e srečno ušel z enim konjem, pač pa je lokomotiva ubila drugega in povzročila lastniku 5000 Din škode.
Zadnji trenutek rešen smrti. V kamnolomu v Dolini pri Novem mestu je kopal gramoz Martin Matko iz Vinice pri Šmarjeti na Dolenjskem. Naenkrat se je usul plaz kamenja proti Matkove-mu vozu. Ogroženi se je hotel umakniti grozeči nesreči, ki ga je pa prehitela in ga je deloma zasulo. Matko je imel še toliko prisotnosti duha, da je zagrabil za vago konjske vprege. Vsled ropota plazu in vpitja ljudi so se Matkovi konji splašili, skočili, potegnili voz in z njim vred tudi za vago se držečega gospodarja. Trenutek za tem se je sko-talil z vrha proti mestu, kjer je bil M. Matko podsut, 1000 kg težki kamen in bi ga bil razmaličil kot zrelo hruško. V baš zadnjem trenutku rešen sigurne smrti je odnesel izpod plaza le lažje poškodbe na nogi.
Stroj poškodoval otroka. V Kumni šču pri Šmarju, nedaleč od Ljubljane, so rezali pri posestniku Erjavcu slamo na stroj. Triletna deklica Anica se je motala krog stroja, ki je otroka zagrabil, ga zavrtel parkrat okrog, zadel z njim ob železno ogrodje in ga močno poškodoval na glavi in na znotraj.
Zastrupljenje. V Ljubljani so pili 3 železničarji neko alkoholno pijačo, ki je bila strupena. 541etni Franc Rožič je na zastrupljenju umrl v ljubljanski bolnici dne 28. maja. Stanje drugih 2 je opasno in je Valentin Drobež vsled učinka strupa ob vid.
Ogenj je uničil dne 23. maja zvečer v Dobu pri Domžalah posestniku Logarju kozolec dvojnik, šupo in hlev. Rešili so le živino in vozove izpod kozolca.
Vlom. Na Primskovem na Kranjskem je vlomil neznanec pri belem dnevu v stanovanje tamošnjega šolskega
upravitelja in mu je odnesel raznih reči za 2500 Din.
Samomorilca na starost. Dne 24. t. m. zjutraj so našli v Radovljici na smrt zastrupljeno 771etno Barbaro Zupane in njenega moža Janeza, katerega so pa oteli z opranjem želodca. V petek dne 26. maja pa se je starček obesil na podstrešju.
Pod vlak se je vrgel iz samomorilnega namena v Ljubljani 241etni delavec Franc Pire. Lokomotiva mu je odrezala glavo.
Otrok utonil. V Tržiču je padel v naraslo vodo iz podstrešne sobe 41etni Peter Kosmač in utonil.
Blage prijatelje revne mladine iz celjskega okrožja prosimo, da bi izkazali usmiljenje našim ubogim družinam ter blagohotno vzeli na počitnice njih otroke. Sporočite, ali želite deklice, dečke ali morda celo kakega dijaka. —Vincencijeva konferenca sv. Da-niela v Celju, Carkarjeva ulica 4.
»Sveta birma«, pouk za birmance, za starše birmancev in za botre, je zelo priročna spominska knjižica na sv. birmo. Stane samo le 3 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjskaulica 15, dobiš koledar »Slovanskega gospodarja« zastonj.
STERU svila v 200 krasnih desenih meter Din 15.—. Samo dokler traja zaloga. Ster-mecki — Celje.
Odvetnik dr. Jakob Hodžar v Celju je preselil svojo pisarno iz I. nadstropja Ljudske posojilnice v pritličje istotam.	601
Ljubljanski velesejem in naš kmečki gospodar. Težka gospodarska depresija, ki je prizadela velik del sveta, je tudi našemu kmetu zamračila pogled v bodočnost in ga navdala z bridkimi skrbmi. Brez dvoma je, da si je po svetovni vojni naše kmečko gospodarstvo opomoglo. Sto in sto zadolženih posestev se je otreslo morečega dolga. Racijonalizacija kmetijstva je vidno napredovala. Zlasti v naši banovini smo mogli razveseljivo opažati, da se slovenska vas dviga, gospodarsko, kulturno, higijensko razvija. Železna zavesa trdih dejstev pa se je začela vedno bolj spuščati na le-
Prediiskarija vzorcev za ročna dela
z najlepšimi vzorci se nahaja v trgo* vini Kralja Petra trg 4, Maribor«
pi vidik, ki se je odpiral naši vasi po prevra-i
tu. Standard kmečkega življenja, ki se je v, zadnjih desetletjih dvignil in privedel znaten del kmetov do tega, da so se priključili neka« terim pridobitvam naše tehnične dobe, n. pr< večja raba strojev in umetnih gnojil, elektri-i fikacija vasi itd., se maje. Zaradi silnega pad« ca cen kmečkih pridelkov, padca, ki zanj vsa]_ za dogledno dobo ni videti temeljitega zdra« vila, naš kmet v prav posebni meri čuti vso trdoto današnjega časa. Njegov položaj v na« šem socijalnem življenju pa vendarle olajšuje: dejstvo, da ima vzlic vsej krizi in vsem tež-, kočam, vendarle zasigurana dva osnovna po« goja človeškega življenja: lastno streho nad glavo in z lastnimi rokami pridelani kruh na mizi. Če začenja nižje sloje mestnega prebi« valstva razjedati rak brezposelnosti, če je in« dustrijski delavec neprestano v strahu za streho in kruh, ima kmet vendarle zagotovlje« no neko mesto na tem božjem svetu, katerega se lahko s polno pravico oprime in na njem prebije vse viharje časa, ki mu besnijo nad glavo. Četudi se mora zlasti kmečki gospodar, ki živi samo od zemlje in nima kakor bajtar ali kmečki obrtnik, stalnih dohodkov od za« služka v gotovem denarju, odreči marsičemu, na kar se je v zadnjih desetletjih navadil, bo vendarle ostal. .V zmedah in iskanju današnjega časa sta kos zemlje, ki rodi kruh, in hiša, ki daje varno zavetje, edina kolikor toliko stalni točki. Zaradi tega kmetu ni treba obupati. Treba pa mu je opore in pomoči. Treba mu je pokazati in ga opozarjati na vse, kar mu more koristiti, da bo racijonalneje gospo« daril in da mu bo pri manjšem trudu in pri manjših izdatkih zemlja prinašala več sadu. — Ljubljanski velesejem nudi celo vrsto reči, ki so našemu kmetu koristne, ki mu zamorejo dati novih pobud in poglobiti njegovo izobrazbo. Zato je za vsakega kmečkega gospodarja nujna zahteva časa, da s: velesejem ogleda. Vsem priporočamo, da si ogledajo to našo največjo gospodarsko prireditev, ki se vrši od 3. do 12. junija t. 1. Legitimacije se dobi pri, vseh večjih denarnih zavodih, župnih in ob« činskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, biletarnah Putnika in večjih postajah x Dravski banovini.
mado 250 tisoč brezposelnih mož. Armada že ima ime »Oddelki za vzdrževanje gozdov« in njena naloga bo: popraviti škodo, katero so povzročili, po gozdovih v prejšnjih časih podirači dreves na veliko. Ljudje v gozdnih taboriščih bodo oblečeni ter preskrbljeni z vsem potrebnim iz skladišč redne vojske. ,Vsak gozdni lekrut, ki se zaveže na službovanje za 6 mesecev, dobi delovno obleko. Re-kruti bodo prejemali mesečno 30 dolarjev v gotovini, morajo pa še tudi pri sprejemu podpisati ¿ajavo, da so pripravljeni odstopiti 20 do 25 dolarjev pomožnim močem, če hi fcile potrebne. .Vsako
ga tega — ne! Samo boj na meji! Tam država, tu država, v obeh smešni carinski predpisi, cela vojska obmejnih stražnikov, ki svoji državi niti toliko ne koristijo, kolikor stane sol za v njihovo juho, in potem v te klešče, nato pa vedno, ko že mislijo, da te imajo, iz klešč! To je nekaj! To je življenje! Oh, to te upijani! Draži! Lepše je ko vse druge zabave na svetu! Ljudje le tega ne vedo. Prelepo je, če ti gre pri tem za glavo in za nohte, pa si le pošten človek, kajti tihotapstvo ni nič slabega. Vsi, ki le enkrat gredo čez mejo, tihotapijo kaj.«
»Poslušaj,« je rekel Jeras hripavo. »Blažun je slišal nekaj zvoniti o tem, kar sem blebetal jaz tedaj, ko sem padel — o Medenu in studencu. Na tem je nekaj!«
»Kaj je na tem? Ali je Meden res uiopil Ka-trico? Kaj veš ti o tej reči?«
Jeras je skomiznil z ramami.
»Mnogo! Vse!«
»Ali mi ne zaupaš tega?«
»Greš z menoj k Medenu? Dva bova, ukrotiva era. V škripcih bo. Ali greš z menoj?«
»Ne — izsiljevat — ne! Ali mi ne misliš povedati?«
»Ne! Le pojdi svojo pot. Pobožnjakar si, pri-krivač, čeprav si črni Jernej.«
Jernej mu ni odgovoril. Zavil je na stranpot, ki je peljala proti meji, in je izginil.
Jeras pa je šel k Medenu, in zopet se je pričela zoperna kupčija med izsiljevalcem in iz» siljevanim.
Preokret.
Graščalc je bil rešen skrbi. Prišel je bil k njemu agent neke banke in mu je ponudil neverjetno vsoto za posestvo. Pravega kupca ni povedalj Posestvo je kupila banka in plačala zanj ogrom: no denarja na roko, ne da bi ostala kaj dolžna, brez hipotek.
In graščak je bil zopet, če že ne bogat, pa vsaj premožen mož. Njegova živahna narava je zopet prišla na dan, bil je objesten kakor fant, stregel svoji hčeri in ji prinašal darov ter se sukal z njo po grajskih dvoranah. Naročil je tudi žlahtnega vina in dobrih cigar, povabil prija-
M. Geratič:
Čuden duh vlada danes v svetu. Povsod kaos in zmešnjava, ki se iz dneva v dan veča. V dušah in srcih posameznikov zeva strašna praznota, nezmožen je sodobni človek za polet kvišku, nedovzeten je za kaj višjega, duhovnega. Premnogim so se zmešali pojmi o življenju in končnem namenu človeka. Omotil jih je vrvež in smiselnost sedaj-nega časa, ki dosledno odklanja vse, kar človeka v duhovnem oziru dviga in blaži. Le v telesno ugodje je usmerjen človek naših dni. Kaj čuda, če se v znamenju take miselnosti vedno bolj množi stiska, ki resno ogroža človeštvo. Lastni jaz zmagoslavno triumfira nad množico brezpravnih in ponižanih. Teptanje vseh, tudi najosnovnejših človeških pravic, zasužnjenje osebnosti, tiranija v najrazličnejših oblikah, prizadevanje vse izenačiti in spraviti če drugače ne gre, tudi nasilnim potom, pod en klobuk, vse to je logična posledica duhovne revščine, ki vlada danes.
Liberalizem s svojim naukom o neomejeni svobodi je sprostil vse slabe nagone v človeku, ga pripravil, da je odpovedal pokorščino tudi Bogu ter povzročil, da je današnja družba zginila v svoji notranjosti. Marksizem se je po-rtavil v pozo novodobnega »odrešeni-ka«, a je zasejal še večjo zmedo, povzročil še večji prepad med posameznimi sloji. Na pohodu je pretirani nacijona-lizem, hitlerjanizem in fašizem. Toda tudi ta sistem ne bo v stanu dvigniti človeškega rodu iz žalostnega položaja.
Kaj nam preostane? H komu se naj bolni svet zateče, kje naj išče rešenja? Samo le eno sredstvo je, ki more svet ozdraviti, da pridejo boljše, znosljivej-še razmere. Ne liberalizem, ne marksi-
zem, fašizem in drugi podobni izrodki človeške zmote, ampak katolicizem, ki se bo kazal v vseh pojavih življenja, tudi v gospodarstvu in politiki, bo mogel vrniti človeštvu lepše dneve. — Odpri-mo srca Svetemu Duhu, dajmo prostora božji misli v zasebnem in javnem življenju! Ljubezen do trpečega sóbrala, pravičnost, prizanesljivost, zvestoba, vernost, poštenost, vse te lastnosti, katerih danes pogrešamo, bodo zopet vzklile v srcih ljudi, se razcvetele in rodile sadove. — O žalostnih dogodkih o krvavih zločinih nam poročajo listi. Vprašujemo se, kako je mogoče, da je tako? Čudno vprašanje! Kjer se pri vzgoji ne upoštevajo krščanska načela, kjer se odrivajo v stran nadnaravna sredstva, tam pač ni mogoče, da bi bila mladina boljša. Nič ne bo zaleglo še strožje kaznovanje zločincev, tudi ne preki sod, kakor ga je svetoval neki liberalni list. Dokler se ne bo mladina vzgajala v luči večnih Kristusovih načel, dokler se ne bo dalo pri vzgoji ne samo šolske, ampak tudi izvenšolske mladine prostora božji misli, tako dolgo so zastonj vsi napori. Samo moralna vzgoja brez verske podlage je piš-kava. Podobna je luni, ki sicer daje svetlobo, a ogreti ne more. — Dajte prostora božji misli — Sv. Duhu v srcih mladega rodu!
Gornja Sv. Eungota. Prosvetno društvo vprizori dne 4. in 5. junija, to je na binkošt-no nedeljo in binkoštni pondeljek, veličastno žaloigro »Cvetina Borograjska.
Sv. Trojica o Slov. cor. Mladeniška Marijina družba priredi na binkoštno nedeljo in na pondeljek po večernicah v samostanski dvorani velezanimivo in zelo podučilo žaloigro: »Garcia Moreno«, petdejanko. Sodeluje 21 o-seb. Igra bo kazala prizore, ki so se godili v Kito, glavnem mestu južnoameriške republike Ekvador leta 1875. Vsi prav vljudno povabljeni !
Št. Ilj v Slov. gor. Zelo delavni domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Rakuša vprizori dne 4. in 5. junija 1933, ob treh popoldne v Slovenskem domu spevoigro v dveh
Organisti!
S 1. julijem 1933 stopi v veljavo slovenski obrednik. Ta se tudi vas tiče, posebno pri pogrebih. Zato si pravočasno oskrbite »Pogrebne obrede« s slovenskim besedilom. Samoprodaja za lavantinsko škofijo je v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 25 D, za poštnino 2 Din, skupno 27 Din. Pri naročilu pošljite denar naprej, ker je povzetje drago. Priporoča se:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
dejanjih »Mlada Breda«. Spevoigra »Darinka«, ki je žela mnogo lepih uspehov doma in pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pa se dvakrat ponovi. Ljubitelji slovenske pesmi, domačini in okoličani, vljudno vabljeni. — Pevski zbor.
Negova. Na binkoštno nedeljo gremo vsi na prireditev naše mladine, ki bo popoldne po večernicah v grajski dvorani. Vabljene zlasti naše dobre mamice. Vprizori se igra »Repo-štev«. Na sporedu so še deklamacije in petje ter igrica »Materina ljubezen dela čudeže«. Vabljeni tudi sosedje!
Sv. Bcliank v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo, ki je bilo meseca februarja z znanim odlokom od banske uprave razpuščeno, je dobilo zopet dovoljenje do nadaljnjega obstoja in delovanja. Knjižnica lahko spet nemoteno vrši svojo prosvetno delo po fari ter je ista vsako nedeljo po sv. opravilu odprta v lokalu posojilnice. Vsi prijatelji dobrih knjig, sezite prav pridno po njih!
Icl carsStife irii§€€i§§ff.
Zadnje dni se je vrnil iz Rusije v London angleški bankir. Omenjeni je bil član komisije, ki se je podala pred enim mesecem na Rusko in koje cilj je bil: pred rusko revolucijo zakopane zaklade dvigniti. Po poročilu bankirja je imela komisija lep uspeh. V Jeka-teringradu v Sibiriji so našli zaklad draguljev, ki je bil nekoč carjeva last.
teljev in prebil z njimi lepe ure. Najlepše pa je bilo to, da je smel ostati v gradu še deset let. Kupci so si lastili le upravna in gospodarska poslopja, ne pa gradu in parka.
Lepše bi ne moglo poteči.
Večkrat pa je graščak razmišljal drugače in rekel:
»Ema, jaz tega ne razumem. Ta nenavadna cena! Izplačali so mi na roko, danes, ko denarja nikjer ni! Čudno! Res ne razumem! Ali kdo deli danes denar? Še hudič v peklu bi se smejal, če bi ga tako vprašal. Mora torej biti nekaj drugega, česar ne moreš videti, špekulacija skrivnostnega kupca. Na kaj pa špekulira, on ali pa banka? Na dobiček iz poljedelstva gotovo ne. Tako neumen danes ni nobeden človek! Če ti kupci nimajo kakšnih posebnih dobičkanosnih namenov, morajo izgubiti. In ker takih namenov najbrž nimajo, potem je kakšna druga velika reč, s katero računajo. In glej, Ema, jaz sem prišel na to. Ko sem hotel, pravzaprav moral prodati svoje posestvo, se je pogajal z menoj neki agent, ki mi Je ponujal tiato oderuško ceno, o kateri veš. Na-
zadnje je rekel, da mu za stvar ni, da mu je cena previsoka, in je šel. Stara Debeljakovka pa, ki je bila tedaj ravno tu in prosila kosila, je šla za agentom. Naročil ji tega nisem. O, to je prava vohunka! Zvita ženska, ki na vse preži. Drugo jutro mi je prišla pravit: moža, ki je bil včeraj pri vas, poznam. Z grunti kupčuje. Trikrat sem že naletela nanj pri Čolnarjevih, vselej pa leze nato k Medenu. Tudi v mestu sem že videla oba skupaj, ko sem nesla tja jajca in maslo naprodaj. Nekaj imata med seboj. Tako mi je pripovedovala. Nazadnje pa je pristavila: »Meden meri na Čolnarjev studenec. Zasačila sem ga tam in he-kajkrati že sem ga videla stati ob Čolnarjevem plotu, kako je strmo gledal proti studencu. Hlepi po studencu. Ej, ej, mislim, da so v studencu toplice.«	Dalje sledi.
SS®- veljaven od 15. maja 1032 ^pg je pravkar izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2-—.
delavsko taborišče bo imelo prostora za 20—: 200 mož. Za prenočevanje bo dala vojna u-prava na razpolago šotore. Čete bo odpre-mljala v gozdove in jih premeščala vojska. Za krajše vožnje bodo na razpolago tovorni avtomobili in avtobusi, za daljše pa železnice. Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije so prevzele nalogo, da bodo gozdna taborišča preskrbovale z zabavnimi in športnimi programi, z zdravili, knjigami ter filmskimi predstavami.
Odpotovanje londonskih draguljarjev je bilo izvršeno tako potihoma, da nik-do ni znal, kam in po ikaj potuje komisija. Prvotno so trdili, da gre za zaklade, katere so skrili pred revolucionarji petrograjski zlatninarji. Sedaj je šele poučena javnost, da izvira en del dragocenosti iz posesti ruskega carja, ki je bil leta 1918 v Jekaterinogradu s celo družino ustreljen od boljševikov. Jiomisija je bila opremljena od londonskega agenta, ki zastopa družbo iskal-!cev zakladov. Po dolgotrajnih pogajanjih je izdala sovjetska vlada dovoljenje, da sme komisija potovati skozi Rusijo in se lotiti dela in raziskovanja na določenem mestu. Sovjeti so dovolili prosto pot celo beloruskemu draguljarju, ki je dal podatke za iskanje, ker je edini še živeči, ki zna za skrivališče in doslej niti ni smel v Rusijo. Po pogodbi so bile zasigurane tri četrtine najdenih dragocenosti sovjetski vladi in šele po podpisu tega sporazuma so smeli angleški strokovnjaki nemoteno ter neovirano na delo. Komi-
Gjadišče. V šoli v Gradišču se je vršila v nedeljo dne 14. maja 1. seja novoizvoljenega odbora te šole. Šola je bila dozdaj podružnica šole Sv. Duh na Ostrem vrhu in je bila po prevratu ustanovljena. Banovina kot šolska oblast je naposled vendar ugodila želji tukajšnjega obmejnega prebivalstva, da je šoli dala pravico samostojnosti. Šolski okoliš obstoji iz dela upravne občine Gradišče, iz dela občine Kapla in iz par hiš občine Vurmat. Šola je prav potrebna, ker so ti kraji od prej obstoječih šol oddaljeni, vsled česar je posebno v zimi bilo otrokom nemogoče radi oddaljenosti in slabih poti šolo čbiskovati. Sejo je pklical in vodil pred kratkim sem došli učitelj g. Joško Turk, kateri je sedaj imenovan za šolskega upravitelja. Šolski odbor sestoji iz sledečih občinskih odbornikov: Vraber Fr. in Krajnc Ivan, posestnika iz Kaple; Železnik Gregor, Vrečko Franc in Gril Franc, posestniki v Gradišču. Na tej seji je bil izvoljen za predsednika Želenzik Gregor, za blagajnika Gril Franc, ki je lastnik hiše, kjer je začasno že čez 10 let nastanjena šola. Hvala mul Vse merodajne oblasti prosimo nadaljnih ukrepov ,v napredek in prospeh te prepotrebne ljudske šole!
(Razbor pri Slovenjgradcu. Dne 23. maja, v jutro okrog 3. ure, se je nenadoma zasvetilo nebo v Spodnjem Razborju. Na malem posestvu Antona Pečolarja, kateri stanuje pri cerkvi št. 4, po domače Tišler, je začel goreti Ikedenj in gospodarsko poslopje. Ogenj je bil podtaknjen od zlobne roke. Bliskovito je za-'jel vse, in je do tal zgorelo. Zahvala gre vsem 4stim, ki so na kraj nesreče prihiteli ter rešili Jiišo, kateri je že začel goreti del strehe, krite e škodlo. Reišili so gotove smrti moža Jakoba 'Juvana in Marijo s sedemletnim fantom, ki 80 vsi bili v trdnem spanju. Škoda znaša krog 8000 Din, katera ni krita, ker je vse skupaj tavarovano bilo lo za 1200 Din. I Hoče. V nedeljo dne 21. maja so šolski otroci .skupno počastili svojo mater s tem, da so priredili materinski dan. So peli, igrali, de-klamirali itd. Marsikatero oko je bilo solzno pjj ganljivem prizoju »Moje. mamice«.
siji je bil še dodeljen uradnik moskovske državne banke.
Cilj potovanja je bil Jekaterinograd v Uralu, kjer se nahaja po petletnem načrtu industrijsko središče. Komisija je poiskala predvsem ono hišo v starem mestu, v kateri je bil umorjen car leta 1918. Članom carske družine je uspelo, da so spravili na varno en del dragocenosti. Sovjetske oblasti, ki so nekaj sumile o carskem zakladu, so prekopavale cela leta zemljo krog gori omenjene hiše, a je bil ves trud zastonj.
Komisiji je bila sreča mila in delo kronano z uspehom. Več metrov globoko so zadeli na kaseto, iki je bila še nedotaknjena. Najdeni zaklad so precenili angleški ter ruski strokovnjaki. Četrtina, ki je pripadla Angležem, bo prodana v Londonu.
Nekaj članov komisije je ostalo v Rusiji. Najdba v Jekateringradu je šele začetek iskanja zakladov, s katerim bodo začeli po celi Rusiji.
Frani. V nedeljo dne 21. maja se je vršil pri g. Planincu šahovski turnir med Framčani in priznanim šahovskim mojstrom g. Ivanom Lešnikom iz Hotinje vasi. Mladi mojster mnogo obeta in bo na tem polju Slovence še prav častno zastopal. Istočasno snujejo v Framu šahovski odsek, ki bo za razvoj priljubljene igre na celem Dravskem polju prav velikega pomena.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Tukaj je praznovalo domače gasilno društvo petletnico svojega obstoja in je to slovesnost primerno obhajalo. V soboto zvečer bakljada po vasi, v nedeljo pa je po sv. maši blagoslovil hoški dekan g. Alojzij Sagaj nov požarniški avtomobil. Isti je nato spregovoril o požrtvovalnem delu gasilcev sploh, nakar so sledili pozdravi sosednih gasilnih društev, ki jih je bilo sedem navzočih. Kumovala je gospa Potočnikova iz Loke. Popoldne se je do mraka vršila v korist društva vrtna veselica nakar se je ljudstvo mirno in zadovoljno razšlo.
Hotinja vas. V nedeljo sta si pred oltarjem obljubila večno zvestobo gdč. Alojzija Unuk in F. Kobale. Nevesta je bila vsa leta v Marijini družbi. Novoporočencema želimo obilo sreče v novem življenju!
Sv. Bolfank v Slov. gor. Nekaj vrstic v spomin pok. Juriju Potrč. Rajni je bil dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, kakor sploh pospeševatelj vsake dobre stvari. Mož stare katoliške korenine, vedno vedrega, veselega, dobrosrčnega značaja, zlasti pa vnet prijatelj molitve in končno zgled junaške potrpežljivosti v zadnji bolezni: tako si je sam postavil v širokih vrstah svojih znancev spomenik, ki ne bo kmalu izginil. Udejstvoval se je v vseh krščanskih organizacijah, dolgo let je bil zaslužen član nadzorstva tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Povsod je sodeloval, kjer je šio za dobro stvar. Svojo hčer, omože-no Štebih, ki zdaj gospodinji na njegovem domu v Sovjaku, je lepo krščansko vzgojil. Pogreb, da malo takih, je pokazal resnično priljubljenost in spoštovanje, ki jo je vžival rajni v vsej fari. Žalujoči ženi in vsem ostalim naše iskreno sožalje, njemu pa večni mir in pokoj!
Kegova. Letošnjo spomlad se smrt kar redno oglaša v naši župniji. Ni še dolgo, da smo zagrebli v hladni grob nadvse'vnetega cerkvenega pevca Njivarovega Yinceka, že se nam
000000000B000E0E
Šivilje
dobite modne liete v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Kralja Petra trg štev. 4.	!
EEBEEESBBBESBSES
je naznanilo, da se je preselila v boljše živi ljenje Kurova Micika. Pljučnica ji je pretrga-1 la nit življenja. Komaj v 25. letu svoje starosti je morala zapustiti to solzno dolino. Bila je edina opora svojim star.šein, .vrla Marijina družbenica in vrlo dekle. Dne 15. m.-ija se je pa oglasil zvon v cerkvenem stolpu ter naznanil žalostno vest, da je poklical Bog k sebi kuharico v župnišču Marijo Potršek, doma iz Teharja pri Celju. Imela je težko bolezen raka, ki ji je prizadeval hudo trpljenje. Bila ja vzgiedna Marijina družbenica, vdana v božjo voljo, je prenašala neozdravljivo bolezen. Zapustila nas je v 53. letu svoje starosti. Bila je skoraj vsa leta dobra cerkvena pevka. Dne 17. marca je bil njen pogreb, ki ga je vodil dekan od Sv. Benedikta Gomilšek. Na domu pred župniščem so ji zapeli pevci v slovo žalostin-ko »Zapusti dom minljivi«. Belo oblečena dekleta so dvignila njeno krsto in jo zanesle k cerkvi, kamor je kaj rada zahajala. Ob njenem grobu je govoril lepe besede vlč. g. dekan Gomilšek, za Marijino družbo pa mladenka Anika Sinčič. Pevci moškega zbora so ji zapeli pod vodstvom g. organista Ilajnžiča dve žalostinki »Vigred se povrne« in »Zbogom ti nam si sestra mila«. Naj ji sveta večna luč!
Nsgova. V Radvencih je umrla Kur Marija po enoletni bolezni, katero je s potrpežljivostjo in vdana v božjo voljo prenašala. Bila je zvesta članica Marijine družbe in splošno priljubljena pri vseh ljudeh, kar je pričal njen veličasten pogreb. Pobrala jo je nesrečna je-tika v starosti 26 let. Rajni raj in pokoj, domačim pa naše sožalje!
Jurovce pri Piuju. Na binkoštni pondeljek, ob treh popoldne, priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo veliko dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za odplačilo dolga na gasilskem orodju. Tombola obsega 8 tombolskih in 400 drugih lepih dobitkov. Tablice se prodajajo po 3 Din komad. V slučaju slabega vremena bo tombola prihodnjo nedeljo istotam.
Kaj din a pri Ptuju, Pred velikim petkom so kurji tatovi obiskali vas Dražence ter petim posestnikom odnesli 35 kokoši. Ker jim je zaloga med tem že pošla, so najbrž isti uzmovi-či v noči od 22, na 23. t. m. obiskali posestnika Ivana Tomaniča v Dražencah ter mu kokoši-njak olajšali za 15 kokoši. Kure so tatovi zaklali, da so lahko nemoteno odšli v temno noč. Ker je družina Tomanič ne samo ugledna, ampak celo vzorno krščanska, je jasno, da tatovi niso imeli maščevalnega vzroka, ampak jih je vodila zgolj pohlepnost in grda hudobnost. Želimo, da se tatovom pride kmalu na sled.
Zreče. V soboto dne 20. maja smo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali blago gospo Nežo Vidmar, soprogo veletrgovca, gostilničarja in posestnika g. Matija Vidmar. Kdo bi si bil mislil, da bo morala tako rano v grob? Čeprav je zadnje leto že nekoliko tožila, vendar je bila še zmiraj mladostna in postrežljiva. Imela je srce za vse in je še zadnji dve leti tudi pridno kuhala In stregla romarjem na Brinjevi gori ob običajnih shodih, čeprav ji
je že teklo 69. leto. Pred 42 leti sta začela z možem Matijem z najskromnejšim imetjem. Bog pa ju je blagoslovil in dal danes v resnici lepo imetje. Prav je govoril govornik ob odprtem grobu, da je bila podlaga in temelj temu blagostanju in družinski sreči ravno rajna g. Neža, ki je ostala do svoje smrti vedno enako skromna in ponižna, zavedna, dejansko katoliška mati šestih otrok, obenem pa tudi radodarna napram siromakom, zlasti pa je rada podpirala cerkvene potrebe. Zato so prav žalostno peli zvonovi v Vitanju, kjer je gospa nenadoma umrla na obisku pri svoji hčerki, potem na Stranicah, na Skomru, pri Sv. Ku-nigundi na Pohorju in v Zrečah v župnijski in v treh podružnih cerkvah. Sprevod je vodil mil. g. arhidijakon iz Konjic v spremstvu šestih drugih duhovnikov. Vsi jo bomo težko pogrešali. Toda tolažimo se, da uživa že zasluženo plačilo.
Bele vode. S slovesno otvoritvijo nove ceste se še danes ne moremo predstaviti, z veseljem pa ugotovimo čimdalje večjo vnemo za dovr-šitev te ceste. To se je opazilo zlasti pri delt» mosta čez potok pri Grebenšeku, s katerim smo cesto zvezali z občinsko. Radi nujnosti smo trije postavili zasilen most, kar pa je dejanske graditelje mosta tako navdušilo, da so se zbali nesreče, če bi se navdušenje z mosta v potok zvrnilo. Zato so takoj drugi dan še večji, močnejši in silnejši most napravili. Po njem se lahko brez nesreče sedaj vsako navdušenje čez potok pripelje. Vendar pa se niso prvi po novi cesti v Bele vode pripeljali vneti graditelji mostu, pač pa sta se kot prva pripeljala tu sem dne 13. maja: preč. g.. F Časi, stolni kanonik iz Maribora, ter naš župnik č. g. Franc Klasinc, kojega nevenljiva zasluga je od predpriprav do dovršitve delo nove ceste, in to nad pol km na njegove stroške. Če bi vsi cestni solastniki delali s tako požrtvovalnostjo, bi z manj »navdušenja« že bilo davno delo nove ceste odlično dovršeno. Če bo pa naša glede cest slovita občina imela kdaj toliko vneme za ceste, kakor smo je letos pokazali Belovodčani, potem bo še Sv. Florijan čez svoj potok kdaj kakšen most dobil. Dose-daj je bil v enem stoletju z enem mostom zadovoljen, toda od občanov za mostove podarjeni trami so ob potoku segnili.
Šmartno ob Paki. Na vprašanja mnogoterih prizadetih davkoplačevalcev, če je pobiranje takse po 1 Din za vročitev raznih povabil in spisov od strani občine pravilno, naznanjam, da sem prejel od merodajne strani pojasnilo, »da se pobira taksa po 1 Din za vsako vročitev povabil ali drugih uradnih spisov, razen če gre za vročbe, ki se morajo v javnih zadevah izvrševati na zahtevo drugih oblastev, uradov in občin.« Iz navedenega sledi, da je pobiranje navedene takse, n. pr. za vročitev obvestil davčne uprave in drugih uradov, bilo protizakonito in je županstvo dolžno strankam dotične, vplačane takse povrniti. — Martin Steblovnik/
Braslovče. Žalostni slučaji samomorov mladih fantov nočejo prenehati. Ako komu ne gre tako kot bi rad, pa se kar ustreli ali obesi. Vidi se, da nima mladina dovolj vere in poguma. Tak slučaj se je zopet prigodil v Grčah. Neki mlad človek se je obesil, ker ga neko dekle ni hotelo oženiti. — Iz Velenja po novi cesti sta peljala premog posestnik Florjan in sin posestnika Šu^erja iz Tapovlja. Na samotnem kraju so jih čakali trije moški in so zahtevali denar. Ker jim ga nista hotela dati, so jima grozili z noži. K sreči se za njima pripelje posestnik Šuster. Takoj spozna, za kaj gre. Skoči k enemu ter ga vrže na tla, druga dva
pa sta zbežala. Ta potepuh si bo gotovo zapomnil, kdaj je napadel posestnike iz Topovlja.
Nezbiše pri Sv. EmL Dne 12. maja, v petek, je za vedno zatisnila svoje trudne oči skrbna in dobra mamica Julija Gobec, rojena Kleine. Kot dobra gospodinja je s svojim varčnim in pridnim možem Florijaijom tako vrlo gospodarila, da sta postavila lepa in velika poslopja in pripravila otrokom lepo bodočnost. Rajna je dosegla starost 71 let. V svojem življenju je rada molila in rada v cerkev hodila, posebno v majniku. Zato ji je gotovo Marija, Kraljica majnika, izprosila srečno večnost. Pogreb se je ob veliki udeležbi vršil 14. maja. Želimo vsi, da ji ljubi Bog podeli večni mir in pokoj, preostalim pa naše najsrčnejše sožalje! — Letos so se zopet po celi fari zbirali ob večerih pri kapelah Marije- Kraljice majnika, dobri farani, da so opravili z gorečnostjo svoje šmarniške pobožnosti ter da so prepevali krasne Marijine pesmi. — Kriza je dospela pri nas do vrhunca, da ljudje ža obupavajo, a od nikoder ne pride pomoč. Šentemčani še imamo vkljub lanski strašni suši, kakršne ne pomnijo stari ljudje, dovolj jako dobrega vina v kleti. Toda kupcev ni. Kar jih pa pride, nudijo tako nizke cenč? da mora ob njih vinogradnik propasti. Po gostilnah pa se vino toči razmeroma po visokih cenah. Najslabše je pa to, da hodijo nekateri v druge kraje kupovat namesto pri domačinih. Tako se položaj kmeta slabša od meseca do meseca. Ako se razmere kmalu ne izpremenijo, bo gotov propad za kmetovalca, ki vzdržuje celo našo državo.
Sv. Anton na Pohorju. Kakor vsako leto, bo tudi letos pri nas običajen shod na binkoštni pondeljek; dvojno sv. opravilo: prvo ob šestih, drugo ob desetih. God našega farnega patrona sv. Antona Pad., velikega čudodelni-ka in priprošnjika, pade letos na torek. Na predvečer sprejem procesije iz Selnice, Sv. Križa in Sv. Duha, v cerkvi pozdravni govor romarjem, litanije in blagoslov. Drugi dan sv. maše od štirih naprej, ob šestih peta sv. maša na namen romarjev, pridiga. Prihod raznih procesij: iz Vuzenice, Ribnice itd., ob desetih pridiga in slovesna sv. maša za vse dobrotnike cerkve. — Lepa nedelja se bo obhajala naslednjo nedeljo. Prijatelji planin, in častilci sv. Antona, prihitite v prav obilnem številu!
Negova v Slov. gor. Farani! Vsako leto romamo na binkoštni pondeljek k Sv. Trojici v dolgi, veličastni procesiji. Tudi letos ne smemo zaostati. S svojim priljubljenim g. župnikom, ki misli iti letos v pokoj, hočemo vsi pohiteti na slovečo božjo pot. Pa ne praznih rok, ampak vsak naj vzame vsaj en di-narček s seboj, da ga daruje presv. Trojici za njeno cerkev, katero ravno sedaj popravljajo. Popopldne po večernicah pa bo nam na čast mladeniška trojiška Marijina družba priredila v samostanski dvorani zgodovinsko žalo-igro »Garcia Moreno«, petdejanko.
TmEmsM w€§fiii£
V zadnjem času je v pokretu Strokovne zveze viničarjev marsikaj beležiti. Veliko zborovanje viničarjev v Framu na občnem zboru tamošnje strokovne skupine, potem v Zgornjih Hočah, pri Sv. Ani v Slov. gor., pri Sv. Trojici v Halozah. Dokaz, da se viničarji vedno bolj zavedajo velikega in koristnega pomena svoje strokovne organizacije. Posmrtninski sklad organizacije je izplačal tudi kar tri po-smrtninske podpore in sicer za pok. Konrad Alojzijo od Sv. Ane v Elov. gor. 500 Din, za
Gril Marijo od Sv. Miklavža pri Ormožu 600 Din, za Ferk Jožefa iz Jarenine pa 700 Din. Od kje more danes še viničarska družina priw čakovati bolj izdatne pomoči, kakor to ravna od svoje lastne organizacije? Zatorej vsak po« edini pristopi i« žrtvuj z geslom: Vsi za enega, eden za vse.
»Viničarska kreditna zadruga« je imela svoj tretji redni občni zbor. Najvažnejše je omeniti» da se je sklenilo zbirati iz deležev članstva brezobrestni kapital v svrho brezobrestnega posojila viničarjem kot članom zadruge. Tri deleže ali G0 Din je treba prispevati, kdor hoče biti deležen brezobrestnega posojila. To j» mogoče izplačati po obrokih v roku enega leta. Ako bi vsaka viničarska družina to hotela, koliko bi se moglo dobrega s tem storiti, pred vsem danes, ko viničar nima več kje posojila' dobiti, pa bodisi da je v najhujši stiski. Ob-: stoječim vlogam pri zadrugi je občni zbor zni« žal obresti od šest na tri, posojilom pa od 8 na 4%. Posebnost je naša kreditna zadruga, katere še do danes denarna kriza ni prav nič zadela v njenem poslovanju. Dajemo nemo-: teno posojila, izplačujemo pa tudi vloge, vsakemu po njegovi želji. Če komu, je ravno nam viničarjem lastno kreditno zadružništvo najbolj priskočilo na pomoč. Pomagati si v naj« hujših časih, je ravno pravi pomen zadruž« ništva vobče. Viničar in viničarka, fant in dekle, pristopi vsak k svoji zadrugi! Le v dejavni slogi je moč in rešitev!
Posicdiife ¥€sli.
Č6. gg. duhovnike obveščamo, da škofijski obrednik še ni dospel iz Ljubljane in ga zato tudi nismo še razposlali. To smo na fakturi napisali, morali smo pa pozneje isto zabrisati po naročilu poštne uprave. Ko knjiga dospe, jo takoj dopošljemo. Ordo providendi izide z novim besedilom, čim dobimo tekst iz Ljubljane. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Napad. V nedeljo zvečer, ko so se razšli zadnji posetniki vinotoča g. Ivuhna v Razva-nju pri Mariboru, je bil sam gospodar napaden od štirih neznancev in s koli pobit do nezavesti. G. Kuhn je prejel več opasnih udarcev po glavi in ima zlomljenih več reber.
Orožnik streljal na dekleta. V nedeljo dne 28. maja popoldne je streljal orožnik Ranko Kubenkalovič iz ljubosumja na dekle Marijo Pretnar iz Dvorske vasi v župniji Begunje na Gorenjskem. Ranjena je zavračala ljubezenske ponudbe in to je orožnika, ki je doma iz okolice Užic v Srbiji, tako razkačilo, da je zagrešil zločin. Ob aretaciji ni kazal nobenega kesanja in je le izjavil, da ve, da ga čaka triletni zapor.
Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnics in za poletna dela v vinogradu se vrši v soboto dne 10. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. jn od 14. do 18. ure.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na binkoštni pondeljek, 5. junija, popoldne se uprizori y Društvenem domu »Lurška pastirica«.
Potrebujemo zanesljive poverjenike v vseh
krajih naše banovine. Častna funkcija. Lepa bodočnost. Postranski zaslužek. Važno, vendar lahko delo. Nobenih kupčij. Več v pismu. Prijave z znamko do 3. junija na upravo lista pod »Zaupnik«.	660
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
Močan pekovski vajenec se sprejme. Kos, Radvanjska c. 13. 657
TSfJXJXJXSfJXZa
Naročile za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Mol tovariš.
Molitvenlk za mladeniče ln Se zlasti za vojake.
Cena r, rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 D1d več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.

za možke in ženske obleke, perilo, najnovejše v pralnih in svilenih oblekah za fante in dekleta jc dospelo in se po zelo nizkih cenah oddaa v
trgovski hiši	B5i
r
v lastni no?i palači na ©gla	staspreSi peste, prsi JuliioSfii-
oosposhe-SSGvenshe ulice.	ees	ferska hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj" varna naložba denarja, ker famči za Vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojih EivsSr2Jsl«ift i rt nemških patentov
(avstrijski patenti 127566 in 115037 in 127559, nemški patent 532082 in švicarski
patent 158978).
Resenje trpljenja Isi fežkoČ!
Brezplačno neobvezno predvajanje vršim osebno v sledečih krajih: Spieifeld-Strass: v hiši gostilne Kaschl v Spielfeldu: sreda 14. junija, od 8.-3. ure. Radkersburg: v hiši hotela Kaiser v Oesterreich: četrtek 15. junija, od 8.—2. ure. Ena mi dnevno doposlanih zahval: Sem 74 let star in trpim že 25 let na kili. Ko so postajale težave vedno večje, sem začel uporabljati Streifenederjev patent in moram hvaležno potrditi, da sem sedaj popolnoma rešen vseh težav in bolečin. Vso spoštovanje pred tem uspehom pri moji starosti. — Matija Stuller, Lorenci 19, pošta Fohnsdorf, 16. januarja 1933. — Potrjeno od občinskega urada Fohnsdorf, Štajersko.	658 Dajte si doposlati mojo pojasnilno ilustrovano brošuro proti dopošiljatvi dvojne pisemske poštnine, neobvezno in brezplačno. Pozor pred pcaarsdbasni! Prosim, da natančno pazite na moje ime, na moje večletno delo v Avstriji in na moje najnovejše patente. Tisoči trpečih na kili so samo po njih uporabi našli
odrešenje svojega trpljenja.
IT. G. Sis,€íI5ea^eeSeK•, Fursienieliifirisclt l»el Mirnchen
nabrekel vrati
Golša
Je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1262 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki io u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fnlgner, Beilin-NeukSln,
Ringbabnstrasse 24, Abt. P. 83.
E^T" liirmaiice
kupite dobro in poceni v TRPINOVEM bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15.
Oglejte si pred nakupom.	569
Dobre ure s» m (d denar
lamo od tvrdke Trgovski dom
terme
s
C«l(« H. U.
Nikel anker remontoar Din 40'—, ista, lepo gravirana Din &8*—, tula osrebrena Din 180'—, zapestna )in 90-—, navadna budilka Din 89'—, 60 —, 80'—, žepna budilka Din 180'—, navadna stenska ura Din 55'—, 160'—, stenska ura s kukavico Din 210-—. Bogata izbira verižic, obeskov, prstanov in druge zlatnine. — Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik z več tfsoč slikami. — Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Sklicujte se vedno in povsod
na oglase „Slov. gospodarja"!
kot
ure, zlal-
nlne in
srebrnine
dobite najceneje pri
JAKOB MULAVEC
Maribor, Kralja Petra trg 1
„Vulkan" m „Pohorka"
veletrgovina z železnino
PINTER & LEN ARB
MARIBOR
Birmanska darila
Najboljša kosa
Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti
XIII. Ljubljanski velesejem
od 3. do 12. j linija 1933.
Pregled vseh predmetov in potrebščin y gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m*. Polovična vožnja na železnicah; popust na parobrodih.
Specijalne razstave: pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »živali in rastline v stanovanju«.
Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletarnah Putnika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena. Velesejmsko zabavišče je pestro in ye!iko-mestno.	636
l!nil!!!!liMII!lll!l!!!!lill!!!!llinni!!!ll!!!lll!l!M
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—.
(Obsega 100 izbranih pesmi.)
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih
pesmi, stane broš. Din 10.—, vez. Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za
šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez. Din 5.50 in Din 7.50.
4.	Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blagoslov-
ne pesmi z notami), Din 5.—.
5.	Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. 12 D,
vez. 20 Din.
.Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Pežnikar MraJ« «
Izdelovanfe
vseh vrst dežnikov kakor sprejem vseh popravil. Hitro in pocenil
Damski: ševret, črni ali ruj. Din 88'~ iz fin. boks usnja Din 110'--, Din 125---.
Moški: nizki, šivani Din 7£'--, iz boks usnja, trpežni, elegant Din 120---, 135*-. Delavski iz gov. usnja rujavi, okovani Din 90'--, ». » » » črni	„ „ 98--.
Samo kratek čas, tako nizke cene, ne zamudite ugodne p ilil e
Henfeficp 1BH0E L9H, Maribor, Blavni trg Z.
Prodam posestvo 15 oralov. Marija Bezjak, Jirsovci, kraj Gomila 2, p. Sv. Urban pri Ptuju. 651
Lepo posestvo, novo zidana stavba, proda Širovnik, Zg. Hajdin, Ptuj.	654
Učenca sprejme kovaški mojster Mandl Karl, Apače.	670
Proda se poceni: voz, novi sod, žrmlje, preša za opeko, čistilni mlin, reporeznica, štedilnik. Izve se pri: Marko Simonič, Št Peter pri Mariboru.	668
Kmetije, gostilne, hiše ugodno prodaja: Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 667
Sprejmem vajcnca: Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4.	665
Postelje, omare, pernice, mize se proda v Židovski ulici 8, Zidan-šek, pri Glavnem trgu. 671
Izjava. Podpisani Sagadin Ivan, posestnik, Podlože 58, preklicu-jem dne 22. marca t. I. glede gg. Sagadin Franca in Katarine, posestnikov in trgovcev z živino iz Ptujske gore, izrečene žaljivke kot neresnične in jih obžalujem. Zahvaljujem se njima za odstop od obtožbe. — V Ptuju, dne 11. maja 1933. Sagadin Ivan s. r. 655
Zavarovanje proti požaru, vlomu, življenje in smrt posreduje: Zastopstvo Feniks Agentura Pich-ler, Ptuj, Društveni dom. 647
Apno iz Zagorja vedno sveže, trboveljski portlandcement, cementne cevi, stopnice itd., cementne plošče za tlakovanje, kamenite cevi za stran:3ča, vsakovrstno strenšo lepenko in druge stavbene potrebščine priporoča: tvrdka C. Piki, Maribor, Koro-ščeva ulica 39.	642
âlcsît vložki
kom. po Din 100' —
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150"— Airik madraco Sdelae Din 250-— Pri naročila se prosi natančna notranja mera posteljo. 364
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
G
a a
3CJODO!
ZaL mesec junij
vam nudimo kipe Srce Jezusovega: velikost v cm 35 37 40 40 42
cena Din 94'— 102'— 120— 156-— 115'-velikost r cm 50 50 50 60 60
cena Din 160 — 200-— 240'— 300"— 355-— velikost v cm 60 76 85 100 100
cena Din 375 — 400'— 450 — 1720 — 2150'— Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila v Maribora.
ri]|a|igHai[iI[i]|iliilIËliïï][i|[^1[i]?iirilf5|
Vulkan kosa Ia, traverze, portland cement trboveljski, betonsko železo, apno Ia, poceni pri Vincenc Kilhar, Maribor, pri frančiškanski cerkvi.	662
Vabilo na izredni občni zbor društva Zadružna samopomoč v Mariboru, ki. bo v poslovnih prostorih v Mariboru, Orožnova ulica št, 8 in 10, v petek dne 9. junija 1933, ob 17.30. uri. Dnevni red: Sklepanje o predlogu načelstva glede prestopa članov k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, posmrtninski oddelek »Karitas«, in sklicanja izrednega občnega zbora za prostovoljno razdružitev društva. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj ena tretina članov in članic; v slučaju nesklepčnosti se skliče drugi občni zbor pol ure kasneje, ki je sklepčen ob vsakem številu nvzočih članov. — V Mariboru, dne 29. maja 1933. — Načelstvo.	672
Ma| tiabim sedat It
pa Din:
2.—	lepo pisane žepne robce
3.—	dobre moške barvane nogavice
4.—	močne otročje nogavice v vseh barvah,
5.—	surovo molino platno	. /
6.—	belo dobro platno za perilo
7.—	pisano platno za srajce itd.
8.—	lepo tiskovino (druk) za predpasnike
9.—	dober ceug za ženske obleke
10.— vsakovrste delen robce za na glavo 12.— lepo gladko svilo in cefir za obleke 14.— svilene ženske nogavice v vseh barvah 16.— dobro platno za rjuhe 150 cm širine 18.— polvolneno blago za ženske obleke 20.— močne moške srajce in spodnje hlače 24.— dobro hlačevino (ceug) za moške hlač« 30.— lepo sukno (štof) za moške obleke
Vse to dobiš v	633
Mariboru, Grajski trg štev. 1
v mansiakturai trgovini	633

Zalivala.
Ob priliki smrti našega nepozabnega moža in očeta
Ivatraa Sošker-ja
bivšega ministra in poslanca,
izrekamo vsem, ki so nas tolažili ob njegovi dolgotrajni in mučni bolezni in ki so se v tako ogromnem številu udeležili pogreba, našo posebno zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo domačemu g. župniku za večkratno podelitev sv. zakramentov, zdravniku g. dr. Krambergerju za zdravniško pomoč, dekanu g. Gomilšeku za vodstvo pogreba, vsem gg. duhovnikom, kakor tudi mnogim odličnim zastopnikom oblasti in korporacij ter zvestim prijateljem in sobojevnikom, domačemu prebivalstvu, učiteljstvu, šolski mladini, domačim pevcem in moškemu pevskemu zboru iz Ruš za udeležbo pri pogrebu. Vsem skupaj kličemo: Bog plati! Prosimo vse prijatelje in znance, da se pokojnika spominjajo v molitvah!	669
Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 25. maja 1933.
Žalujoča žona z otrocL

Trpin^L* Teftsfll-bozarja
I'sfTiRjShQ uî. is Marlis or vefrinjsha ul. 15
Dinar za meter:
6 o Û
£ g
t
■Ö y
u
&
vi
<*
G
M &
O
Platno belo . . ,	«	1 . .	od 7	8 9	10
Platno za rjuhe .	. .	. S	» 18	20	24
Varaždinsko sukno	* J	1 1	» 24	44	84
Kamgarn, češki ,	i i	1 •	> 120	150	180
Angleško sukno .	«	• t	» 180	280	320
Doubl • sukno . ,	.	1 »	* 90	120	180
Modne hlače . .	» i	1 >	« 80	120	180
Tweed za plašče ,	• i	1 I	> 44	88	120
Kasha za obleke .			» 14	20	32
Crepeia za obleke	i i	■ 1	* 48	63	120
Popelini za obleke	>	1 1	» 29	28	38
Tweed za obleke ,	•	i a	» 20	44	88
Pliši .....	i	> •	» 80	129	180
Flanel za pižame .	i	B 1	> 10	12	14
Flasel za plenice .	.	I 1	> 8	10	12
Flanel za domače obleke . .			» 10	12	15
Barhent za domače	obleke >		> 10	12	18
Pralne delese . ,	■	1 1	> 6	8	10
Pralni popellni ,	. 4	I 9	» 18	28	32
Ceiiri .....	It	■ »	> 8	10	12
Crepe de chine svila		1 »	» 40	S3	80
Tati svila . . ,	■	> >	» 35	63	88
Bemberg svila . ,	■	• t	» 20	28	48
Svila za podlogo .	■	1 >	» 24	28	32
Brisače .....	1	■ 1	» 8	10	18
Blago za zavese ,	1	111	> 8	10	18
Odeje ...... ■ > od 100 120 150 kom.
Kakor tudi slamnjače, gradi za madrace, vseh vrst frotirk, flanel odej, moško, žensko in otroško pletenino in nogavice Itd.
■o >1
m <
(0
•M
»
i
t g
S
3
(0 S
■8
t!
S »
Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte, ali pišite po vzorce in cenik 602
Trgovski dom

Celje St. 24.
kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni.
, v" -WV-' " ;
Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati » Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vsa to, o čemer nam poročajo rv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kcdaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv, pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teb težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družici cilt uf> Sv. pisma. Za':o smo nastavili sledeče ccne:
Koti zekon (obseg knjige 541 štreni) stane broširan Din 6"—, pclplatno vezan Din 8'-. in celoplatno vezan Din 15'—,
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah,	¿,
Tiskarna sv. Cirila, v Mariboru.


<S«ÎS
Kose sFlugsa-patent z novim pritrjevanjem, kosišča in brusne kamne, klepalne stroje in srpe dobite pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36.	399
Ecse, garantirane vinogradske škropilnice, portland-cement kupujte pri Josip Jagodič, Celje, Glavni trg. Velika zaloga železnine in špecerije.	589
Kupim posestvo za vlogo Mestne hranilnice v Mariboru v ceni do 100.000 Din. Ponudbe poslati pod »Posestvo« na upravo lista. 585
Rabljene šivalne stroje, kolesa, motorje dobite najcenejše pri Alojziju Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica 9 I.	570
Darila za sv. birmo po znižanih cenah, ure od 50 Din naprej, samo pri: Ackermann 11. Ptui.	504
in Kindl, Ptuj.
Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj.	436
Viničar v vinogradništvu, sadjarstvu in gozdarstvu dobro izvežban, se sprejme. Ponudbe na T. Lozinšek, pekarna Ptuj.
Pristne in priznano najboljše
Uta
»M
t ff i
ter vso drugo železnino kupite še vedno najcencje v najstarejši ptujski trgovini z železnino	593
Na drobno!
Na debelo!
S
Ti
najboljše iit najvarnejše pri
SpodnjBštajBPsfel ljudski posojilnici y Mariboru

Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica lO.okiobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Sianje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
25a vsurnosi hranilnih vlop farne! nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
V vročih poletnih dneh morate pred vsem posvetiti čim večjo pažnjo svojim nogam. V vsaki naši prodajalnlci Vam postrežemo z odgovarjajočo obutvijo tako za praznike kot tudi za vsakdanjo nošnjo, najsibo za delo, sprehode, ali pa za dom. NaSn letna obntev je lahka, udobna in poceni. Obiščite nas. Oglejte si našo letno obutev brez obveznosti za nakup.
MOŽEM
ŽENAM
OTROKOM
Vrsta 2347-00
Sandale z crep-gumijastim podplatom ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke in udobne.' Ženske Din 59.—•,
Vrsta 3335-10
Udoben ženski platneni čevelj z gumijastim podplatom in nizko peto. Praktičen za vsakdanjo nošnjo.
^^SigHgPP^ Vrsta 4561-29 Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turistiko in za razne igre. Vel. 27—34 Din 35.—.
^^atEmeas^s^1^ Vrsta 1137-27 Elegantni moški letni polčevlji iz belega ali sivega platna, kombinirani z rjavim ali črnim 'usnjem. Krasna izpopolnitev letne garderobe vsakega gospoda.
^ig^S®«®1^ Vrsta 2445-09 Praktični letni čevlji na zadrgo, iz najboljšega platna, neobhodno potrebni vsaki ženi za vsakdanjo nošnjo, lahki in poceni.
Štev. 19-27	Vrsta 3661-00
Lep otroški spomladanski visok čevelj iz rjavega boksa s podplatom iz kru-pona,	. .
^^^^^^	Vrsta 2927-41
Zračne in lahke sandale s chrom-pod« platom. V. toplih dnevih neobhodno pen trebne. .... ^J.kA/^; ; v V • , ~
^^SffiiS^^ Vrsta 2942-00 Otroška sandala s crep-gumijastim podplatom, elastična in trpežna. Št. 22—26 Din 35.—. Štev. 35—38 Din 59.—.
Vrsta 5851-30
Štev. 20—26. Za ljubljenčke lakaste ali rujavo kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in okusni.
Vrsta 1937-28 Ičnim gumi!** .anjo uporajbe.
Iz močnega boksa z eli stim podplatom. Za vse Rjavi ali črni,
POLETI NOSITE LAHKO IN UDOBNO OBUTEV! Vel. 20-25
-ISSEiasssae®^ Vrsta 1637-21
Iz prvovrstnega telečjega boksa, rjavi
ali črni. Zelo praktični Jn udobni, v
Vrsta 4431-00. Za poletje. Udoben in trpežen čevelj iz sivega platna z gumijastim podplatom. Lahek in poceni Neobhodno potreben za vsakdanjo nošnjo v soparnih poletnih dnevih. Vel. 27—34 Din 25-. Vel. 35—42 Din 29.— Vel. 43—47 Din 39.—.
---■-u	r hihi|||
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. f= Urednik: Januš Gqlg£, govjaftt 1 MmI&®J. ■»
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc llrastelj v Mariboru,