(V
o
127 številka.
V Trstu, v torek dne 23. oktobra 1894.
Tečaj X!
X.
IINOIT«
iihaja po trikrat na teden t iastih it-danjih ob torkih, Aetvthlh in aoKsotablft. Zjutranje iidnnje ii-baja ob 6. uri ijutraj, vačerno pa ob 7. uri vačar. — Obojno iidaajr atanr: ■a Jed«! B«MC . f. icvM Avstrije f. 1.40 m tri m«aac. . . 2.B0 . . . ( ca pol lata . . . 5.- . I % 8.-M Tu* leto . . . 10.— . . . ifl.—
Na aaraibs fcrsz priložene naročnine aa
i Jsstlje aiir. ilke i«
Posamična itorilka ■« dobivajo t pro-4ajalnieah tobaka v 1 ratu po a nvč., V Ooriei po 9 n»f. Sobotno večsrno itdanj« v lratu S a«., * Gorici « ni.
EDINOST
Oglasi ho računo p<» tarifu t petita; Dk^lorn z d<*beiimi frkmu; se plać'ijo firontor. kolikor obudil .iv:»<lnh frct.f. Poslana onmrtn.ce in javnuztthvitU, itn. mafi o^lmi itd. m; računajo po poginil i.
Vsi <li>p|i«i nuj »o pciAiljajri •iradniAtru: ulica Oaaernja St. 13. Vnako pn-rao mun bili franltoTrtno. kor nufrttnkovium »o »prejlnifljo. Ri>kopi»i se ne vrafajo.
Naročnino, reklamacije in oglasu »prejema upritVHi*tro ulica CasonuA 13. Odprte reklamacije »o proste poitnino.
Glasilo slovenskega politldnetfa dpuitva za Primorsko.
m f tri/no »ti J% mmr I
Izredni občni zbor
pol. dvuštv« „Edtnoii«
dne 91. oktobra 1894.
(Konec.)
Član Polj it k bi bil ta tof da te dovoli davkoplačevalcem odloga od meseca oktobra do konca decembra, potem te le naj bi lupali a kainioai.
Podgornik meni, da je vendar dvakratno plačevanje potrebno, ker treba oiir jemati na potrebe driave in tudi na različnost odnoiajev po rasnih pokrajinah. Kmet po triaiki okolici — kjer je računati te na vin-aki pridelek — ima pač dohodke le na jesen, toda imamo tudi takih krajev, kjer prideluje kmet po dvakrat na leto. Vaakako bi pa morala vlada dovoliti vaaj jeden meaeo odloga.
Član T u r k meni, naj bi se davki plačevali meseca maja in novembra, dočim meni Hervatin, da naj bi ostalo pri 4kratnem tirjanju, toda opominjati bi morali vsaj jeden mesec poprej.
Dr. Dinko T r i n a j s t i Č pojainjuje, da je samudoi plačevalee itak sadostno kasnovan s tem, da mora plačevati obresti, sbok česar bi bilo le pravično, da odpsde vsaka druga kasen. Govornik bi bil za predlog Balanč-Podgornik.
Na to ae je vsprejela nastopna resolucija: „Politično društvo .Edinost" prosi gospode Ma%r.o poslance, da store vse, kar je ▼ a/i h moči: a) da se smanjiajo in omejijo kazni eksekuoije le na take »lučaje, ko je kasen utemoljena v resnici in ko davkarski urad res ne more istirjati davka brez kasni; b) da se bodo davki istirjavali le dvakrat na leto".
Na to je prečital predsednik nastopno pismo:
„Slavno predsedništvo politilkega druitva .Edinost" 1 „Slovenska delavska stranka na-ložila je podpiaanemu, da stavi v političnem društvu aledečo prošnjo v bran in korist na-lih delavcev v naši mestni plinarni.
Znano je ▼ obče, da ni teiavnejšega in idravju bolj pogubnega dela, kakor je delo kurjača pri gorečih pečeh v plinarni. Delavci kurjači delajo nepretrino od 6. ure sjutraj do 6. ure zvečer, a drugi sopet od 6. ure ■večer do 6. are ijutraj. To nesnosno in vnebovpijoče stanje provsročilo je tisti nesrečni štrajk leta 1889., ob kateri priliki je priposnala sdravstvena komisija, da je 12urno delo pri pečeh nemogoče in tudi ni uvedeno nikjer drugod. Komisija je inukasala ravnateljstvu, da naj se delo omoji na 8 ur. In tudi to je preveč, kar je pripomal cel6 Eco-nomo sam, da je uvel sa svoje kurjače le 8 urno delo na dan, ne da bi bil on sam pri tem kaj na škodi. Podpisani prosi slavno po-
PODUSTEK.
Jurij Grabrlj an •
Spisul Julii pl. Kkinmoyr. III.
Domovina zgubila j« svojega sina !
Moči ao zapuščale vrlega muža; pešati je jel že kaka tri leta pred smrtjo, dok mu ni ta vselej ugasnila luč oči dne 22. junija 1882. „Milo smo ptakali, piše Ivan Lavrenčič t Novicah, ko je še ležal na mrtvaškem odru in ravno tako zdihujemo sedaj, ko leii v uprti gomili. Iti smo zapuščeni otročiči, katerim so položili v grob preljubljenega, skrbnega očeta !*
Pogreb bil je veličasten. Velika množica ljudstva privrela je is vse doline, da sbaže slednjo čast svojemu dobrotniku. Navzočih je bilo 30 duhovnikov. Sprevod je vodil preč. ljubljanski dekan A. Urbas; pridigoval pa je postojnski dekan Hofstetter. Izmed žalujočih omenimo grofa Lanthierija, deželnega poslanca Matijo Lavrenčič a, ki ja nosil krasen lavorov venec, naročen po
litično društvo „Edinost", da naprosi naše čestite mestne svetovalce, da isti povzdignejo svoj glas v mestnem svetu v bran naših v e-činoma slovenskih delavcev ter da opišejo nesnosno in nečloveško trpinčenje naših kurjačev. Delajo naj na to, da se vsakodnevno delo istih omeji na 6 ur, kakor je ie priposnala sdravstveua komisija.
Ob enem prosi podpisani, da aUvno predsedništvo iavoli dati v raspravo prošnjo, prečitano žo 16. t. m. pri isrednem občnem ■boru, da more slavni zbor sklepati o isti.
Ker bi bila obča volilna pravica velike važnosti ne samo ca delavski stan, marveč sa ves slovenski n&rod, prosi delavska stranka, da bi politično društvo naložilo našim državnim poslancem na Dunaju, n a j b i isti glasovali sa splošno ali občno volilno pravo, katero bi bilo vsem nam na korist.
V Trstu, dne 8. septembra 1894.
M. Poljšak".
Član J a k i č je prepričan, da je prošnja giedć kurjačev povsem opravičena in bi Želel, da se naši svetovalci zavzamejo za te trpine. Govornik bi pa želel, da bi v tem vprašanju no naglašali n&rodnosti delavcev, kajti s tem bi le razljutili nušo nasprotnike in bi bilo vrako potezanju brezvepešno. Naši zastopniki naj se potegujejo za dolavce v plinarni nploh, brez razlike n&rodnosti.
Istega menenja je tudi predsednik Man-dič ter je uverjen, da naši sastopniki store svojo dolžnost.
Zbor je na to pritrdil predlogu, da se politično društvo obrne do naših gg. mestnih avotovaloev v omenjenem zmislu.
Gledć druzega dela Poljšakove prošnje — tičočega se obče volilne pravice
—	opaža predsednik Mandić, da je prošnja opravičena ter da je tudi veČina naših poslancev prepričana o tem. Poslanca Laginja in Spinčič sta so žo lanskega leta na shodu v Dekanih izrekla za obče volilno pravo. Gibanje za to zahtevo delavcev je postalo jako goreče in na Dunaju jo žo tekla kri.
—	Nikari pa se udajati prasni nadi, da kar naenkrat dobimo obče volilno pravo. Zgodovina kaže, da se je po vseh državah volilno pravo rasvijalo in širilo le polagoma od koraka do koraka. Političnemu društvu „Edinost" je pa seveda dolžnost podpirati delavce v tem njih gibanju, kajti kjer ao jednaka bremena, morajo biti tudi jednake pravioe. Kakor morajo vsi pošiljati svoje sinove v boj sa obstanek države, tako morajo imeti vsi jednaka politiška prava.
Govornik je sa to, da ae ugodi želji delavcev.
Član J « k i 6 podpira toplo ta del prošnje
narodnih deiolnih poslancih, s napisom: „Iskrenemu rodoljubu — dragemu tovarišu — deželni poslanci". Jednako so z venci spremljali pokojnega kmetijska poddružnica Vipavska, Slapska vinarska šola, gospe Vipavsko, šolska mladina. Sprevod bil je lep; dokas, kako priljubljen in visokocenjen je bil pokojnik pri vseb, ki so ga posnali. Goreč boritelj sa pravice Slovencev 1
Telesni njegovi ostanki počivajo v kapelici na pokopališču Vipavskem. Duhovniki njegove nekdanje dekanijo postavili so mu nagrobni spominek z napisom : „Velečasti-temu gospodu Juriju Grabrijanu, dekanu in župniku Vipavskemu, častnemu kanoniku, vitezu Fran-Josipovoga reda itd., umrlemu dne 22. junija 1882. v 83. lotu svoje starosti, postavili častitelji njegovi* in s pesniškim do-S'avkom :
»Pastir ovčicam, učenik mladini, Duhovnim oče, steber domovini, Srca prebldgega in poln modrosti, V življenji lep usor kreposti; To zemlja hladna tu zakriva, Naj duša večno srečo uživat"
delavcev, ker je uverjen, da bi bilo občno volilno pravo le na korist Slovanov. Mi nmo v večini v državi, valed česar bi imeli vočino tudi v parlamentu, ako se uvede obče volilno pravo. Samo jeden izras v pročitani prošnji ga je osupnil, israz namreč: „d e-lavska strank a". Mi Slovani se ne smemo deliti na stranke. Kakor bi bilo bresmiselno, ako bi govorili o stranki časnikarjev, odvetnikov, trgovoev itd., taki ne smemo misliti na „delavsko stranko". Pri nas mora vas narod ustvarjati jedno samo stranko.
Prodsednik Mandič meni, da prositelji niso mislili tako hudo. Oni rabijo sicer tu pa tam izraz „delavska stranka", ker je zašel med nje od drugod, kjer se lahko cepijo na stranke, ker jim je narodnost zagotovljena. Pri nas je drugače, ko se moramo boriti sa obstoj narodnosti, pri čemur morajo biti vsi stanovi tesno združeni. Govornik je torej za to, da politiško društvo „Edinost" naprosi slo-venske in hrvatske poslance, da bi isti glasovali sa obče volilno pravo.
Temu predlogu pritrdil je zbor soglasno.
Na to je prečital predsednik temeljito in rnzsežno utemeljeni predlog Člana in odbornika, g. Drngntina Martelanca;
„Odbor političnega društva „Edinost* naj skličo o primernem času — in ako jo le mogoče še v tem letu — tabor v tržaški okolici, n. pr. pri rv. Ivanu ali v Rojanu, na katerem naj bi odločno zahtevali svete nuSe pravico in protestovali proti silnim kri« vicaui, ki se nam gode*.
Kakor rečeno, g, Dragotin Martelanc je utemeljil ta svoj predlog jako razsežno in korenito in priobčimo ves spis posebej in ob priliki.
Prodsednik Mandič opaža, da sa letos bode težko ustreči temu predlogu. Kajti tabori so navadno vrš« pod milim nebom, a v to treba stanovitnega vremena. Moni torej, da naj bi so danes Ie naročilo odboru „Edinosti", da proži stvar na spomlad. Ob tej priliki omenja, da sta fo tudi sa Istro namerovana tabora odložila na prihodnje leto, to pa na željo poslancev. Prihodnje leto se bodo namreč vršile deželnosborske volitve in je vsakako veliko boljše, da se taki shodi prirejajo neposredno pred volitvami, da ostanejo spomini na posvetovanja sveži.
S tem je bil iscrpljen dnevni red. V svojem zaključnem govoru je predsednik Mandič še enkrat obžaloval malomarnost naše inteiigenoije. Saj vidite — rekel je — da smo pri zborovanjih vedno eni in isti. To pi škoduje neizrečeno in izpodbija vrednost našim sklepom. Kajti navadno jo čuti oporekanje : „Kdoje bil tam — sami revnži so
IV.
Slovenska vedno v blagom tud' spominu Imo hvaležna ti slavila bo!
Grabrijan imel je v svoji visoki starosti marsikaterega nasprotnika, a komaj ga je zagrnil grob, ko so Slovenci v občem pripo-znali njegovo vrednost in delavnost. Da pa ne poreče kdo, češ, proslavlja ga v draživo-sti, povem odkritosrčno, da sem se pri opisovanji tem ravnal po nauku svetnikovem : „No hvali človeka v njegovem življenji, tomuč hvali ga in povzdiguj ga po smrti, kodar hvalujočega ne vodi prilizovanje in hvaljenega no moti prevzetovanje 1"
Literarne njegove zapuščine v farnem orhivu, kakor poroča sedanji dekan M. Erjavec z dne 3. avgusta 1892., ni. Raznesla bo jo po raznih ljudeh že med boleznijo — o priliki smrti pa so ju tuaraikuj vandalično pokončalo. Sploh pa pisatelj v tem pomenu, da hi bil »pisal katero knjigo in jo pripravil v natis nli pa obelodanil po tisku, ni bil blagi dekan ; vsaj mu njegova vsestranska opravila niso pripustila tega, toda, kakor župnik, de*
bil it* Vam naših posvetovt na žepu, a boga
ki se pridno udeležujete kličem iz srea : Kovni «to nfjMrcu !
Politiške vesti.
DrŽAVIli zbor (Poslanska zbornica.) V včerajšnji aeji je poročal poročevalko K<»p o vladnih predlogah, tičočih s« kazenskega zakona, ter je priporočal zbornici, naj vsprejme ta načrt. Proti je govoril posl. S I a v i k, izjavivši, da bodo on in njega somišljeniki glasovali proti načrtu, ker »o z istim krči avtonomija dežel, se omejuje svoboda za izjavljati jo svojega menenja in je slabo urejena vsa snov. Potem se jo seja pretrgala. Predsednik je prijavil pismo nadvojvodo Albrcchta, v katerem se isti zahvaljujo na izjavi sočutju povodom emrti njegovega brata. — V nadaljevanju seje je poročal poal. Spinčič o prošnji tržaškega zdravnika dra. Leo Moskoviča, v kateri prosi poslednji, da se prouči njega pritožba proti namestništvu tržaškemu in da se mu dd primerno zadoščenje. Predlog poročevalcev, da so ta prošnja izroči ministarstvu za notranjo stvari v strogo proisltnvo, je bil vsprejet.
Dopolnilna volitev na Notranjskem. „Slovensko društvo* v Ljubljani postavilo jo za dopolnilno volitev v kmečkih občinah po-stojinsko-logaškega okraja kandidatom gosp. Frana Arkn, posestnika v Postojini.
Zmaga krftčansko-HocijaliiR stranke. Pr* včerajšnji dopolnilni volitvi v kmetskih občinah St. Piilten bil jo izvoljen državno-zborskim poslancom kandidat krščanskih no-cijalistov monsignor dr. S c h e i c h o r. Mi boležimo seveda velikim zadoščenjem tu najnovejši poraz židovskih liberaleov.
Crispi proti socijalistom. Iz Uimi javljajo, da jo italijanska vlada razpustila po vseh pokrajinah druatva in podružnice sncijn-listično stranke italijanskih delavcov. lliMie preiskavo so se izvršile, ne da bi so bili dogodili kaki nerodi. V Milanu «o razpustili 55 druatov tur zaplenili pri tem mnogo važnih spisov.
Bolezen ruskega carja. Včeraj ko ro poročila gladila relativno dobro, dsiiasnje poročilo pa je sopot skrajno neugodno. Tek se je zmanjšal in moči se niso okrepile. Kdor zna čitati med vrsticami, ugane takoj, da bolezen nadaljuje svoje grozno delo. — Iz Varšave poročajo, da bolezen carjeva dntuju od katastrofe pri Roiku. Takrat se je cnr poškodoval na obeh straneh toleim in pri tem so utegnile trpoti ledice. Od takrat jo car vedno bolehal. — „Kiilnische Zoilung41 jav-Ijajo iz Petorburga: Car je odredil, da so uredi prostolonasledstvo. Hmni veliki knez
kun in predsednik ter deželni poalanoc, pisal jo več nego mnogi pisatelji.
Nekaj njegovih rokopisov podedoval je ranjki Anton Ilribar in po Hribarju prišli no moni.
Tako hranim rokopis dveh iger kaUrimn jo naslov : 1. .Preostro so skrhn*, poleg Ifflanda in 2. „Dobro jutro", igra s peljem, iz češkega poslovenil J. Grabrijan, Oho sti se igrali v čitalnici Vipavski.
22. avgusta 1880. pišo Grabrijan Antonu Hribarju: .... okrbito, da ho do joden-krat opereta „Prepir o ženitvi* predstavi. Jaz nimam teksta, ne muzike ; bogvo, komu Bom dal . . . Na to odgovorim slovenskemu občinstvu, da hranim jaz rokopis te operete, katero sem moseca avgusta 1892. ponudil odboru dramatiškegu društvu v Ljubljani, ki mi pa ni da! nobcduog i odgovoru. Napove ima sodaj v varstvu očo Angolik Hribar v Ljubljani.
(Daljo prih.)
Jurij M j« odpovedal prastolouasladstvu.
Njega mlajši brat Mihael je atoril prisega
kut prestolonaslednik.
Različne vosti.
Podeljena služba. Predsednik c. kr. višjega sodišča v Trutu je pedelil izpraznjeno mesto sodn. oficijala pri tukajšnjem prizivnem bodii«"u p, B 'židaru I v i 6 u.
Mestni svet tržaški. Sinnčno seja je liila zopet znamenita. Jasno se je pokazala „lojalnost" većine naie^a mestnega zastopa , kajti luestili arot je soglasno vsprejel resolucijo, a kojo ae izjavlja solidarnimi upornimi istrskimi mesti, župan pa je po vrhu Se po-sobno naglnsil, da se iz vsega srca pridružuje tetuu sklepu. Proti resoluciji so glasovali le nali etirjo okoličanski zastopniki. Galerij« je tulila, teptala z nognmi in ploskala od samega vaaelja. Kričanja „Viva 1'Istria !" „Viva Piran o!" ni bilo ne konca ne kraja. Proti svetovalcu Nabergoju ropotala je ta fa-kinaftt tako, da mu ni bilo možno govoriti. — Obširnejše porodilo odložili srno na pri* hodnjo številko.
Vihar V Piranu. Kakor 4010 bili sporočili žo v današnjem »jutranjem izdanju, bili ho po noći na ponodeljek v Piranu veliki izgredi. Ljudstvo jo pobilo okna sodišča (70 Sip) in grozilo finančnim stražnikom. Četo-vodja orožnikov vkazal je nabiti puike, a da pomiri razjarjeno, besnečo druhal, ukazal je finančnim stražnikom, da odidejo v vojašnico. Ljudstvo se je r«s pomirilo in zatem so odili tudi orožniki k počitku. Ob 2. uri po polu« noči pa so vlomili bnsaeči nemirneži t zvonike cerkva in pričeli zvoniti plat zvona po v<eh cerkvah. II krati bilo je vse mesto po-koncu. Ljudstvo je priredilo ovacije županu in — odsotnemu — kanoniku Vidaliju, druga druhal pa je ulomila v hišo kanonika Fonde, razbila v kleti sode, da jo izteklo vino, po-tem je pridrla v stanovanje kanonikovo. Prestrašeni duhovnik jo u bežal po strehi! Zatem je ulomila druhal v prodajalnico gosp. Maraspina, brata kanonika rnsgr. Mara^pina, kjer j" pobila vse, kar ji je prišlo pod roke. 1 »nihal je napravila trgovcu Škode nad 1000 gld.! Ob 4. uii zjutraj pričeli ao zopet zvoniti plat zvona in zopot je pričelo kričanje. Ko jo napočil dun, končala je še-lo „demonstracija". Zjutraj so je sestala občinska de* putacija v posvetovanje in sklenila sporočiti okrajne mu glavarstvu v Koper in pravosodnemu ministru na Dunaj o dogodkih, naperjenih proti dvojezičnim napisom. Predpoludne jo dospel v Piran politični komisar. Včeraj «o pomnožili število orožnikov in finančnih stražnikov, iz Trsta pa jo odšla čuta vojakov (160 mož) 87. pošpolka v Piran. Včeraj so bile gostilno v Piranu zaprte in mir se ni kalil, kajti puške repetirke imajo čudno pomirjujočo moč v sebi.
Spomenica dež. odbora istrskega proti dvojezičnim napisom. Deželni odbor istrski udpuslul je svojo spomenico, naperjeno proti znani naredbi o. kr. prizivnoga sodišča 0. kr, namestniku v Trstu. Ta „spomenioa* je po svoji vsebini popolnoma soglusna z znanimi bklepi in resolucijami raznih istrskih občinskih zastopov o tej stvari, v ostrosti izrazov in stilizacije pa iste col6 nadkriljuje. ,Da je tn naredba popolnoma nepotrebna, pravi spomenica, mora priznati vsak, kdor pozna jezikove razmere, i ii t i I i g e n c o in praktično občevanje deželanov v tej pokrajini ter kdor hoče nepristransko soditi o njih. Ta naredba je k o n c e a i j a (!) vedno bolj pretiranim zahtevani voditeljev hrvatstvu v drugih pokrajinah. V tej naredbi je jako nevarno izzivanje italijanstva, koje spoznava v tem obžalovanju vrednem činu nov korak na poti alavizacije ter sramoti (insulto) italijansko eivilizucijo in narodnost. Italijansko prebivalstvo se izvestno ne pomiri z lepa, dokler bode videlo na zidovju svojih zgodovinskih palač table javnega urada, ki so pisano v jeziku, ki ni njih Ako Be »Čuvanju hrvatskih agitatorjev pridruži še slabo pogojeni čin vlado, ne zna se, do kojo skrajnosti utegne priti narodno rutatvovanje Italijanov. Italijanski živolj, ki ima vlado v pokrajini v svojih rokah, bil je donloj jako, menda še preveč potrpežljiv; okolnosti pa, katerih gotovo ni v6tvflril sam, prisilijo ga, da spremeni svoje vedenje, braneč s .postav-n i m i" sredstvi opravičeno Buperijor-n o s t i t a 1 i j a n s k e g a ž i v 1 j a, ki se-
stavlja trnu, inteligenco ia omiko ▼ pokrajini. Spomenica poživlja nj. Pretvatlost, ki je po miloati vlardrjevi odločena voditi usodo pokrajinO| da naj dobro premisli stanje stvari, ki postaja od dne do dne kritičnejie in nevarnejše in zaključuje s prošnjo, da bi c. kr. namestnik vplival pri ministerskem predsed-ništvu, odnosno pri ministru pravosodja, da bi se preklicala ta obžalovanja vredna naredba in a tern pomiril pravični in razburjeni čut italijanskega prebivalstva pokrajine".
Tako ta spomcnica. I* te spomenice je raziidno, da je domišljavost italijanska gospode dospela že do one meje, kjer ja težko razločevati med strastjo in blaznostjo. Ne, gospoda res niso več zmožni trezno misliti, sicer ne bi grozili — vsemu avetu : Slovencem, Hrvatom in v 1 a d i! Mi seveda ae le smejemo takim grožnjam — saj poznamo onemoglost gospode —, nikakor bi se pa ne smejali, a o bi so vlada hotela umikati pred tem divjim krikom. Na to eventualnost niti ne moremo misliti, ker smo uverjeni, d a vlada bode umelavarovati svojo avtoriteto, kakor na Češkem tudi na Primorakem.
Avita eoltura. (Napad na železniško osobje). Pod tem zaglavjem piše ,Nafta Sloga': V nedeljo, dne 14. t. m. čakali so trije pa-zinski Hrvatje v Novakih na vlak, da se vrnejo v Pazin. Bila je tam tudi skupina pa-zinskih italijanašev. Nekoji izmed njih pričeli so proatalko izzivljati prisotne Hrvate. Ko je prijel vlak, vstopili so poslednji ▼ voz II. razreda. Z očitnim namenom pa, da bi nadaljevali pričeto izgrede in blazno iisi* vanje, navalili so nekateri is omenjene skupine italijanaiov, njim na čelu snani .junak" Ruggiero C a m u s, v isti k u p ć, dasi so imeli listke sa III. razred in kjubu zabrani vlakovodjo, ki je takoj spoznal nakano isgrednikov. Ko oni niso hoteli izstopiti na poziv vlakovodje iz kupeja, naprosil je on trojico Hrvatov, da bi prestopili ▼ drugi kupć. Ko sta dva izmed njih izstopila, hotel je Ruggiero Camus s silo zaprečiti tretjemu pot, zatvorivfti vrata in postavivši se pred ista. 9 pomočjo vlakovodje pa je vendar izstopil i ta, a potem jo hotol za njim tudi Camus. Zaradi tega so je pričel prepirati s vlakovodjo, katerega je aunil v prepiru s pestjo tako silno v prsi, da je isti padel s stopnice na zemljo. Na to je dal vlakovodja vlak zaustaviti. Kričanje isgrednikov trajalo jo naprej Se kakih 5 do 6 minut. Radi na-glašamo, da je temu prizoru italijanaSke kulture prisostoval o. kr. okrajni glavar, kateri je tu imel priliko, da spozna obnaianje naših narodnih nasprotnikov. Na postaji v Pazinu ustalili so izgrednika Camusa ter ga ii-ročili varstvu železniškega osobja. Hotolo se ga jo namreč — tako čujemo — odpraviti takoj t zapor, toda, ker ni bilo orožnika, koji bi ga bil odvel v zapor, pustili ao ga na prosto.
To je sares čin, ki nas spominja na razbojniške navale v Abruzzih ali med divjimi Zulu-Kafri, kjer se mora popotovati pod varstvom bajonetov.
Sličen napad na železniško osobje dogodil so je lani na isti postaji; izzivljali so isti nemirneži. V Novake dohaja pasinska gosposka fakinaža, da izzivlj« izgrede in nemire, kakor je to storila letos v Gologorioi. — Zaradi tega priporočamo oblasti, da na to postajo postavi orožnika vsaj ob nedeljah in praznikih, da se saprečijo taki barbaraki izgredi. Stvar je — kakor čujemo — prijavljena oblasti ter se nadejamo, da ista zado-volji pogažonemu zakonu ter prizove izgrednike k pameti, da so bode moglo v bodočnosti v Istri po železnici mirno popotovati, kakor po drugih prosvutljenih pokrajinah."
Za družbo sv. Cirila In Metoda daroval je Vouk, preklicujoč svojoizjavo glede Pi-žončka in gčne. S , 40 stotink ; Pižonček pa je daroval 40 ttotink v pojasnilo, da se Vouk gotovo ne ženi.
Občni zbor ,8lov. pevskega druitva*
bode v ponedeljek dne 29. t. m. ob ,/a9. uri zvečer. — 0 tej priliki jivljamo tudi, da to društvo išče pevovodjo. Kdor bi hotel prevzeti ta posel, blagoizvoli naj to prijaviti uredniStvu , Edinosti*.
Iz Ljubljane nam pišejo: Stavba .Narodnega Doma" jo srečno pod Btreho, in to jesen nadaljevalo se bode Se snaženje od zunaj in druga podobna dela, v kolikor bode dopuščalo vreme. — Zidarska in kleparska dela bo zdaj dovršena; na vrsto pridejo sedaj; razpis kamnoseSkih, mizarskih, slikarskih
la ključavničarskih dal. Delale ae bed« tudi
jez zimski čas v notranjih prostovih. — Lepo se dviga v*zrsk ta monumentalna zgradba a kupolo, ki priča sveta o požrtvovalnosti slovenskega ndroda. — Z 1896. letom dobi ljubljena svojo električno razsvetljado in so vsa dotična dela in priprave v ugodnem stadiji. — NaSe mesto se od dne do dne liri in veča in četudi je nesiftkutarstvo ljubljanskih breznačajnih elementov polovico samo-slovenskih napisov zavrlo, dočakamo vendar tudi Se drugo polovico, kakor še marsikaj druzega, ki imenovanej svojati morda ne ugaja. — Kaj več o kranjskih naSih krasnih političnih in podobnih razmerah v kratkem obširneje v posebnem dopisu.
Občni zbor „Bratovščine sv. Cirila i Me-teda se sedežem pri sv. Jakobu v Trstu bode v nedeljo dne 28. t. m. ▼ slovenski ljudski šoli pri sv. Jakobu. Dne red prinesemo jutri.
Poiar V Skednju. Sinoč se je vnel hlev pod ftt. 189 v Skednju. Ko so prihiteli gasilci, zruftila se je bila že streha, vendar se jim je posrečilo po dolgem naporu zadušiti ogenj. Škoda je izdatna.
Samomor. 64letni izrošflek Matej Maček, stanujoč v ulici Stadion hit. 16, služboval je že 18 let pri trgovcu g. Brfillu. Minolo nedeljo so ga žena in četvero otrok zasain pričakovali k večerji; očeta ni bilo več. Včeraj zjutraj pa, ko je hlevar Fran Serra vstopil v blev g. Brulla v ulici Fabio Severo St. 16, nslul je Mačka, viaečega na tramu aenjaka ; bil je ie mrtev in otrpnel. PriSedSa zdravniško - sodni jska komisija ukazala *je odpeljati truplo v mrtvaSnico pri sv. Justu. Vzrok samomoru je baju ta, ker je g. Briill odpustil Mačka začasno iz službe.
Grozna nesreča v jami. Iz Budimpešte poročajo dne 21. t. m.: Minolo noč ob 3 in en četrt zjutraj dogodila se je v jami .Anina" strašna katastrofa; 40 rudarjev se je zadušilo. Is jame so spravili na dan 26 mrličev, ostalih 14 rudarjev pa je vedno fte v gorečem rudniku. Drugih 40 rudarjev je tako straSno opečenih, da je težko da ozdravijo,
Boleien med raki. Na kongresu ribogoj* cev na Dunaju je govoril dne 20. t. m, profesor Franke ia Ljubljane o epidemiftki bolezni, ki se je pojavila med raki po rekah na Kranjskem. Ta epidemija (kuga) razSirila se je tako silno, da v mnogih rekah, ki ao bile poprej jako bogate rakov, letos niso naSli niti jednega samega. Bolezen je neposredno Škodovala tudi ribam, daai jih je z druge atrani oprostila hudih sovražnikov, rakov.
Sodnljsko. 19letni mesarski pomočnik Rudolf Adamič is Trsta, pristojen v Ljubljano in 56letni zidar Martin Stebel iz Trsta, stala ata včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem, zatožena javnega nasilstva. Po noji na 22. julija t. I. ata ae namreč uprla v neki goatilni, kjer je nastal pretep, priSedSemu stražarju Mahorju. SodiSče je oproatilo oba zatoženca, ker je Adamič bolan na živcih, Stebel se pa stražarja niti dotaknil ni.
Policijsko. Včeraj na vse zgodaj priSel je 50letni težak Martin Vončina iz Lokavca na OoriSkem v kavarno v ulici Oiulia (poleg javnega vrta), ae dobro pogostil, potem pa je povedal atrežaju, da nima niti .počenega groSa* v žepu, Strežaj je poklical atražarja, ki je odvedel čudnega gosta s seboj, a dobri sajutrek mu vendar niso mogli več vzeti. Isti je bil že izgnan iz Trsta. — Minolo noč so zaprli ponočne razgrajalce : 1 dietnega mornarja Jurija A. iz Pirana (ta mladenič je menda mislil, da „demonstruje" doma) 16-letnega Angela B. iz Trsta, 181etnega Avgusta V. iz Pulja in 17letnega Karla A. ia Trsta. Vsa golobrada mladina, kateri bi bilo mnogo boljo, da gre po noči spat, kakor pa da ae klatari po mestu. — Predsinočnem je razgrajal 20Ietni težak Karol del Bianco iz Vidma na Laškem v gostilni ▼ ulici Sette Fontane hSt. 11. PrišedSim stražarjem se je ustavljal na vso moč, da so ga komaj spravili s seboj. — Pekovskemu pomočniku Antonu licu, stanujočemu pri neki iznajmljevalki postelj v ulici del Satioe, ukradel je neznanec, ki je bil prenočil žnjim v isti sobi, is kovčega svoto 10 gld. 50 nvČ.
sredovanju župana dobili ae vojaki potrebne meso. Kričanje je bilo straSno. Z vojaki je dospel tudi jeden namestništven komisar. Videč veliko raaburjenje, brsojavil je name-stništvu dali sme z-ipet obesiti italijansko tablo. Namestnik je pristal na to. Komisar je to nusnanil ljudstvu raz balkon. Ker pa se je prejšnja tabla odposlala v Koper, ^snelo je ljudstvo italijansko tablo neke tobakarne, ter jo obesilo nad sodišče.
V znamenje veaelja ao zvonili zvonovi in godba je svirala na trgu, razobesili so zastave in prižigali bonga'ične ognje. (Tako ae je zgodilo dne 22. oktobra 1894 leta po rojstvu Kristusovem. Opomba osupnenega stavca.)
Dunaj 23. Ministarski predsednik knez Windiscbgatz odpotoval je včeraj v Lvov.
Dunaj 23, Te dni je dovršila svoja posvetovanja enketa, ki se je bavila vpraSsnjem postavnega varstva umetniških in zgodovin-skih spomenikov. Enketa je prišla do prepričanja, da bi bilo želeti, da se nastopi zakonodavna pot v varstvo umetniških in zgodovinskih spomenikov ter da je v to kompe-tenten državni zbor. Napraviti bi se moral inventar o onih nepremičnih apomenikih, katere treba čuvati v javnem interesu. Takib spomenikov ne bi smeli prodajati brea dovoljenja oblasti.
Budimpešta 23. Cesar in cesarica odpotovala sta zopet v Godollo včeraj ob 4. uri popoludne. — Cesar je vsprejel včeraj v privatni avdijenoiji turškega poslanika Zia PaSo, kateri poslednji je predložil spis, s katerim so ga odpoklicali s Dunaja.
Poterburg 23. Princesa Aliee doila je v Livadijo ob 5>/t uri svefior. Podala se je naravnost k carju in carici. Carica, princesa in drugi člani carske obitelji Sli so potem v grajsko cerkev, kjer je bila služba božja. Prestolonaslednik je vsprejel svojo zaročnico v AluSti.
Sredec 23. Princ Ferdinand dospe tn
som v sredo, da osebno otvori sobranje.
Berolln 23. Državni zbor se snide dne 12. novembra v novi državnozborski palači.
London. Iz Hirožima (Japonska) javljajo : Deželni zbor so zaključili. Vse vladne predloge so vsprejeli soglasno. Deželni zbor priporoča vladi v posebni adresi, naj ista izvrSi želje Mikada, da bode zmaga Japoncev popolna ; potem naj aklene mir in tako poviša alavo japonskega naroda. Kitajsko treba za-resno ponižati, da ae ne bode treba bati, da bi ae zopet rušil mir. Adresa izjavlja, da ne bi bilo dopustljivo posredovanje kake druge vlasti, ki bi hotela preprečiti, da Japonska doseže konečni cilj vojne.	' ,
Trgovinske brzojavka.
BudlapsSta. Pšenica ia jesen 6 33 — B-H6, ia »pomlad 6 74-«75 Koru/uza oktober 6-4(1 do 6'45. Oves m spomlad 6 06 -6 18. Ri nova 6 37-£V39.
Pšenica nova od 7« kil. f. 6*40—6-46, od 79 kil. f. 6 45-6-50, od 80 kil. I. 6 50—6-55, od 81 kil. f. 6 55-0-80, od 82 kil. for. 6-60—6.65. > ;
•Ječmen 6 35-8-40; proso 5*70—5.90
Pšenica: Slabe ponudbe, povpraševanje malo, mlačno. Prodalo ho je 84.000 mot st. 5 nč. ceneje. Koruza tudi mimo. Vremo: lepo.
Praga. Neratluirani sladkor za oktober f. 13'35 december f. 13 40, mirno, vrorae deževno.
Praga. Centrifugi novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoSiljatev preoej f, 25 75. Novombor-marc f- 29.50-29.75. ConcasR« za novomber-tnarc 30-— do 30*50. Četvorni za november 31'25. V glavah (sodih) za polovico oktobra 32'/«, za konec oktobra 31'/,.
Havrs. Kava Kanton (food average sa oktober 85*75, ca februvar 78 25 mirno.
Hamburg. Santom gooil average za oktober 69 50, deoembei «5 75, mare 62*25 mirno.
Dunajska borza 1«94
Državni dolg v papirju , .
B „v srupru . , Avstrijska renta v zlatu
aa. oktobra
- n
Kreditne akcije London lOLst. Napoleoni . . 100 mark . . 100 italj. lir .
v kronah
danes
. 99-35 . 99 35 . 123-60 . 98 30 . 871 50 . 124.25 . 9-90
včeraj 99--
9 (j._
123.70 88*15 360 50 124-20 9-90
60*97 V, 00.95 45-60 45 45
Najnovejše vesti.
Piran 23. Razjarjena in najhujskana sodrga je hotela preprečiti izkrcanje parnikov tu som prispevših vojakov. In ko se jim to seveda ni posrečilo, branili so so dati vojakom potrebne slame in mesa. Se le po po-
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Soli tari o 12, (po domaSe p ti „l'rvnćkovcu") priporoča modro frankinjo po 40, dontaio črnino po H'4, belo vipavsko po HO in ,Rlenling1 po 40 ni. liter.
—	Dobra k uhinja in po ceni je vedno na razpolago. /a družinsko uporabo od 5 I. naprej 4 liv. ceneje.
—	Drieč se ge»Ui: „Rojak k rojaka", priporoča ve podpisani za ubil obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
pivovarne bratov
Reininghaua v Steinfeldu — Gradec
156
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Lfl»ant.
Osmica.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da jo odprl v
Rojanu, hšt 158, krčmo,
kjer toči izvrstno domačo vino in refoSk. — Pripo-ročujoč bo slavuotnu občinstvu k obilnemu obisku, jamči za točno postrežbo udani
Matija Bolć.
Lastnik politićno društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisk« Tiskarna Doleno v Trstu.