PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Delovno ljudstvo Trsta In Julijske krajine zahteva pravilno rešitev njegove teritorijalne pripadnosti Leto 2., štev. 12 - Cena 4 lire TRST, četrtek 7. marca 1946. Delovno ljudstvo in vprašanje Julijske krajine Po prvi svetovni vojni so z rapalsko pogodbo določili pripadnost Julijske Krajine s Trstom Italiji. Od onega dne pa vse do Padca naci-fašizma in osvobojenja Trsta po Titovi zmagoviti vojski je slovensko in hrva ško ljudstvo v Julijski Krajini okusilo dolgih petindvajset let zatiranja, petindvajset let nečloveškega raznarodovanja in preganjanja. S tem je ostalo nacionalno vprašanje Slovencev v Julijski Krajini nerešeno in je moralo priti ponovno na rešeto svetovne javnosti, predvsem pa na vztrajno zahtevo tlačenih narodov te pokrajine, ki zahtevajo priključitev k matici Jugoslaviji. Iz nacionalnega vidika je hila takrat storjena velika krivica slovanskemu ljudstvu, ker mu je bila kljub njegovi večini y Julijski Krajini, vsiljena pripadnost k tuji državi. Od tistega časa dalje je slovenski in hrvaški narod v Julijski Krajini prebil dolga leta krutega nacionalnega zatiranja in ponižanja. Ena za drugo so bile ukinjene njegove socialne in kulturne ustanove, ukinjene so bile njegove šole, ukinjeni so bili njegovi časopisi, z eno besedo zatrto je bilo končno vse kulturno življenje. Pričelo s<. je sistematično raznarodovanje in prega-njanje slovanskega življa na splošno. Skozi vseh dolgih petindvajset let tujega jarma je slovanski živelj nudil odločen odpor tfa-lijanskim imperialističnim okupatorjem; uiso ga ustrašile ječe ne internacije naših ■ljudi in tudi ne ubijanje naših najboljših sinov. To je vse jasen dokaz, da je ljudstvo Julijske Krajine vztrajalo na svojih nacionalnih pravicah in da je skozi vsa ta dolga leta, kričalo v svet krivico, ki mu lo je prizadela krivična rapalska pogodba. Poleg vseh teh krivic narodnostnega zna-*aja je predvsem ekonomski faktor, ki nazorno dokazuje, da je bila priključitev Julijske Krajine k Italiji povsem krivična, in neprimerna. Trst in vsa Julijska Krajina spadata k svojemu nabavnemu zaledju. To neizpodbitno dejstvo je ljudstvo Julijske Krajine občutilo v teh petindvajsetih letih italijanske okupacije. To nam pričajo že vsem znani ekonomski činitelji. Poleg nevzdržnega perečega socialnega vprašanja v Julijski Krajini, ki kliče nujne rešitve, tudi gospodarski značaj te pokrajine, zahteva preklic krivične rapalske pogodbe. Ekonomsko stanje Julijske Krajine za Avstro Ogrske monarhije je bilo na vse "višji stopnji — kot po priključitvi Julijske Krajine k Italiji. Gospodarstvo je pričelo vedno bolj in bolj propadati. Povišati go-spodarski aktiv tržaške luke ni uspel niti fašizem s svojo izumetničeno gospodarsko politiko in ne doba fašističnega Intenzivnega oboroževanja, ki začenja od leta 1930. naprej. Trst je s priključitvijo k Italiji dejansko gospodarsko propadel. Vso težo te gospodarske propasti je predvsem občutilo delovno ljudstvo. Zmanjšala se je industrijska proizvodnja in v velikem in modernem tržaškem pristanišču je dejansko že rastel mah. Prvič v zgodovini Trsta je delovno ljudstvo začelo občutiti bedo, po manjkanje in brezposelnost. Gospodarski razvoj Trsta je mogoč le, če bo pravilno rešeno vprašanje pripadnost! Julijske Krajine, to pomeni če bo Trst imel s\oje veliko naravno zaledje, katero mu nudi lahko samo Jugoslavija Veki italijanski delavec iz Tržiča je na nekem elavskem zborovanju, ki se je vršilo p tednom dni, navedel konkretna dejst- d kljub svoji preprostosti kažejo neopt io resnico — Rekel je: »V ču je tovarna »Solvej«, katera izdeluje jdo. Tovarna potrebuje za svoje obrato mje dnevno mnogo vozov k raškega kamenja. Kje črpa tovarna beli apnenec? črpa ga z bližnjega Krasa. Kras pa je na seljen s pristno slovenskim življem. Torej, tovarna je navezana na svoje naravno zaledje. Tržiške tovarne potrebujejo dnevno neko , količino drv. Kje naj vzemajo kurivo? Mar iz bližnje Furlanije, ki je samo gola rav-n'na'. 1'ore.b ta, potrebna drva vozijo z bližnjega Krasa in Trnovskih gozdov, kjer ni italijanskih naselbin. Trst in Tržič potrebujeta dnevno velike količine živeža za vsakodnevno potrebno preživljanje To je mleka, zelenjave, krompirja, mesa itd. In od kod naj vozijo mleko in zelenjavo? Mar iz Benetk in Milana? Vozijo vse to iz Krasa. Istre in Brkinov, Iz pristnega slovenskega ozemlja.« Tako je mnenje tržiških delavcev, ki jasno priča o nujnosti priključitve Julijske Krajine k Jugoslaviji, ne da bi navajali še mnogo večje narodnostne in ekonomske faktorje. Zaradi tega danes delovno ljudstvo Trsta in Julijske Krajine odločno zahteva, da se pravično reši vprašanje Julijske -Krajine. Racij tega so se tudi slovenski in italijanski delavci skupno borili po gozdovih, zaradi tega je slovensko in italijansko ljudstvo v Julijski Krajini ustvarilo bratstvo in slogo, zaradi tega slovanski in italijanski delavci zahtevajo v vsaki svoji manifestaciji spo štovanje ljudske oblasti, zaradi tega zahtevajo spoštovanje Atlantske listine in končno , zaradi tega tudi priključitev k Federativni | ljudski republiki Jugoslaviii. Domača in svetovna reakcija danes splet- j Varita na vse načine, da bi obdržala tako ! stanje v Julijski Krajini Potegujeta se ! tudi .za internacionalizacijo Trsta, ker vidita, pod takimi pogoji možnost nadaijeva-hin svojega izkorišcevalnega sistema. Toda delovno ljudstvo Treta In Julijske Ktajine, ki se je borilo v težki narodno osvobodilni borbi na strani velikih zaveznikov in ki je v tej borb dalo tisoče žrtev za zavezniško stvar, zahteva svoje osnovne pravice. Ljudstvo Julijske Krajine noče biti del italijanskega premaganega naroda, kei se je to ljudstvo dolgih petindvajset let borilo za odcepitev od Italije, ampak hoče biti ljudstvo, ki je krvavelo v miru in vojni za skupno stvar velikih zaveznikov ZAVEZNIŠKI KOMISIJI Slovensko delavstvo Julijske Krajine in Trsta, od pripojitve k socialno zatirano tako od pred-fašistiene Italije kot od fa-šistične Italije, prisrčno pozdravlja zavezniško komisijo ob njenem prihodu, onih zavezniških narodov, ob stra-FLR Jugoslaviji. Pozdravlja jo kot predstavnika oni hzavezniških narodov ob strani katerih se je delovno ljudstvo Julijske Krajine že od začetka nove svetovne vojne požrtvovalno borilo. Slovensko delavstvo, ponosno na svojo udeležbo in doprinos v skupni borbi veruje v zmago pravice ter je trdno prepričano, da bo zavezniška komisija ugotovila, da se etnografski in ekonomski pogoji Julijske Krajine popolnoma strinjajo z voljo ljudstva Julijske Krajine, ki hoče priključitev k FL RJugoslaviji. V tem prepričanju ji slovensko delavstvo, težko preizkušeno v naddvajsetletni borbi proti fašizmu, želi srečno bivanje na svoji zemlji. To the ALLIED COMMISSION the Slo vene workers of the Ju-lian March and Trieste which, since this territory hadbeen an-nexed by Italy, were nationally, economically, and socially oppres-sed, beg the Allied Commission to accept their warmest welcome. Be welcomed as the Represen tatives of those Nations, on the side of which the workers of the Julian March fought faithfully from the begin ning of the War. The Slo vene workers, proud of their participation and contribu-tion in the common struggle be-lieve in the victory of justice, and are firmly convimced, that the Allied Commission will ascertain that the ethnographical and eco-nomical conditions agree with the will of the people of the Julian March, claiming the Union with the Federative People’s Republic of Jugoslavia, In this eonvinction, the Slovenc workers, heavy tried during a struggle lasting more than 20 years, against Fasciam, wish the Allied Commission a happy sojo urn on their soil. Co;o3hoh gejierapHH CiiOBeHCKuii napoji TpyaauiHeca K)-jihhckoh KpaiiHbi h ropoma T p c t, c npHcoeAHHeHH« k MiajinH HaiiHonaJii.-HO, 3K0H0MHHeCK0 H COU,Ha.TbHO IIOflBep->KeH yrHeTeHHK) rag c cropoHbi npencjm-U1HCTHHKOH K3K H (jiaUIHCTHHKOH MiaJIMH /laer cepaeHHHH npHBer coioshom nevie-raiiHH npn c.xyMae eii ripavojia. KjiaHaaeica e« gag npeACtaBHiejib-CTBy 3THX COK)3HbIX HapOflOB C KOTOpbIMH napoA Tpyjiaiiuieca IO.ihhckoh KpaiiHbi c caMoro Haaajia BTopofi mhpoboh boh-Rbl TpVjlHO dopHJICa Cjiobchckhc TpvAHLUHeca, ropjibi csoe-ro yHacxa h CBoero npHHomeHHH bo Apy>KHOH dopide, BspyiOT b nodeAy npaa A bi h o h bi yAOCTOBepeHHbi, hto coiosnaa Aeaeraiina ovact yTBep*Aaxb uto 3tho- 1 pafjlHHCCKIie H 3K0H0MHLieCKHe yCJIOBIia KJjihhckoh RpaiinH cobccm corJiainaroi-ca c BOJieii aoiiejibCTBa HDjibhckoh Kpa-HHbl, KOTOpOC XOMCT npHCOejKHHTbCH g d>. H. P. lOrocaaBHH. B 3T0.M OHCHAaHHH CJIOBeHCKHC TpyA" amneca IO.ihhckoh KpaHHbi, TajKe.ao ppoBepeHHbi b TeaeHHe 25-,xeiH0H 6opb-de npoTHB cjiauiiiSMa, Mcejiaioi cmosHou AeaeraiiHH CMacrjiiiBoe npedaBanHe na cboch aeMJie. A LA COMMISSION ALLIEE Les ouvriers de la Marche Ju-lienne et de Trieste, opprimes au point de vue national, econouique? et social par ITtalie fasciste aussi bien que par ITtalie pre-fasciste depuis que celle-ci a annexe ce pays, adressent leurs salutations chaleureuses a la Commission Al-liee a Poccassaion de son arrivee sur leur sol natal. Les ouvriers saluent en elle des representants des nations alliees a cote des quelles la population laborieuse de la Marche Julienne a combattu avec devouement, des le debut de la nouvelle guerre mondiale. Les ouvriers slovenes, fiers de leur participation et de leur con-tribution dans la lutte commune croient en la vietoire de la justice, et sont fermement convaincus que la Commission Alliee voudra bien constater le fait que les conditions ethnioues et economiques de la Marche Julienne s’accordent avec la volonte du peuple de ce pav s qui demande a etre uni a la Re-publique Federative Populaire Yu-goslave. Dans cette conviction, les ouvriers slovenes durement eproves au cours de la lutte centre le fa-scisue qui a durč plus de vingt ans, sochaitent a la Commission Alliee un sejour agreable dans leur pays. Borba za življenjske pravice Zborovanje delavcev In nameščencev odpuščenih za Časa Halljanshe-fašisiiCne okupacije V nedeljo 31. marca so zborovali v Trstu, v kino dvorani «Alabarda», delavci in nameščenci Julijske krajine, ki so trpeli in bili preganjani zaradi svoje slovenske in hrvaške narodne pripadnosti, kakor tudi nekaj italijanskih delavcev in nameščencev, ki so bili preganjani zaradi svoje antifašistične doslednosti. Zborovanje je sklical odbor z namenom, da: 1. Zahteva povrnitev odškodnine, ki jo je povzročil fašistični režim vsem nasilno odpuščenim delavcem in nameščencem državnih, samoupravnih, pokrajinskih in ostalih ustanov. Odškodnino zahtevajo tudi delavci in nameščenci, ki so bili nasilno preseljeni in se niso hoteli pokoriti tem ukrepom, narekovanim od italijanske raznarodovalne po-litike, ter so zato tudi po polnih dvajset in več letih službovanja izgubili vse pravice na penzijo ali odškodnino. 2. Razen tega zahtevajo, naj se vrnejo v Julijsko krajino vsi nameščenci omenjenih ustanov, ki so bili nasilno preseljeni v stare italijanske pokrajine in ki se želijo vrniti, V odborovem poročilu se navaja, da je potrebno poudariti, da so bile te premestitve čisto političnega značaja in da so imele namen uničiti vsako sled slovanstva v Julijski krajini. To je splošno znana akcija italijanske vlade v obmejnih pokrajinah in ki so prirodna posledica priključitve Julijske krajine k Italiji po prvi svetovni vojni, Italjan-ski iredentizem je hotel opravičiti tudi za bodoče čase svoje zahteve na te pokrajine ter je zato podvzel vse potrebno, da bi se menjala njena etnografska struktura, Z ozirom na to. da je bilo na tem ozemlju kompaktno naseljenih tri četrtine slovenskega in hrva- pokrajin domov v Julijsko krajino; ali le malokateremu je uspelo. Pojavljajo se razne težave birokratske prirode, kot je slučaj Aliliča Antona, ki je bil premeščen iz Trsta v Civitavecchia 13. junija 1926.; že v oktobru 1944. je zahtevaj naj ga pošljejo domov. Pred približno 14 dnevi so mu končno uradno sporočili iz njegovega nadleštva, da bo njegova prošnja sprejeta, če lahko dokaže... mora imeti neko nepremičnino! Jasno je, da Italiji ovirale našemu prebivalstvu povrateK v domovino, postavljajo celo kot pogoj, da da ima tukaj svojo hišo! Da bi te oblasti v se vsi naši premeščenej ogorčeno upirajo proti takim metodam; ali upreti se ne morejo, ker se ne morejo organizirati. Razpršeni so po vsej Italiji, Vsi prisotni prizadeti člani organizacije so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo naj ZVU podvzame potrebne korake zaradi zaščite teh slovenskih, hrvaških in italijanskih delavcev in nameščencev, ki so bili nasilno preseljeni v stare pokrajine Italije iz političnih razlogov a Slovenci in Hrvati predvsem iz narodnostnih razlogov. Na kraju je bil izvoljen odbor, nakar se je konferenca zaključila Za vse potrebne informacije in prijave prizadetih, se prijavljajte predsedniku novo izvoljenega odbora, na naslov dr. Karlo Zbo-gar-Brocchi, Trst, via S. Maurizio 12/111. Dodatni mezdni sporazum delavcev lesne industrije Pokrajinski mezdni sporazum z veljavnostjo za vse osebje, nameščeno v lesni industriji tržaške pokrajine — razen uradnikov. 13. februarja 1946. Sporazum je bil podpisan med Zvezo indu-strijev, Enotnimi sindikati in Julijskimi sindikati. Čl. 1 določa razne stroke, katerih je 5, in določa tudi, kdo spada v te stroke. 1) Vodje obrata — so delavci, ki zaradi svoje sposobnosti in discipline na delu uživajo zaupanje upravitelja podjetja ter vodijo določeno skupino delavcev. 2) Specializirani delavci — so delavci s praktičnim in teoretičnim znanjem ki se ne 4. Specializirani pomožni delavci 5. Pomožni delavci Tedensko za 60 ur dela: 6. Šoferji s strokovno izobrazbo 7. Šoferji brez strokovne izobrazbe 8. Bolničarji 9. Kočijaži 10. Postrežčki v uradih 11. čuvaji Tedensko za 72 uri dela 12. Nočni čuvaji, gasilci in vratarji 17.90 16.50 1200,— 1140.— 1200,— 1020,— 900,— 1050 — 1080,- Obe strani sta se sporazumeli, da se te morejo zamenjati z drugimi, t. j. delavci, ki i so sposobni napraviti vsako delo po načrtu j plače smatrajo kot minimalne ter da ne bo v določenem času | do zmanjšali plače tistim delavcem, ki že 3) Strokovni delavci — so delavci, ki iz- : imajo višje plače. vršujejo dela. za katera se zahteva strokovno j Te plače se smatrajo veljavne za' vsa pod-znanje. jetja, ki delajo na področju Trsta, Tržiča in 4) Specializirani pomožni delavci — de-1 Alilj. lajo kot pomočniki pri strokovno sposobnih | Podjetja, ki delajo v ostalih krajih pokra-delavcih in imajo nekaj praktičnih izustev. ' jine, bodo izplačevala svojim delavcem iste 5) pomožni delavci — nimajo nobene sposobnosti v stroki in delajo le pri čiščenju in prinašanju ali odnašanju potrebnih predmetov. V to vrsto spadajo delavci, ki se vsak čas lahko zamenjajo z drugimi. čl. 2. Aiezdna razpredelnica. 1. Vodje obrata dobijo povišek 10% na plačo, ki jim pripada. Na uro: Lir 2. Specializirani delavci 21.— 3. Strokovni delavci 19.— V soboto 2. t. m je bila v dvorani Enot-škega ljudstva, je ta vlada pristopila k naj-! nili sindikatov, v ulici Imbriani št. 5, skup- niki in delovodje, smo skušali s pomočjo naše sindikalne organizacije najti zadovo-sčina uradnikov, na kateri je tov. Radicb ijjvo rešitev rešitev, ki jo smatramo kot poročal o novi pogodbi, ki ureja plače .'uspeh naSega prizadevanja, uradnikov m tehničnih vodij v industrij- , . , , , , skih podjetjih. Tov. Radicb je podrobno 1 Jasno *c’ da 66 moramo ob Pt,lt:etku vseh pojasnil razne točke tega sporazuma in PaI?ian.l zavedati, da delodajalci ne usva- med drugim dejal: .»Dolgo smo se morali Jai° vseh naših zahtev, ker se oslanjajo na boriti, preden smo uspeli skleniti to novo načela, ki so z našimi v popolnem nasprot- pogodbo. Mnogokrat je pretila nevarnost, 1 ju. Zaradi tega je prišlo do kompromisa,« da se bodo pogajanja razbila, a kljub vsem Tov. Radicb je nadalje poudaril, da plače K/,kočam je vendarle zmagala dobra volja, kljub temu znatnemu izboljšanju še niso v vaška društva Ves i»venfarie bil um. , Ker se zavedamo težkih prilik, v katerih j skladu z življenjskim stroški, za katere bi Nbi v cerkvah m bJo si obode za slo- žive razne delavske stroke, zlasti pa urad- ! bila potrebna tri ali štirikrai energičnejšim meram za popolno itaiijani-ziranje vse Julijske krajine. V tem cilju fašistična politika ni izbirala sredstev. Da bi dosegla svoj cilj, je bila pripravljena poslužiri se vseh sredstev. Kako radikalno je bilo izvajano t o delo, je razvidno že iz dejstva, da so bile uničene vse slovenske in hrvaške šole od nižjih do najvišjih, učitelji pa premeščeni; ukinjeni so bili časniki in revije, prepovedana vsa športna, prosvetna, socijalna in druga slovenska in hrvaška čen. venski in hrvaški jezik. Isto se je dogajalo tudi s_ slovenskimi in hrvaškimi ustanovami Potrošne zadruge so bile uničene samo zato. ker so bili njihovi lastniki Slovenci ali Hrvati Trgovske družbe. hranilnice in posojilnice, privatne ustanove itd. so doživele isto usodo. Na propadla slovenska in hrvaška kmetijska posestva so naseljevali «ko!one iz_ kraljevine*. Tedanja uprava je z vsemi močmi favorizirala in tudi finančno podpirala družbe in privatnike, ki so prihajali ravno zaradi tega v naše kraje in si ustvarjali sijajno bodočnost. Po 1926. letu. k0 je biio že vse slovensko in hrvaško javno življenje zatrto na narod- nem in gospodarskem polju, je slika pokra- j ,. oa ^ « jine izgledala takoj drugačna. skupine pa 80 odstotkov omenjene plače. Po osvoboditvi so vsi premeščena takoj zahtevali, naj jih vrnejo iz starih italijanskih potrebna tri ali štirikrat višja plača. Razpredelnice minimalnih plač: d) tehnično in upravno osebje: uradniki 1. skup. 7.500 lir na mesec + doklada 1000 lir + začasna drag. doklada uradniki 2. skup. 6.000 lir na mesec + doklada 1000 lir + začasna drag. doklada uiadniki skup. 4.800 lir na mesec + doklada 450 lir + začasna drag doklada uradniki 4. skup. 3.800 tir, na mesec + doklada 200 lir + začasna drag. doklada b) tvorniško osebje- vodje delavnic 7.500 lir na mesec + doklada 1150 lir + začasna drag. doklada tehnični vodje 5.700 lir na mesec + doklada 1000 lir + začasna drag. doklada vodja obrti 4.800 lir na mesec + doklada 450 lir + začasna drag. doklada Žensko osobje dobiva za I. skup. enako j plače, ki jo dobivajo zavedne skupine polno-plačo kakor moško osobje. Žensko osobje j letnega osobja. Omenjene plače do začetne plače in se nanašajo na prvo leto službe??? ? ? ?? — ----'---------Za nadaljnja leta bodo interesenti dobivali poviške po naslednji II. in III. skupine dobiva 85 odstotkov. IV. Novi Sad, (Tanjug). — V Vojvodini bodo traktorske in strojne postaje obdelale o-kolj 200 000 ha, kot. to določa načrt. V vsakem okraju ima strojna in traktorski, postaja določen načrt s točnim zemljevidom terena in s točnimi navodili vsaki delovni brigadi. Delovne brigade, ki bodo j obdelovale zemljo, so sklenile sporazume j z zasebnimi lastniki Vsaka traktorska po- j staja v okraju ima lastno delavnico z za dostnim številom tehničnega osebja, večina, brigad pa ima potujoče delavnice. Mladoletno osobje: do 16. leta starosti 60 odstotkov, od 16. do 20. leta pa 80 odstotkov ; razpredelnici: Uradniki: Leta i: 1. 2. 3. 4. ■ 5. 6.-7. S.-9. iO.-U. 12. 1. skup. 7500 7750 8000 in napre j 8250 8500 8750 9000 9250 9500 2. skup. 6000 6250 6500 6750 7000 7250 7500 7750 8000 3. skup. 4800 5050 5300 5550 5800 6050 6300 6550 6800 4. skup. 3800 4000 4200 4400 4600 4850 5200 5350 5600 Delovodje: Leta: 1. 2 3. 4.-5 6. in naprej vodje delavnic 1 '500 7750 8000 8350 8700 tehnični vodje 5700 5950 6200 6550 6900 vodje obrti 4850 5100 5350 5700 6050 Razen tega se prištejejo še poviški za ki vrše navadne ali manipulativne trgov-. marljivost, ki jih določi ravnateljstvo. ske tehnične ali upravne posle. Skupine se določijo takole: : V prvo skupino spadajo konceptni urad ! ,a pogodba bo veljala 6 mesecev. Pri niki, ki so dovršili akademske študije in ; se ie upošteval sedanji položaj našega ! pojasniti vprašanje izrednih nagrad kot sie-pravica, tako kakor si želi ljudstvo samo. i izvršujejo vodilne in organizacijske funk- j področja. Saj je jasno, da bo treba revi- j di: Samo pod takimi pogoji bo zagotovljeno ( cije na odgovornih in zaupnih mestih. V j dirati tudi plačilne pogoje, ko bo vprašanje j ^ primeru sedaj zaposlenih delavcev se našim delovnim množicam delo boljši živ- ' drugo skupino spadajo konceptni uradniki : tega področja rešeno. Ta pogodba je boljša f?--F>regleclai0 P,ače m mezcle 111 se — ljudstvo, ki je v borbi s krvjo izreklo svoj plebiscit. — Kdor je poklican rešiti vprašanje Julijske Krajine, naj ga reši tako, kakor zahteva plače, zmanjšane za 5%. Za osobje menz veljajo isti pogoji razen pogojev, ki se nanašajo na sezonska dela. Žensko osobje dobi plačo po gornji razpredelnici in po raznih strokah zmanjšano za 30 odstotkov. Žene vodje obratov dobijo 10% poviška. Za akordna dela uživajo žene iste pogoje kot moški. Mladoletni Delavci izpod 20 let starosti in ki ne spadajo pod pogoje, določene za vajence, dobijo sledeče plače: a) do 16 leta starosti 60% b) do 20 leta starosti 80% plače, določene za ostale delavce po prvi razpredelnici in po določenih strokah. Vajenci dobijo plače po sledeči razpredelnici: I. leto vajeniške dobe dobijo 20% II. leto vajeniške dobe dobijo 30% III. leto vajeniške dobe dobijo 45% IV. leto vajeniške dobe dobijo 60% plače, ki jo dobivajo strokovnjaki njihove stroke. DODATKI ZA POSEBNA DELA Delavci zaposleni na težkih ali zdravju škodljivih delih (dim, saje, kisline, plin, prah, vlaga, visoka temperatura itd.) dobijo za ta čas dodatek na plačo in to 15%. O tem dodatku določa od časa do časa odgovorni upravitelj podjetja v sporazumu s sindikalnim zastopnikom v istem podjetju. Šoferji, ki upravljajo z avtomobili na »gozdni plin«, imajo pravico na dnevni dodatek 20 lir. Vsi ti dodatki so v veljavnosti, dokler obstojajo pogoji, za katere so bili priznani. Delodajalec ima pravico pregledati cene akordnega dela in jih menjati, zvišati ali I zmanjšati, z ozirom na potrebe dela. Akordne postavke se morajo določiti tako, ! da lahko dobi vsak marljiv delavec pri sred- i nji delavni sposobnosti, vsaj 15% poviška. | Nagrade se bodo zmanjšale ali zvišale z ! ozirom na manjšo ali večjo storilnost dela. NADURE Normalni delavni čas je razviden v razpredelnici plač in traja od 48 — 72 ur tedensko. Kar presega določene ure, se smatra kot nadura in se ravna po sledeči razpredelnici : j Za prvi dve naduri 25%, za naslednje tri ! nadure 40%. za nadaljnje ure 75%. j Praznično delo se plača s poviškom 50%. j Nočno delo se plača s poviškom 20%. V I slučaju nesoglasja v izbiri raznih nadur m ! prazničnega dela. se mora obračunavati naj-! povoljnejša postavka j Če delavec uporablja svoje orodje, na | zahtevo delodajalca, ima delavec pravico do 1 odškodnine za orodje, v znesku 10 lir dnevno. Draginjska doklada se izplačuje kot je določeno v splošnem mezdnem sporazumu od 1. februarja. Sporazum stopa v veljavo L februarja in traja šest mesecev. Če do te dobe ne bo zamenjan z drugim bo s tem avtomatsko podaljšana njegova veljavnost. Trst, 27. februarja 1946. Zainteresirane, strani so se sporazumele Ijenjski pogoji, mir in bratsko sožitje slo- j s posebno profesionalno pripravo ali zna- od one. ki so jo sklenili za enake skupine venskega in italijanskega ljudstva v Julij- , njem. Tretjo skupino tvorijo uradniki, ki , v Italiji, v kolikor vsebuje spremembe, ki ski Krajini. | izvršujejo težke posle na osnovi splošnih , so jih predlagali Enotni sindikati in ki Bukovec Ivan —1 Vojmir. I smernic. V četrto skupino spadajo uradniki, 1 znatno izboljšujejo pogoje našim delavcem. določijo nove. z ozirom na storilnost in zasluge delavcev če delodajalec prizna, da zaslužijo nekateri delavci boljše plače, jih lahko poviša, brez obzira na gor,njo razpredelnico. Še vedno se dogajajo stvari, ki so za pošteno in nepokvarjno ljudstvo nerazumljive. Jasno je, da nas mora vse to razburjtai. saj do takih pojavov ne moremo in ne smemo biti ravnodušni. Pred kratkim je anglo-ameriška vojaška uprava povabila na pekovska mezdna pogajanja sindikalne predstavnike. Zanimivo je da se je tega pogajanja udeležil s strani Ju-hjskih sindikatov (sedanje »Camere del la. voro«) neki doktor in zloglasni slcvadrist Eugenijo Aiacca. Julijske sindikate dobro poznamo. Sestav zastopstva Julijskih sindikatov pri pekovskih mezdnih pogajanjih pomeni nov dokaz, da je naša sodba pravilna. Kako dolgo bomo še morali trpeti vse to? Ali naj take osebe, kot zloglasni Macca sedaj, ko je konec vojne skoro že eno leto za ■nami, še vedno uživajo časti in spoštovanje? Omenjni skvadrist Macca je edini pek. vpisan v Julijske sindikate, ker nikakor ne o-pravičuje dejstva, da se je on udeležil mezdnih pogajanj. Vsa njegova dejanja so dobro znana. Zlasti v okolici Trsta je znan kot vnet in pravovern fašist. Dobro'ga poznajo, saj je s svojim vestnim delom uvajal fašistični »novi red«, zaradi katerega je moralo oditi in umirati v nemških taboriščh mnogo našega ljudstva. Ali naj bodo tipi. ki so bili zaslužni za na-cifašizem in gradili fašistični »novi red«, tudi sedaj upoštevani pri grandnji novega demokratičnega sveta? Iz Jugoslavije A4LAD1NA IN OBNOVA DEŽELE Beograd — Tanjug — »Borba« je posvetila uvodni članek nalogam mladine v odnosu do obnove dežele, v zvezi s tretjim kongresom jugoslovanske mladine, ki se bo v kratkem vršil. Pripravljajoč se na svoj prvi in drugi kongres, poudarja »Borba«, je mladina organizirala tekmovanje na fronti m v zaledju. Na ta način je izjavila svojo vefiko ljubezen do svoje domovine in svojo pripravljenost, da vztraja v borbi do popolnega poraza sovražnika. »Danes je mladina na pragu tretjega kongresa, ki se bo vršil v dnevih splošnega napora vsega ljudstva, da bi bile izbrisane čim-prej vse posledice vojne in da bi bila izgrajena močna FLR Jugoslavija. Nadaljujoč svojo slavno tradicijo, iz narodno osvobodilne borbe, mladina tudi sedaj organizira svoje delovanje na osnovi tekmovalenga duha. Iz vseh krajev države, iz vasi, mest. pod-jetij, šol in drugih ustanov prihajajo dnevno številna pisma, v katerih mladina obljublja, da bo izvršila do kongresa vse določene naloge. Alladina iz Like se je obvezala, da popravi 400 km cest., zasadi 150 hektarjev puste zemlje s sadikami ter posveti 505000 delovnih dni za popravilo šol, zadrugarskih in mladinskih domov, kakor tudi za izgradnjo železniških prog in za pomoč pri poljedelskem delu v teku tekmovanja. Mladina iz rudnika Trepča in Žvekan r Srbiji obljublja, da bo povečala proizvodnjo približno za 150% z boljšo organizacijo dela. 8000 mladincev v Srbiji se je obvezalo, da se bodo naučili pisati in brati do kongresa. Mladina petih srezov v Jugoslaviji je obljubila, da bo posvetila 583771 delovnih dni. S tem bo država prihranila več kot 30 milijonov dinarjev. »Borba« navaja številne primere požrtvovalnega dela mladine v raznih tovarnah in drugih podjetjih. Poudarja, da ti primeri dokazujejo enoglasnost mladine, ki hoče osredotočiti vse svoje napore v delu za ojačenje gospodarske in kulturne sile Jugoslavije, prav tako kot, so med vojno vložili vse napore »n žrtvovali v boju proti sovražniku m njegovim hlapcem.« Resolucija zavezniški komis#! Objavljamo pismo, katero je prejela podružnica Enotnih sindikatov pri PNOO-j« od odbora podružnice ESZDNJ pri tvrdki Huter in drug, Maribor. Podružnični odbor ESZDNJ tt. Huter in drug Maribor Maribor. 38. H. KM6. P. n. , Mednarodni zavezniški komisiji Trst Delavstvo tovarne Huter jn drug, Maribor, zbrano na množičnem sestanku 22. februarja 1.1. je enoglasno sprejelo sledečo resolucijo: »Zahtevamo, da se spoštuje Atlantska listina, ki predvideva samoodločbo narodov, in da se pri končni odločitvi o usodi Trsta in Slovenskega Primorja upošteva volja tamkajšnjega ljudstva, ki se je na neštetih zborovanjih in v neštetih resolucijah izreklo, da želi živeti ie v okviru FLRJ. To ljudstvo, ki je 25 let občutilo na svojem hrhtu fašistični bič, ki se je ves čas borilo za svobodo in ki je za zmago zaveznikov dalo toliko žrtev, si je zaslužilo in krvavo plačalo svobodo, ki jo danes zahteva zase.« Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pišejo nam... RESOLUCIJA rudarjev iz trboveljske doline prebivalstvu Trsta in Primorske Rudarji, zbrani na množičnem sestanku dne 17.2.1946., so razvili obširno debato o pravicah Julijske krajine in prebivalstva, ki želi dokončne osamosvojitve ter priključitve k Federativni ljudski. republiki Jugoslaviji. Prebivalstvo črne doline Vas najlepše pozdravlja ter odločno zahteva, da se priznajo s krvjo priborjene pravice Vaše dežele, ki po vseh zakonih pripada k FLRJ. Trbovlje, 18.2.1946. Smrt fašizmu svobodo narodu. Rudarji rudnika Trbovlje Splošni mimtu Mnoijcv v Trstu 22. februarja se je vršila seja vseh kovinarjev v ui. Imbriani, 5. Bili so prisotni zastopniki Glavnega odbora ter tovarniških od-borov male in srednje industrije, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Bili so prisotni zastopniki sledečih tovarniški! odborov: ladjedelnice Sv. Marka, Tovarna strojev, Tržaškega Lloyda, 1LVA. Tržaške industrije znastvenih proizvodov, ladjedelnice Julijske krajine. OMMSA. Kozmann, SALDA, FOMT. TEL-VE, SELVEG. Bila sta prisotna dva delegta iz tržiške in miljske ladjedelnice. Prisotni so bili tudi številni zastopniki male kovinske industrije in manjših kovinskih obrtniških podjetij. Predsednik Enotnih sindikatov kovinske stroke tov. Emil Picek je otvoril sejo in izjavil, da se bodo taki sestanki vršili bolj pogosto, ker se je zato pokazala potreba. Nato je podal tov. Cuder Josip svoje poročilo v imenu Glavnega odbora kovinske stroke: Po zadnji naši seji. ki se je vršila 23. novembra 1945, smo živeli stalno v nemirnem in borbenem razpoloženju. To je bilo zaradi težkega gmotnega stanja kovinksega delavstva. S pomočjo Osrednjega odbora Enotnih sindikatov smo preprečili vsa odpu-očanja deiavstev. Edino v mali industriji in v nekaterih podjetjih srednje industrije, je bilo nekaj poizkusov odpuščanja, z jasnim namenom, da bi se uplivalo tudi na ostala podjetja. Takoj smo intervenirali pri delodajalcu1! samih in potom tiska ter smo tako zaustavili te poizkuse. Vsled tega so bili ponovno sprejeti na dlo številni delavci, a zdruge strani smo onemogočili nadaljnja odpuščanja. Samo tri podjetja še vztrajajo in nočejo spre- • 1' _ J ..XX : t- .2 ^ . r . + 1 rfA J' rt I' 1 uprlo. Proglas objavljen 2. februarja po za-ključitvi stavke je jasen dokaz vsega tega. Po teh dogodkih in nemirih so prišli do zaključka našega dodatnega mezdnega spora- Domače sindikalne vesti Zahvaia Vsem onim, ki so na kakršen koli način pripomogli, da se je v Postojni zgradil >;De- — Socialna zaščita — SKMB ZA ŽMTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA Nadfašistični teror se je kot plaz razlil čez vso Evropo ter ni v svoji bestialnosti prizanašal ne starcem ne otrokom, ne že-lavski dom«, se Enotni sindikati prav lepo : 1!am ne možem ne primičninam ne nepri- nm. Moramo prizna,i obenem, d, je Gl..- j j SSJmPTsSSrTC TS& ur« S 25?« i SWnfi..X4SS5 -i jr-”™1'! M. zumov v tej dobi, ki jo lahko smatramo kot najtežjo dobo našega sindikalnega življenja in razvoja. Z ozirom na te težave in našo vztrajnostjo moramo izreči prizjnanje tovarišem, ki so podvzeli vse, da bi uspeli doseči te uspehe. Od zadnjega našega sestanka 24. novembra 1945. do 15. februarja, smo razvili slede, čo aktivnost: rešili smo preko 200 sporov, preko 1000 raznih slučajev pa smo rešili že takoj, brez komplikacij in razsodbe. Rešili smo razne mezdne spore v iznosu 104.000, a z raznimi manjšimi spori okoli nedovoljno plačanih procentov za akordna ali nadurna dela, za skupno vsoto čez 200.000 lir. Število članstva znaša čez 10.500. (mamo včlanjenih 144 tovarniških odborov male in srednje industrije in 34 tovarniških odborov industrije. Podjetja imajo 10 tovarniških sienčasov ter je predviden poseben bilten, ki ga bo izdajala Delavska enotnost Posebno sc bodo obravnavala mladinska vprašanja. Odbor uradništva kovinske stroke marljivo deluje in nam je v veliko pomoč, poseb- Tudi tovarišici Borjančič Fanči najlepša hva- i s primernimi ukrepi znale popraviti vse zlo, la, da nam je spekla brezplačno kruhke, tov i Iem Preie se bodo v njih prilike normahzi-Pagon Janezu pa za lep napis na odru. Za- j ra‘.°- . , . . hvaljujemo se tudi tovarni »Sicla« iz Št.! IZIT!e^ osnovnih vprašanj te strasne Petra na Krasu, za podaritev vezanih plošč dediščine je vprašanje žrtev fašističnega te in neumornim tovarišicam mestnega AFŽ, ^ v*pm nr'”Hp,’m "rm1crn ki so nam mnogo pomagale. Odbor Enotnih sindikatov Krajevnega medstrokovnega sveta v Postojni Ljudska univerza v P 'stojni Prejšnji mesec so pričeli v »Delavskem domu« v Postojni predavati na ljudski univerzi. Tov. Čehovin, predsednik Okrajnega izvršnega odbora, je otvoril univerzo, se zahvalil vsem navzočim za številno udeležbo ter poudaril važnost in pomen te otvoritve. Otvoritveno predavanje je imel prdsenik ljudske univerze tov. dr. Serko, ki je predaval o »gospodarskem položaju Primorske v Jugoslaviji«. Poslušalci so pazno sledili izvajanjem predavatelja ter ga nagradili z aplavzi. jeti odpuščenih delavcev: tvrdka Fabianu či- 'da^m gar lastnik je znam reakcionar, tvrdka Nun- ^ ^ prožiij_ no te dni, pri urejevanju uradniškega spora- Vsako sredo so predvidena v »Delavskem zuma o plačah. j domu« v okviru ljudske univerze predava- Po ustvarjanju »Kovinske mladine« raz-; nja. Upamo, da bo ljudstvo pokazalo dovolj pravljamo podrobno o vseh mladinskih prc-1 razumevanja za ta predavanja in s tem iz-blemih, ki so bili do sedaj precej zanemarje- j popolnjevalo svojo izobrazbo v kulturnih, ni. Skrbimo za strokovno šolstvo, sindikalno gospodarskih, prosvetnih in političnih vpra-in prosvetno izživljanje naše mladine. Pro- j sanjih. simo vašo pomoč v vsem, kar se tiče skrbi ! zio Romano in tvrdka Gervasi. Poleg tega sp Enotni sindikati zahtevali priznanje na draginjsko doklado z veljavnostjo od 1. novembra 1945, nato zaključitev splošnega mezdnega sporazuma, nakar je takoj sledil dodatni mezdni sporazum za našo stroko, z veljavnostjo od 1. februarja 1946. Delodajalci niso skušali namenoma zakasniti pogajajnja in razbiti enotnost kovinskih delavcev le z odpuščanjem delavcev male industrije. Skušali so tudi javno izzivati s tem. da so dovolili ponoven pristop neželjenim elementom, oproščenim od epuracijske komisije. Skušali so na ta način ustvariti nemire in nezadovoljstva med delavci, kar bi lahko imelo težke posledice. Ali bela stavka v ladjedelnici pri Sv. Marku, je jasno dokazala našim nasprotnikom strnjenost našega delavskega razreda — vsega tržaškega delavskega razreda —, ki se je temu odločno jo boste tudi prožili. Uspehi, ki smo jih dosegli m: kovinarji, i-majo vedno odmev tudi pri ostalih strokah. Približuje se dan kongresa. Morali bi ga že imeti, ali vsled nemirnih dogodkov in neurejenega stanja, nam to ni bilo mogoče. Upamo, da bomo lahko določili v kratkem datum tega kongresa, ki se bo vršil v teku maja mesece t. 1. Dnevni red bo sledeči: 1) poročilo upravnega odbora; 2) finančno poročilo; 3) imenovanje novega upravnega odbora; 4) slučajnosti. Po možnosti bomo tedaj imeli svoj kongres na tržaškem stadiju, ali pa v kakem večjem tržaškem gledališču. Popoldne se bo vršila ljudska zabava na odprtem, kjer bodo sodelovali vsi kovinarski delavci in meščanstvo sploh. Člani novega odbora bodo tudi nadalje zastopali največje tržaške tovarne, male in srednje industrije Trsta. Delovanje tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka 11. dnevnice za 4. november 1944. in začasne nagrade za uradnike za 4. november 1945 (v sodelovanju z ostalimi tovarniškimi odbori koncerna GRDA) so bile na pobudo odbora izplačane; 12. protesti vsled vročanja naželjeaili tle- Tovariš dr. Aldo Kogoj nam je predložil /poročilo o delovanju tovarniškega odbora ladjedelnice pri Sv. Marku. Poročilo opisuje delovanje od 1. novembra 1945 do februarja 194(1 in našteva dejstva: 1. Izvoljen je bil epuracijski odbor. Tovar- .......... (niški odbor je organiziral in vodil volitve j m6itov"v tov»rno. epuracijakega odbora. Volitve so potekle v j . ori OA . miru in redu. Izbrani so bili sami stari in. Znano je, da so delavci T)., ,,0. in 31. znani protifašisti; ! »Lja stavkali, ker so se^ vrnili na delo c* . ~ np? ? puri rani nameščenci ladjedelnice. Ti ele- 2. harmomska sola. Pod vodstvom ua- SQ wlj epnrirani že maja pr. leta. tel,ja Aleksandra Gianmja (od fašistov pi e-, stavko. S tem so krščen Jankovič), skromnega ovarnskega P,Uflarnost in sinclikfl,. delavca, je bila ^^nizirana ha monika^a ^ zfU, kj je svojstvena delavcem *ola za male otroke .^'lelmskih delav I krajine 0b tej p,niki se moramo cev. Sposobnost učitelja ki v^ak večer po- ^ J . kj so dokazali razredno Sestanek sindikalnih delegatov idrijskega okraja 15.11.1946. se je vršil sestanek delegatov-Enotnih sindikatov iz Idrijskega okraja. Zanimivo je bilo slediti poročilu predsednika in tajnika Krajevnega sveta vseh sindi-kolnih organizacij o njih delovanju. Ob tej priliki je bilo povdarjeno izredno zanimanje članov podružnice cestarjev, ki se redno u-deiežujejo svojih sestankov, čeprav so nekateri oddaljeni od kraja sestanka po 30 km. Delegat podružnice rudarjev in nameščencev je poudaril, da so rudarji živosrebrnega rudnika s svojimi številnimi udarniškimi dninami cd l.maja 1945. do današnjega dne prispevali za razne ustanove 1 milijon in pol lir. Delegat gozdnih delavcev je povedal, da se gozdno delavstvo zelo trudi in pripravlja gradbeni material za načrtno obnovo. Zgradili so tudi nov most v Podroteji in druge manjše mostove, popravili so ceste, zaradi česar je omogočen neoviran dovoz gradbenega lesa in drv za kurjavo ter drugega materiala. Zgledu rudarjev, ki so že nakazali lep znesek za tiskovni sklad »Primorski delavski enotnosti«, so sklenili slediti tudi delavci o-stalih sindikatov. Delavstvo je sklenilo pridružiti se prvomajskemu tekmovanju. Tudi vprašanje odnosov mojstrov do vajencev ter neovirano obiskovanje obrtne šole s strani vajencev se bo u-redilo. Sklenili so tudi z vsemi silami čimpreje podpreti aktiviste iz cone A, ki se skupno z ljudstvom bore za združitev Julijske krajine z Jugoslavijo.. Z zadoščenjem je treba ugotoviti, da se rudarji kljub težkemu delu v jamah zelo živo zanimajo in sodelujejo na vseh poljih kulturnega udejstvovanja. Pismo iz Celja rorja. Kako naj se vsem prizadetim omogoči, da po takem trpljenju zopet začnejo dostojno življenje. Mnogim od teh bo seveda mogoče pomagati samo materialno, kajti zlo, ki ga jim je prizadejal nadfašizem, je neporpavljivo. Materam ni mogoče vrniti sinov in hčera, sirotam ni mogoče dati očeta in matere. Če hoče družba hitro zabrisati vse sledove najbolj krute izmed vseh vojn. mora napeti vse sile, da vsaj deloma popravi nesrečo, ki jo je zakrivila brutalna sila zavojevalca. Država kot človeška skupnost mora smatrati to kot svojo dolžnost, kot obvezo do vseh onih, ki so v tej vojni toliko žrtvovali za zmago napredne misli, za boljšo bodočnost vseh narodov. Z druge strani pa imajo te žrtve pravico zahtevati od človeške družbe pomoč da si ustvarijo primerne življen-ske pogoje. Ta skrb za žrtev fašističnega terorja ne sme biti prepuščena privatnim humanitarnim ustanovam, s pomočjo katerih bi mogli razni politični pustolovci kovati svoj politični kapital. Vse to je predvsem dolžnost skupnosti. Vsa ta načela so prišla do izraza v ljudski in socialistični državi, kjer je oblast dokončno prišla v roke ljudskih množic, ki jo uporabljajo v svojo korist, torej tudi v korist teh žrtev. Ljudska oblast mora zavestno skrbeti za skupnost in ji posvečati vso svojo pozornost. I Zgled zavestnega in načrtnega delovanja države kot ljudske skupnosti nam nudi Jugoslavija. Ta država je v tej vojni največ trpela. Po njenem ozemlju so plenile, požigale, ropale in ubijale nemške, italijanske in Objavljamo dopis, katerega smo prejeli od 50 bili doslej brez zemlje.« kvizlinške čete. Vse to besnenje je povzročilo stotisoče požigov domov, na milijone ljudi je ostalo brez strehe, na stotisoče je mater brez hraniteljev, žen brez možev, o-trok brez staršev. Človek bi nehote pomislil. da bo po tolikem uničenju, rušenju in u-bijanju v Jugoslaviji vladal glad, da bodo ljudje umirali od mraza, da se bodo sirile razne bolezni. Ničesar vsega tega ni bilo in ni, kajti ljudska oblast je takoj po osvoboditvi pravilno presodila položaj. Mobilizirala je vse sile in ves državni aparat ter načrtno in s skupno požrtvovalnostjo pomagala vsem, ki so bili jiomoči potrebni. Nešteto ukrepov in zakonskih odredb je bilo izdanih v ta namen. Najvažnejši na tem področju je odlok o podelejevanju potrebnih denarnih podpor, s katerimi se nepreskrbljenim družinam, žrtvam fašističnega terorja priznajo mesečne podpore do maksimalnega zneska 2.000 dinarjev. Preden pridemo na načela, ki vodijo ljudsko državo pri podpiranju žrtev fašističnega terorja, moramo ugotoviti, koga naj smatramo kot takega. Kot. take moram smatrati tiste, ki so bili po okupatorju ali njegovih kvizlinških tolpah ubiti kot talci ali iz kakega drugega razloga, ali pa so utrpeli telesne poškodbe in škodo na imetju. Izvzeti so seveda pripadniki oboroženih narodno o-svobodilnih formacij, ki spadajo v posebno ureditev padlih borcev aH invalidov. Kot žrtve fašističnega terorja smatramo vse one, ki so jih nacifašisti pobili po ječah, po koncetracijskih taboriščih, kot talce in podobno. Vse one, ki so se iz ječe in taborišč vrnili bolni, ter one, ki so jim fašistične zveri požgale domove. Socialna zaščita teh žrtev oziroma njih svojcev bo seveda različna z ozirom na škodo, ki so jo utrpeli, in z ozirom na njih gmotne prilike. Pri nekaterih bo ta zaščita imela značaj stalnosti in bo morala biti pravno urejena. Pri drugih bo le zasilna. Eno prvih načel, ki velja pri podpiranju žrtev fašističnega terorja oziroma njih svojcev je, da se jim nudi pomoč samo. če so nepreskrbljeni oziroma socialno ogroženi. Važno je tudi načelo, da socialna pomoč ni sama sebi namen, ampak je le sredstvo, da se čitnvečjeniu številu žrtev fašističnega terorja oziroma njihovih svojcev, omogoči, da zo-f>et postanejo koristni produktivni člani človeške družbe. Staršem, ženam in bratom ter sestram padlih žrtv fašističnega terorja bo treba dajati stalno mesečno podporo, v kolikor jih je padlo, res vzdrževati in v kolikor so za delo nesposobni. Če so sposobni za delo, bo treba najti za njih potrebno zaposlitev. Otroke padlih žrtev fašističnega terorja bo treba podpirati, dokler se sami ne bodo mogli preživljati. Onim, ki so zaradi fašističnega terorja postali stalno nesposobni za delo, bo treba podeliti stalno mesečno podporo. Pri podpiranju takih žrtev bo moralo delovati v prvi vrsti socialno skrbstvo ter pri državni blagajni zagotoviti potrebne denarne rente. V takih primerih ima torej socialna zaščita značaj stalnosti, (nadaljevanje vrihodnjic) O kmetijstvu Beograd, (Tass). — Današnja »Borba« i objavlja izčrpen članek, v katerem Moša Pi-jade, podpredsednik narodne skupščine FLR Jugoslavije, obravnava vprašanje kmečkih zadrug, ki so se ustanovile v vseh delih države, da bi omogočile boljše obdelovanje zemlje s skupnim delom. Letošnja pomladanska setev je zelo velikega pomena, da bi o-mogočila boljšo prehrano prebivalstva. Celo one države, ki so bile daleč od bojnih poljan, so prisiljene omejiti in najstrože kontrolirati uporabo žita. Položaj Jugoslavije je tem težavnejši, ker je bila Jugoslavija bojno pod-dročje in je doživela hudo razdejanje. Poleg tega je lanska suša strašno zmanjšala letino. Zaradi tega je pomoč »Unrra-e« igrala zelo važno vlogo pri prehrani in posebno pri prehrani onih področij, ki so preživele hudo vojno ter trpijo že v navadnem času pomanjkanje žita. Poudarjajoč, da ni pričakovati pomoči »Unrra-e« drugo leto, je Pijade izrazil zahtevo, da se izvršijo letos vsi napori zato, da bi bila posejana vsa orna zemlja. Poleg priprav za pomladansko setev se izvršuje v Jugoslaviji še agrarna reforma in kolonizacija. »Mnogo stotisoč novih kmetij bo ustvarjenih spomladi na osnovi agrarne reforme in kolonizacije. Samo v Vojvodini bo ustvarjenih več kot 150.000 novih kmetij kolonistov, siromašnih kmetov in onih, ki Zvez uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov v Celju: »Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov, podružnica 2, v Ceiju, je na svojem masovnem sestanku razmotrivala vaš položaj, dragi tovariši in tovarišice iz Julij Jšteviio otrok se je hotelo tudi kasneje vpi- ( kot mi, Ja sati. toda vseh ni bilo mogoče sprejeti: vv , bi uživali sadove velike skupne zmage nad , , S tem jih je hotela prisiliti k popuščanju, j fašizmom in nacizmom. Na sestanku smo 3. odbor je od uprave ladjedelnice dosegel i Gan|jjv0 ;e bij0 postopanje delavcev ILVE. j sklenili, da se naročimo na vaše glasilo »Pri. ,za uradništvo začasno nagrado, ki se pla- ! jjuje 15. vsakega meseca; t 4. odbor je izdejstvova! pri upravi to-iivarne izplačilo posebne nagrade za vse delavce, ki delajo pri popravilu ladje »Gra diska«; 5. odbor je organiziral večerne tečaje za (delavce ladjedelnice; 6. božična predstava za otroke delavcev CRDA-e. Predstava se je vršila v jedilnici tovarne Sv. Marka. Priredila sta, jo odbora ladjedelnice Sv. Marko in Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Ob tej priliki so imeli Tnali harmonikaši koncert, ki je dokazal (njihovo sposobnost in marljivost. Nato so ntroci žrebali listke za darove. Denar za 'ta darila so zbrali delavci med seboj in iz izkupička raznih prireditev. Mnogo daril so iizdelali delavci sami. Uprava tovarne ni prispevala; 7. odbor je dosegel, da je uprava tovarna dovolila vajencem, ki hodijo v miljsko vajeniško šolo. odhod z dela ob 14 uri. Preostale ure jim tudi plačujejo; 8. razdeljeni so bili čevlji, bicikli in pri-tbor, ostali predmeti, ki jih je podarila Trgovska zbornica; 9. skoro vsak mesec razdelijo delavcem ladjedelnice 500 gr mila za pranje perila. To milo izdelujejo delavci sami. Tovarniški odbor nadzira proizvodnjo in delitev; 10. od ZVU je odbor dosegel, da se zniža cena prevozu delavcev, ki prihajajo na ■■delo s tovornim avtom iz Škofije v Trst; tvrdke MRZONA ter delavskih žena. ki so delili svojo skromno hrano s stavkujočimi delavci. Spor se je poravnal s posredovanjem mestnega odbora in tovarniškega od bora. ki sta dosegla, da se nezaželjenf ele men ti odstranijo z dela, dokler ne reši tega vprašanja posebni odbor, sestavljen iz 4 članov tovarniškega odbora in 4 članov uprave. Za razsodnika v spornih slučajih pa je bil določen dr Levitu. Morali sn soditi 25 raznih vodij obrata in uradnikov, ki so bdi epnrirani v maju. Omeniti moramo, da ho sojeno še nadalj-nini 30. Komisija je do sedaj izvršila sledeče delo-. 4 nameščence je odpustila, 4 odpustila začasno za dobo od 1—4 mesecev, 1 delavec je bil sprejet na delo, a njegova kategorija mu je bila znižana, 1 se trenutno nahaja pred epuracijske komisijo radi političnih krivic, 5 spet sprejela ali namestila v drugih oddelkih in jim dala drugo delo, 1 oprostila in 9 sprejela brezpogojno. Pričela se je nabiralna akcija v korist stavkujočih delavcev ladjedelnice Sv. Marka; 13. organizirana je bila tombola v korist partizanom. Čisti dobiček znaša 14.200 lir. morsko delavsko enotnost« Dragi bratj,e ostanite še . naprej močni, kajti skupno z vami je naša mlada in močna ljudska republika Prejmite bratske pozdrave od uslužbencev Federalnega zavoda za socialno zavarovanje in Javne borze dela. Na svidenje! Smrt fašizmu— Svobodo narodu! E S Z D N J Medstrokovni zvezni svet Maribor Maribor, 15. febr. 1946. Enotnim sindikatom delavcev in name-* ščencev Julijske krajine v Trstu. Zastopniki mariborskih delavcev in nameščencev, zbrani na plenumu Krajevnega medstrokovnega zveznega sveta, pošiljamo po Vas vsemu delavstvu in nameščenstvu Julijske krajine in Trsta borbene pozdrave z željo. Čimprejšnje Vaše priključitve k matični domovini Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer delovno ljudstvo že. uživa vse svoboščine in pravice, izbojevane v skupni borbi z Vami. Zagotavljamo Vam, da bomo skupno z Vami vztrajali v borbi za naše skupne zahteve, za dosego pravičnih meja. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Zastopniki delavcev in nameščencev Maribora. Pijade je nato dejal: »Potrebno je. da se ta pomembna reforma izvrši tako, da ne bo ovirala uspeha letošnje setve«. Da bi bil lahko dosežen ta cilj. je bila nujna potrebna pomoč države, in to predvsem pri preskrbo-vanju kolonistov s semenom, razdelitvijo vprežne živine, traktorjev in drugega orodja potrebnega za obdelovanje. Toda uspeh nc bo dosežen, če ne bo delo izvršeno po načrtu in če ne bo vpeljano zadrugarstvo. To so pa uvideli tudi kmetje sami, ki so začeli ustanavljati zadruge spontano, brez vzpodbudne oblasti. Cilj zadrug je skupno obdelovati zemljo. Obravnavajoč v podrobnostih vzroke ustanavljanja zadrug, ki so raznega tipa, Pijade postavlja osnovna načela, ki se jih je treba držati. »Mi hočemo, da bo kmet dobil zemljo, in jo ohrani! v svoji posesti. Če bo hotel, bo Zadružništvo Naloge vinarske zadruge In vinogradnikov Vinarske zadruge pri nas še niso tako I vpliv raznih brezvestnih posrednikov in razvite, kakor bi smeli pričakovati. Imamo prekupčevalcev. Ti zelo radi kvarijo na-vinograde v Istri, na Krasu, v Vipavski ravni okus in moč vina ter na ta način dolini in v Brdih, a kljub temu ni med povzročajo, da se prirodni okus vina kvari našim ljudstvom dovoljnega razumevanja ; in s tem tudi zmanjša povpraševanje po za vinarske zadruge. i tej vrsti vina. Kako posledice bodo s tem Vinarske zadruge so najboljši zaščitnik povzročili, ne zanima brezvestne špekulante vinogradnikov in tudi potrošnikov. One prav nič. Njim gre pač pred vsem za to, da odstranjujejo vso špekulacijo z vinom, vse dosežejo največji dobiček. Zato je v naj-miesne posrednike. Na ta način se okoristi večjem interesu vseh proizvajalcev, da se vinogradnik, ki dobi boljšo ceno, potrošnik j izločijo vsi posredniki, ki so navadno glav-pa cenejše in boljše, nepotvorjeno vino. j ni krivci potvarjanja in zlorabe vinskega S pomočjo zadrug se tudi najlaže doseže izboljšanje naravne kakovosti vina s pravilnejšim ravnanjem s trto. Vsem nalogam obdelave, obnove vinogradov, predelave vina in vnovčenja pridelkov bodo lastniki vinogradov kos in bodo lahko dosegli najboljše rezultate, če se povežejo v močno skupnost, če se povežejo v zadruge. Vinarske zadruge morajo nastati iz resnične potrebe, katere se morajo zadrugarjl živo zavedati in jo čutiti. Taka zavest j» žadr^r porazgovorijo naj%e~ med “seboj najboljše jamstvo, da se bodo zadruge pra- in svestni gi vseh koristi> ki jim jih bodo vilno razvijale m tudi obdržale. Pn vsem nu(jj]e zadrUge naj preidejo k organizi-tem je najvažnejše, da je pn zadružnikih -u pravilno razvita in utrjena zadružna zavest. Vsi člani zadrug se morajo živo zavedati vseh koristi, ki jih imajo od član-stva. Od teh zadrug bodo imeli koristi sami vinogradniki. S pomočjo zadrug se bo izboljšala obdelava, izboljšala se ho kakovost vina in s tem večala možnost, da se pridelek plasira in vnovči. Tudi sama obdelava in predelava se bo lahko vršila na najno-vejši način, z najmodernejšimi sredstvi. S pomočjo zadrug se najlaže izloči kvarni pridelka. Zato je dolžnost vinogradnikov, da. čeprav so trenutno v denarni stiski, svoj pristni pridelek izročijo zadrugi, ki bo z vso natančnostjo in vsemi sredstvi zavarovala pristnost pridelka in dosegla na trgu najboljše cene in s tem za producenta največji izkupiček. Vsi naši vinogradniki naj pomislijo na vse koristi, ki jim jih bodo lahko nudile Iz ZSSR MOSKVA — Petletni načrt za železniški prevoz predvideva elektrifikacijo nekaterih prog, kar bo omogočilo povečanje tovor, nega prometa na elektrificiranih odsekih za 19.5% ter prihranek nad 360 milijonov rubljev letno in več kot poldrag milijon ton goriva na leto. Elektrifikacija 159 kilometrov dolge gor. ske proge južnouralske železnice se je že začela. 242 km dolgo progo od Bogoslovska Na-dezdinska do Goroblagodatkaja sedaj elektrificirajo za prevoz premoga in lesa iz severnega Urala. Že elektrificirane proge bodo zvezane z lahko stopil v zadrugo z drugimi kmeti in ; elektrificirano železnico Sverdlovsk—Huso-tip zadruge si bo lahko sam izbral. Ni ni-:vaja—p6rm_ od Sverdlovska do Bogoslov-kakega razloga, da bi silili stopiti v zadrugo j 6j b vodila glavna proga. Izgradnja nove tiste kmetije, ki si tega ne zelno. Nikdo naj , , , e o,' ne bo pod vtisom, da je prisiljen stopiti v elektrificirane proge na odseku Surakam zadruge. Na koncu je Pijade poudaril, da je komisija za agrarno reformo in kolonizacijo pri jugoslovanski vladi izdelala »Splošna načela za ustanovitev in poslovanje kmetijskih zadrug«, medtem ko je jugoslovansko ministrstvo za poljedelstvo in šumarstvo sestavilo »Osnovo kmečkih zadrug«. Te smernice in osnove bodo dobro služile vsem tistim kmetom, ki so že ustanovili svoje zadruge, ali ki se pripravljajo, da osnujejo zadruge za skupno obdelovanje. szea me&š tislk&vmi sisieaal f Poroka v Grahovem. Na Grahovem se je poročil naš naročnik, marljiv sindikalist in zaveden borec, invalid NOV tov. Šorli Oskar s tov. Kristino Ko-balovo. — Mlademu paru želimo obilo sreče. —-Buzovni se je pričela. Ta 27 km dolga proga bo služila za ležišča nafte v Bakuju. Velikega pomena bo elektrifikacija odseka transkavkaške železnice Rigon—Tkvibuli, ki vodi po gorskem terenu. Elektrificirana proga Moskva—Domode-dovo bo začela obratovati v maju. Elektrificirani odseki proge Moskva— Kursk in odseki zapadne železnice bodo podaljšani. Elektrifikacija 640 km dolge proge Novosibirsk—Omsk se bo pričela še letos. Elektrificirani odseki prog, ki jih je uničil sovražnik, bodo obnovljeni. Tako ho obnovljeno železniško križišče v Leningradu ter proga Tallin—Paskula v sovjetski Estoniji. Elektrifikacija novih prog in obnova že prej obstoječih bo podvojila tovorno sposobnost prog ter zelo povečala brzino vlakov. Namesto ukinjenih radijskih predavanj O tržaški industriji Tržaško delovno ljudstvo, zlasti pa de- i zaposlenih štirikrat več ljudi kot v pola vci so zelo zainteresirani na tem, kakšne j morstvu in trgovini na debelo skupaj, možnosti so v pogledu razvoja tržaške indu- : Hrbtenico tržaške industrije predstavlja strije. Pri tem se ne smemo ozirati na | težka industrija in ladjedelništvo. Jedro te •nobene pomisleke in postaviti dejstva tako, kot jih pač stvarno življenje postavlja. Vsaka borba, vsako nasprotovanje življenjskim nujnostim bi pomenilo zlo za blago- industrije je ustanovila Kraniska industrijska družba z Jesenic. Ta družba je zgradila 1. 1898. najprej eno, nato pa L 1913. še tri visoke peči in koksarno v Skednju. stanje tržaškega delovnega ljudstva. Od | L. 1898. je ta dražba ugasnila tri peči, ki vprašanja procvitanja tržaške industrije je odvisen tudi prospeh pokrajine, ki je gospodarsko povezana s Trstom in tvori a njim zaključeno gospodarsko celoto. Zato je dobro, da se nekoliko pozanimamo in seznanimo z možnostmi procvitanja tržaške industrije. V tržaški pokrajini je bilo leta 1936. za. ji lije do tedaj imela v Sloveniji. Zaradi cenejšega dovoza železne rude in premoga po morju, ji je pač Tist bolj odgovarjal. Kranjska industrijska družba ie izvršila porazdelitev dela med Trstom (Skednjem) in Jesenicami, tako kakor so ji to narekovali ekonomski razlogi. Ko pa je bil Trst po zadnji svetovni prevoznih stroškov potoni železnice, medtem ko je Skedenj ostal brez dela. Trst darsko zaokroženost, ki bi bila najboljše poroštvo za splošno blagostanje. Pri tem in Slovenija sta se v pogledu težke indu- ; je zelo važna okoinost, da je Jugoslavija strije izpopolnjevala, gospodarsko sta bila | bila v tej svetovni vojni težko prizadejana povezana, a ne oziraje se niti na nacionalne | in da je radi svoje štiriletne borbe izgubila momente, je bila postavljena neprirodna j velik del svojega industrijskega inventarja, meja, ki je zatrla normalni gospodarski , Za to obnovo nima potrebnih delavnic, ki razvoj. ! ki bile na višini tržaške tovarne strojev, oslonila^n^^e^ndusTi^sVoveMje^temveč | industrijskega področja (Trst—Tržič) zapo- ; ška industrija svoj obstoj in napredek. Vsa-tudi industrije vzhodno jadranskega sektor- ‘mo^lhvS^ofažmerao Sf®?.!®? f! Ni dvoma, da ladjedelnice tržaškega in- s svojim zaledjem, to se pravi v okviru Jugoslavije, so edini in najboljši pogoji za njen napredek. Slovenija bi lahko s svojimi hidravličnimi centralami nudila tržaški industriji in njenemu razvoju vse možnosti prosvitanja. V Trstu bi se lahko razvila kemijska in metalna industrija. Jugoslavija sama ima ogromne potrebe in edino na te lahko uspešno naveže trza- ja. V primeru pa, da bi bil Trst ponovno odtrgan od svojega ekonomskega zaledja, bi bila Jugoslavija prisiljena, da z večjimi stroški in z manjšo racionalnostjo v po- menila propadanje ter bi tudi za Jugoslavijo samo in svetovno porazdelitev dela velika (220.000 ton letno). Sicer je res, da Jugoslavija v doglednem času ne bo mogla j pomenilo veliko škodo in neracionalno go-izrabljati sama celotne zmogljivosti teh | spodarjenje. razdelitvi1* clela^razvije ^se *faz^predelave l^,j^elnic; Prip0Tnni|ti ^ moramo da tudi | Pri vseh teh vprašanjih je delovno ljud- Italija ni tega zmogla m da so bile ladje stvo najbolj zainteresirano m bi bilo v železa na svojem področju. Možnosti kom binacije s Slovenijo bi v tem pogledu za Trst odpadle. Trst bi utrpel škodo, ne bi mogel izkoristiti svojih industrijskih mož nosti, ki jih v primeru drugačne rešitve ne more izkoristiti. Nadalje imamo v Trstu tovarno strojev pri Sv. Andreju. Ta tovarna lahko proizvaja ladijske stroje, turbine, parne kotle in poslenih v vseh gospodarskih panogah vojni odrezan od Jugoslavije, je železarna parne centrale, dvigala in drage strojne 156.900 oseb. Od tega števila je bilo zapo- : Skedenj pripadla Italiji in ostala brez ,pra- ■ naprave. Ona lahko popravlja stroje raz-slenih v industriji 66.000, kar predstavlja vega dela. Njena polna zmogljivost se ni ' nih vrst in lokomotive ter vrši razna draga dela. Kakovost in vrednost njenih izdelkov je taka, da se njeni proizvodi lahko pro- 40% vseh zaposlenih. Po cenitvah je zna- mogla izkoriščati tja do pričetka zadnje ’ šal dohodek Trsta v zadnjih letih pred svetovne vojne Industrija v Sloveniji si 1940. okoli 40 milijonov dolarjev. Razčlemba pa zaradi tega ni mogla dobavljati potreb-te vsote nam pokaže, da je tržaška indu- nega materiala iz Skednja. Zato so zgra- strija pri tem udeležena s 25 milijoni do- dili na Jesenicah dve visoki peči. ki sta ki narekujejo, da se Trst z.vso svojo indu- larjev, kar je 60% celokupnega dohodka. , zamenjali škedenjske. S tem pa so se pro j strijo poveže na svoje zaledje, na svoje Tudi je zelo poučno, da je v industriji izvodni stroški povečali zaradi povečanja) tržišče. Na ta način bomo dosegli gospo- eden izmed njenih izvoznih predmetov. Jugoslavija je svojo tonažo razvijala na sli- siučaju nepravilne rešitve, v svojih naporih da doseže blagostanje in normalne gospo- čen način kot Norveška in se je udeleže- i darske prilike, najbolj prizadeto. Cim bolj vala svetovnega pomorskega prevoza, da bi z njim izkoriščala višek svoje pomorske delovne sile, ki jo je črpala na skalovitih obalah Jadrana. Vsa industrija v Trstu se lahko racionalno poveže z industrijo gospodarskega področja h kateremu spada — z jugoslovanskim področjem. Ostale dežele, ki ne bo tržaška industrija zaposlena, in zaposlena bo če bo priključena k svojemu zaledju, tem manjša bo brezposelnost, tem lažje se bo delovnemu ljudstvu zagotovila pravica do dela in do blagostanja. Zato delovno ljudstvo pričakuje in veruje, da se bodo njegovi interesi vpoštevali in da bo vprašanje Trsta pravično rešeno. Samo dajajo na celem področju Jugoslavije. Po- vprašanje pa je, v koliko so ga priprav- spadajo v gospodarsko področje Trsta, za- j tisti, ki se borijo proti interesom delovnega poslijo lahko tržaške ladjedelnice samo za- | ljudstva in njegovemu blagostanju, se bodo časno. Te dežele sicer lahko dajo delo, protivili osnovnim demokratičnim nače- stojijo pa še mnogi drugi, važnejši razlogi, Ijene dati in pod kakšnimi pogoji. Iz tega lom. Za vse tiste, ki so poklicani odločati o tem vprašanju, pomeni Trst težko sledi, da bi bila tržaška industrija odvisna j preizkušnjo iskrenosti njihovega demokra-in se nebi mogla nemoteno razvijati. j tičnega odnosa do naporov delovnega ijud-V okvira in povezanosti tržaške industrije ! ‘stva! Sindikati na laponskem Eden od najvažnejših momentov, ki bo lahko pospešil demokratizacijo na Japonskem, pomeni svobodni razvoj sindikatov. Sindikati bi lahko mnogo prispevali k političnemu, kulturnemu in gospodarskemu preporodu države. Sindikati bi lahko zagotovili japonskim delavcem in nameščencem vse pogoje uspeSne borbe, da se' doseže zboljšanje njihovega političnega in gospodarskega položaja. Na Japonskem je imperialistična vladal radi svoje reakcionarne politike smatrala svobodne sindikate za Veliko nevarnost. Zato je razumljivo da sindikati niso bili močni. Tako je naprimer bilo leta 1937. v 973 zvezah skupno le 665.000 članov, kar je predstavljalo tedaj le 7% celokupnega števila vseh delavcev in nameščencev. . Po Japonskem napadu na Kitajsko leta 1937. so sindikate razpustili, a mnogo nji-i hovih voditeljev zaprli. 1938. leta je japonska vlada po vzoru nacistične »Delavne fronte« ustanovila fašistično zvezo, nad katero je vršila kontrolo. Vlada je izvajala nad delavci in nameščenci pritisk, da bi se vpisali v to zvezo, ki so jo nazivali «Pa-trijotska industrijska organizacija». S pomočjo te organizacije je japonska vlada vodila šovinistično propagando. Pa japonski kapitulaciji je bila ta zveza razpuščena. Politične prilike so se spremenile in pričeli so tudi ustanavljati sindikalne organizacije. Na prvem sestanku japonskega parlamenta po zadnji svetovni vojni je bil sprejet zakon o sindikatih. Na podlag; tega zakona imajo japonski delavci pravico organizirati se v zvezah. Sedaj je na Japonskem približno 70 sindikatov s 160.000 člani. To število je jako pičlo, če upoštevamo, da je bilo leta 1944. v deželi 12 milijonov delavcev. Najmočnejši je savez transportnih delavcev, ki šteje 60.000 članov. Sindikati dopuščajo, da se njihovi člani vpisujejo v katerokoli politično stranko in se trenotno borijo predvsem za materialno zboljšanje svojega članstva. »Nacionalna federacija delavcev« je zveza, ki je šibkejša reakcionarna organizacija. Ustanovljena je bila v oktobru 1945. leta od predstavnikov vlade. Naloga te federacije je, propagirati o potrebi ohranitve cesarjeve oblasti in borbo proti svobodnim sindikatom. Tudi »Delavsko združenje* predstavlja reakcionarno organizacijo. Ta organizacija izjavlja, da je njen cilj «likvi-dacija« brezposelnosti med nekvalificiranimi delavci. Vladajoči krogi na Japonskem se zelo trudijo, da bi dobili vpliv in nadzorstvo nad delavskim gibanjem, ki se vedno bolj širi. Ti krogi se zelo bojijo, da bi svobodni sindikati postali nosilci demokratičnih načel. Vlada in predstavniki japonskih kartelov se poslužujejo najrazličnejših metod, da bi dosegli svoje namene. Industrijci v velikih masah odpuščajo delavstvo in ustavljajo delo v obratih. Stavke, ki so nastale v zvezi s tem odpuščanjem, smatrajo, da so jih povzročili »škodljivi elementi«, ki naj bi našli zavetišče v svobodnih sindikatih. Zahteve delavcev po zvišanju mezd — zaradi splošnega poslabšanja življenjskih pogojev in špekulantstva — smatrajo reakcionarji, da so jih povzročili »škodljivi elementi« itd. Na delavskih mitingih se dostikrat pojavljajo izzivači reakcionarnega «De!avskega združenja«. V nasprotju s to politiko japonske reakcije, ki želi in hoče razbiti svobodno sindikalno gibanje, gre konstruktivno delavstvo za tem, da bi organiziralo masovne svobodne sindikate. V tem vidi delavstvo na Japonskem varnost svojih interesov. Odgovorai urednik: Albin Zabric.