GLAS NARODA » The largest Slovenian D - f T- . »4--1 — -- unnea JKIM« Ud delwctrry Ameriki. and legal Holidays* 75,000 TKUBFOV: OHalaca 8—8878 Entf d m Second 01— MrttT September H, 1908, at the Port Office at Kew York, M. Y„ under Act of of lbreh 3, 1870 NO. 240. — STEV. 240. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 13, 1834. — SOBOTA, 13. OKTOBRA 1934 WLEFOK: OHil—a 8—8871 VOLUME XTiTT. — LETNIK ZLIL KRALJ JE BIL ŽRTEV OBŠIRNE TERORISTIČNE ZAROTE ITALIJANSKO BRODOVJE JE IZKAZALO V SREDOZEM. MORJU ZADNJO ČAST ALEKSANDRU Med zarotniki so baje tudi neka ženska. — Aretirane« so 48 ur neprenehoma zasliševali. — Ko je dospel mladi kralj Peter na Jesenice, mu je priredilo prebivalstvo burne ovacije. — Dežela Španska armada bo kmalu kos položaju PREROKOVANJE BOMBAŽNA 0B0D0ČI VOJNI se bo kmalu pomirila ker bo diktatura precej Z iG c n.# ™i°r Harbord, mil jena. pravi da bo bodoča vojna odločena v zakopih. Zračni napad na mesta je mogoč. Na krovu ladje "Queen of Bermuda", 12. oktobra. —Generalni major James (i. Harbor«! se sicer zavzema za močno zračno brodovje, toda je tudi prepričan, da bo prišla odločitev v vseh vojnah, kakor v zadnji vojni, v zakopih. Bivši šef generalnega štaba in sedaj predsednik Radio Coi*i>oration of America se je v tem smislu izrazil proti delegatom na skupni konvenciji International Association of Casualty and Surety Lender-writers. "V splošnem se vodstvo vojni* ni posebno izpremenilo", jo rekel general Ilarbord, PARIZ, Francija, 1 2. oktobra. — Francoska policija je dognala, da je bila med zarotniki, ki so zasnovali umor jugoslovanskega kralja Aleksandra, rudi neka izredno lepa ženska. Policija je aretirala v bližini švicarske meje tri osebe, ki so bile baje v zvezi z atentatorjem Petrom Kalemenom. Vsi trije imajo čehoslovaška imena ter ponarejene čehoslovaške potne liste, dočim je bil Peter Kalemen, soglasno z zadnjimi poročili, Trzačan po rodu. Kakor kažejo najnovejša odkritja, gre v tem slučaju za dobro organizirano teroristično tolpo, ki si je postavila za cilj, da za vsako ceno spravi s sveta najprej jugoslovanskega kralja Aleksandra, za njim pa še druge evropske veljake. Aretirance so oblasti oseminštirideset ur neprenehoma zasledovale, pa ni bilo mogoče izvedeti iz njih ničesar definitivnega. (kar se armade poslužujejo br- Teroristi so imeli svoj glavni stan baje v madžar- \ 7-°6tn'lnoxa ?r«žja, submari skem mestu Janka Puszta v neposredni bližini ju- nm* tJ" vedal svoji službi, da bi I m , e , , • za seboj izbrisal vsako sleopo]uoma j»odjarm-ljena, dokler more (»oslati v za-kope boja zmožne ljudi. 4* Naša dežela potrebu j«* prvovrstni kor vojaških letalcev. Ta razvoj letalstva pa so dosedaj ovirali prevYoeekrvni vojaški teoretiki, kakor tudi nasprotniki. Nikakor se ne vdajajmo domišljiji, da je pri nas uničujoč zračni napad nemogoč. V nekaj urah morejo bombe uničiti naše nebotičnike, da bodo padli skupaj kot domino. TPJ1 VOJNI DOLG Washington, D. C., 12. okt. Vlada letos že drugo leto namerava iz državnega proračuna izpustiti plačilo tujega voj- temveč bo še tla I je v gospodarskem življenju dežele igral se zelo važno vlogo, zlasti bo so- j stoI)'* x st'k i činca je v rokah podravnatelja deloval pri načrtih za posa-j mezne veje industrije. J . ... . , __ 1 tr"k- • ' Justlf,,lem departmeiitu, Ha-• , j * * ' rolda Xathaua, ki je |>o od|>o- magal spraviti Karola I Oblasti skušajo dognati, ako in He!eno. — Karolovo's° bili sindikalisti, anarhisti, i w • »■ i* i i • I komunisti in socijalisti, ki so obnašanje škodi kralje- | SP prejšnji teden dvignili pro- vim družinam. j t i clad i ministrskega predsed- ; njjca jj0rr0nxa% je naklonje-' na desnici, na kak način " 7.ve« zi z rusko vlado. V glavnem mestu vlada primeroma mir, razun da je policija streljala na nekatere ta- Neka velika i ih skupina si je pridobila John-,, . .. . . , .. lili i i A -- i 'klicanju zveznih detektivov sona, da bo deloval kot veseak , ^ . za XRA v privatni lastnosti, | obenem pa bo tudi posredova- J 44 Pred vsem nam je ležeče lec med kapitalom in delom.' na srečni vrnitvi Stollove že-' Ker Bela hiša ne sme preveč ne. Najprej moramo biti pre-javno posredovati m<»d kapita- pričani, da je na varnem, lom in delom, ako se hoče za- predno borno kaj novetra ukre-varovati pred kritiko in odpo-' nili*\ rom te ali one stranke, zato jei _„ cn n : • i- , . . . , , i Berr>'\. Stoli je pripravljen v t<'111 <«.ru kot |iosre k;1. najprimernejši Johnson, k, J<" j k„r je Uvajale,-zahteval v ,,i smu, katerega je pustil v sobi London, Anglija, 12. okto bra. — Vse upanje na spravo med romunskim kraljem Ka-rolom in njegovo ločeno ženo princeso Heleno, je bilo opu-, ščeno, k<> se je izvedelo, da je tove živil kralj Jurij zavrgel prošnjo kraljice vdove Marijo, da bi posredoval. Romunska kraljica vdova je v četrtek odpotovala v Jugoslavijo in je spremljala novega 11 let starega jugoslovanskega kralja Petra II. Poglavitni namen potovanja kraljice Marije v London je i Rooseveltu odvedene Mrs. Stoli. Zadnja poročila pravijo, da pri predsedniku |>ersona grata. Pravosodni department se je odločil, da opusti tožbo proti House Engineering Company.!j«? kila odkupnina plačan ki je bila obdolžena, da se je' pregrešila proti koalicijski pravici, ker za to nima zadostnih dokazov. V gorati Asturiji pa prodirajo vladne čete pod poveljstvom generala Lopeza Ochca v rudarske kraje, zlasti proti krajem Mieres in Santullano, kjer se uporniki še vedno-trdovratno drže. Pri Pola de Lena so bile vladne čete zadržane, ker so morali pijonirji popraviti mostove in ceste, kate-bil ugladiti pot za spravo med!n' so "Pomiki pri svojem umi-Karolom in Heleno. Ako hoče iku ™d«Jal>- Razstrelili so vse to doseči, je Marija vedela, da I mostove> »a nekaterih mestih mora za to pridobiti n»mr..i. Pa blla tudl armada ovirana VELIKO POSOJILO BANKI HAUPTMANNOVA IZROČITEV ZADRŽANA \ Bronxu najprej j kralja Jurija, tako da bi bila Karol in Helena povabljena na ' poroko prinea George in prin-1 cese Marine. Pri tem je Ma-1 rija upala, da bo prišlo do sprave med njenim sinom in Heleno. , Kralj Jurij pa je obdržal1 odločno stališče proti Karolu ter je kraljici Mariji naravnost povedal da Karolovo pri- MOLITVE ZA KRALJA ALEKSANDRA. Kot nam naznanja župnik Rev. Hijaeint Podgoršek, bodo jutri v nedeljo pri dopoldanski maši v slovenski cer- j kvi sv. Cirila na 62 St. Marks Vojaštvo, ki je prve dni po umoru patruliralo po Place, New York City, moli- licah raznih jugoslovanskih mest, se je zopet vr-|tve za pokojnega jugoslovan- nilo v vojašnice. Clan regentskega sveta princ Pavel je v svojem govoru odločno povdaril, da bo prvo načelo jugoslovanske vlade absolutna pravičnost. Iz tega se da sklepati, da bo diktatura precej omiljena. Hrvatski emigranti, ki se zavzemajo za popolno neodvisnost Hrvatske, so pa seveda drugačnega mnenja. Njihov voditelj, Avgust Košutič, ki se nahaja na iskega kralja Aleksandra. --( Kaj višje sodišče Washington, D. C., 11. okt. i1*" v ponedeljek razpravljalo' jateljstvo do gospe Magde Lu-R. F. C. je dovolila posojilo o tem, ako naj bo Bruno Ri- j j>eseu izpodkopuje ugled Ro-v znesku $12,000,000 Unionjchard izročen oblastim države I munske ter škoduje tudi an- Trust Company v Clevelandu, da izplača 10 odstotkov na vloge, ki so znašale nad $10 in da izplača v celoti vse vloge po $10 in vse manjše vloge. KUPOVANJE ŽIVINE Washington, D. C., 11. okt. Nanovo je bilo določenih 7 milijonov za nakup 500,000 glav živine v krajih letošnje suše. ŽELEZNIŠKA NESREČA Outtenberg, Iowa, 12. oktobra. — Štiri osebe, med njimi ena ženska, so bile ubite, ko je vlak, ki je vozil iz Milwaukee, pri nekem inostu skočil čez 15 čevljev visok nasip# New Jersey, kjer je obdolžen i gleški kraljevi rodovini, s ka-odvedbo in umora Lindbergho-! tero je Karol v sorodu, vega sina. Kralj je pri tej priložnosti Tako je odločil sodnik naj-, tudi rekel, da je bilo postopa-višjega sodišča Ernest E. L. | nje kralja Karola s Heleno, Hammer, ko je Hauptmannov | kateri je angleški kralj zelo zagovornik James M. Fawcett1 naklonjen, naravnost škanda-vložil proti zročitvi pritožbo, J lozno. češ, da bo dokazal, da Haupt-1 Marija ni skušala zagovar-malin ob času odvedbe Lind-jjati svojega sina, temveč je berghovega otroka ni bil v j kralju pripomnila, da je kra-Hopewell, N. J. j Ijevina s slabim kraljem še Da olajša zadevo države vedno boljša kot pa ne monar-New Jersey, je državni prav-ihija. dni k Samuel J. Foley prosil' sodnika Jamesa M. Barretta, da preloži obravnavo proti Hauptmanuu, ki bi se imela pričeti v četrtek, v zvezi s plačilom Lindberghove odkupnine v znesku $50,000. Fawcett pravi, da bo Haupt-mannova žena in še neka druga priča v ponedeljek pričalr, tla je bil Hauptmann v noči Dunaju, prerokuje Jugoslaviji resne nemire. Po njegovem mnenju se Hrvatje ne bodo nikdar zado- , _. _ !••!• i i v . o. ii i ii odveovi in strojnimi puškami. V okolici Oviedo so se posebno obnesle afriške čete in trije oddelki afriške tuje legije. Po poročilih iz Madrida so legijonarji- pokazali veliko hrabrost in so med petjem šli v boj. S0CUALIST1CNE ŠOLE V MEHIKI Mexico City, Mehika, 12. oktobra. — Navzlic veliki opoziciji je vlada naznanila, da bo po vseh šolah vpeljala socija-listično vzgojo ter bo obdržala svoje trdno stališče proti delovanju cerkve. Sicer s** po raznih krajih dogajajo verske in dijaške demonstracije, toda vlada položaja ne smaira za tako nevarnega, da bi moralo poseči vmes vojaštvo. Socijalistični pouk bo vpeljan v vse šole, razun na vseučilišča. General Lazaro Cardneas, ki ob 1. decembra nastopil me-sto predsednika, je obljubil, da se bo držal proticerkvene politike. _ __ ODA" Gks Naroda" HEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 13. 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY to 17. 0. £ SLAB KAIODA (▼flM at ika Day Except Sunday« and Holidays ■■«. ■ 1 l!H Za New Tork mm. etHo lata Za pol lata ............. ...... O-ODjZ^ ln<*emm*o sa celo leto ...... pol leta.............. .... fTjqp SoLacriptioo Yearly fA.00 '^flft mM dan lariemH nedelj to praaalfcor. r naj aa HacoroO ---*— da ea SLABA TOLAŽBA / OWoci svetovni vojni se »toliko govori in pi«e, da bi človek po vsej pravici domneval, da ni posebno daleč- In lem&ra res ni. Položaj Jugoslavije predstavlja začasno največjo i (^varnost, če se bo linda ura na Balkanu srečno prevail rils, ii e, da jih aie bodo mogli zlepa nadomestiti in bo-o raje prej odnehali. Major zagovarja obrambo na kopnem, ker je to pač njegov poklic in ker si skoro sleherni, ki je mojster v svoji stroki, domišlja, da je neprekosljiv. Vprašanje pa nastane, kako velika bo škoda, ki bo ]>osledica zračnih napadov, četudi bodo zračni napadi raz-neroma redki f In pomisliti je treba, da v prihodnji vojni ne bo odločevala zmaga, ampak da bo bistvenega pomena edinole povzročena škoda. MRS. R00SEYEL STARA 50 LET Washington, D. C., 11. okt. sevelt, — rojstni dan ne sme Soproga predsednika Roose velta obhaja danes svoj 50. rojstni dan, ki ga pa ne bo slovesno obhajala. — Kadar kdo doseže mojo starost, — je rekla Mrs. Roo- biti več slovesno obhajan, ^'im več pozabiš, tem boljše. Mrs. Roosevelt je bila rojena 11. oktobra 1884 v New Yorku kot liei Elliota in Anne Roosevelt. Važno za potovanje. Xdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti logi 9Š fiMj j* potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V tied naš* ddtffOletne skušnje Tam edmoremo dati uajboljt* pojasnila 8» tudi vso potrebno preškrbeti, da ji frtoVakji «8obfib M fJStro. Zato so saupno obrnite na naj eš vis pojasni*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potno liste, viseje in sploh vse, kar je ta potovanje po-trtbno 9 najhitrejšem času, in kar je glavno, oa najmanj/ko Nodriavljani naj no odlašajo do šadnjega trenutka, fcrfr Jfrdtor So dobi ie Washmgtona povratno dovoljenje, RtEN-TMT PERMIT, trpi najmanj en mesoo. PiMta torej takoj ta bretplačna navodila in taootavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENKI PU&LISHtffc Č6. (TRAVEL BUREAU Nsw York, N.Y. Pod vlak je skočil. 22. septembra se je pripetil obžalovanja vreden dogoddek. Pod brzovlak št. 602. ki je vozil proti Mariboru, se je >Jegel pri Sipoglavi, med postajama Poljčane in Ponikvo, 22-Tctui tovarniški delavec Mejavšek Jože, ki so mu kolesa dolx*sed-no odrezala glavo. Mejavšek se je vrgel pod vlak okrog X ponoči. Prej je bil v družbi fantov v bližnji vasi, kjer so kožuhali. Pod vplivom J>re.»bi-.1«; pijače se je med njimi poz-iiib v noč vnel prepir. Meja v šok "je z nožem v roki groziK ko so ga baje dražili zaradi nekega dekleta, da bo vse zaklal, celo lastnega brata. Ko je bil zunaj, je dejal enemu izmed fantov: *4Pokliči mi brata, hočem z njim obračunati**. Ker brata Bi bilo ven, je odšel proti progi, kjer je v nerazsodnem stanju izvršil samomor, ki je razburil drugo jutro vso bližnjo okolico. Že mrtvega je prvi našel ob-hodink proge Kvas ob j>ol 4. zjutraj. Glava je ležala med tračnicami |>opolnoma. odrezana od trupa, ki je ležala pravokotno na progo. Uboj pri Dragoviču še ni pojasnjen. Poročali srno že o najdbi trupla na koruzni njivi posestnika Franca Ž mavca v Drago-voču. V truplu so spoznali že 10 dni pogrešanega 20-letnega posestni kovega sina Franca Slano iz Vitomarcev, ki je bil postal žrtev pretepa. Zgodilo se je takole: V nedeljo l(i. septembra je bila v vinogradu |M>sestuika Janeza Curka v Dragoviču trgatev, pri kateri je bilo zaposlenih več biračev, med njimi tudi ( 'uekova družina in družina Kralja Franca. Popoldne sta se pojavila v bližini vinograda brata Franc in Andraž Slana, ki sta gsi imela že pre-eej v tflavi, ker sta pHŠia iz nekega vinotoča. Začela sta bi-rače izzivati ter jih klicati na korajžo. Pokojni Franc je še celo Franca Kralja vrgel z brento vred po fleh. To je dalo povod za prepir, iz katerega se je izcimil pretep. Oba brata sta nato pobegnila, pa so ju Cuekovi birači in Kralj Franc zasledovali. Dohiteli so ju na Cuekovi njivi, kjer se jima je pridružil še neki posestnik. Vnela se je pravcata bitka s koli in vilami, v kateri je Slana Franc obležal, medtem ko je njegov brat Andraž komaj pobegnil. Kaj se je nato zgodilo, je zaenkrat še zagonetka. Andraž Slana se je vrnil čez kake pol ure na bojišče, da poišče svojega brata, vendar za njim ni bilo sledu. Iskali so ga celih 10 dni zaman. Razširila se je že govorica, da je pobsegnil v Avstrijo, toda v |>onedeljek zjutraj je posestuica Žmavee-va našla na svoji koruzni njivi že razkrajajoče se truplo, v katerem je spoznala pokojnega Franca Slano. Mrtvec je ležal na hrbtu z dvignjenimi rokami. Kdo ga je ubil, se še ne ve. Orožniki so aretirali tri osumljence. Sodna obdukcija, ki se je izvršila v mrtvašnici v Juršin-cih, je dognala, da je imel ranj-ki na glavi eno vdrtino in dve razpoklini na lobanji, nastali zaradi udarca s topim predmetom. Smrt je nastopila zavoljo otrpnjenja možganov. Velik požar s smrtno nesrečo. 28. septembra okrog pol 2. zjutraj je nenadno pri škoci-janski podružnici začelo' biti plat zvona. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje pri po-seštriici Ivani Krusnikovi, po domače pri Grdavu na Studencu. Ljudje in domači gasilci so takoj prišli na kraj'požara ter zaceli reševati kar se je v ua-glici rešiti pač dalo. so trud osredotočili na reševanje Ne samo raca - pač pa izbirana, sočna Long Island račka. In poleg nje, ne samo pivo — pač pa tista redka dobrota RUPPERT'S BEER "MELLOW WITH AGE" Tukaj je končni prispevek k fini umetnosti prijetnega življenja — ? i Peter Zgaga Ko so delavci v tovarni dobili plačo, je bil v koverti i>o-leg denarja listek z naslednjo vsebino: — Tvoja plača je tvoja osebna zadeva. Ne pravi nikomur, koliko zasluziš. Spodaj ,je bil ]»odpisan gospodar. NVki delavec j»» preštel svoj borni zaslužek, zvečer .je pa odpisal gospodarju: — Nikar se ne boj, nikomur ne boni |>ovedal. koliko je bilo v koverti. (V je telje sram javno razglasiti, koliko plačaš, j«» tudi mene sram ]M»vcdati, ko liko zasluzim. * Pregovor pravi, da lažujiv-cu nihče ne verjame. Navzlic temu pa največ verjamemo lažnjivcem, saj v sedanjih časih resnicoljubi ne smejo govoriti. — Hudiča! — je vzrojil kapitalist — soci jalisti in Uoinu nisti so menda zblazneli, ker vedno in neprestano h- o «!«•-liarju govore Saj ti ljudje niso še nikdar denarja imeli in sploh ne vedo, kaj je denar. — Vašega rokopisa ni ino-goi'e čitatl. Zakaj pa ne pišete svojih pesmi na stroj, če imate tako nečitljivo pisavo' — j«* rekel urednik "pesniku". — Kaj mislite, da bi pisal j pesmi, če bi znal pihati na stroj hiše in drvarnice. Med tem, ko so šli gasilci s cevjo med gorečim gospodarskim poslopjem hišo, se je podrl požarni zid ter se zrušil na [»osest ni ko vega sina Lojzeta Piruata iz Krtine, ki je po par zdihljajih umrl. Nekoliko j«- bil ranjen na nogi tudi načelnik sttideiiiškcgn gasilnega ilruštvn. Ogenj je medtem divjal dalje in se razširil tudi na bližnji kozolec. Iz hleva so po napornem delu rešili še zadušeni dve kravi in enega teleta. Posestni ca trpi občutno škodo, kajti poleg gospodarskega poslopja in kozolca ji je ogenj uničil tudi gospodarsko orodje, stroje in nad i:;,ooo kg sena, ki je bilo deloma že prodano. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen in je povzročil o-krog KHUHH) Diu škode, dočim je bila posestuica zavarovana komaj za 10.1 M Ml Din. Pokojni Lojze Pirnat je !,ij sin uglednega dolgoletnega krtinskega župana Ivana Pir-nata. Jože Centa je v zaporu obupal. Beg dveh kaznenccv iz ljubljanskih zaporov se j" končal izredno tragično: zdaj j" za Anžurjem odšel v večnost še Jože Centa. Obesil se je \ zaporu. Ko so bile 27. septembra v pisarni ljubljanske kaznilnice izvršene vse formalnosti, je moral Jože Centa oditi takoj v samotno, disciplinarno celico, ki se nahaja v spod jih prostorih. Vso noč je bil dobro nadzorovan. Sani je mirno spal. Zjutraj se je okoli 5. prebudil. Vstal je in pospravil celico. Ob G. se je začelo razdeljevanje prežganke in dnevne pore i je kruha. V tem času imajo pazniki mnogo posla, v jet-1 nišnici je kakor na tnravljišču. I Ko je okolfr 7. paznik pogledal skozi lino v Ccntovo celico, je presenečen zapazil, da Centa nepremično sedi ob železni peči. Naglo je odklenil celico, prerezal okoli vratu ovito rjuho in poklical druge paznike na |K»moč. Kakor je bilo pozneje ugotovljeno, je bil Centa raztrgal svoj robec in od rjuhe v naglici odtrgal večji povoj. Oboje je hitro zvezal. "Nf^d je stopil k že- lezni peči, ki je ograjena s posebno gosto železno ograjo, da jetnik ne more pozimi priti dojtii tedne samotne temne celice živega ognja. Povodec je pri- j» poostritvami. Mogoče bi ga trdil na železno ograjo, ga o- , i • , • i • • Za nameček pa še dve ali tri tek m In pre el primerno disci- ... 1 ,- i ,!iii- o ženskah: plinarno kazen, takole kaksiu K tudi ukovali. Nekateri so mnenja, da je (Villa hotel samo ! markirati, pa i<- prišlo do res-i . ■ ... 1 . nice. <> tragieni Mnrtt Jožeta t'elite hi bili ohvfšiViii sorodniki. v nrvi vrsti njegova mati. vil okrog vratu in se vsedel. Sedeč je izdihnil. Pazniki so ga, ker je i>il gora k, skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju. Za nuni. Jetniški zdravnik e je viti le nastop smrti. Po n.jego- j javi! v vinogradu posestnika vem mnenju se je Centa iib»>>!l tako le okoli (J. ali <>.!•"> zjutraj. Ivaneiea \'i«la sin Jožef, ki v Tržcu • im«'! ži< njegov precej — Mnoge ženske so tako dolgo krepostni', dokler ne prideš na njihove grehe. — Ženska je upnik, ki ga nikoli ne izplačaš. — Ženska hrepeni po takem idealu, da bi imela idealno živ-Ijenjc^ — Ženska ljubezen je kakor slndek kolač; ki sc-ffi eltreljati > samo-1 nikakih znakov nasilja ali ka- j kresom med bi rače. Pri tem je kili sledov udarcev. Pozne ie je kričal, da 1 loee Med pešci in avtomobilisti vlada veliko sovraštvo, i 'e le morejo, hrulijo drug drugega. ,.,..» " i "a vsak na<'in i Pešca je liahrulil avtom«4>i- bilo truplo Jožeta I enta pre (ustreliti svojega očeta Vida, |i>t z besedami: — Hodiš, kot peljano v mrtvasnu-o pri Sv. ? brata Vida ml. in njegi.vega da |,i bila vsa cesta tvoja. Krištofu. Jože Centa m i svaka. Delavci so iz sirahu vsi j _ Ti |){| Voziš — mu "je od-je bil sicer liudo I pobegnil iz vinogratla in niso'v,-,,,] p(>šec — kot da bi imel nevaren tuji lastnini, ali dru-imogli tisti dan sploh ničesair (avtomobil že nlaean .....K:I ......:». .. i i. • . i i..*: i- r ■ i i i - 1 ;a<*e m bil nasilen. J. tniŠuic-f ga označuje, da je Iti I miren, u-bogljiv in pri delu priden. « M j očetovo klet. kjei delati Ko je videl, da so vsi , T odšli, je vlomil s krampom v j Toi lllIllo toda ver- ° sr ,m- jetna zgodba. so j Policija je aretirala človeka, . . • - i" ' "—' ki je prostodušno priznal, da stradajoč, strpljen zaradi ,z-« za razoroz.l. ter mu odvzeli sa-| jt, zit,.|r JK>klicu, t]n ,M(. pahnjene noge je po ponovni mokres m 1>0 nabojev. Ivančič j rm,en inm ^ ()trok Vor^i imel že osem mseecev nobene- Anžurja pregovorjen zfi lahko-j lokal vina. Kmalu zatem miselno avanturo, teden dnijprišli orožniki, ki so nasil Ivancif aretaciji obupal nad živije- ' Jožef dejanje priznava in pranjem. 28: septembra bi bil pri- vi. da je streljal zato, ker z šel na raport. kakor je to pred- njim slabo ravnata oče in brat. pisano, da bi javil svoj povra-. Zadeva je ovadena sodišču. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Za T JUGOSLAVIJO 9 5.80 .......... Din, 10«) $ 5.35 .......... Din. 500 t 150 .......... Din. 300 $13.23 .......... Din. 500 124.23 Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Ur 100 $18.25 .................... Lir 500 $44-60 .......... IJr 500 $88-20 .......... Lir 1000 $176.— .......... IJr 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI 60R1 ALT DOLI • -» --—-——— Z« izplačilo refij lii meskor kot sgura) navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. ikplaCila T AMERIŠKIH dolarjih Za izplačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 " " ..........$10.85 $15.— » " ...... ... $50.— - " ..... ..... $51.— $10.— - " ..........$41.25 $5».— " w .......... $51.50 Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo pa Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" 21« ™ Stttor NEW YORE, tf. V. «U»la in nobenega zaslužka. V ))otrehi je zaf*el prositi tukaj in tam, pa je le malo dobil ali liir. Ko je 1»i 1 v najhujši sili in stiski, jr .počakal na samotni poti bogatina in ga pohlailil Imel je smolo. Pri mrtvacu ni dobil nobenega < lena rja. in prihodnjega ulici. Takrat vi«lim v svojo • iu>o, in ra v njej, ki jo ljubim. S|»oznala sva 84' ua plesu, ko M in prvi«* sedel za klavirjem in igral, da je ona plesala. Večkrat je prisedla k meni; čudno mi je bilo takrat, a prenehati nisem smel. Snielf! Zakaj ne! Zahotelo se ini je, da bi jo prijel za njeno drobno roko hi zIm»ž*i1 z njo daleč, daleč. O polnoči je izginila. Kje je.* — sem mislil in hodil po dvorani. Kadar človek tako sam hodi okrog in premišljuje, se nenadoma zdrzne iu bi najrajši ubežal samemu sebi. Zagledal sem jo v bufetu za pijače. Pomagale je. — Pridi! — mi je pravil njen jnigNil iu stopil sem k njej. Samo pregrtija naju je ločila; vem, vse te girlande t>-kro^ pregraje je ovila ona in tisti papir lia poliei in steklenice, vse je ona uredila. Nalila mi je likerja, zapored je na-takala i/, treh steklenic, znova in znova. — Kateri je najbol jši * — nie je prekinila sredi opazovanja. , — V>ak. ki jra ti uatočiš! — sem rekel in jo poglevojeiti veselju. Noč nama je zadihala v' obraz. (Mm je drobila kraj me-j ne; prijel sem njeno plaho m-1 ko iu jo prevesil čez svojo.' Sla sva |m> poti med drevjem,1 mesec je gledal od daleč in delil sence lepo enakomerno na le\ 'ti ill desno. Hkrati sva obstala, ozrl sem se nanjo in videl, da drhti. Od mraza? Noč!... Ena sama senca -c jc nagnila ua levo. Dolgo se nisva spustila: držala sva se drug dru- gega v tesnem objemu m od časa do časa sva se še tesneje prižela. Strnila sva se v dolg poljub. Potem je popustila; vzel sem njeno roko med svoje dlani in šla sva; takrat menda nisva uvidela, da sva dva. 1'stavil sem se pred njenim dvoriščem. Tiho, kakor iz sanj mi je položila roko okoli vratu. Tako sva šla čez dvorišče. Stegnila je roko izpod ogrinjala, da | k »išče ključ, ki jc bil skrit med lončki dehtečih nagelj-čkov. Sledil sem ji: hkrati sva prijela, naslonil sem glavo na njeno rame, ona je nagnila svojo nazaj in poljubil sem jo spet. Poljubljal sem jo znova in znova, sam ne vein, kolikokrat. Skočila je po stopnicah in naglo odklenila vrata. Pomahala mi je iu ni je bilo več. V njeni sobi se je zasvetilo, prijetno, rožnato. Tiho sem jo poklical. Zganila se je meti zavesami iu pogledala ven. — Tako lepe nageljčke i-in a s! Nasmehnila se je in utrgala tcmiiordeči cvet. Podala mi ga je in se skrila za zavesami. Danilo se je. Zvezde so >< pomikale nekam daleč, (ileda 1 sem'za njimi. Kadar gledam v tako le jutranje nebo, se mi zdi, tla se odpira okno, skozi katero bomo videli en sam dan. Tisto jutro pa se je okno odpiralo takti čudovito, tla sem videl pred sel>oj mnogo, mnogo dni. Advertise in 'Glas Naroda* Povesti in Romani: Agitator (Kersnik) tir.*. Andrej llofcr ISeneftka rrdfžtvalka Belpmjskl User _____ Brli inrrrsri «ltele n«*i. mali junak iUtUm darovi Itoija pot na Bledo Btrfja pot na Šmarni carl (irfkiik i^enard. hrt*. Mino iivljenja Moje življenje Romantične dufie .JU J5 .TI Balfcamko-Turik* vojaka Balkanu*« vojaka, s alikaial Boj in uoaga, povest _S* Blagajna Velikega vojvodo Bunka vojska Beatin dnevnik Čarovnica Cvetina Borograjska Čebelica .25 —45 JS Črtice ix iivljenja na Drobiž, in Spisal rasne povesil MJ Mimiki Dekle Eiira Dalmatinske Dolga roka Do Ohrida hi Bitolja Doli s oroUeas 4i J?5 JS# 79 fit Dve sliki: — Njiva; Starka ___(llefiko)___ H odo Bresdno <11. *».) .. Hnmorske, Groteske In Satire vezano broilrsno Izlet t Brouffca Izbrani spisi dr. H Dolenca Is tajnosti prirode Iz Modernega sveta, trdo ves. Izbrani spisi dr. Ivan Meae'nger 'J svexka Igrafke. broMraoo Igralec ^ngnje Janko In Metka o počitnicah, kopanju in solneenju. Toda prebivalcem večjih mest ImkIo kmalu zo|)et obdelala zagorela lica, ker so se morali vrniti v pisarne in delavnice. Pa tudi tisti, ki so sklenili preživeti vsako uro prostega časa na svežem zraku, tla si za daljšo dobo ohranijo svežost, ki so si jo pridobili med počitnicami, bodo kmalu puztihili na svoj sklep iu svojemu zdravju ne bodo več posvečali pot rel >nc | K>zt»most i. Vsi vemo, tla se dajo mnoge bolezni preprečiti, če človek dovolj skrbi za svoje zdravje. Glavobol, nahod, slaba prebava, duševna potrtost, skratka vse bolezni, izvirajoče povečini iz iiervoznosti mestnega živ Pjenja, se dajo s pametnim ži-1 jen jeni preprečiti. Zato daje angleški zdravnik nasvete liaš zdaj, ko se mu zdi čas za to naj primerne jši, saj so ljudje večinoma po počitnicah še sveži in spočiti. Angleški zdravnik priporoča v prvi vrsti mirno, trezno življenje. Xe moremo se pii obvarovati seveda vseh bolezni, pravi v svojih nasvetih. |>ač pa lahko s primerno prehrano mnoge bolezni omilimo, nekatere pa sploh preprečimo. Tudi ualezljivim boleznim lahko klubujemo pri zadostni energiji in dobri razdelitvi dela. delovnih ur. razvedrila in počitka. ("e hočete biti zdravi, razdelit" dan tako, tla boste osem ur delali, osem ur pa spali. Kar ostane prostega časa, ga porabite za razvedrilo, kajti pozabiti ne smemo, tla potrebuje človek tudi duševno osvežitev. Večina ljudi ni tako hudo zaposlena, da bi si ne mogla privoščiti vsak dan vsaj kratek izprehod. Za izprehotl in osvežitev bi našli mnogi ljudje več časa, kot ga žrtvujejo za to, če bi le hoteli. Utrujenost, ki jo čuti človek ko pride iz pisarne, tovarne ali trgovine iz- NA PARNIKU "PARIS' GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor gm hoče! naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina! za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne šil jamo. ki je last French Line, sta dospela v New York na poti v Rio de Janeiro ckselctica De Koiiza-Dantas, brazilski poslanik v Parizu, in njegova žena. SLIKAR KOT MODEREN ROBINSON PREDSEDNIK BO ŠE V HYDE PARK. N Y. MORRO CASTLE BODO ODSTRANILI Asbury Park, N. J., 11. okt. Svetovalec State Board of Commerce and Navigation J. Raymond Tiffany bo v ponedeljek v Washington, tla naprosi Shipping Board, tla preskrbi. tla bodo ostanki zgorelega pa mika Mono Castle, ki se nahaja na obrez .'u kopališča v Asbury Park, odstranjeni. Ynji dikar. Suzuki je bil pred I 'o svojem txVtu je Washington, D. C., 11. okt. Predsednik Roosevelt bo ."I. 110-''V j vembra odpotoval na svoje pt»-b.H sestvo Hvde Park, kjer bo ptHledoval manjše premoženje josta, (|„ tineva volitev, tla iu iNirabil ga je za potovanje j moif(i, oso|mo Vll|iti> ul,,sto po svetu, tla bi se seznanil s tu-;,SVojo srlasnV„iCo postal jimi kraji in ljudmi. Suzuki .U* i posti prepotoval Indijo, Avstralijo, j _____ KONEC ŠPANSKE REVOLUCIJE Mongolijo in mnogo drugih de-! žel. In kmalu se j«> prikazala v j njeirovi duši zanimiva slika. - I Cim je spoznaval svet. tem j večje je bilo njegovo sovra- 1 štvo tl«» velikih mest in vi ' ! mestnega življenja. Ko jc za-j tlel leta lDl!*> Japonsko stra- i . • • . t ... re sen jKitres, ki je do tal porušil , - j več mest, je obrnil Suzuki ci-! vilizaciji hrbet in se zatekel v samoto. Na svojem potovanju je odkril majhen, ucohljudeii otoček v koreanskih vodah, Jilisenbal po imenu, lil na telil otočku se je ustavil, da bi po stal moderen Robinson. PREMESTITEV SEVERNIH JELENOV Ottawa, Ontario, Kanada, ,12. oktobru. — Kanadska v !u-! da je v Alaski leta 1!>J!> kunila Madrid, Španska, 11. «.!:t»»-bra. — Španski* vladne čete zasledujejo in love razkroplje-bojiie upornike. Vojno sodišče se da j pripraviIja na obravnavo pro-pojti voditeljem revolucije. i Predsednik Alcala Zanima lili ministrski predsednik Alc-jjandro Lerroux >ta prepriča-na, da je bila revolucijii zltun-ljciia in da bo po celi republiki kmalu zojK't nastal mir. 1 \ /araurozi je vojno so«lisce obsodilo na smrt \'2 oseb, ki so 1 ::< x K i ., . . bile udeležene pri vstaji anar- severnih jelenov, za kate- histov jn silunkjlIjstov vde- je pripravila-pn,štorih re-S C1.m|>ni krnskega leta. .Mackenzie v okraju kitti-J _. Totla časi ko so lahko živeli na svetu Robinzoni, so že tlav- | gazuit. < »t 1 leta 1!»:J!> je ta čre i da severnih jelenov na potu iz i * 1 'Alaske in*se nahaja 7<> milj od i svojeva cilja. V tem času se je .čreda skrčila na 21UH glav. j Vlada je mislila, da bo t<> jčivdo mogoče prignati v nova j bivališča v dveh letih, »otla na |M»tu so jo ovirali viharji, vol- ■ kovi. vt»da in led. Xa dolgem REŠEVANJE RUDARJEV vira v pretežni večini prime-1no minili. Zdaj se človek iieipotu je primanjkovalo pa-e in more nikjer tako skriti, da bi ko st> prignali čredo letošnjo JŠ JS9 Mlljonar brez Maron. brManskl Mck iz Ukm- ..ju Mladih saailcerndlov laatnl 11 l«la Mlinarjev M ti solino . Mrtri Goslai Mali Klatet ____________________71 Mesija J5& DaWvni ba| Dedek Je pravil; teljekl In fekra- JS FaUJeU ill eekev v Kalakea*ah.„ 45 K eolska brata, povest la mlsljooov v Koreji____________________J$ Krm ssreU ...............................Jt KmeOtl pant (daioa)________________9% K ukinja pri kraljici eeejl neild ._5« Kaj se je Markam ssajsle______23 Kaakl ................................. KrMev pet pitni Kupljenika___..7« Kaj ee je izmUil dr. Oka__45 Levstike vi shrani spisi L sv. Ptiml; Ode in elecUe; Se-m(>; E—sin bafaUle ta legende; 1M (Levstik 8. sv. SUka Levstika la sjjegeve Malenkosti (Iran Albrecbt) , Mladim sreem. Zbirka povesti slovensks mladino Moije___________________LN Na razIMafih petih______M Notarjev nos, bomoresks_____-_____35 Nared, ki Mm_________M Neva Erotika, trdo ves.........71 Naša leta, trda ves broširana___ .71 JI rov iz zastrupi jenja neutrjenih mišic. Vsak človek bi moral posvečati dovolj pozornosti duševni osvežitvi in kakor išče med počitnicami na kmetih ali ob nedeljah in praznikih v mestu zabave in razvedrila, bi jo moral iskati po dnevnem delu. Nič n«* more človeka tako o-svežiti in razvedriti, kakor občevanje z ljudmi drugačnega poklica, z ljudmi z drugačnimi j nazori in drugačnega načina življenja Za človeško zdravje je nedvomno potrebno, da se človek po dnevnem delu otrese vezi, ki ga vežejo nanj, da si privošči vsak dan daljši izprehotl, da ostane vsaj eno uro na svežem zraku iu da se iz-ogiblje pogovorov o svojem l>oklieu, o tem, kar mu roji po glavi v službi. Na Indijskih otokih Naši ljudje Na krvavih pstjansh Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvie* K* slovenske?! potka_________________1.50 Oh 5d letnici Dr. Jaaeca E. Kreka ^25 Onkraj pragoida Odkritje Amerike, trdo vesuo________M metko vezana....................M Prapretaaeve ifsdhe Pasti in zanki___ Pingvisaki otok Pravica kladiva Pshlrkl Is Roia (Albrecbt) -71 Pariški i • i j., i. t • "Glas Naroda* SLOVENEC PUBLISHING COMPANY 216 Wett J 8th Street, ticw York IidKjtnji lista jt t mirt ■ ▼elikiml štroDd. Mno go jih K lei so radi cia-bih raimer tako prlia-dtfti, da ao nak'iiaprosllif da Jib pofalcamo, naj pa oni; katerim mogoči, jkjfi fittjo naročnino točno. UpiVra ga ljudje ne nadlegovali. In tu-|lM'»»lad do reke Mackenzie, so «li Suzuki se ni m*igel otlkri-1 j" pustili, tla se je pasla do je-žati ljutli. Kmalu se je pojavil i- { zimo pa bode r-redo na otočku koresinski t rgovec! gnali r-ez zamrznjeno delto re-iu začel dokazovati moderne- j kc novega bivališča, mu Rohinsonu ustineuo in |ii-| Sca črni jeleni so bili pre.I 4.*» sineuo, da je otoček njegov, j Mi vpeljani iz Sibirije v Ala- . . tsko, kjer je bilo za nje podneh- /ahteval je. naj mu plačuje .»00 j t;|ko n^0(lm> so Se zo,(> jen letne najemnine, drugače ra5lIim(>žili in ^Miaj h(H,t. tU(li se pa more preseliti kam tiru-. kan.ulsk.l vIada z;n,H]iti t( gam. Zagrozil mu je. tla bo po-'v.|U na svojih oWž|lih na pomoč oblasti, če mu 1a-t1l Ila visokem severu. takoj ne plača najemnine. Mo-j------ dernemu Robinsonu ni pre-1 _ ostalo drugega, nego najemni- z\-j>olja- Lyon, Francija, 11. oktobra. Iz San-Bcl rudnika so zopet i'/.-vlekli 17 trupel pri eksploziji ]ioncsrečenih rudarjev. Rudniške oblasti so mnenja, da. je pri nesreči izgubilo življenje 'M) rudarjev. Nervozni—Ščegetajoči? Tukaj je hitra pomoč »"♦■mu liiti ti»*rvi»zni in tretaj< ><1 ? X t ;.\-T< »XK i Jiitr.. iM.m<.«" ili- rektna totiika 1» nt-rvnzue ko±i«-»» in U»*-ln.i.- ktit »»ja£*ev:iler r>a v<-s /,i\<"ri| sistem. X«-rvozn<>5ti liapruvi ljudi sit m- in «••-*a(lnv»Unf. «»j:n'ajt«- vaS.- iivn> z Nl'OA. ToXK in hitr-» Imdit i>ozabljt>n« !<»1t»r»-vli. Xi slalMff;«. iikusa v NTOA-TOXK Je v tabletah in lahk>> jemali na Pre-skrl»it>: si cnonwMK'iKi zdravljenj«' za en dolar. Ako niste zadovoljni x usinlirini. •.»•«laj viun vrnemo vufi denar. Xa pr«d-«j in jiimčen pri v.»eh lekarnarjih. Xe odlagajte — s»> daji»-s si narof-Ite eno s-te-lilifliim Pazite se t»re»l i«>nart'dbainl. "Ziihtevajt«- pravi XLT.A-TOXE. I*rotl zaprtnid vzemite —UGA-SOL.— Idealni odvajalt-e. 2»>«- In j'K-. t Adv. I net- ilo za otoček plačati. ) S tem je bilo pa mahoma ko-! njegove robinzonijade, Suzuki je moral za najemnino zaslužiti. I redil si je na otočku farmo, rediti je začel perutnino, najprej je zgladil blok hišic, pozneje je pa nastala čez otok cela ulica. Ri-, l»e, sadje in sočivje mu neso že toliko, da živi v izobilju, j » Idila je jmi trajala samo takti 1 dolgo, dokler ni zvedel za njo ■ tisk. Komaj jc prišla v tisk pr- ( va xvest « Robinzonu na otoč-1 ku Jinsenbai, že so prispeli ra-1 dovodni izletniki in na otočku i je kmalu mrgolelo ljutli kakor-drugod ua svetu. Suzuki se je spočetka jezil, pozneje je pa naval izletnikov izrabil, kar bi pravemu Robinzonu nikoli ne prišlo na misel. Začel je pobirati od radovednežev vstopiuo in kmalu mu je nesla 1200 jen letuo. Odkar pobira vstopnino 20 jen od vsakega radovedneža, se je pa njih število znatno skrčilo. Moderni Robinzon je torej tkončal praktično, kajti zdaj na svetu drugače ne gre. BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14, DEC. Pod vodstvom Mr. Eherovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEČ. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vgakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street Hew York. If. Y. O L A 8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 13. 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. IZGBJAIVCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. SE EN ODKRITEJ BACILA RAKA Diskusija o vprašanju, ali se je berlinskemu doktorju von Brehmerju res posrečilo odkriti povzročitelja raka ali ne, še ni zaključena, kljub temu pa se že oglaša učenjak, ki si lasti prioriteto v tej zadevi.1 Ta zdravnik je Parižan Louis Revelis in pravi, da se j«- nje- 'knGLISII SLOVENE READER mu ze pred Brelimerjem po-5 srečilo enako odkritje. O naj-! denem bacilu raka jo tedaj po-[ ročal franc. Akademiji znano-i (Sti. Dr. Louis Revelis j«* doma s j Korzike, iz okolice Ajarcija in | jc zdaj v 45. letu. Študiral j«' medicino v Parizu in Ženevi ter je bil nekaj časa tudi slu-1 šatelj dunajske univerze. Pred meseci se je odzval vabilu svojega mecena (jclmini-ja v Stresi na italijanskem o-zemlju. kjer mu je Gelmini u redil znanstveni laboratorij za eksperimentiranj«'. S tem mu jc dal v roko sredstva za smo-treno proučevanje problema 56 Tudi v tujini sein bil primoran ostati Stefan Kolniko. ker nisem imel drugih listin. Ko sem bil še vojak v Rusiji, sem skušal po izvedeti, kaj se je zgodilo z mojimi stariši in se ini je slednjič posrečilo, da sem izvedel, da je moja mati na potu v izgnanstvo na neki majhni železniški postaji nenadoma umrla in da je tudi moj oče pri edinem sorodniku moje matere tudi naglo umrl. Zvedel sem tudi, da je kmalu nato umrl tudi ta sorodnik. In tako sem bil pojKtlnoma sam ter sem moral skrbeti, da si postavim novo življenje. Toda zaradi svoje usode sem se potolažil šele v Stock-liolmu, ko sem se zopet sestal z Bozotn in sem dobil primerno službo, kjer sein mogel zopet biti človek med izobraženimi ljudmi. Božo vel nu prijateljstvu se imam za marsikaj zahvaliti. In ko sem našel tebe. moja Daniela, sem vedel, da mi je nebo prihranilo bogato srečo, zopet sem vedel, da je življenje lepo in prijetno. Kako velika sreča je to, da te mi je ne-1k> prineslo na mojo pot, vem seveda šele sedaj. Tako skonča Dimitrij svojo povest, nato pa prime Da-nielino roko z obema rokama ter jo s pobožno iskrenostjo j»o-Ijubi na usta. Daniela ga je poslušala s solznimi očmi in z utripajočim srcem, sedaj pa se mu ihte vrže na prsi. Oinjenost se ji razlije v solze. In Dimitrij ji gladi lase. — Ne jokaj, moja draga, ne jokaj. — jo prosi. Daniela se vzravna in si roke položi na srce. — Mislim na tvojo mater, Dimitrij. Kako bo prenesla to veselje, ki jo čaka? Moramo zelo previdno ž njo ravnati. Dimitrij z živimi očmi gleda okrog sebe. — Moja mati! Moja mati živi. — pravi z nepopisnim gi-lijenjem. da Danieli zopet solze zalijejo oči. — Veselje jo bo ubilo, ako te zopet vidi. To materino sr-ee, ki je navajeno na trpljenje, more prenašati samo še bolečine, toda nobenega veselja. Nato jo je treba najprej skrbno pripraviti. Vsi trije se razburjeni posvetujejo, kako bi bilo kneginjo mogoče najboljše pripraviti. Slednjič sklenejo, da takoj odnosi jejo brzojavko, v kateri bo obveščena, da bo zopet dobila sliko svojega sina. Niti minute več ni mogla žalovati jk> tej izgubi. In Daniela sestavi brzojavko. Dimitrij pa jo odnese na raka, ki folikanj zanima svet. brzojavni urad. Brzojavka se je glasila: I Revelis pravi, da je svoje "Spominska skrinjica je bila slučajno najdena v tuji v»o- odkritje že trikrat sporočil sesti. Podoba nepokvarjena. Prinesem sama, ko bo odhod Akademiji znanosti v Parizu, mogoč. Daniela*'. | in sicer prvič konec julija 19.TJ, Takoj naslednjega dne sta si Daniela in Dimitrii hotela potem zopet 15. januarja li>.'!4 preskrbeti polne liste v Italijo — to bo vzelo še nekaj dni. po in tretjič i), julija tega leta. /<• • praznikih pa bosta mogla takoj odpotovati. , nad osemnajst let se bavi s Božo je zahteval, da zaradi "lepšega** potuje ž njima tu-! proučveanjcm problema rako-di Kristina. Ivine, doslej pa še ni stopil s — Ne, da ti ne bi zaupal. Dimitrij, vem, da je Daniela var- 'svojimi dognanji pred javna v tvojem spremstvu, toda. Če lioČo Daniela postati kne-1 nost. Zdaj, ko se je oglasil pro-ginja Smolenska, se moramo držati zunanjih navad in običa- j fesor von Brehmer z mogoč-jev, že zaradi tvoje matere. .liim odjekom, pa je sklenil tu- Daniela in Dimitrij mu pritrdita. di dr. Revelis, da |M>ve svetu o Določeno je bilo, da Daniela najprej sama gre k knejri- svojem odkritju. Revelis pranji in ji prenese spominsko skrinjico. Pri tem naj kneginiolvi« da je on odkril bacila raka polagoma pripravi na srečanje s sinom. Tn ko se bo to zgodi- 'pred Brelimerjem in reklami-lo, bo Dimitirj. ki bo čakal v bližini, šel k svoii materi. | ra zaradi tega zase znanstve- Tako so vse skrbno premislili. Da bosta Daniela in Dimi - \110 prednost tega odkritja, tri j dobila dopust, je bilo brez vsakega dvoma. Tedaj pa orne- I Letos 9. julija je dr. Revelis ni Božo druge zelo važne stvari. I po lastni izjavi predložil Aka- — Kaj pa bomo sedaj napravili z markijem? l)a je sle par. je gotovo. Že, ker je to spominsko skrinjico izdal za dra goeenost svoje družine, je jasna prevara. Ali jo je sam vkra del, ali pa je s to tatvino v kaki zvezi. Moramo ga razkrili kati. Toda kako naj sedaj nastopimo proti njemu? Vsi premišljujejo. — Ali ni najvažnejše, da to sporočimo ravnatelju H derju? — vpraša Dimitrij. Božo zamahne z roko. — Za sedaj še ne. Poprej moramo imeti še dobre dokaze. Ravnatelj je tako zateleban v tega sleparja, da nam mogoče ne bo verjel, ali pa bo markiju povedal, kaj iniamo moti njemu. Tudi moramo biti zelo oprezni, da markiju svojega sumničenja ne izdamo, drugače izgine s pozorišča. — To še ne bi bilo najslabše. — pravi Dimitrij. Toda Božo z jeznim |»ogledom strese glavo. — Takega lopova je treba prijeti in pred njim druge lju di obvarovati. Samo ko bi dobil kako poročilo iz Florence. Prepričan sem, da je palača z osemdesetimi sobami gola laž in smatram sra za vse drugo kot za markija. — To mislim tudi jaz brez vsakega dvoma in po mojem mnenju je samo kak brivec, natakar ali kaj sličnega. Toda kaj boš ž njim napravil? — Počakal bom še jutri na pošto. Mogoče mi prinese ka ko poročilo iz Florence. Ko imam enkrat dovolj dokazov, potem bom vse povedal ravnatelju Herderju. — Na noben način pa markij ne sme več dobiti v svoje roke spominske skrinjice, — pripomni Daniela. — Ka noben način, to je gotovo, — pritrdi Dimitrij. Daniela pogleda na uro. — Moj Botr — že tako pozno — moram domov. Šofer bo že nejevoljen, da sem ga pustila tako dolgo čakati. — Da — moraš domov, Daniela, — pravi Božo. — In pozdravi Kati — povej ji vse, kar veš. Spominsko skrinjico vzame« zopet s selKij in jo spraviš, ker jo bomo mogoče še rabili kot dokaz njegove goljufije. Ako jutri dobim kako sporočilo iz Florence, ti bom telefonično sporočil. Potem pa te prosim, da zopet prideš na kratek razgovor. Tn če ti bo le mogoče, pripelješ s seboj tudi Kati, da moremo o tem tudi žnjo govoriti. — O, to bo šlo — moremo se izgovoriti, da gremo kupovat za praznike. Temu nesramnemu markiju bomo že poka zali. ' — Pogumno dekle si, Daniela, — pravi Dimitrij ljubeznivo in jo privije k sebi. Iskreno se poljubita ter si globoko pogledata v oči. Nato pa se mu Daniela s porednim nasmehom izvije iz rok in pravi: — Sedaj moram pripraviti Kristino, da bo kot častna da ma zaročenega para morala potovati v Italijo. Tega ne bo mogla tako lahko razumeti. Čudila se bo, Dimitrij, da si sin gospe Lentikoffove, katero pozna zelo dobro, ker je tvoja mati bila pogosto pri gospej Brenkenovi. Tudi ve, kako je tvoja mati objokovala svojega izgubljenega sina. Pokličejo Kristino in dobra ženica s širokimi očmi posluša novico. Ko pa jo Daniela z nasmehom objame in ji zagotovi, da je kot častna dama neobhodno potrebna in tla bo med tem časom Božo varoval hišo, se odloči, da potuje ž njima. Zaročencema prisrčno čestita, toda njen pri prost i razum ni mogel vsega naenkrat razumeti, kar so ji povedali. Toda, ko vidi vse te mlade ljudi tako vesele, je bila tudi sama vesela. (Dalje prihodnjič.) NASVETIK od Apetizerja do Dezerta 8 M\f PIVOM SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BVREAV Sli WIST ISth STREET NEW IOBK, If. Y. PlAlTK NAM ZA CENE VOZNIH UBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE OR. KF.RNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo STANE SAMO $2 19. oktobra: Stutendum Naročite ga pn — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST I8th STREET N3W YORK. CITV l' Ameriki je troje mest, ki so slavna i>o svojih kuhinji. To so New York, New Orleans in San Francisco. Vsako mesto i-nia svoje znamenite kuharje in restavrante. Ta tri mesta pa niso slavna samo po svoji kuhinji, pač pa tudi po svojih pijačah. Kdor gre v San Francisco, si privošči slavni 'pisco punč\ Sail Francisco slovi zastran te pijače. V New Orleansu je najbolj naglasu "sazerac cocktail". V New Yorku , je pa najslavnejša pijača J a c o b Ruppertovo pivo. To pivo varijo že več generacij prav v središču New Yorka. Kupper-tova pivovarna je ena najbolj slavnih na svetu. Baje nima nobena pivovarna takih kleti kot ,ih ima Ruppertova. Newyor- ' -__j i , 26. oktobra: •am >o tako zvesti temu pivu. Olympic Skoro vse to pivo je konsumi--a-no v mestu oziroma v okrožju par milj. V New York pri •mjajo ljudje iz vseh delov svo-*a ter uživajo to dobro pivo, ki ;e znano po svojem izrazitem •ikusu. Ker se približuje hladno vreme. strežejo v newyorskih re-stavrantih gostom s pot roast-om, 'krompirjevim pankekoin ; «n Ruppertovim pivom. Ne samo v restavrantih pač pa tudi v domačih domovih je ta jed 10. novembra: lie de France v Ham Veenilum v .Boulogne »ur Mer 14. novembra: New York, M. C. v Hamburg 17. oktobra: Pres. Koosevelt v Havr® New York v Hamburg v Boulogne sur Mer 20. oktobra: Bremen v Bramen lie de France v Havre oktobra: £hjngton, r\quitania v 25. oktobra: Albert Ballin Havre Cherbourg- Hamburg Cherbourg 16. novembra: Statendam v Boulogne sur M« f Berengarla v Cherbourg 17. novembra: Cham plain v Havre 21. novembra: Washington v Albert Ballin Havre v allmburg 27. oktobra: Europa \ Bremen Champlan v Havre Con te d i Savoia v Genoa 31. oktobra: Berengarla \ Deutsclitand 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savuia v lorberjeva peresa čaše rdečega vina Priprava: Meso; ki naj bo od stegna ali sirloin, je treba namočiti v jesih ter dodati vsh začimbe. Imejte ga v jesihu ► -.i,«™ % • ^^ večkrat obrni- nteresiral ' . U ■r- ARMADA PROTI UP ORNIM KMETOM Segrejte zabelo in zarunie-nite meso na obeh straneh te;-ga postavite na krožnik. Za-rumenite moko v zabeli, dodajte jesih in začimbe, vodo in sol. Doden ite malo poprovega peciva, če ga imate pri rokah, pol žlice sladkorja, kuhajte in položite v polivko opečeno meso. Peeite dve do tri ure ter večkrat obrnite in polijte s polivko. Pol ure predno je gotovo, zalijte z rdečim vinom. Ko je roast mehak napravite gravy. Roast je treba položiti na krožnik in odstraniti mast. Ce je polivka pre redka, je treba dol iti vode, če ni dovolj kisla jo je treba okisati. Ta jed je nekaj izbornega z Ruppertovim pivom. Poleg te-ira je ta okusna jecl tudi zelo poceni. ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, |da ga boste čitali z največ* jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima IZKORISTITE NOVE NIZKE IZLETNE CENE ZA VSO EVROPO ki jih nudi ITALIAN LINE cena za POT TJA IN NAZAJ SAMO 1 3 V E C KOT ZA ENO POT V EVBOPO V EVROPO SAVOIA ... 27. oktobra SATURNIA 3. novembra REX......9. novembra SAVOIA .. 23. novembra REX ...... 1. decembra IZ EVROPE REX.....22. novembra VULCANIA 5. decembra SAVOIA ... 4. decembra BEX.....27. decembra Za podrobnosti se obrnite na lokalnega agenta ali 1 State Street. Neic York Citij ITALIAN LINE sar.'.:;:; 40-LETNICA ŽUPNIJE KRŠKE Ko so se pred kratkim spuntali kmetje v okraju HaA t l\_il ■ • l-l 1 »1 «1 talno prepleskana, vpije danes tako iz estetičnih kakor iz bi- KNJIGARNA GLAS NARODA i,1^'4 ,,otl"-i -i" | kariatna cerkev le podružnica l obširne leskovške župnije. Sa- mostojna krška župnija je bila ustanovljena na ponovno prošnjo krških meščanov, zlasti s pomočjo blagopokojne Jo- gienskih ralogov po obnovitvi v svoji notranjščini. Govori se, da bi tudi banovina v ta namen nekaj prispevala.