občinski__ poročevalec OiASILO SOCIALISTIČNI ZVIZI M10VNKA LJUDSTVA OOMlAU (MmUo * trto *» » 7 It70 informirani« mmmtk l|u* In *.4. it74p., DOMŽALE, 24. maj 1SS2, Ltto XXI, St. 7 23. MAJ — NAŠ PRAZNIK Mnoga dogajanja v okviru občinskega praznika nam dajejo možnost, da ocenimo naša prizadevanja in uspehe na mnogih področjih deta. To pa nikakor ne pomeni, da nas vse leto ne zanimajo vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja, saj moramo z aktivnostjo vedno biti prisotni povsod, skratka odprti za ustvarjalnost Res pa je, da se ob prazniku spomnimo dogodkov, na katere smo še posebej ponosni, ker so del tiste naše zgodovine, ki je teme/j nastanka naše samoupravne socialistične stvarnosti - današnjega dne. To pomeni za našo občino in naš praznik shod Ljudske fronte 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom. Tedaj se je prvič v vsej svoji zgodovinski razsežnosti masovno uveljavil na čebinah sprejet Manifest Komunistične partije Slovenije. Resnično je bila vzpostavljena vez med komunisti in ljudskimi množicami. Ideja združevanja delavcev, kmetov in napredne inteligence je postala stvarnost Gesla, ki so jih zborovala' prinesli na Tabor so pokazala, kako močno so se zbrani zaveda/i časa, ki je prihajal s svojo krutostjo in z zgodovinsko odločitvijo za slovenski narod. Vizija nacionalne in socialne svobode je bila vsajena v srca izkoriščanih in preganjanih, in ki je pozneje zaneti/a iskro, ki se je 27. julija 1941. leta razplamtela v upor. V štiriletnem narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji je položilo na žrtvenik svobode svoja življenja iz naše občine 922 ljudi, številni so roma/i v izgnanstva, kraji so ostali opuščeni in požgani. Toda V ljudeh je ostala moč in volja za izgradnjo domov, tovarn, cest, šol in vsega tistega, kar smo potrebovali. Podoba občine se je spreminjala iz leta v leto in po 37. letih življenja v svobodni domovini imamo veliko pokazati. Vendar nismo gradi/i samo objektov, temveč smo dograjevali tudi samega sebe, samoupravljanje, delegatski sistem in skrb za lastno varnost Notranje smo bogatejši in humanejši, kar dokazujemo s skrbjo za človeka od njegovega rojstva pa vse do smrti. Zaradi tega smo dosti vlaga/i v vrtce, šole, zdravstvo in domove počitka, oblikovali vrsto podpor in se' prizadevali tudi za sistem nagrajevanja po delu. Z gospodarskimi rezultati smo lahko zadovoljni, kajti veliki napori delavcev v združenem delu niso bili zaman. Industrijska in kmetijska proizvodnja naraščata, v mednarodni menjavi smo dosegli velike rezultate in tudi na področju trgovine in preskrbe nismo občutili večjih problemov. Vzporedno s tem smo razreševali številne komunalne probleme in to od cest, vodovodov, kanalizacije in drugih objektov infrastrukture. Veliko smo skupaj s samoprispevkom občanov dali za razvoj krajevnih skupnosti in na področju dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja odstranili mnoge slabosti. Samoupravni sistem in delegatsko odločanje smo dokaj trdno povezali z družbenopolitičnimi organizacijami, se dogovorili za programsko usmerjenost družbenih organizacij in društev. Sledili smo interesom delovnih ljudi in občanov, kar pomeni tudi dograjevanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Visoke stopnjo naše zavesti smo izpričali na delegatskih volitvah, kar pomeni, da se zavedamo edine alternative našega nadaljnjega razvoja, to je krepitve socialističnega samoupravljanja na vseh področjih. Tudi v sedanjem trenutku nas čakajo številne naloge. V bitki za še večji izvoz bomo morali reševati zapletena gospodarska vprašanja in tudi življenjski standard zaposlenih. V realne okvire in materialne zmožnosti bomo morali spremeniti dogovorjene in sprejete odstotke, ki smo jih začrtali v družbenem planu, bolj bomo morali pretehtati in časovno opredeliti vse naložbe, posebno pa še tiste na področju družbenih dejavnosti. Da smo pripravljeni na te velike napore, smo sprejeli na programsko volilnih konferencah družbenopolitičnih organizacij, takšno usmeritev smo sprejeli v delegatski skupščini in tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Vsebina teh dogovorov je enaka tisti, ki smo jo oblikovali na partijskih kongresih širom domovine, zato je sestavni del našega nadaljnjega revoluvionarnega razvoja. Najlepše voščilo našemu prazniku bo v tem, če bomo sprejete sklepe sprovedli v življenje in tako vsak na svojem torišču dela. Karel Kušar I * J \ t VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM t ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK - 23. MAJ I 1 i Skupščin* občim in družbenopolitične organizacija Domžale Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI IN NAJTRDNEJŠIMI OBLJUBAMI SMO POZDRAVILI ŠTAFETO MLADOSTI V nedeljo, 25. aprila, v čudovitem opoldanskem pomladnem soncu, smo na za zastavami okrašenih ulicah pozdravljali štafeto mladosti. Spet se je ustavila v naši občini. Le za trenutek. Željno so jo pričakovali še milijoni Jugoslovanov. V Radomlje so jo prinesli kamniški mladinci iz Volčjega potoka. Prostora na radomeljskih ulicah je bilo kar premalo za vse cicibane, pionirje, mladince, delavce, delovne ljudi in občane. Gromki aplavz se je razlegel, ko so prve oči ozrle nosilce štafete. Pred spomenikom se je štafeta, z njo pa vsi prisotni, poklonila padlim borcem, ki V Domžalah so jo nosili mladi iz organizacij združenega dela, šol in krajevnih skupnosti. Kljub temu, da v mestu letos ni bilo osrednje občinske slovesnosti, so Domžalčani prišli na ulice. Tudi Trzin ie pričakal štafeto svečano okrašen. Če se v sprejem vključijo vse družbenopolitične organizacije, društva in šola, uspeh ne more izostati V rokah enega, pa vendar z voljo, trdnostjo in močjo vseh na slovesnosti počivajo na grobišču in vsem tistim, ki so žrtvovali življenja, da sedaj delamo in proslavljamo v miru. Štafeta se je za minuto ustavila v varstvu mladih iz kra- «' vnih skupnosti Rova, Homec-ožice, Preserje in Radomlje, medtem pa je mladinka in tabornica Ruška Zupančič prebrala pozdravno pismo, ki so ga predsedstvu SFRJ namenili občani štirih krajevnih skupnosti. V njem se prepleta obljuba mladih, da bodo branili pridobljeno, gradili še lepšo bodočnost in razreševali probleme ki še nastajajo pri nas. Nato so ob zvokih Jugoslavije štafeto prenesli na Vir. Tudi tu jo je na Bukovčevi cesti pozdravljalo staro in mlado. Štafeto mladosti nosijo roke tisočev pionirjev, učencev, dijakov, delavcev, kmetov, študentov, vojakov na dolgi poti po naši domovini. Štafeta je simbol naših ustvarjalnih moči, vedrine in optimizma mlade generacije. Z njo izražamo privrženost samoupravljanju, bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti, neuvrščenosti ter gradnji in razvijanju Titovega in Kardeljevega izročila. Jugoslavija nima le svoje preteklosti in sedanjosti, ima tudi svojo vedno svežo mladost, svojo bodočnost. Ima mladost, ki se je vedno pripravljena postaviti po robu kakršnikoli oviri, da bi ostala na izbojevani poti. Štafeta mladosti je simbol Preko Loke so jo nosilci f>rinesli v Mengeš, kjer je bila etošnja osrednja občinska proslava. Kulturni program je bil resnično bogat, vzdušje, ki mu je takt s koračnicami krojila mengeška godba, pa enkratno. Prostor pri kulturnem domu je bil kar premajhen, da bi sprejel vse gledalce in otroci na ramenih staršev so nenehno obračali glave: zdaj na eno stran, kjer je bil program, zdaj na drugo stran od Koder so nestrpno pričakovali štafeto. Ob njenem prihodu je Kristina KRIVEC, članica predsedstva Občinske konference Zveze socialistične mladine Domžale, prebrala pozdravno pismo predsedstvima SFRJ in CK ZKJ. revolucije, ki jo je treba nadaljevati. Vemo, da nas danes pestijo številne težave, ki jih še posebej občutimo mladi /vprašanja zaposlenosti, težave mladih družin, vprašanja domov šolajoče mladine.../. Edina pot k rešitvi iz težav pa je le v krepitvi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v večji odgovornosti nas vseh. Mladi iz domžalske občine pošiljamo predsedstvu Socialistične republike in predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov mladinski pozdrav -ZDRAVO! Potem so zadnji nosilci po mengeških ulicah ponesli štafeto do kranjskih mladincev. Igor Lipovšek Nihče ne more prešteti pogledov, ki so uprti v štafeto PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DOM2ALE Eno mandatno obdobje je spet mimo in delegati sindikalnih organizacij so tako pregledali to obdobje ter si začrtali programska izhodišča za naprej. V štiriletnem obdobju je prišlo tudi do sprememb v metodah in oblikah dela, tako da lahko govorimo o izredno široko razvejani dejavnosti sindikalnega dela na vseh področjih. Poleg že prej ustanovljenih odborov za organizacijsko in kadrovsko politiko, odbora za ljudsko obrambo in dru;benosamozašČito komisije za šport, rekreacijo in oddih so ustanovili še svet za planiranje in ekonomsko politiko, svet za razvoj samoupravljanja, svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, svet za življenjske in delovne razmere, odbor za inventivno dejavnost, komisijo za obveščanje in politično propagandno ter komisijo za usposabljanje članov ZSS. Občinski svet je sestavljalo 41 ljudi, samo pred-sadstvo pa 11. Poleg navedenih organov so znotraj občinskega sveta delovali še odbori dejavnosti. Govorimo lahko torej o široki vsebinski razvejanosti celotnega sindikalnega delovanja. Več o delu sindi-alne organizacije ter predstavitev novih članov vodstva občinskega sindikalnega sveta prinašamo v prihodnji številki. PROŠLA VA OB 27. APRILU IN 1. MAJU Ob priliki 27. aprila Dneva OF in 1. maja Praznika dela so v hali Komunalnega centra pripravili svečano akademijo na kateri je govoril predsednik OK SZDL Domžale Miro UKMAR. V slavnostnem govoru se je dotaknil tako revolucionarnih tradicij in izročila tovarišev TITA in KARDELJA, kot tudi aktualnih DRUŽBENOEKONOMSKIH NALOG, KI NAS čakajo. Na prireditvi, ki ji je ton dajala svečana izročitev priznanj OF in priznanj sindikata družbenim delavcem so prikazali v množičnem kulturnem programu veličino revolucionarnega in borbenega izročila, posebno pa so izstopali kvalitetni dosežki pevskih zborov z različnih osnovnih šol. PRIZNANJA OF so v občini Domžale prejeli: RAJKO HAFNER - na predlog Občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Domžale za njegov prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju in povojno dolgoletno družbenopolitično aktivnost se posebej na področju razvijanja in ohranjanja tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladino ter pri organiziranju kurirčkove pošte. MAKS JERAN - na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale za prizadevno in požrtvovalno aktivistično delo pri razvoju krajevne samouprave in krepitve vloge socialistične zveze delovnega ljudstva tako v krajevnih skupnostih kot na občinski ravni. KRAJEVNA KONFERENCA SZDL - na predlog Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale za aktivno vlogo pri krepitvi in razvoju krajevne samouprave ter delegatskih odnosov in za uspešno povezovanje vseh delov fronte v enotno akcijo za razreševanje vseh vprašanj v krajevni skupnosti. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE - na predlog Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale za dolgoletno družbenopolitično aktivnost na vseh področjih dela in življenja v občini in izredno požrtvovalnega prenašanja revolucionarnih tradicij NOB na mlajše rodove. FRANCKA SVETLIN - na predlog osnovne organizacije Zveze združenj borcev NOV Domžale za dolgoletno aktivistično družbenopolitično delo ter izredno prizadevnost in požrtvovalnost predvsem pri vključevanju žena v organizirano delo med narodnoosvobodilno borbo in po vojni IDA TROBEC - na predlog krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mengeš za njeno dolgoletno družbenopolitično delo predvsem pri krepitvi in razvoju družbenih organizacij in družtev in njen velik prispevek pri skrbi za otroke in starejše ljudi. OGLAS GARAŽO PRODAM. PREMK Kristijan, Domžale, Prešernova 30. OGLAS Prodam kamenje za gradnjo. Naslov: Orehek Bernarda, Dob 120. SPOREDPRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 1982 Od 13. do 21. maja 1982 bo potovala „Kurirčkova pošta" na območju občine Domžale in obiskala vse osnovne šole v naš j občini 21. maja 1982 ob 14.00 uri ob 16.00 uri ob 1-7.00 uri ob 20.00 uri 22. maja 1982 ob 9.00 uri ob 10.00 uri in ob 16.00 uri Srečanje pohodnikov „Po poti spominov NOB občine Domžale", ki bo v Gasilskem domu v Ihanu Odprtje novih prostorov podružnične šole Ihan s kulturnim programom in ogledom šolskih prostorov Slavnostna povorka od podružnične šole Ihan do spomenika na Taboru, kjer je bil pred 45. leti shod Ljudske fronte Slavnostni govor - Zupančiči-Vičar Marija - članica predsedstva CK ZK Slovenije Nato bo kulturni program in tovariško srečanje z udeleženci shoda, mladino in ostalimi občani Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš ob 30-letnici društva „Svobode" in 10-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora „Svobode" Mengeš, ki bo v Kulturnem domu Mengeš Svečana seja Skupščine občine Domžale v hali Komunalnega centra v Domžalah s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom Košarkarski turnir članskih ekip v Športnem parku Domžale - organizator Košarkarski klub Domžale 22. in 23. maja 1982 ob 10.00 uri Odprto prvenstvo v tenisu v Športnem parku Domžale - organizator Teniški klub Domžale 23. maja 1982 ob 8.00 uri ob 8.00 uri ob 9.00 uri ob 14.00 uri 25. maja 1982 ob 16.30 uri Strelsko tekmovanje - streljanje na glinaste golobe in streljanje z zračno puško -organizira Lovska družina Domžale pri lovskem domu na Kolovcu Občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev, mladink, članic, starejših gasilcev in gasilskih enot CZ iz delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti na igrišču „Induplati" v Jaršah Otvoritev „Drevoreda 88 dreves" v Mengšu. Park poteka ob južnem delu Osnovne šole Matije Blejca-Matevža Mengeš Konjeniški klub Biotehniška fakulteta Krumperk organizira republiško prvenstvo v preskakovanju ovir, ki bo na Krumperku pri Jamarskem domu Svečana akademija šolskih športnih društev osnovnih šol in Centra srednjih šol Domžale v Športnem parku Domžale - organizator Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale (Nadaljevanje na 4. strani) 26. maja 1982 ob 11.00 uri ob 13.00 uri 27. maja 1982 ob 10.00 uri (Nadaljevanje s 3. strani) Otvoritev prve razstave malega gospodarstva v hali Komunalnega centra v Domžalah, ki bo odprta do 30. maja - organizator Obrtno združenje Domžale V času razstave bo vsak večer kulturno-zabavni program Tiskovna konferenca v Restavraciji „Slam-nik", ki jo organizira Obrtno združenje Domžale Seja izvršnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije v prostorih Restavracije „Slamnik" 27. in 28. maja 1982 ob 11.00 uri Poslovni dan. Poglabljanje poslovnih odnosov med malim gospodarstvom in združenim delom domžalske občine — organizirata Obrtno združenje Domžale in Obrtna zadruga ZORA Domžale v Restavraciji „Slamnik" 28. maja 1982 ob 20.00 uri 29. maja ob 7.00 1982 un ob 9.00 ob 10.00 ob 14.00 ob 19.00 uri uri un un ob 19.00 uri ob 19.30 uri 30. maja 1982 ob 10.00 uri Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Domžale ob 30-letnici obstoja, ki bo v Kinodvorani Domžale Tradicionalni avto rally v počastitev padlih borcev in narodnemu heroju Matiju Blejcu - Matevžu v organizaciji OO sindikata, delovnih organizacij in TOZD v'Krajevni skupnosti Mengeš - organizator OO sindikata Melodije Mengeš Tradicionalni kegljaški turnir INVALIDOV na kegljišču REPOVŽ v Domžalah Odprtje novih proizvodnih obratov RAŠICE v Moravčah, ki bo povezano s 35-letnico obstoja delovne organizacije RAŠICA Na igrišču „lnduplati" Jarše tekmovanje posameznikov v troboju - izbrane gasilske discipline Kulturno društvo „Miran Jare" Škocjan organizira v letnem gledališču na Studencu gostovanje mariborske opere z opereto „Gorenjski slavček" Razvitje prapora Obrtnega združenja Domžale, podelitev diplom za inovacije, podelitev priznanj za pogrinjke — organizira Obrtno združenje Domžale pred halo Komunalnega centra Domžale IV. kulturno družabno srečanje obrtnikov — organizira Obrtno združenje Domžale in Napredek Domžale v Restavraciji slamnik" Srečanje upokojenih obrtnikov - ogled razstave in tovariško snidenje — organizira Obrtno združenje Domžale 1. in 2. junija 1982 ob 16.00 uri Streljanje z malo kalibrsko puško v kamnolomu v Trzinu - organizator Strelska družina „Tine Kmetic" Trzin S. junija 1982 ob 8.00 uri Turnir v kegljanju nastopa 6 ekip - 1 ekipa zdomcev iz Švice. Tekmovanje bo v Kamniku Organizator Kegljaški klub Domžale 6. junija 1982 ob 8.00 uri 11. junija 1982 ob 20.00 uri 12. junija 1982 ob 9.00 uri b 9.30 uri ob 9.30 uri 13. junija 1982 ob 8.00 uri ob 11.00 uri 19. junija 1982 ob 9.00 uri ob 11.00 uri Družinski TRI MS KI pohod na trimski stezi v Mengšu - organizatorja TVD Partizan in Turistično društvo Mengeš V avli osnovne šole Šlandrove brigade Domžale koncert moškega in ženskega pevskega zbora „Janez Cerar" ob 35-letnici ustanovitve Društva upokojencev Domžale Moštveni šahovski turnir poštnih okolišev občine Domžale v hali Komunalnega centra Domžale - organizator Šahovsko društvo Domžale Finale nogometnega turnirja članskih ekip na Športnem parku Domžale — organizator Zveza telesnokultumih organizacij občine Domžale Tekmovanje gasilskih enot papirne industrije SR Slovenije Občinsko gasilsko tekmovanje mladincev in članov teritorialnih in industrijskih gasilskih društev na igrišču „lnduplati" Jarše Srečanje nekdanjih koroških borcev in aktivistov NOB in razvitje prapora pri Jamarskem domu na Gorjuši Odkritje spominskega obeležja v Veliki Lasni, kjer je bil pred 40. leti preosnovan Kamniški bataljon Odkritje spominskega obeležja na Brdu pri Lukovici in odprtje „Poti, po kateri so šli leta 1942 v izseljeništvo prebivalci zlato-poljskih in okoliških vasi" Tovariško srečanje mladine iz domžalske in kamniške občine na Zlatem polju z borci Kamniškega bataljona r KAKO V OBČINI GOSPODARIMO: REZULTATPOSLOVANJA V ZAČETKU LETA 1982 V dokumentu (resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale 1981-1985) za leto 1982 smo zapisali, da predvidevamo dvoinpolodstotno rast industrijske proizvodnje. Vendar podatki govore, da je bil fizični obseg industrijske proizvodnje enak kot lani tj. leta 1981. Vendar pa je ob tem treba povedati, da je bil v mesecu marcu fizični obseg industrijske proizvodnje večji za 7,8 odstotka glede na lanski mesec, kar kaže na oživljanje proizvodnje. Sicer pa je bila obširna informacija o tem podana tudi na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Vzroki za zaostajanje v primerjavi s planom tičijo v slabši oskrbljenosti s surovinami in repromateriali, ki jih je v začetku leta zelo primanjkovalo. Stanje se je izboljšalo kot rečeno že marca, koje bila proizvodnja za 8 odstotkov večja od lanske marcev ske. Ugodna gibanja so potekala tudi na področju zunanjetrgo- vinske menjave. Izvoz se je povečal na 60,6 milijona dolarjev, kar je za-28 odstotkov več kot lani. Vendar pa je pri tem povečanju prišlo do večje rasti Klirinškega kot pa konvertibilnega izvoza. Kljub vsemu gre za 18 odstotno realno rast izvoza na konvertibilno področje, kar nedvomno pomeni uspeh. (Nadaljevanje na 5. strani) 40 LET'VSTAJE— 40 LET VSTAJE-^M) LET VSTAJE-40 LET VSTAJE—40 LET VSTAJE OB40-LETNICI POŽIGA ZLATEGA POLJA Veliko vasi je bilo med vojno požganih, med njimi tudi nekaj iz naše občine. Prav 2. avgusta 1942 bo minilo 40 let, odkar so Nemci požgali vasi v Krajevni skupnosti Zlato polje. Starejši krajani se tega dogodka še vedno dobro spominjajo in eden izmed njih je tudi tov. Vinko Urankar. t Prvi borci s tega območja so v partizane odSli že v letu 1941, ko se je po bitki na Golčaju v te kraje zatekel Janez Hribar. Med organizatorji naprednega gibanja in odborov OF je potrebno omeniti Načeta Strlekarja in Toma Brejca, eden izmed prvih borcev pa je bil Vinko Novak iz Tmovč, ki so ga kasneje Nemci v Dragi ustrelili. V zimi 1941/42 so bili tu ljudje že množično organizirani, izvedene so bile že prve partizanske akcije in spomladi 1942 so imeli Nemci že pripravljene načrte za izselitev 3 okolišev tega območja. 2. avgusta so v zgodnjih urah sovražniki prišli na to območje, najprej policija, nato pa vojaki. Že dopoldne so padle prve žrtve, kajti če se je le kdo premaknil, so ga ustrelili. Po 15. uri je njihova komisija pričela z delom, pregledovali so sezname družinskih članov ter ljudem ukazali, naj se v dobrih 15 minutah pripravijo, da bodo izseljeni v taborišča. Iz sleherne vasi (Obrše, Trnovče, Podgora, Mala Lasna, Zlato polje, Brezovica) so vse prebivalce zgnali na en konec, moški so stali ob zidu in grozili so jim, da jih' bodo pobili, če bo le kje počilo, ženske in otroke'pa so spravili pod kozolec „toplar". Partizani so bili sicer v bližini, vendar jih je bilo premalo, da bi karkoli storili. Nato so vse odgnali v šolo v Zlatem polju, kjer je bil popis. Moške so tedaj spravili v klet, ženske in otroke pa v cerkev. Vse to se je zgodilo v nedeljo, v ponedeljek pa so moške odgnali v Trnjavo in od tu v Begunje, ženske in otroke pa v Šentvid nad Ljubljano. Ko je odhajala zadnja skupina, je že lahko videla dim, ki se je kadil iz zažganih domačij in gospodarskih poslopij. Nemci so zažigali postopoma, tako da je gorelo več dni. Tedaj so 3 padli, umrl je tudi 1 otrok, kasneje pa je umrl tudi nekdo, kije bil ob tej priložnosti ranjen. Požganih je bilo čez 60 domačij, v teku cele NOB pa je svoja življenja s tega- območja žrtvovalo blizu 70 ljudi. V letu 1945 so se izseljenci vračali na svoje domove. Kot se spominja tov. Urankar, ki je bil ob požigu star okoli 15 let, so se vračali pred koncem vojne in sicer so bili 1.5. na (Nadaljevanje s 4. strani) Pokrivanje uvoza z izvozom se je zaradi ugodnih razmerij med rastjo izvoza in uvoza izboljšalo in sicer od 31,7% preseganja izvoza v letu 1980 na 61,5 % f>reseganja izvoza nad uvozom v etu 1981. Medtem ko je bil v letu 1979 dosežen še zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil v letu 1980 že ustvarjen presežek 11,4 milijona dolarjev, se je v letu 1981 zunanjetrgovinski presežek povečal na 22,7 milijona dolarjev. Največ zunanjetrgovinskega presežka dosegajo v Slovenijalesu, Heliosu, Leku, Toku in v Tosami. Kako je v kmetijstvu? V letu 1981 se je prodaja kmetijskega blaga na območju občine vrednostno povečala od 293.193 tisoč na 657.949 tisoč din ali za 124 % v primerjavi z letom 1980. Realno je prodaja večja za 49 %. Količinsko se je največ povečala prodaja prašičev. Nove proizvodne zmogljivosti za pitanje prašičev pri Agroemoni - TOZD Prašičereja Ihan so omogočile, da se je prodaja prašičev povečala od 4,4 na 7,6 tisoč ton. Prodaja mleka se je povečala od 2,8 milj. litrov na 2,9 milijonov litrov, to je porast za 4 %. Močno se je povečala prodaja žit, zlasti ječmena in koruze v zrnju. V strukturi prodaje kmetijskega blaga je na prvem mestu prodaja mesnatih prašičev s 74,8 %, sledijo pa prodaja prašičev za pitanje in pleme z 8,6 % in svežega mleka s 4,5 %. Tudi letos se ta pozitivna gibanja nadaljujejo. Kmetijskih izdelkov je za 11 odstotkov več, odkup pa je večji za 37 odstotkov. Različne oblike pomoči so pomagale da se ta dvig kaže zlasti v zasebnem sektorju. Skupno gledano na področju kmetijstva govorimo o dobrih rezultatih gospodarjenja, ki se kažejo že v presežkih hrane. To pa je tudi za oskrbo Ljubljane pomembna pridobitev. Matjaž Brojan Jesenicah, kjer so jih lepo sprejeli, tu so tudi prebili noč, nato pa kakor in kamor veš in znaš, vsak je šel po svoje. Večina jih je do tedaj prešla že vso Avstrijo. Zelo lepo se spominja sprejema v O točah, kjer so jim prinesli čaj in mleko, iz Domžal do Lukovice so jih prepeljali z vozovi in ko so se peljali čez most, so Nemci še vedno delali bunkerje. Vsak je odšel do najbližjih sorodnikov, nato pa so začeli delati barake, ustanovljena pa je bila tudi obnovitvena zadruga, ki sta jo vodila Ivah Vouk in Franc Cerar. To je bilo neke vrste podjetje, ki je skrbele za nakup materiala, najemanje kreditov, posebna skrb je veljala vojnim vdovam in otrokom, ki so ostali brez staršev. Veliko je pomenilo tudi udarniško delo, ki ga ni bilo malo. Veliko ljudi je hodilo tedaj pomagat gradit hiše in gospodarska poslopja. Največja obnova je bila končana do leta 1947, ko je s svojim delom prenehala tudi obnovitvena zadruga, katera je v veliki meri pripomogla, da so bile domačije (ne vse, kajti nekateri so se izselili) obnovljene, vsaka domačija pa je dobila tudi goveda. Sicer pa je to območje prešlo vse težave povojne obnovitve in gradi*-ve, marsikaj dobilo, marsičesa tudi ne, danes pa na tem območju aktivno delajo družbenopolitične organizacije, ZZB ima Čez 30 članov, aktivna pa je tudi krajevna skupnost Njihove žeje so skromne, saj vedo, da so časi, v katerih živimo, nepravi za različne investicije. Veseli so, ker imajo urejeno električno omrežje, ker ima skoraj vsaka hiša pitno vodo; nimajo niti enega telefonskega priključka in tudi z dolino so bolj slabo povezani. Radi bi asfaltirano cesto, ki bi morda omogočila tudi avtobusno povezavo z dolino. Nekaj čez 200 jih je, pravdo, da bi se moralo več ljudi vključiti v različne organe, saj so nekateri preveč obremenjeni. Krajevno skupnost sedaj vodi ženska (tov. Marina Pogačar) in prepričani so, da ne bo nič slabše, kot doslej, ko je bilo to domena moških. Tudi sicer so vključili v vse organe precej več tovarišic kot doslej, pa tudi v mladino zaupajo, čeprav menijo, da včasih kar ne najde pravega zanimanja za delo. Manjka jim sposobnih ljudi, ljudi, ki bi imeli dovolj časa, morda tudi dobrega tajnika, saj se vsi z družbenopolitičnim delom ukvarjajo amatersko in jim je pomanjkanje časa in včasih tudi strokovnosti kar precejšnja ovira za boljše delo. 40 let je dolga doba, dolga tudi za krajane krajevne skupnosti Zlato polje, ki so v tem času marsikaj pridobili in tudi marsikaj spoznali, med drugim tudi to, da je treba zaupati predvsem v lastne sile in z lastnim delom graditi bodočnost Tako bodo delali tudi vnaprej, prepričani, da jim kot doslej tudi poslej družba ne bo stala ob strani. Vera OBVESTILO ..Obveščamo vse, ki hodijo po Poti spominov NOB občine Domžale, da smo uvedli dežurstvo vsako sredo od 14. do 16. ure v pisarni ZZB NOV Domžale na Ljubljanski cesti 70/11, Domžale, zaradi informacij pohodnikom, izdaje vodnikov, sprejema vodnikov po opravljenih pohodih, izdaje značk in slično. Vodnike je mogoče nabaviti tudi pri: Mladinski knjigi, Domžale, Ljubljanska c. 83, Mladinski knjigi, Ljubljana, Titova c. 2, Planinskemu društvu Ljubljana-Matica, Ljubljana, Miklošičeva 18, Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9 a." Občinski odbor ZZB NOV Domžale SPOMINI NA NOB: TOMAŽ NOVAK - SREČO 24. aprila je minilo 40 let od zgodnjega pomladnega jutra, ki je ostal globoko v spominu tov. Vinku Urankarju, sedanjemu predsedniku krajevnega odbora ZZB v Zlatem polju, saj je bil navzoč ob pogumnem junaštvu znanega borca iz tega območja To važa Novaka. Takole pripoveduje o tem dogodku: mater pa, verjetno zaradi moje mladosti, domov." To je bilo eno izmed junaštev mladega kmečkega fanta Tomaža Novaka, ki se je rodil 7. septembra 1913 v vasi Obrše pri Zlatem polju, kjer je obiskoval osnovno šolo. 2e od rane mladosti je sodeloval v organizacijah, ki so se borile za pravice delavcev in kmetov, saj je na lastni koži občutil izkoriščanje delavcev, ko se je sleherni dan s kolesom vozil na delovno mesto v tovarno kleja v Ljubljani. Doma na majhni kmetiji je bilo namreč premalo kruha za vse, zato od tod izvira tudi vsa njegova volja do borbe in pripravljenost za žrtve. Bil je med prvimi, ki so se vključili v NOB, najprej kot terenec, ki je zbiral hrano in v ta namen izgradil bunker blizu domačije, po dogodku, ki smo ga opisali in katerega posledica je tudi njegovo partizansko ime SREČO, pa je odšel v Kamniški bataljon, kasneje pa v šlandrovo brigado. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij, med drugim je bil namestnik komandanta Kamniškega bataljona, komandant 3. bataljona in pred smrtjo namestnik komandanta brigade. Bil je med najpriljubljenejšimi partizani na štajerskem, predan narodnoosvobodilni borbi, boril se je v različnih borbah, vedno v prvih vrstah, pogumen in junaški, brezkompromisen. Vedno pa ga je spremljala misel na junaško mater in sestro v koncentracijskem taborišču, misel na požgano domačijo in upanje v lepšo prihodnost. 20.2.1944 pa je tov. Novak Tomaž-Srečo padeL Ko so njegovo enoto napadli Nemci, je med prvimi stekel na položaje, da bi s svojimi tovariši jurišal na sovražnika ter ga pregnal kakor že tolikokrat. Ko pa se je vračal s položajev, ga je zadela krogla in padel je borec, ki je ostal vzgled dobrega borca in pravega tovariša. Na njegovem grobu je spregovoril tov. Mohar, ki je med drugim dejal: ..Maščujemo te tov. SREČO in se te bomo maščevali! Pri vseh borcih kakor tudi pri civilnem prebivalstvu pa boš ostal v spominu kot idealen borec za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda." Leta 1945 so njegove posmrtne ostanke pripeljali v Lukovico, od koder so jih njegovi bojni tovariši odnesli na pokopališče v Zlatem polju. V Obršah je bila postavljena spominska plošča, tradicije svetlega boja tov. Sreča pa nadaljujejo tudi pionirji osnovne šole Janka Kersnika, saj njihov pionirski odred nosi ime Tomaža Novaka - Sreča. Vera „Bilo je okoli 7. ure zjutraj, ko je k nam prišel Tomaž, pri nas se je reklo pri Korošcu in povedal, da Nemci obkoljujejo hišo in naj odidem kot kurir na Veliko Lasno. Takoj sem se odpravil, vendar so me Nemci pred gozdom obrhih in ostal sem v hiši Tomaža Novaka, po domače pri Hajucu. Tomaž je imel puško doma, hitro jo je skrU, en konec je vrgel kar v lonec za kuhanje, ki je bil v peči. Nemci so imeli zelo točne informacije o delu Tomaža Novaka, saj je bil v revirski četi nekaj časa „podtaknjenec", ki je večkrat obiskal Tomaževo hišo, vendar se je ob prihodu na to območje podnevi zmotil, tako da so Nemci najprej obkolili pri Filipu, vendar so takoj ugotovili, da so se zmotili. V eno sobo so zaprli Tomaža in njega, v drugo njegovo mater in sestro. Tomaža so začeli zasliševati, pretepali so ga in ga mučili ter ga silili, naj pokaže, kje ima skladišča. Pristal je, da jim pokaže in dva Nemca sta ga odpeljala na dvorišče. Vrgel ju je ob tla in stekel proti gozdu, do koder ni imel daleč, saj je njihova hiša stala ob robu gozda. Nemci so streljali za njim in nekdo izmed njih je bil prepričan, da ga je zadel in ga tudi je.» Iskali so ga v okolici, vendar na nepravem koncu. Nato se se znesli nad materjo, medtem ko so sestro, ki je bila le začasno doma, pustili pri miru. Vendar njegova mati je bila hrabra ženska. Kljub temu, da so tako v hiši, kot v njivi, našli bunker s hrano in municijo, jim ni ničesar povedala, čeprav so jo tepli. Vse so naložili na voz in odpeljali v Krašnjo. S seboj so vzeli tudi mater, sestro ter 3 sosede, češ da jih bodo imeli za talce, Novakovo domačijo pa zažgali. Nekatere so odpeljali v Begunje, Tomaževo mater in sestro naprej v koncentracijsko taborišče, mene in mojo OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Domžale obvešča vse bivše politične zapornike, intemirance in izgnance, da bo tradicionalno srečanje na Ljubelju dne 12. junija 1982 ob 10. uri. Vabimo vse upravičence iz občine Domžale, da se prijavijo pri predsedniku ali tajniku svoje krajevne organizacije ZB NOV do 30. maja 1982. Občinski odbor ZZB NOV Domžale, bo od vodstev krajevnih organizacij ZB sprejemal prijave vHjučno do 1.6.1982. Prosimo, da se pravočasno prijavite, pozneje prispelih prijav ne bomo upoštevali. Avtobusa bosta odpeljala ob 8. uri iz parkirnega prostora Veleblagovnice Napredek, Domžale. Bodite točni. Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE KVIZA O KONGRESIH ZKJ Občinski konferenci ZSMS Domžale in Kamnik sta v začetku aprila organizirali dva kviza o kongresih ZKJ. Prvi je bil v Kamniku, drugi pa v Domžalah, sodelovali pa so tekmovalci Ekonomske srednje šole Domžale in Kamniškega šolskega centra Rudolfa Maistra Naši ekonomisti so na obeh kvizih zmagali V programu so sodelovali učenci obeh šol, skupina za . izrazni ples Glasbene šole Domžale in ansambel Rokovnjači Kviz je v celoti uspel, dijaki so pokazali veliko znanja o kongresih, pomagal pa je tudi k zbliževanju obeh šolskih centrov. Velja pa omeniti, da si kviza v Domžalah ni ogledal noben družbenopolitični delavec, kar je tekmovalcem in organizatorjem vzelo nekaj veselja. Tekst in foto: Cveta Zalokar - Oražem Na svečani podelitvi so nekdanjim aktivistom OF podelili spominske listine z znakom OF. Na prireditvi, ki so jo pripravili za več občin, so se nekdanjim aktivistom kamniškega okrožja tudi zahvalili za njihovo delovanje in za zasluge v NOB APRIL IN MAJ: V ZNAMENJU MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGADELA Vsako leto januarja stečejo priprave na mladinske delovne akcije. Mladi se lahko odločajo za štirinajstdnevne občinske, tritedenske in enomesečne zvezne mladinske delovne akcije. V Moravčah letijo na smetišču cele avtomobilske karoserije Letos je občino Domžale doletela posebna čast,-da pošlje brigado na zvezno mladinsko delovno akcijo Posočje. Kljub temu, da odide brigada že 6. junija, še nimamo zadostnega števila brigadirjev. Kje je vzrok, da se mladi ne odločajo za sodelovanje na akcijah, bc tema kakšnega bodočega članka. Zdaj je naša dolžnost, da na vse možne načine poskušamo zagotoviti 50 brigadirjev. 1. april, dan brigadirjev, so mladinci domžalske občine počastili z enodnevno mladinsko delovno akcijo v Moravčah. Zjutraj, na začetku akcije, so brigadirje (največ jih je bilo iz vrst prijavljenih za akcijo v Posočju, iz dijaškega doma in iz Moravč) pozdravili predstavniki KS Moravče z opisom tega lepega dela naše občine. Potem so se mladinci napotili na smetišče in vse dopoldne do dveh pospravljali odpadke in jih vozili v jamo. Zagnanost so za pol ure prekinili le z malico. Po akciji je bilo v osnovni šoli pripravljeno kosilo, popoldne pa so se pomerili v športnih disciplinah. Center za mladinske delovne akcije in center za klubsko dejavnost sta sredi aprila pripravila razstavo o mladinskem prostovoljnem delu. V preddverju dvorane Komunalnega centra si je bilo moč ogledati razvoj prostovoljnega dela od vojne do danes, fotografije z akcij, brigadirske obleke, pesmi, biltene, stenčase. Žal so nez-nani „ljubitelji brigadirskega življenja" (tisti, ki se postavljajo z ukradenimi emblemi in ne z žulji) ukradli majico, brigadirsko obleko in odparali nekaj našitkov. 10. maja so se na prvi brigadni konferenci sestali prijavljeni za akijo v Posočju, izvolili so samoupravne organe brigade, referente za šport, kulturo, informiranje in idejnopolitično delo; za komandanta se še niso odločili. Seznanili so se z delom, ki jih čaka in možnostmi za razvedrilo. Igor Lipovšek Pridni pri delu - pridni pri jelu BČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SE PREDSTAVI Pred vami je zadnje poglavje o delu mladinske organizacije. V prejšnjih treh ste lahko brali o zgodovini mladinske organizacije, liku mladinca, osnovni organizaciji, občinski konferenci, mandatu in članarini. Upamo, da bo gradivo koristilo pionirjem, ki bodo 25. maja sprejeti v ZSMS. Ml SMO Ml, VI STE PA NAŠE SMETI Na 9. kongresu ZSMS, ki )e bil 1974. leta v Moravcih, je bilo dogovorjeno, da ne smemo ločevati tistih mladih, ki so vključeni v najrazličnejša društva od tistih, ki so vključeni v ZSMS. Sprejet je bil sklep, da so družbene organizacije in društva kolektivni člani ZSMS. Tako je vsak član društva avtomatično tudi član ZSMS. Enostavnol Na papirju da, ne pa v praksi in pri delu. Malo je krajev, kjer bi društvo in organizacija hodila z roko v roko v roki. Največkrat padajo očitki z obeh strani. Mladi v ZSMS pravijo: „ samo tisto žogo vidite, za probleme krajevne skupnosti in politično delo vam pa ni mar!" Mladi nogometaši iz društva pa odgovarjajo: „Enkrat na teden se dobivate na suhoparnih sestankih. Pa rezultate pokažite! Saj niste ničesar pametnega naredili!" In tako gre v nedogled, namesto, da bi stopili skupaj in priznali, da oboji stremimo za istim ciljem: V organizirano delo vključiti čimveč mladih. Ko bodo nogometaši urejali igrišče, bomo pomagali „ZSM-jevci" In ko bo osnovna organizacija ZSMS pripravila pohod, bomo nanj povabili tudi nogometaše. Neumno Je, da se v kraju, kjer je dramsko društvo, ukvarja z dramskimi predstavami osnovna organizacija ZSMS. Kulturnim društvom gre vsa stvar bolje od rok, ker imajo izkušnje. Raje usmerimo tistih šest „kulturno zagnanih" mladincev v kulturno društvo. Nesmiselno je, da v kraju podvajamo kulturne kapacitete. Žalostno je, da po osmih letih v povezovanju družbenih organizacij in društev še nismo prišli daleč. Je gledanju, ki smo ge zapisali v naslovu, kriva nevoščljivost ali pa samozadovoljna zaprtost v svoje ozke kroge? Verjetno oboja in še marsikaj drugega. Ne vem. Vem pa, da bomo morali z obeh strani odločneje porušiti meje, ki društva in osnovne organizacije še razdvajajo. KAJ VSE JE DELO ZSMS Nekateri prav gotovo željno pričakujete, de vam bo tole poglavje prineslo čarobno formulo, s katero boste postavili na noge vašo osnovno organizacijo. Žal boste razočarani. Univerzalnega recepta ni. Će bi ga imeli, bi ga le davno prodali za drage denarje. Lahko le svetujemo in predlagamo. Če pa bo kaj vzklilo, je pa odvisno od pripravljenosti mladih, prostorskih pogojev, družbene (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevani« • 7. štreni! pomoči, trenutnega razpoložahja, dela ostalih družbenopolitičnih orga nizacij, denarja,... Zato se v osnovnih organizacijah nikoli ne ,.bojijo'' obiskov članov predsedstva občinske konference in ne prikrivajo" dejanskega stanja. Ti obiski pomenijo poskus pomoči, odkrit tovariški pogovor in dogovor za skupno reševanje problemov, ne pa kontrolo ali ocenjevanje dela osnovne organizacije. Kaj torej delajo osnovne organizacije? V grobem bi lahko dejavnost opisali s petimi točkami: 1. Vključevanje mladih v samoupravljanje Vedno se srečujemo s problemom, kako mladega človeka zainteresirati za upravljanje, odločanje in vključevanje v delegatski sistem. Običajno se še ne zaveda, da je samoupravljanje edini vzvod s katerim rešujemo probleme in skrbimo za razvoj naše Jugoslavije in izboljšanje življenja njenih prebivalcev. Vedno pa mladinec ni sam kriv, če se ne vključuje v samoupravljanje. V prenekaterih tovarnah še vedno gledajo na mladega delavca: „Kaj boš ti samoupravljal! Sej si komaj iz šole prišel. Najprej se z delom pokaži I Samoupravljanje je za izkušene." V mnogih krajevnih skupnostih se na zborih občanov predvsem pogovarjajo o komunalnih problemih (tudi to je še kako potrebnol), na proble-. me mladih (športna igrišča, prostori za družabne aktivnosti,. ..) pa pozabijo. Zato se redki najstniki odločajo priti na zbor delovnih ljudi in občanov. V šolah je samoupravljanje težko razvijati, ker so učenci obremenjeni z učnimi obveznostmi in v stalnem boju za dobre ocene, ki pomenijo izbiro bodočega šolanja po lasmi volji. Zato se učenci manj učijo za življenje, bolj pa za ocene. Poleg tega je za samoupravljanje potrebna kritičnost; do drugih in do sebe. Kako naj bo učenec javno kritičen do učitelja, če pa ima le-ta še vedno v rokah sredstvo prisile: oceno? In če. učenec ne more biti kritičen do drugih, potem tudi do sebe ne bo. No, stvari se spreminjajo. Učitelj ni več birokrat z redovalnico, tudi ocenjevanje je javno, o oceni se pogovori z vsem razredom, ... Vidimo, da Je treba še• veliko storiti. Stvari se ne bodo spreminjale, če bomo o njih govorili le v ZSMS. Moramo jih spraviti v oblike in organe samoupravljanja. Kako? V organizacijah združenega dela so stvari mogoče še najlažje. Na zborih delavcev imamo vso možnost opozarjati, predlagati, vprašati, kritizirati, odločati. Vendar to možnost premalo izkoriščamo. Poleg tega se moramo boriti, da se v delavskih svetih tudi mladi ljudje, enako v samoupravni delavski kontroli, odboru za medsebojna delovna razmerja, stanovanjski kornisiji in ostalih organih. Ti mladi ljudje /ki so v samoupravnih organih tovarne/ morajo tekoče poročati in obveščati osnovno organizacijo ZSMS o tvojem delu. V krajevnih skupnostih mladi premalo hodimo na zbore delovnih ljudi in občanov, ki so osnovna oblika samoupravljanja in odločanja v krajevni skupnosti. Zato pogosto nimamo „svojih" (mladih) delegatov v skupščinah krajevnih skupnosti; podobno tudi družbene organizacije In društva nimajo svojih delegatov v skupščini KS. Se slabša je situacija v svetih KS, ki izvršujejo sklepe skupščine, mnogokrat pa povsem samostojno odločajo o stvareh, ki so življenjskega pomena za mlade. V redkih svetih KS sedijo mladinci, če pa so, so največkrat nepovezani z osnovno organizacijo ZSMS v kraju. Tudi v ostalih organih KS (poravnalni in potrošniški svet, svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter razne komisije) ni dovolj mladih. Šole in dijaški domovi so dejavnosti posebnega družbenega pomena, zato pri njihovem upravljanju sodelujejo tudi učenci (v srednji šoli) ali starši (v osnovni šoli) in delegati, ki jih imenuje skupščina občine. Najvišji organ je svet šole, v njem pa so delegati: a/ delavcev šole, b/ staršev (na osnovni šoli) ali dijakov (na srednji šoli) c/ ki jih .izvoli skupščina občine Svet šole sprejema vse pomembnejše odločitve, predlog pa je sprejet, če zanj glasuje večina članov posameznih delegacij. Torej lahko delegacija delavcev šole prepreči sprejem sklepa, čeprav bi bili vsi ostali za sprejem. In obratno: svet šole ne nore sprejeti nobenega sklepa, pa čeprav mu nasprotuje samo delegacija učencev. Do takšnih težav pa ne prihaja, ker so delegati dijakov premalo povezani preko samoupravne šolske skupnosti (to je samoupravna, z zakonom določena oblika organiziranosti vseh učencev) z učenci. Zato se mora ZSMS boriti, da samoupravne šolske skupnosti izboljšajo svoje delo. Interesi mladih se premalo kažejo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Mislimo, da je dovolj, če smo v delegaciji za SIS in občinsko skupščino predlagali 20 % mladih in so bili tudi izvoljeni. Sedaj moramo takšnega mladega delegata vabiti na seje osnovne organizacije ZSMS in ga uporabiti za vir informacij in orožje za uveljavljanje naših idej. Mlad delegat mora biti nosilec interesov mlade generacije, ki se organizirano združuje v ZSMS. Reči je treba, da delegati ZSMS v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in v občinski konferenci SZDL zadovoljivo delujejo. Verjetno zato, ker jih direktno delegira občinska konferenca ZSMS. Vendar je to izhod v sili. Pobude mladih bi se morale oblikovati v temeljnih delegacijah v krajevni skupnosti in TOZD. 2. Družbeno koristno delo Vsi poznamo poletja, ko se mnogi mladi odločajo, da preživijo svoj prosti čas na mladinski delovni akciji. Poleg tega, da stremimo, da bi bile mladinske delovne akcije tudi finančno upravičene, ne smemo spregledati drugega, pomembnejšega vidika; brigadir spoznava nove ljudi, našo domovino, ostale navade, običaje, spoznava fizični napor in delo, ki ga je moč opraviti le z združenimi močmi in zagnanostjo vseh; spoznava, da je pri nas razvoj družbe odvisen le od nas samih in naše pripravljenosti, da žrtvujemo prosti čas za reševanje skupnih problemov; vključuje se v najrazličnejše kulturne, športne, zabavne, tehnične in idejnopolitične aktivnosti, ki se na akciji vrstijo v popoldanskem času. Vendar vse ni samo v republiških in zveznih akcijah. Pomembne to tudi akcije, ki jih organiziramo v šoli, krajevni skupnosti ali TOZD za en dan ali le dve uri. Mladi se aktivno vključujejo v obrambne priprave, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito/ Sem spadajo najrazličnejše dejavno sti: pohodi, sodelovanje z enotami JLA, Zvezo združenj borcev NOV, Zvezo rezervnih vojaških starešin, enotami teritorialne obrambe, obrambni krožki, tekmovanja v orientaciji in obvladovanju vojaških veščin, aktivnosti v okviru akcije NNNP, ... Ne smemo pozabiti najosnovnejših znanj, kako bo mladinec reagiral doma, v šoli ali v OZD v primeru požara, potresa, napada Mladi se'lahko vključujejo v enote mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe. ZSMS tudi usmerja in predlaga nabornike v posamezne rodove in službe JLA. Pomembno je ohranjanje revolucionarnih tradicij s pohodi, obiski krajev iz NOB, srečanji z borci NOV, skrb za pomnike iz vojne. Tretje področje, kjer mladi veliko storimo, je informiranje. Mnoge osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela s svojimi glasili obveščajo ljudi. Sem štejemo tudi oglasne deske, panoje, stenčate, plakatiranje, objavljanje člankov v Občinskem poročevalcu. Mladini, Delu, internih glasilih. Predvsem smo na področju informiranja o lastnih uspehih in problemih premalo prodorni. Ljudje premalo vedo za naše dosežke in težave in nas tudi zato često potisnejo ob rob družbenega dogajanja. Pomembno je idejnopolitično izobraževanje. Nvadno ob tej besedi mladi začutijo odpor, ker mislijo, da gre spet za brezvezno besedičenje in „pumpanje" z neko politiko. Pa ni tako. Idejnopolitično delo v ZSMS so predvsem okrogle mize, na katerih se pogovarjamo o problemih mladih in poskušamo najti širše, družbene vzroke, ki so do teh problemov pripeljali. Zanima nas tudi zunanja politika, notranji problemi Jugoslavije, razvoj socializma, navajamo mlade k aktivnemu in kritičnemu prebiranju družboslovne in marksistične literature. V slednji namen je organizirana tudi Kidričeva bralna značka, ki je letos s plahimi koraki (40 prijavljenih) stekla tudi v naši občini. Prvenstvena naloga je tudi organiziranje marksističnih krožkov v večjih osnovnih organizacijah in šolah. 3. Reševanje problemov mladih Veliko večji ugled bi imela ZSMS, če bi se aktivneje vključila v reševanje problemov mladih (športna igrišča v krajevni skupnosti, prostori za preživljanje prostega časa mladih, stanovanjska problematika mladih delavcev, težave mladega delavca pri vključevanju v nov kolektiv, problemi vzgoje in izobraževanja na šoli, skb za boljši in varnejši ekonomski in socialni položaj mladega kmeta, organizirana prehrana dijakov,. . .) Na ta način bi mladi dobili zaupanje v ZSMS, množičneje bi vstopali vanjo in aktivno delovali v njej, začutili bi, da le trdna povezanost in enotni nastop vodita k reševenju družbenih problemov. Tako pa se mladi zatekajo le k kritizerttvu, odklanjanju ZSM in pativnotti v njej, ker ZSM in njeni organi In osnovne organizacije nimajo posluha za dejanske probleme mladih. Največjo uslugo narediš mladincu, če mu v težavah pomagaš. Dogaja pa se, da se osnovne organizacije ,,ne ukvarjajo s problemi posameznih mladincev", češ da imajo ..važnejše, družbene naloge". 4. Kulturno zabavno življenj« in organizirano preživljanje prostega časa Opisali bomo dejavnosti, ki jih je v ZSM največ, ker so na prvi pogled najbolj zanimive in pritegnejo mlade. Ne rečem, da jih je preveč. Le ostalih aktivnosti imamo premalo. V to skupino spadajo plesi, izleti, ogledi razstav, filmov, dramskih in opernih predstav, okrogle mize, pogovori o glasbi, umetnosti, politiki, športu, prirejanje razstav, igric, proslav, nastopov, recitalov, športnih tekmovanj, kvizov, srečanj s pomembnimi os6bn ostmi, organizirano branje knjig in pogovor o njih, prirejanje tečajev (foto, radioamaterski, šiviljski), skupno pletenje in izmenjava izkušenj, pohodi, pikniki. Predvsem moramo biti domiselni, izvirni in zanimivi. Zakaj pa ne bi gostovali s kratko igrico po stopniščih blokov? Zakaj pa ne bi pripravili razstave lastnih fotografij iz otroštva? Kdo pa pravi, da mora biti pomembna osebnost ravno kakšen predsednik? Povabimo borca, vaškega godca, starega mornarja, kovača, „žnidarja" (povprašajmo ga o nekdanji modi), furmana, učitelja, poštarja,...! Pobrskajmo po domošljiji! Poglejmo okrog sebe! Izmislimo si nemogoče! Presenetimo l Za mnoge od naštetih dejavnosti rabimo prostora, ki pa je vedno problem. Po vojni so ljudje vedeli, da rabijo kulturne domove in so ga zgradili v vsaki večji vasi, če je le premogla kakih 500 duš. Danes pa spravimo v blokovno četrt • 1000 ljudi, jim ne damo niti sobice, kaj šele sobe za družbene in družbenopolitične aktivnosti! Potem se pa še kregamo, ker je edino zatočišče mladih topla gostilna in pivce za živce. No, ni ves in edini problem v prostoru. Lahko bi se zbrali v šoli, krajevni pisarni, naredili razstavo ali predstavo na prostem. Velikokrat smo premalo korajžnl in se bojimo pogumnih idej. 5. Vključujmo čimveč mladih Veliko napako delamo, če poskušamo mlade prikrojiti delu mladinske organizacije. Na ta način postane obleka (beri: ZSMS) mladincu pretesna in jo zavrže. Zanimivost dela v ZSM je ravno v raznolikosti in pestrosti pogledov mladih. Pozabljamo, da se svet spreminja in da se mora z njim spreminjati tudi delu ZSM: zastarele in neučinkovite metode moramo dopolnjevati in zamenjevati z novimi. Zavedati se moramo, da imajo mladi zelo različne interese, ki jih ne' smemo utesnjevati v navidezno enotnost ZSMS. Interesi so različni, cilj pa je enak: odprava vseh krivic neenakosti in nepravilnosti v družbi, razvoj socializma in samoupravljanja, boj za resnično oblast (Nadaljevanje na 9. strani) (Nadaljevanj* z 8. strani) delavcev, borba proti birokraciji, za poStenott, iskrenost, tovari5tvo. Mnogi delajo napako, ko v ZSM vidijo le podaljšano roko Zveze komunistov. To ZSM nI in ne more biti. ZSM združuje vse mlade, ne glede na njihovo narodno, socialno, kulturno, svetovno-nazorsko ali idejno naravnanost Grešili smo, ker smo pet let zapirali vrata punku in dovolili, da so njegovi pripadniki skoraj izobčeni iz nase družbe in smo nanje lepili najhujše parole: od nacističnih do anarhističnih. Če je punk gibanje v kulturi zajelo tolikšno število mladih, bi mu morali dati okolje v ZSM. Tudi če bi punk bil BAV-BAV, je bolje, da ga imamo v družbenih okvirih kot izven njih. Ne smemo tudi dopustiti, da kdorkoli prešteva vernike v ZSM, jim onemogoča vstop vanjo ali dostop do naj-odogovornejših položajev v njej. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je ZSMS kadrovska baza in delo v njej najodličnejše priporočilo za sprejem v Zvezo komunistov. Prevečkrat smo sprejemali v Zvezo komunistov mlade, ki se z delom niso izkazali v ZSMS ali so imeli po sprejemu v ZK do nje odklonilen ali pokroviteljski odnos; namesto da bi aktivno delali v njej. NAMESTO ZAKLJUČKA Pri kraju smo z nadaljevanko, ki je bila namenjena pionirjem, ki bodo postali v maju mladinci. Brali so Jo tudi mladinci, vzbudila pa Je izredno zanimanje ..določenih političnih struktur, ki menijo, da Jim je za dobrobit delavca dovoljeno preprečiti objavo teksta v Občinskem poročevalcu, ker je že naslov Ml SMO Ml, VI STA PA NAŠE SMETI provokativan". Tak odnos se kaže že od članka, ki je bil proti megalomanskim športnim objektom v občini. Celo taki so bili, ki to rekli: „TI si kciM,da ni bazenov", namesto da bi se otresli svoje tehnobirokratske miselnosti (važno je, da nekoga proglasimo za krivega in ga oblatimo, mi bomo pa to naprej metotarili po starem) in se zavedli, da pri nas oblast prehaja v roke delavcev, ki so v težkih pogojih ekonomske krize še kako nastrojeni proti projektom tehnoblrokratskih in lokalističnih struktur, ki v sedanjem trenutku Pomenijo siromašenje delavskega razreda. Mislim, da je treba biti kritičen do vsega kar se dogaja okoli nas in to tudi javno povedati ali napisati. Kritika je boleča, a če ni resnična, jo bodo bralci že semi zavrnili. Sami od sebe. Brez raznih pokroviteljev in cenzorjev. Kritičen je treba biti do najmanjših nepravilnosti. Spominjam se predavanja, ki ga Je avgusta 1979 imel na mladinski poletni politični šoli eden najodgovornejših jugoslovanskih komunistov, izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič. Govoril Je o odnosih z Albanijo. Povedal Je, da je protijugoslovanska gonja in propaganda zelo močna, mi to spremljamo, a so albanske ideje precej senzacionalistične, da bi se resno ukvarjali z njimi in jih demantirali. Pa smo videli, kaj se je zgodilo čez leto in pol na Kosovem, ker smo nekatere pojave jemali z levo roko. Najvažnejše naloge ZSMS v prihodnjem obdobju so: a/ krepiti moramo delo osnovnih organizacij v TOZD, KS, kmetijstvu, vzgoji in izobraževanju; tudi če bo delo na drugih področjih na ta račun zastajalo; b/ utrditi moramo samostojnost in neodvisnost osnovnih organizacij, ki ne bodo nikogaršnja podaljšana roka ali pod vplivom raznih ,,mecenov" ali cenzorjev; c/v osnovnih organizacijah se morajo uveljavljati vsi različni interesi mladih, ne smemo zapirati vrat pred mladinci, katerih ideje se nam zde „čudne" ali nesprejemljive; d/ voditi moramo stalen, odprt, demokratičen, argumentiran in kritičen dialog in odkrito nastopati proti vsem nepravilnostim. Le tako bomo lahko sprejemali pravilne zaključke in stališča; e/ takoj moramo reagirati na vsa protislovja v družbi, saj se ta največkrat najtežje pokažejo na mladih; f/ teoretsko, politično in marksistično moramo usposobiti mlade, da bodo sposobni spreminjati družbene razmere in odnose, tj. razvijati samoupravljanje; g/ aktivirati moramo množice mladih komunistov, da bodo delali v ZSM; h/profesionalni funkcionarji v ZSM morajo z doslednim delom vseh mladih postati nepotrebni. Naj zares zaključim z mislimi prvoborca Adolfa Ariglerja — Bodi na /Delo, 8. maj 1982/. „Pred vojno smo imeli mladi velik vpliv, med vojno pa še večjega. Ljudje, ki so uresničili to, kar imamo danes, nočejo in nočejo predati štafetne palice mlajšim, ki bi s svojo mladostjo to bolj razpihali revolucionarni kres razvoja slovenske in Jugoslovanske družbe". Pripravil: Igor Lipovšek Pozdravno pismo je prebrala Kristina Krivec, članica predsedstva Občinske konference ZSMS Domžale MLADINCI NA ROVIH Ob lanskem in letošnjem kulturnem prazniku smo se tudi mladinci na Rovih poklonili spominu našega velikega pesnika s kratkim kulturnim programom. Škoda, da seje naši prizadevnosti oddolžilo tako malo krajanov, saj smo bili deležni letos obiska le dobrih deset poslušalcev. Za praznik žena pa smo pripravili recital in ga humorno obarvali s krajšimi skeči. Praznovanje je bilo organizirano v gostišču Pire, kjer so se zbrale skoraj vse žene iz naše krajevne skupnosti. Mladinci smo bili zares zadovoljni, kajti program se je iztekel brez zapletov in je izzval prisrčno navdušenje. Tudi sicer smo mladinci na Rovih precej delovni. Že v lanski in letošnji zimi smo pripra- vili smučarska tekmovanja. V tem športu so se pomerili navdušeni smučarji od najmlajših naprej, tudi iz sosednje KS. Za potrebe KS smo izvedli anketo za avtobusni prevoz. V času priprav na volitve smo pomagali pri evidentiranju, podpisovanju izjav in raznašali material za volitve. Uspela je tudi delovna akcija - čiščenje okolice spomenika NOB v Dolenjah. Tudi okolico osnovne šole, kjer imamo trenutno svoj klubski prostor, smo večkrat temeljito očistili. Želim, da bi se v delo KO ZMS Rova vključili prav vsi mladi in da bi z veseljem in uspehom delali tudi v bodoče. Mladinka iz Rov Sprejem štafete v Radomljah Štafeto so letos pozdravili tudi v Loki pri Mengšu POHOD »OKLO«ŽE OSMIČ SK Ihan se je spet izkazal s prireditvijo - pohodom „Oklo 82", ki spada v sklop prireditev ob 45-letnici shodi, ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. Pokroviteljstvo sta prevzela TKS Domžale in Termit V.___-- V prijaznem jutru, sicer muhastega aprila, se je v Ihanu zbralo blizu dvestopetdeset pohodnikov in tekmovalcev - rekreativcev iz bližnje in daljnje okolice. Če se ne bi na domžalskih osnovnih in srednjih šolah tri dni pred tem dogovorili, da bodo na ta dan imeli pouk, bi jih verjetno bilo še dosti več. Posebna pohvala velja učencem osnovne šole iz Krašnje, ki so že nekaj let redni gostje te ihanske prireditve in s svojimi učitelji ustanovijo pri vsakem pomniku našega krvavega zgodovinskega obdobja, katerega sadove bolj ali manj brezskrbno uživamo. je bil Peter Cevec iz Domžal peti pa letošnji zmagovalec mladinskega pokala Jugoslavije v smučarskem teku Peter Gregorič, sicer domačin. Med tekmovalci starejšimi od 35 let se je najbolj potrudil Kranjčan Umek, pred Žerjavom iz Ljubljane in Joštom iz Naklega. Le dobrih dvanajst minut pa je za zmagovalcem zaostala hitronoga Domžalčanka Irena Mihalec, domačinka Pogačnikova je bila druga, tretja pa Marija Premože iz Termita. „Zek> rada pridem na tek v Ihan, zato sem tu že četrtič," nam je zaupala Greta Rozman iz Kranja, Id Takole so se na pot pognali v Ihanu pohodnikj „OKLO 82". Udeležba bi bila lahko večja, če ne bi ravno na dan pohoda imeli v domžalskih osnovnih in srednjih šolah redni pouk Trasa proge poteka proti jugovzhodni meji naše občine in se blago, pa spet ostreje vzpenja, dokler se pred nami ne odpre pogled na okolje ljubljanske kotline, ki se izgublja v sožitju levega in desnega brega Save. Ostanki Judeževe domačije, ki so povezani s III. partjjsko konferenco KPS v vojnem obdobju nam še ne izginejo izpred oči, ko se že spuščamo proti kraju tragedije, ki se je odvijala pred slabimi štirimi desetletji, a je še vedno živa v naši zavesti Oklo, kjer je 72 borcev kamniško-zasavskega odreda v mrzlem februarju opravilo zadnje dejanje svojega življenja. Pa se zopet spuščamo, dokler preko Dobovelj ne .prispemo na Brdo, majhen zaselek, preko katerega nas pot vodi, na Tabor. Pred petinštiridesetimi leti se je tam zbralo staro in mlado naprednega duha iz bližnje in daljnje okolice. Ljudska fronta je imela svoj tabor, to je prvo večje javno dejanje komunistične partije med delavstvom na širšem področju. S Tabora ni daleč do cilja, v katerega je prvi pritekel Kamničan Metod Pibernik, sicer lanskoletni zmagovalec in to v borih 48 minutah. Njegov klubski tovariš Urh je bil hitrejši od Smarčana Brodarja, četrti med starejšo skupino pri ženskah ni imela resne tekmice. Večina tekmovalcev je zagotavljala, da v Ihan niso prišli zadnjič, če bodo svoje obljube izpolnili se bomo prepričali prihodnjo pomlad. Nekoliko manj izmučeni, zato pa ravno tako razgreti, so tudi pohodniki končali svojo pot in s tem prispevali k uspešnosti pohoda OKLO 82. Janez Gregorič OGLAS Maturantje ŠCRM Kamnik se iskreno zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam in posameznikom v domžalski občini, ki so nam materialno in finančno pomagali pri organizaciji našega maturantskega plesa! Gimnazijski maturantje SCRM Kamnik Na radomeljskem grobišču so se prisotni poklonili padlim za svobodo V Mengšu so štafeto pričakovali z bogatim kulturnim programom TEKMOVANJE TITO—REVOLUCIJA—MIR Vsako leto na tisoče mladih osnovnošolcev in srednješolcev sodeluje v tekmovanju Tito—revolucija—mir, ki predstavlja eno od manifestacij v kateri mladi rod spoznava našo po/pretek/o zgodovino. Zal zanimanje za to tekmovanje upada. Vzrokov je več: od /pre/zahtevnega gradiva in nesmiselnega učenja faktografije (datumi, imena, nazivi, kraji,.. J do kasno izdanih gradiv za tekmovanje. Organizatorji (Zvezna konferenca ZSMJ in lista Mladost in Kekec) bodo morali v prihodnje odpraviti napake. Sredi aprila se je v Domžalah zbralo preko 30 tekmovalcev iz osnovnih šol na občinskem tekmovanju Tito-revolucija-mir. Po prejemu tekstov so imeli uro in pol časa, da so pokazali svoje znanje. Vprašanja so bila precej zahtevna, poleg tega pa se pri datumih človek mimogrede zmoti. Težko delo je imela tudi komisija, saj so bili razen Tine Trobec, ki je prepričljivo zmagala, ostali tekmovalci zelo izenačeni. Rezultati: 1. Tine Trobec - OŠ Mengeš, 2. Damjan Kokelj - OŠ Josip Broz Tito, 3. Ton\až Krži-šnik - OŠ Josip Broz Tito Kljub temu, da tekmovanje ne predvideva moštvene konku- rence, so bile podeljene diplome tudi ekipam. Po izračunu povprečja tekmovalcev so bili najboljši iz osnovne šole Martin Koželj Dob, za njimi pa Matija Blejc-Matevž iz Mengša, Šlan-drove brigade in Josip Broz Tite iz Domžal. Najboljši trije iz posamičnega dela tekmovanja so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Kočevju. Spet se je izkazala Tina Trobec, ki je bila 4. in ji je za las ušla uvrstitev na republiško tekmovanje. Občinsko tekmovanje je letos „po sili razmer" organizirala Občinska konferenca ZSM. čeprav bi ga moral voditi koordinacijski odbor. Igor Lipovšek V uri in pol je bilo treba odgovoriti na sedemdeset zahtevnih vprašanj Sekretar OK ZSMS Stane Oratem predaja priznanje prvo-uvrščeni Tini Trobec \____:-!-• Poligon naše neodgovornosti ob vstopu v mesto: ORACl POSEBNE VRSTE Mnogo lepih besed je bilo v zadnjem času izrečenih o naši večji skrbi za lepo okolje, prav tako je bilo mnogo tiskarske barve porabljene za to, da bi nas časopisi prepričali, kako gre z našim ekološkim čutom vendarle na bolje. Pa so vse besede neprepričljive, pisarjenje po časopisih pa očitno jalovo, kajti stari grehi naše neodgovornosti se ponavljajo; tudi v Domžalah. Tako denimo pred delovno organizacijo Avtoservis ob vstopu v Domžale. Že nekaj let nazaj so vidna in očitna prizadevanja turističnih in hortikulturnih delavcev, da bi vsaj začetni - vstopni videz v mesto pritegnil kakega obiskovalca ali turista več ob že tako veliki turistični suši Domžal. Površine pred delovno organizacijo Avtoservis pa so bile že nekajkrat urejene, posajeno je bilo cvetje, pripravljena dobrodošlica, ki pozdravlja goste našega mesta. Opazen, pravzaprav zelo očiten je trud nekaterih, da bi naše mesto čim lepše pozdravilo svoje goste, tistim, ki pa se samo prepeljejo skozi našo občino pa da bi ponudili vsaj kak lep pogled na urejeno trato, rožno gredo in podobno. Pa to tudi orači! Neregistrirani za ta poseli Vsa prizadevanja turističnih in hortikulturnih delavcev in okoliških domačinov so zaman: že nekajkrat so ti „orači" (glej sliki) preorali trato; škodo delajo tudi po bližnjih zelenicah občanov, ki žive v bližini. Res je, delavci Avtoservisa so zvečine disciplinirani, ker svoje jeklene konjičke puščajo na svojem parkirnem prostoru. Vendar pa tudi zanje ostaja v tem pomanjkanju ekološke ali turistično—hortikulturne pripravljenosti — črn madež. Kako je mogoče, da puščajo ogromna vozila, tovornjake in priklopnike, ki so v podjetju v izdelavi ali popravilu — prav na teh vstopnih zelenicah v mesto. Kako je mogoče, da vodstveni ljudje v „hiši" dopuščajo, da se pred njihovimi očmi (na prizorišče tozadevne nekulture imenitno vidijo z vzvišebega položaja) dogaja — kar se pač dogaja. Kako je mogoče, da jim ni mar za to, če se dela škoda na družbenih zelenicah in zelenicah okoliških prebivalcev, pa čeprav škoda, ki jo delajo njihove stranke- To so vprašanja, ki morajo dati odgovori Lahko je tudi tak: Eni so za to, da delajo, urejujejo in se vsesplošno trudijo, drugi pa za to, da njihov trud in delo omalovažujemo... Matjaž BROJAN NASA OBRT Domžalska občina je znana predvsem po slamnikarski obrti in seveda kasneje tudi po tej industriji, saj začetki te obrti segajo pravgotovo v začetek 18. stoletja, verjetno so pa slamnike izdelovali že prej. Slamnikarstvo je bilo znano tudi freskantu Francu Jelovšku, rojenemu v Mengšu, ki je leta 1761 upodobil slamnik na freski nad oltarjem sv. Notburge v grobe!jski cerkvi. Pod slamnikom je naslikal tudi otep slame in srp, torej je vedel, da so se kite za izdelavo slamnikov pletle iz pšenične slame. Pletenje slame je bila najznačilnejša obrt za Domžale, Mengeš, Ihan, Crni graben in Moravsko dolino, saj je bilo s pletenjem kit zaposlenih približno 12000 ljudi od otrok do najstarejših občanov. Pisec knjige o uporabi slame Louis Edgar Andes je v knjigi iz leta 1898 zapisal, da je to obrt pred približno 100 leti v Ihanu vpeljal neki Ihanec, ki je bil vojak v, italijanskih Firencah. Ta obrt se je kasneje razširila po bližnjih krajih. Slamnike so pa največ izdelovali v Domžalah in Mengšu, v Ihanu so pa ročno izdelovali slamnike imenovane „Ihanci". S stroji so pa začeli izdelovati slamnike šele 1867. leta. Slam-nikarska obrt se je razvila v slamnikarsko industrijo šele po letu 1870, ko soTirolci v Domžalah in Mengšu postavili velike slamikarske tovarne. Seveda je bilo poleg te najbolj znane in razširjene obrti močno razvito tudi rokodelstvo, saj so bili v vseh večjih krajih v občini tudi krojači, čevljarji, mizarji, kolarji, tesarji, kovači in drugi obrtniki. Ob Mlinščici so bili številni mlini in žage, pa tudi kovačije. Številni mlini in žage so bile pa tudi v Moravski dolini in Črnem grabnu. Domžale in Mengeš sta bila znana tudi po številnih gostilnah, žganiamah in vinotočih. Gostiln je bilo več tudi v Moravčah. Pisatelj Janez Trdina, rojen v Mengšu, v svojih spominih omenja, da je bil Mengeš poleg pletenja kit in izdelovanja slamnikov znan tudi po mesarjih, tkalcih in mlinarjih. Kasneje je pa Mengeš postal znan tudi po mizarjih in izdelovalcih peči Stane Stražar v knjigah, „Kronika Doba", ,,Svet pod Taborom" in Moravska dolina" piše, da je bilo v Dobu in okolici poleg pletenja kit posebno znano izdelovanje domačega iilatna. Ihanci so že v 17. sto-etju izdelovali postelje, izdelovali so pa tudi platno in pletli košare, kar je še sedaj hišna obrt v BišČah. V Moravski dolini je bilo poleg pletenja kit zelo razvito -tudi suknarstvo, pa platnar-stvo, tkalstvo, pletenje košar in košev, pa tudi lončarstvo. Na Limbarski gori so tudi ogljarili v Moravski dolini so pa za domače potrebe imeli tudi veliko apnenic za žganje apna. Čeprav obrt pred 1. in 2. svetovno vojno ni bila tako množična, se je pa po 2. svetovni vojni razvila v nadvse pomembno gospodarsko panogo, ki je za domžalsko občino še kako važen gospodarski dejavnik. Domžale so prav po izredno razširjeni obrtni dejavnosti v občini, postale znane širom Slovenije, pa tudi izven republiških in celo državnih meja. Zato ničudno, da so naši obrtniki leta 1969 ustanovili Obrtno nabavno-prodajno zadrugo „Zora" v Domžalah, ki je organizacija združenega dela in združuje sredstva in dela samostojnih obrtnikov in obrtnih podjetij. Naj ob koncu zapišem še besede predsednika Tita, ki jih je izrekel o obrtništvu in jih je objavila publikacija, ki je izšla leta 1953 ob priliki gospodarske razstave industrije, obrti, trgovine in gostinstva okraja Ljubljana- okolica v Domžalah: „Nekateri ljudje še danes mislijo, da se je obrtništvo že preživelo in da danes, ko ustvarjamo močno industrijo, ni več potrebno, da kot zasebni sektor proizvodnje ovira pravilen razvoj družbene, socialistične proizvodnje, ki je pri nas dobila ta značaj zaradi prehoda glavnih proizvajalnih sredstev iz zasebne v splošno ljudsko družbeno lastnino. To pa je popolnoma napačno. Za nas je obrtništvo potrebno in koristno in mi bomo zaradi svojevrstnosti nekaterih panog naše obrtništvo podpirali in ne bomo zavirali nadaljnjega napredka in razvoja." Tone Ravnikar Ihan, okolica Doba, predvsem pa Moravska dolina je bila nekdaj znana po predicah in izdelovalcih platna. Zato ni čudno, da še sedaj zaslediš po starih hišah, v novejšem času predvsem po vikendih številne lepo doma izdelane kolovrate. To nekdaj bogato tkalsko tradicijo sedaj nadaljuje svetovno znana tovarna Induplati v Jaršah. Na sliki preproste statve in kolovrat. Tako Domžale, predvsem pa Mengeš, pa tudi Moravče so bile nekdaj dobro znane po številnih gostilnah, žganjarnah in vinotočih, saj je bilo v Domžalah leta 1923 kar 13 gostilen, 2 žganjami in 5 vinotočev, v Mengšu je pa v 19. stol. točilo alkoholno pijačo kar 25 hiš. Na sliki je nekdanja „Svahka-nova" gostilna, ki je stala pri vhodu v tovarno Helios Domžale. » Domžale in številni kraji v občini, predvsem v Moravski dolini mJ fnem grabnu so bili znani tudi po mlinih. Desno in levo od Kamniške Bistrice je bila Mlinščica, ob kateri so bile poleg mlinov tudi številne žage, pa tudi fužine. Ob Mlinščici od Homca do Podrečja je bilo 9 mlinov in 5 žag, ob Mlinščici od Homca do Stude so bili predvsem znani Nastranov mlin v Homcu, 2 Tonhovčeva in Pavletov v Domžalah, pa Fronconov in Elijev v Studi. Na sliki notranjost mlina. Poleg slamiukarske obrti so bile Domžale in bližnja okolica, predvsem Podgorica in Šentjakob znana tudi po izdelavi kranjskih cekarjev. Na sliki je Andrej Flerin, ki je izdeloval cekarje še ko je bil na pragu 90. leta. Cekarje so pri pouku ročnega dela do leta 1930 izdelovali tudi učenci v domžalski osnovni soli. Domžalski obrtniki so pred 2. svetovno vojno imeli tudi svoje združenje. Znani so bili tudi po prosvetno kulturni dejavnosti, saj so prirejali tudi številne igre. Med njimi je posebno znana igra »Revček Andrejček", ki so jo igrali leta 1925 ob proglasitvi trga Domžale, v kasnejših letih pa „V 80 dneh okrog sveta". Domžalski obrtniki slikani pred letom 1930. Zgodovinar Valvasor piše v svoji knjigi „Slava vojvodine Kranjske, da stanuje na Gorički (Domžalah), ki leži med Dragom!jem in Mengšem veliko prenašalcev tovorov. Zato ni čudno, da je bilo v Domžalah predvsem pred 1. pa tudi 2. svetovno vojno veliko trgovcev s konji „Parizar" z bogato opremljeno konjsko vprego pred nekdanjo Škrabarjevo tovarno. Ko greš po Domžalah, Mengšu, Dobu, Ihanu, Črnem grabnu in Moravski dolini vidiš nešteto lepih starih portalov t kovanimi mrežami na vratih, pa tudi izredno lepe okenske mreže. Le-te so izdelovali številni kovači in ključavničarji v Domžalah, Dobu, Mengšu. V Domžalah sta bili dobro znani Končanova in Kremžerjeva ključavničarska delavnica ter Gabričeva, Kožarjeva in Vidmarjeva kovačija. I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.000 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 850 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana; 3. 600 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 6. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katasterskega dohodka. II Pravico do denarne pomoči ima težje telesno in duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju in sicer: - 550 din telesno in duševno prizadet otrok - 300 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. ni Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega zneska, ki je kot edini vir za preživljanje določen za občino Domžale s tem, da se upoštevajo vsi dohodki člana, dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katasterskega dohodka. Iv Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti; kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki se upošteva, če letni znesek katasterskega dohodka na člana družine lastnika posestev, ki jih on preživlja presega znesek 6.000 din oziroma se upošteva dejanski socialni položaj družine. V Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 600 din mesečno. VI Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: -da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka; - da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. VII Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določeno v prejšnji točki se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. VIII Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči upoštevajo določbe točke II tega sklepa. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov drugih članov družine iz III in IV. točke tega sklepa. I* V postopku uveljavljanja pravice do denarne pomoči se upošteva dejansko socialno stanje družine. Ce se ugotovi, da družina živi kljub izkazanim dohodkom, ki presegajo osnovo za določitev višine denarne pomoči v izredno težkih socialnih in materialnih pogojih (bolezen staršev, otrok ali druge objektivne težave) se lahko denarna pomoč poveča nad višino, ki je določena v I. in IL točki tega sklepa, oziroma tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom' živi v boljših socialnih in materialnih pogojih (dodatni dohodek izven rednega dela ipd.) Oceno in mnenje o dejanskem socialnem stanju poda strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva v sodelovanju s socialno službo v delovni organizaciji, kjer sta starša zaposlena ter socialno varstveno komisijo krajevne skupnosti, kjer družina živi X Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15. marca 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči XI Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Domžale, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje. Sklep se objavi v Uradnem vest-niku občine Domžale. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva: Davorina GOVEKAR, L r. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list S RS, št 35/79) samoupravnega sporazuma o temeljili plana skupnosti otroškega varstva občine Domžale obdobje 1981—1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnea obsega denarne pomoči otrokom, je Skupščina skupnosti otroškega varstva občine Domžale, sprejela dne 10.5.1982 naslednji SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE razpisuje KERSNIKOVE PLAKETE ZA LETO 1982 za dosežke na področju kulture Na podlagi 3. člena pravilnika o podeljevanju Kersnikovih plaket, ki je v celoti objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št 7/81, objavlja Kulturna skupnost Domžale razpis bronastih, srebrnih in zlatih Kersnikovih plaket za leto 1982 za posebne dosežke na področju kulture. Pogoje za podelitev plaket posameznih stopenj vsebujeta 2. in 5. člen tega pravilnika. Kandidate za plakete lahko predlagajo OZD, KS, družbenopolitične in društvene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, ZKO, strokovna društva in združenja ter občani Domžal. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj in kje so bila predlagana dela objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drug način dana v javno presojo. V drugih primerih je potrebno priložiti dokumentacijo o opravljenem delu oziroma dokazila o jubilejih. Predloge in plakete je potrebno poslati na naslov: Kulturna skupnost Domžale, Ljubljanska 61, 61230 Domžale najkasneje do 10. junija 1982. Svečana podelitev letošnjih Kersnikovih plaket bo predvidoma 26. junija v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobijah GROBLJE 1982 Letošnje leto praznujemo 250-letnico rojstva enega od svetovnih glasbenih velikanov - Josepha Havdna. Njemu in njegovemu glasbenemu izročilu bodo posvečeni letošnji stilni koncerti v mali baročni cerkvici v Grobljah. Tudi tokrat bomo v petih junijskih večerih ob torkih prisluhnili izbrani glasbi izbranih umetnikov, ki si štejejo v čast, da nastopajo v tako lepem in akustičnem prostoru. Kulturna skupnost Domžale kot pokrovitelj in Zveza kulturnih organizacij kot organizator koncertov sta pripravili takle program: 8. junij - Slovenski komorni orkester 15. junij - Aci Bertoncelj, klavir in Andreas Reiner, violina 22. junij - Ljubljanski baročni trio - Klemen Ramovš -kljunasta flavta, Alojzij Mordej - viola da gamba in Maks Strmčnik - čembalo 29. junij - Trio Lorenz - Primož - klavir, Matija - violončelo, Tomaž - violina 6. julij - Komorni orkester Domžale-Kamnik, dirigent Tomaž Habe, solist Matej Šare, oboa Tomaž Bole domžalska, ba 26 KULTURA/KULTURA/KULTURA/KULTURA/KULTURA PREDSTAVLJAMO VAM DOMŽALSKO LIKOVNO RAZSTAVIŠČE METULJ Likovno razstavišče „Metulj", ki deluje v okviru gostinskega lokala, pomeni svojevrstno obliko likovno razstavnega dejavnika. Že v uvodu k vsakemu novemu katalogu, ki ga izdaja ob samostojnih razstavah del priznanih slovenskih umetnikov je zapisano, da si razstavišče prizadeva približati likovno umetnost ljudem na najbolj neposreden način. To hoče storiti tako, da bi jo ljudje, obiskovalci galerije, gostje „Kava bara" sprejemali na spontan nevsiljiv način. Likovna umetnost naj bi postala preko del različnih avtorjev, ki se pojavljajo v tej galeriji njihov vsakodnevni spremljevalec in s tem tudi del njih samih. Osnova za vse to je spontana komunikacija obiskovalcev z razstavljenimi likovnimi eksponati, čeprav je domžalska občina razgibana na vseh mogočih področjih, je vendarle na področju kulture pogrešati nekega kontinuiranega dogajanja. Likovnih razstavišč s stalnimi zbirkami ali z občasnimi razstavami praktično res ni. Verjetno pa je mogoče ugotoviti, da bi s tako dejavnostjd vsekakor popestrili življenje in vsakodnevni utrip občanov. Po odzivih, ki jih doživljajo razstave v galeriji Metulj, je vsekakor mogoče • soditi, da ta dejavnost dobiva vse več podpore v ljudeh, ki si želijo podobnih novih srečanj modeli domačih likovnikov. v__. V razstavišču Metulj je te dni odprta razstava kiparja Draga Tršarja. Ta razstava je le ena izmed mnogih na katerih razstavljajo najuglednejši slovenski likovni ustvarjalci Na sliki: Trenutek z otvoritve na kateri so pripravili srečanje z umetnikom kovno predstavljeno in razloženo, podane so informacije in strokovne ocene, ki temeljijo na dosedanjih kritikah avtorjevega dela. Kasneje pa je vsakemu obiskovalcu srečanja mogoče spoznati avtorja in njegove ustvarjalne cilje ter poglede na svet in umetnost iz razgovora, ki poteka na vsakokratnem srečanju. Doslej so bili na tak način predstavljeni domžalskemu Občinstvu slikar France Slana, slikar in grafik Zvest Apollonio, slikar mlajše generacije Bard Incundus, grafik Jože Spacal in kipar Drago Tršar. Ob njihovih razstavljenih delih, ki govorijo o njihovih likovnih iskanjih in o njihovih ustvarjalnih ciljih, si je iz razgovora z avtorjem mogoče ustvariti kompleksnejšo podobo njihovih ustvarjalnih stremljenj in teženj ter problemov, ki jih zasledujejo s svojim ustvarjalnim delom Ker vsak od ome- Koncept razstavnega programa je tak, da omogoča obiskovalcem razstavišče srečanja z uveljavljenimi in kvalitetnimi likovriimi ustvarjalci. Gre predvsem za dela tistih slovenskih avtorjev, ki so s svojimi ustvarjalnimi deli dosegli določen renome, saj so se v slovenskem prostoru uveljavili kot samostoj- ne ustvarjalne osebnosti, katerih rezultati dela pomenijo nenehno bogatenje našega kulturnega prostora. Posebnost vsakovrstnih likovnih razstav v „Metulju" pomenijo srečanja z avtorji, ki razstavljajo svoja dela. Ta srečanja so pripravljena tako, da je delo vsakega ustvarjalca stro- njenih avtorjev zasleduje svojo lastno likovno pot, ki temelji na njihovih osebnih izkušnjah in spoznanjih o umetnosti, je torej domžalsko občinstvo lahko v kratkem času spoznalo raznolikost likovnega dela in rezultatov, predvsem pa se je lahko neposredno soočilo z avtorjem, mu postavilo vprašanja, ki se dotikajo njegovega dela in njegovih življanjskih izkušenj^ Vrsta razstav in srečanj z umetniki, ki jih je doslej priredila galerija „Metulj" kaže po odzivih občinstva in obiskovalcev tega razstavišča, da jih je vsekakor potrebno nadaljevati. S tem se bo vzpostavila vse bolj trdna vez med likovnim dogajanjem in občinstvom, postala bo vsakdanja praksa kot nova vrednost dnevnega utripa življenja v Domžalah. Iztok Premrov TOVARNA INDUPLATI IMA GALERIJO Dne 13. aprila 1982 je bil v dnevniku Delo v rubriki ,Jz naših krajev" objavljen zapis z naslovom „Galerija v tovarni Induplati". V tem sestavku M.J. piše, da so se v tej svetovno znani tekstilni tovarni v Jaršah odločili, da kulturo približajo delavcem. V prostorih menze so uredili stalno galerijo, v kateri bodo prodajne razstave, tako, da bodo lahko delavci, kakor tudi kupci, med katerimi jih je tudi veliko iz tujine, kupovali razstavljena dela. Prvi, ki razstavlja v tej novi galeriji je slikar Boris Jesih. Slikar Boris Jesih je bil rojen 8. avgusta 1943 v Skofji Loki. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, specialko pa je končal pri prof. Zoranu Didku. Grafiko je nato študiral še v Berlinu pri prof. Engelmannu. Samostojno je razstavljal v Skofji Loki, Kranju, Mariboru, Ljubljani, Kopru, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Ravnah, Novi Gorici, Novem mestu ter več kot na 30 skupinskih razstavah v Jugoslaviji, Evropi, Ameriki in Aziji. Udeležil se je tudi številnih slikarskih kolonij in cx-tcm-porov. Za svoja dela je prejel veliko priznanj in nagrad tako v Sloveniji kakor tudi številnih krajih v Jugoslaviji. Ker je v sestavku tudi opomba, da si podjetje v prihodnje želi tudi sodelovanja z likovnimi društvi, sem pred dnevi obiskal komercialnega direktorja ing. Orehka, Domžalčana, ki je že dolgo vrsto let zaposlen v tej tovarni. Izrazil mi je željo, da bi tudi člani Likovnega društva Petra Lobode razstavljali v tej galeriji. Seveda smo to ponudbo z veseljem sprejeli, saj so se člani Likovnega društva Petra Lobode doslej s svojimi deli predstavili že v številnih delovnih kolektivih, med drugim v Mlino-stroju, tovarni Toko, v Tosami, Univerzalu, Traku, Titanu, Leku, poleg tega pa tudi v številnih osnovnih šolah v občini. Povsod, kjer so člani Likovnega društva Petra Lobode razstavljali svoja dela, so želeli, da jih še obiščemo. Prav številna dela v različnih tehnikah so še kako zanimiva tako za delavce, kakor tudi za učence osnovnih šol. Dogovoriti in določiti je le še datum razst-.ve v tem novem razstavnem prostoru, galeriji v tovarni Induplati v Jaršah in delavci te tovarne bodo lahko videli dela domačih likovnikov. Tone Ravnikar :sl - naša, banka OPREMOTEHNA veletrgovina, p. o. Ljubljana, Titova 36 Na podlagi določil 20. in 21. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Odbor za medsebojna delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge — skladiščnega delavca za delo v skladišču Mengeš Pogoji: - nekvalificiran delavec brez delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh od dneva objave oglasa na naslov Opremotehna, Ljubljana, Titova 36. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni 30 dni po poteku veljavnosti razpisa. DOPOLNILO RAZPISA ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 Seznam prednostnih usmeritev oziroma proizvodno-tehničnih poklicev, ki jih je sprejel samoupravni organ za štipendiranje v občini Domžale. Poklici m. in IV. zahtevnostne stopnje: kmetijec, oblikovalci in obdelovalci kovin, monterji (stavbni monterji, monterji hladilnih naprav, monterji TT linij), elektromon-terji, zidarji, tesarji, železokrivci, izolaterji, pleskarji, steklarji, mizarji, živilski delavci, natakarji, papirničarji, kemični procesničar. Poklici VI. zahtevnostne stopnje: strojni inženir, elektro ing., predmetni učitelj matematike in fizike, predmetni učitelj praktičnega pouka, predmetni učitelj glasbenega pouka, varnostni inženir Poklici VII. zahtevnostne stopnje: dipl. kemijski ing., dipol. inženir kemijske tehnologije, dipl. strojni ing., dipl. elektro ing., dipL ing. lesarstva, dipl. ing. živilske tehnologije, prof. fizike, prof. matematike Delovna organizacija "OBRTNIK" p.o. Mengeš Mengeš, Prešernova c. 2 OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge t 1 delovno mesto za opravljanje zahtevnejših tesarskih in krovskih del 1 delovno mesto za opravljanje kleparskih del /stavbno kleparstvo/ Razpis velja do zasedbe delovnih mest Prošnje pošljite kadrovski službi delovne organizacije. TITAN KAMNIK, n.sol.o., tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik, Kovinarska 28 SPREJME VEČJE ŠTEVILO DELAVK IN DELAVCEV za opravljanje del v proizvodnji TOZD Livarna z obdelavo "ENA" Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, osebni dohodek je od 9.000 do 11.200 dinarjev, nudimo pa urejeno splošno in zobozdravstveno varstvo ter prevoz na delo. Vsi interesenti, ki imajo končano osemletko, urejene stanovanjske razmere in po možnosti odslužen vojaški rok, naj se oglasijo v kadrovsko-socialnem oddelku delovne organizacije, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. OGLAS V okolici Domžal, Mengša ali Kamnika kupim primerno lokacijo za opravljanje obrti (cca 2000 m2). Ponudbe na tel. 722-117. OGLAS Starejši ženski ali starejšemu zakonskemu paru nudim sobo s kabinetom. Možnost kuhanja in pranja. Naslov v uredništvu glasila. SERVIS koles in smučarske oprem« ■ Jure Podgoršek MasljevaS, Domžale — Popravljam vse vrste koles (tudi dirkalna) — Kot pooblaščen servis ROG-a sprejemam reklamacije koles v garancijskem roku — Popravljam in shranjujem smuči za novo sezono Se priporočam AGROEMONA o.sub.o. Domžale TOZD PRAŠIČEREJA IHAN o.sub.o. Ihan 61230 DOMŽALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela za: 1. PORODNIČARJA Pogoji: veterinarski ali kmetijski (živinorejski) tehnik, enoletna praksa, reguliran vojaški rok, poskusno delo 60 dni Delo je v treh izmenah. 2. VEČ NK DELAVCEV za delo v servisni enoti Pogoji: reguliran vojaški rok, poskusno delo 30 dni. Prostih stanovanj ni. Kandidate prosimo, da pismene vloge (pod 1 z dokazilom o izobrazbi), pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: AGROEMONA DOMŽALE TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. OGLAS Zaposlim KV kovinostru-garja. Drolka Franc, Dob 91. OGLAS Ugodno prodam stiropor - 2 cm in 3 tube Purpena. Vir, Parmova 1. OBVESTILO Obveščamo vas, da bo vseslovenska akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine v tednu slidarnosti v četrtek, dne 3. junija 1982 od 17. do 19. ure Občani, dostavite oblačila, obutev in posteljnino zavite v primerne zavitke na ZBIRNE CENTRE: - zbirališče: stara, osnovna Sola Venclja Perka Domžale - sedanja Srednja ekonomska Sola Domžale - zbirališče: novi dom upokojencev Domž ale - zbirališče: društvo upokojencev Domžale (bloki Simona Jenka) - zbirališče: gasilni dom v Š tudi - zbirališče: Osnovna Sola Šlandrove brigade - zbirališče: trgovina Napredek v ZaborStu (pri Rapetu) - zb irališč e: Poklicna kovinarska Sola na Kidričevi cesti - zbirališče: Depala vas (pobirajo po naselju s kombijem) - zbirališče: Mengeš Samopostrežba Blejčeva 9, MengeS in Dom upokojencev MengeS -zbirališče: Jarše: Gasilni dom v Jaršah - zbirališče: Vir: Krajevna skupnost Vir - zbirališče: Dob: Osnovna šola Dob - zbirališče: Radomlje: Osnovna šola Radomlje - zbirališče: Trzin: Osnovna Sola Trzin Pouličnega zbiranja ne bo. Zato vas prosimo, da dostavite na zgoraj označena zbirališča. Krajevna organizacija Rdečega križa Do vžale Občinski odbor RK Domžale STARŠI, NE POZABITEI PRIJAVE ZA VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV Vse osnovne šole v občini Domžale razpisujejo prijavljenje za vpis šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1982/83 obiskovali pripravo na osnovno šolo (malo šolo). Starši prijavite vse otroke, ne glede na to, kje bodo obiskovali pripravo na šolo — v vrtcih ali osnovnih šolah. Obiskovanje priprave na šolo je v letu pred vstopom v šolo po zakonu obvezno. Za vpis v šolo morate v skladu z zakonom o OS obvezno prijaviti otroke, rojene v času od 1.3.1976 do 28.2.1977; pogojno pa lahko prijavite tudi otroke, rojene v času od 1.3.1977 do 31.8.1977. Otroke prijavite za vpis v prostorih vseh osrednjih šol v občini Domžale v: petek, 11.6.1982 od 7. do 13. ure in v soboto, 12.6.1982 od 8. do 12. ure S seboj prinesite izpisek iz matične knjige rojstev, zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenjih in pripeljite tudi otroka. Otroka prijavite za vpis v šolo v šolskem okolišu, kjer živite. Svet Skupnosti osnovnih šol Konjeniški klub Biotehnične fakultete Krum-perk vabi na republiško prvenstvo v preskakovanju ovir, ki bo 23. maja 1982 ob 14. uri na Krumperku Nastopili bodo tekmovalci iz vse Slovenije. Ljubitelji konjskega športa, rekreacije in vrhunskih prireditev — lepo vabljeni Vabi K K Krumperk Oglejte si operno predstavo na prostem: »GORENJSKI SLAVČEK« V LETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU Kulturno umetniško društvo Miran J are iz Škocjana je povabilo Slovensko narodno gledališče Maribor, da v soboto, dne 29. maja 1982 ob 20. uri uprizori v letnem gledališču na Studencu opero Antona Foersterja „Gorenjski slavček". Opera je v treh dejanjih. Besedilo zanjo sta napisala L. Pesjakova in e.Zungl, opero pa sta preuredila in priredila Osip Sest in Karel Jeraj. Režiserje Emil Frelih, kostumograf pa akademski slikar Vlas ta Hegedušič. Osebe, ki nastopajo: Majda, vdova - Majda Svaganova, Minka, njena hči -Nada Zrimškova (Dragica Kovačičeva, Franjo, študent — Jernej Plahuta (Ervin Ogner), Chansonette, učitelj petja -Emil Baroni k, Ninon, njegova žena - Zorica Baračeva, štrukelj, župan - Ladko Korošec, Rajdelj, njegov pisar -Aleksander Boštjančič, Lovro - Štefan Kunštek, krčmar -Josef Fejk, sel - Danilo Serajnik. To bo doslej ena največjih prireditev v letnem gledališču na Studencu, saj bo nastopil kompletni zbor in orkester opere, skupaj 90 izvajalcev. Še poseben poudarek bo prav gotovo dal stari znanec letnega gledališča basist Ladko Korošec, nadvse zanimiva bo pa tudi scena. Dirigent bo Boris Švara, zborovodja Ferdo Pire, koreograf pa Iko Otrin. Zares je treba pohvaliti pogum članov KUD Miran I are Škocjan, da so se odločili, da povabijo v letno gledališče tako velik in priznan operni ansambel. In Se to: v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo ob istem času. Tone Ravnikar Na poti od OŠ Venclja Perka do Občine Domžale, sem izgubila zlato broško. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Na- OGLAS Iščemo varstvo za devet mesecev starega fantka na domu ali pri nas. Naslov v uredništvu OP. DOPISUJTE V GLASILO •EKVtS Šivalnim strojev KLAMCAft TINE Vir, tutmjom li OSMRTNICE - ZAHVALE KAKO V PRIHODNJE? Glede na povečajoče se število osmrtnic oz. zahval, v zvezi z njimi glede na vse večje pomanjkanje prostora za različne informativne prispevke, smo v uredništvu odločili, da bomo osmrtnicam in zahvalam namenjali v prihodnje bistveno manj prostora. Objavljali jih bomo sicer še vedno, vendar praviloma le enokolonsko (na 10 cicero) ter v skrajšanem najnujnejšem besedilu. Odločili smo se tudi, da v prihodnje fotografij ob zahvalah praviloma ne bomo več objavljali. Pripravili smo tudi nekaj primerov zahval (šablon), po katerih svojci umrlih lahko napišejo ustrezna besedila. Račun za objavljeno zahvalo svojci poravnajo ob naročilu in sicer v tajništvu Delavske univerze, Domžale, Kolodvorska 6. Prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO ZAHVALA Ob smrti našega očeta ANTONA RAZPOTNIKA iz Gradišča št 28 sa iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LOVRENCA SLAPNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za darovano cvetje, za pomoč in izrečeno sožalje. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in brata JANEZA OREHKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako lepo spremili na zadnji poti in z nami čustvovali. Žena Oorca in vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi naše mame ANGELE GRMEK roj. Marolt se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata FRANCA ZUPANA iz Pelechove 43, Preserje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaš-čanom ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIHAELA ŠTIFTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ter mu poklonili toliko vencev in cvetje. Vsem še enkrat hvala I Njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše drage FRANCKE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem in vsem, ki ste jo spremljali na zadnjo pot, ji poklonili cvetje. Vsem iskrena hvala. Družina Zmrzlikar. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega IVANA TOMETA iz Mengša, Kolodvorska 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili z besedami sožalja, darovali cvetje ali denar in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil JANEZ PIRC iz Goričice 12 pri Ihanu Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali t nami, mu darovali cvetje ter ga pospremili na zadnjo pot Iskrena hvala tudi sosedom, ki ste nam v težkem trenutku priskočili na pomoč. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage JOŽEFE KOKALJ roj. Homan iz Zaboršta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Vsi njeni. ZAHVALA Tiho nas je konec februarja zapustila MARIJA IGLIC iz Trnjave Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti iskrena hvala Žalujoči: otroci z družinami. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FELIKSA ROJSA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in izrečena sožalja tar vsem za pomoč, ki ste nam jo kakorkoli izkazali. Vsi njegovi. V SPOMIN 24. maja mineva šesto leto, odkar je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine našo ženo, mamo, sestro in teto ANICO LAVRIČ iz Sr. Jarš 2 Med nami je ostala praznina, v naših srcih velika bolečina. Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. Odšla si od nas mnogo, mnogo prezgodaj. Nikoli te ne bomo pozabili — vedno boš živela z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki se te spominjajo in obiskujejo tvoj prerani grob. Mož Marjan, hči Marjeta in sin Marko V SPOMIN V mesecu aprilu mineva leto dni, odkar nas Je za vedno zapustila naša draga mami in stara mama ELIZABETA BREZNIK iz Rafolč Odkar te ni več med nami, je nastala v naših srcih velika praznina, vendar pa je spomin na tebe še vedno živ. Spoznavamo, kako široko in dobro je bilo tvoje srce in kako smo te imeli radi. Zahvaljujemo se vsem, ki se Je spominjajo, obiščejo njen prerani grob, ji poklonijo cvetje ali prižgo svečko. Vsi njeni. ZAHVALA Tiho je odšla od nas MARIJA RAVNIKAR roj. Svetlin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki ste z nami čustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot ter ji poklonili toliko cvetja. Sin in hčerka z družinama v imenu sorodstva. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in tašče DOROTEJE VOL ČINI se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. IN MEMORIAM: JANEZ OREHEK V Začetku marca smo na pokopališču v Dobu pokopali Janeza Orehka, po domače „končkovega" Janeza iz Tumš pri Dobu. Da je bil Janez znan daleč naokrog in priljubljen je dokazalo množično slovo njegovih prijateljev, sosedov in krajanov. Se posebej slovesno so pospremili svojega dolgoletnega tovariša gasilci iz vse domžalske občine. Janez Orehek se je rodil 12.4.1912 v Dobu, v številni kmečki družini, se izučil za mizarja ter tako ob delu na polju in v tovarni spoznal kako trdo se služi kruh. Svojo delavsko zavest je vedno izpričeval v vseh delavskih organizacijah in samoupravnih organih. Bil je dolgoletni predsednik delavskega sveta in sindikata v Kemični tovarni v Domžalah, sedanjem Heliosu, kjer je vse do upokojitve opravljal svoje naloge z vso odgovornostjo. Vse svoje živjjenje, skoraj do zadnjega dne, ko ga je kruta bolezen nenadoma zlomila, je z ljubeznijo opravljal svoj poklic. Z vsem srcem pa je pripadal tudi gasilstvu, kot človek, ki je sočloveku v stiski vedno pripravljen pomagati Z gasilsko organizacijo je rasel kot otrok in ostal njen častni član do smrti. Sodeloval je pri ustanovitvi Gasilskega društva v Heliosu, bil dolgoletni predsednik Gasilskega društva Dob ih za svojo aktivnost prejel tudi več odlikovanj. Gotovo je zato tako žalostno zapela v slovo sirena na Gasilskem domu v Dobu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. M. jeran Ob občinskem prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom DO T oko n. sol. o., Domžal« 61230 Domžal«. Kidričeva 1 Telefon 081/721-811. telex 31424 YU TOKO S svojimi TOZD: — Galanterija — Potovalni izdelki — Torbarstvo Maribor — Drobna galanterija Žižki — Usnjama — Maloprodaja — Commerce -DSSSS PROIZVODNI PROGRAM: ženske torbice, potovalni izdelki, aktovke in mape, pasovi, drobna galanterija, izdatki Iz reptilij, rokavice. Šolske torbe, športne torbe vrhnje usnje in usnjena podlaga r če talita biti obračani iportno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarna slamnikov in konfekcije UNIVERZALE DOMŽALE Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih HELIOS BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE VAM ČESTITA OB PRAZNIKU DELAI Ko ičevo POSTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadna in specialne lepenka, več vrst sastavljanih kartonov, zlasti t premazom oplemenitena kartone za grafično embalažo OBRTNIK Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, staklarska in parke-tarska dala Priporoča svoja, usluga in častita za prazniki KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Sercerja 4 JO Priporoča svoje storitve Kolektiv častita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO TOSAMA IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovitči: Semenarno in Drevesnico Mengef Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tiiini pri Murski Soboti nudi gozdno sem«, tadlkt pogozdovanj« in okrasne nasada ter stori« za okras in w priporoča A VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIM USPEHOV! Živilski kombinat »ŽITO« UUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA, po Domžale, Kidriče« 1« in odkupom dkov, prod Domžalah, 1 fjclnaml v pen««)«, Lukovici, Blaaorid. Moravčah, Kamniku, Komandi, Tuhinjski do«ni. poapa-isvtlno službo u poepaatrvanja tasabnaa km*ttystva in HnnUno-kreditno službo M priporoča ta častita. urdeluiemo in prodajamo tehnične in iglns?« 'lice tat sodobna talna obloge za pode. D«lovni kolektiv častita vsem občanom TOVARNA POZAMENtERIJE Pridružuje m dettUk.ro in priporoča vw vrne tkana elastike, »vli«ng in rvijlon elastiko, elastična in neelastična trakova, vrvica, trakova Uradimo trgovtka obrata. kvalitetne i i, hotel« legettij«*e Seprlporeoamo Ratiemlj« proizvala taoan !«t, jjediln« in tedeine garnitura Priporočamo proiivoda r •AVTOBIRVIB« •isae domžau, p. % n ToMon: 721-aai, 721 »a« h*o račun-. 8ot]o-eot.soaeo OtJAVNO$TI: *vobtwM0ni VW to VOLVO SSHVIS $ prodalo nmrvnth otfev • Klepar* •količenta popravila evtotoeov m kamionov veeh tipov • hrteiave aluminl/akln n$epmP$nj (ktaonov) na vaeh mten tovornih votH MELODIJA MENGEŠ čestitamo za praznik. Proizvajamo gtaabana instrument«, zvočne notna tabla. Priporočamo tvoja izdelka Koiaktiv delovna organizacij« «* iNAPREDEKi EKSPLOATACIJA PRIDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DO M 2 A L t SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA toio pri HRANA TOfO omimotimna tozo oorriiafTvo m TURIZEM TOZĐ OSKRBA ta priporoča na nakup veakevretnap potre*- nega blaga v »vojih prodajalnah Hrom občina nudi noja prolavode In kvalitetna uatw- ta i - - iidalav« in monteta oprema ta čiatU-na naprave komunalnih In tnduatrlf-akm odpadnih vod«, • iteradnja regionalnih vudovadev, - preskrb* i phno vodo In «d«oRr;i odpadnih voda »koli etetilno najjra-vo Kovmako ki tepnjno eodjetR INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA V Priporoča tvoja kvalitetne uiluge in eattita »praznik ReatavreslR t e*rnl totttom "PRI KONBKU" Trojone - avtobusne pottsja - podlimi prettor - domala in mednarodna kuhinj« - krofi - aavitki - klobasa - peosniea i aatRm - pileano). Oomi Kottl - n«pr«kinj«no odprt - 13 DotteiJ (33 toO) priRtn« tajtrkovolnlea OS. proitor, ki ja uporaban za tprajern cakljucnlh drulb, ta »aR. itetanke poti« m In ljudi, primaran m poroka. Sonona tarata. Priporočamo ta 1 OOSTOM IN OBČANOM ISKRIMO ĆItTITAMO GIP "BETON" ZABAVJI TOZD OPERATIVA 0 O M 2 A L E P"poro«a |yoR ttoritv« m čMtrt« *«a»etr>ik ZAVAROVALNICA "TRIOLAV £«niurno ta »vratnik in priporočamo *voj« norrtv* □OZDNO OOfROOARJTVO 0OM2ALI J x