lira lei, naročniki, kolporterji POZOR! »to H. - Lir 15.—, Jugolir 10—, Din <■—. TfSf It. decembra 1947 pHuIu'"n.^1 ^ Štev. n Dve vojaški upravi Izraz dveh svetovnih taborov X HIHiAT» RIIŽIČNII VSCKIIVII! imiiSKiutm: si .in PRAvnr,ASi\in ! Kakor je že vsakemu'znano, ima* ?7io na Tržaškem ozemlju, odkar je 'stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, dve vojaški upravi: angloameriško v bivši coni A Tržaškega ozemlja, a sedežem v Trstu in drugo, jugoslovansko v bivši coni B Tržaškega ozemlja, s sedežem v Kojtru. ■ Samo razlUfiost teritorijev, na katerih upravljata obe vojaški u-pravi, nas nikakor ne bi vodila k pisanju tega članka. Gre Za temeljito različnost v načinu in v principu upravljanja teh dveh vojaških uprav na zaupanih jim ozemljih. Obe vojaški upravi izjavljala, da Se držita določb, na katere ju veže mirovna pogodba; angloamerička vojaška uprava tudi ne štčdi z Izjavami, da jo vodi pri njenem de-" lovanju načelo najpopolncjše de-' mokraclje, kar bi moralo po našem mnenju pomeniti, da dela ta uprava po željah m v interesu ogromne večine prebivalstva na svojem o-zemlju. Jugoslovanska uprava izjavlja isto in vendar so med tema dvema vojaškima upravama razlike, ki so tako velike, tako bistvene, da jih ne moremo pripisovati kakim lokalnim vzrokom, temveč da govorimo o dveh načinih, o dveh principih uprave. Obe upraoi, fia lahko ob vsem tem, kar ju loči, demokratični samo v besedah, v praksi ne moreta biti. Tu se nujno pokažeta ii pravi luči. To se je sicer že zgodilo in imamo grmado dokazov, ki nas popolnoma upravičujejo Zapisati, da je angloamvriika vojaška uprava nedemokratična in pretil judska, jugoslovanska pa ijud-.ka in zato demokratični. Ne bi hoteli v tem članku pi re-(luti daleč naZaj k ivedbi prosiate »demokracije št. IH in vsem njenim sledovom do dina. Tiskovna konferenca šefa voj i'kr- uprave jugoslovanske cone Tržaškega c-zem-Ija, podpolkovnika Mirka Lcnaca. naj nam služi za nekaj dokaznih ugotovitev. Podpolkovnik Lena c jc dejal, da je mirovna pogodba z Italijo točno odredilo naloge VUJ-a vi da s; ta Prizadeva, da se točno drli določb, tla katere jo veže mirovni pcgi.d-ba. V njenem delovutniu je c-no glavnih načel, na pol.ugi katerega vodi svoje posle, načelo, da prepasti čim več oblasti ljudstvu samemu, ker sc je večina tega 'judstva v vojni proti fašizma borila za svojo svobodo, za lju Irk > cblast, za spoštovanje naroda h prav c, jezika vtd. Popolnoma razi-.-viivo jc, da ^oifla uprava vse pridobitve csvo-Ooallne vojne spošt’i’v in priznava » je poudaril podpolkovnik Lenar. In angloamerička vojaška uprava? Vprašamo sc: ali zaslužijo pridobitve osvobodilne vojn..! spoštovanje in priznanje? Viekakorl Ali ne Zasluži spoštovanja in priznanja junaška borba našili l;iu tlV.ll mnržic,' borba, ki jc za ceno deset in detet tisoče v žrtev odločila zlom fašizma Pri nas? Ali ne za-.lill p-itnanja ih spoštovanja obl ist, ki je rasla iz ijudstoa že v teku protifašistične borbe same, ki ji z odlično rešitvijo tolikih težkih problemov podrobne organizacije borba In postavljanja temeljev d;>nok'etičnega 'edi še za časa borbe same že dovol j potrdila svojo kompetentnost in ki je n povojni dobi t) vzhodnih demo-kratičnih državah dosegla tako za-vidljivc uspehe? Za vsakega vaše-da človeka popo'.nc-m.g- in ma in ra-. SumljiVa stvar. Ogromna večina Prebivalstva oženi' ja pod angloame-riško vojaško upravo je že nešteto-'Crat ponovila zahtevo po prizna- nju in spoštovani» teh demokratičnih pridobitev. Će bi bila angloamerička vojaška uprava demokratična, čg bi hotela delovati v interesa ogromne večine prebivalstva, to j'e delavstva, kmetov, delovne inteligence, obrtnikov in malih trgovcev, bi ji ne moglo biti nič bolj enostavnega kot izpolnili to, kar vsi ti združeno predlagajo in zahtevajo. Toda ni tako. Angloamerička vojaška uprava je raje ustregla peščici tržaških magnatov in jim dala oblast v roke. Nič je ne moti, da so bili vsi ii mogotci prej ravno tako kot sedaj njej, najzvestejši hlapci fašizmu in nemškemu okupatorju. Obratno! V prav to je, kar jih staplja v očeh angloameričkih imperialistov pred to »nadležno rajo puntarjev in svobodoljubnežev«. Vprav to je, kar jim je narekovalo presluh »demokracijo št. 11«. Ti ne samo neizvoljeni, temveč od ljudstva izvrženi in prokleti izrodki izrabljajo seda; Conski svet in druge podobne ustanove Za torišče svojih politikantarskih špekulacij, služijo jim za tribune, raz katerih oznanjajo »v imenu ljudstva« svojo privrženost in zvestobo Italiji (De Ga-sperijevi seveda) in Marshallovemu planu. Vse drugo jih ne briaa. Kaj brezposelnost, kaj defašistizai cija, kaznovanje fašističnih zločincev, kaj agrarna reforma, kaj narodna enakopravnost - to so same sitne stvari, katere je bolje pustiti pri miru, ker bi sicer samo izped-našale stolčke vlastodržcem in Tržaško ozemlje iztrgalo Marshallovemu, to je tudi njihovemit ekonomskemu planu. To nadležno ljudstvo čim dalje proč od oblasti in soudelzibe pri upravi - je gesUr angloampriike vo-(Nadaljevanje na S. strani.) KOVAČI miru Madžarski min. predsednik Dynnies V Vzhodni in Srednji Evropi se dogaja nekaj velikega, kar v dokončni obliki lahko samo z gotovostjo slutimo. Dogajajo se stvari, ki so neprecenljive važnosti za sedanjost, katerih pomen pa je še mnogo večji zà pri-hodnjost. Tako nekako bi lahko v glavnih obrisih ocenili rast mladih demokracij, in njih utrjevanje velike družine demokratičnih slovanskih in neslovanskih narodovo Srednje in Vzhodne Evrope. Od časa do časa in posebno v zadnjem obdobju so se očitovali v vsej ostrini obupni poizkusi svetovnih reakcionarnih sil, da bi v državah vzhodnih demokracij samih zanetile notranja trenja »n da bi se ta trenja prenesla tudi na odnose med posameznimi državami vzhodnih ljudskih demokracij. Dokaj neprikrito je iz-stopala tendenca angloameriSkega im-periaNstičnega tabora, da bi s pomočjo svojih agentov predvsem v Romu- Jugoslavija-Madžarska niji in Madžarski zrušili demokratični režim v teh dveh neslovanskih državah, podobno kot v Grčiji in delno v Avstriji, in tako ustvarili klin v skupnost vzhodnih držav, ki bi na ta način razcepljene, postale predvsem na Balkanu, bolj dosegljiv plen njihove vsestranske agresivnosti. Tem poizkusom imperialističnih sil so države na evropskem vzhodu napravile konec. S samostojno ekonomsko politiko, sedaj na osnovi enakovrednih medsebojnih gospodarskih sporazumov že precej povezano, so te države izločile vpliv tujega, predvsem ameriško~angleško-francoskega kapitala v lastnem gospodarstvu in s tem za vedno preprečile vmešavanje tujih sil pod pretvezo varovanja svojih interesov v svoje notranje zadeve. Z demokratizacijo javnega življenja na znotraj, z izvedbo agrarnih reform kakor na Poljskem, Madžarskem in Jugoslaviji, z demokratično ureditvijo narodnostnih odnosov v, večnarodnih državah in z uvedbo še drugih demokratičnih reform, so sc mlade demokratične sile Vzhodne in Srednje Evrope ha znotraj utrdile. . Po notranji konsolidaciji in delno ^-C med .tem, pa so države Srednje in Vzhodne Evrope pristopile k reševanju medsebojnih odnosov, k nog-ab-Ijanju medsebojnih stikov bodisi v kulturi, gospodarstvu ali politiki. Razvoj mednarodnega položaja in razdelitev političnih sil v dva nasprotujoča si tabora, vse silnejša borba sil demokratičnega tabora za zavarovanje demokratičnega miru pred stalnimi poizkusi uvedbe imperialisfičae- Maršal Josip Broz Tito ga miru s Stranj svetovnih reakcionarnih sij, pa nalaga demokratičnim. državam Srednje in Vzhodne Evrope najnujnejšo akcijo utrjevanja svoje demokratične skupnosti. Dva dogodka v novejšem času dokazujeta, da so države Srednje in Vzhodne Evrope odločene v tem oziru izpolniti pričakovanje svetovnih demokratičnih množic in da se ne puste ž. grožnjami in podobnimi iz-sUjevalnimi sredstvi protidemokratičnega tabora odvrniti od poslednjih korakov popolne konsolidacije in utrditve demokratičnega tabora. Ta dvà dogodka sfa'pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLR Jugoslavijo in Bolgarijo ter med FLR Jugoslavijo in Madžarsko. Pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo pomeni, da so med tema dvema balkanskima slovanskima državama nastopili z uspešno zaključeno tiarod-(Nadaljevanje na S. strani) SODNA PRAKSA IMPERIALNIH SODNIKOV V Trstu se vrše od časa do Pasu pred vojaškimi sodišči razprave. Ker je ena izmed nalog tukajšnje angloameriške uprave tudi ta, da skrbj za javni red in osebno varnost prebivalcev, bi človek pričakoval, da bodo vsaj ti, ki že končno pridejo pred vojaško sodišče zaradi takih prekrškov (mnogi namreč kljub »najboljši policiji na svetu« sploh ne pridejo pred sodišče) sejen! z vso potrebno resnostjo In strogostjo. Toda kar se tiče resnosti h: strogosti pri razpravah uporabljajo an-gloameriška vojaška sodišča dvojno mero popolnoma v skladu z anglc-ameriško imperialistično politiko in tako do najvišje mere profani-’ rajo justico, ki bi .inorata poznati samo krivdo in stvarne okoliščine, ne pa odmerjati kazni■ po simpatijah do oseb Mi političnih gibanj, ki so se pregrešila zoper esehno varnost prebivalcev. ► Pred angloamerišlriini vojaškimi - -ri" Salomonska razsodba OZN (Beri članek o Palestini na 2. strani,)} sodišči namreč z. drugimi merami sodijo antifašiste in zopet drugačnimi fašistom. Temu primerno je zato tudi primerno insceniran' zunanji videz teh razprav, ki pa resnici na ljubo povedano, ni mnogokrat direktno odvisen od samega sodnega zbora, temveč ob primerih sojenja fašistov bolj od profašističoih tržaških odvetnikov, na splošno pa od drhali z Acquedotto, fašistov in šovinistov, ki redna napolnjujejo sodne dvorane in v njih uganjajo svoje komedije: ustoličevanje svetnice (PasquinelH — morilka angleškega generala), Ustvarjanje narodnih'mučenikov in herojev (Valma-rin •— prvi istrski skvudrist in fašist) itd. To so splošne ugotovitve izigravanja pravice pred anglcamcriškl-R1i vojaškimi sodišči v Trstu, ki pà se dajo vsak čas podkrepiti z neštetimi dokazi, katerih vrsta se je povečala prav z najnovejšo razpravo m obsodbo morilcev 11 letne deklice Vrabec Milke. Nihče v Trstu š« n, pozabil gnusnega zločina šovinističnih banditov iz demokrisTlanskih in kvàlunkvi-stičnih tržaških krogov, ki sc ga ti izvršili v enem izmed krožkov tržaškega demokratičnega ljudstva, pri katerem so s streli iz brzostrelke ubili otroka. Prav vse n je še v spominu ogromna udeležba tržaškega meščanstva pri pogrebu nedolžne žrtve šovinističnega besa in splošno obsojanje vseh, ki čutijo v sebi še trohico človečnosti. Celo idejni organizatorji in direktno odgovorni za ta in vse podobne zločine dege-neriranega tržaškega »Halijanstva« so čutili nujno potrebo skriti svoje zadovoljstvo za hinavsko obsodbo zločina. Toda čim so zločinec prijeli, so se začeli pojavljati v italijanskem fašističnem tisku sumljivi sestavki, ki so namigovali na vse tiste možnosti (mladolclnost, neodgovornost, ’ možganska nenormalnost)^ itd., ki tako dobro šlužijo, kadar je lreba za podžig k novim' zločinom 7,a vsako ceno dokazati ne-dolžnost in neodgovornost-še tako velikih fašističnih zločincev kòt so bili Pagnini, Cohen, Farna in podobni. Težnja oprati na ta način strašno krivdo štirih fašističnih banditov Cardilejo, Giorginim/Zot-terija in Giubila se jc v fašističnem; tisku stopnjevala, dosegla neverjetno nesramnost na razpravi s strani fašističnih branilcev obtoženih in dosegla krono y razsodbi sa- Ce je tržaška Javnost s pomilovalnim nasmehom spremljala inscenacijo razprave po fašističnem tisku, je ostala toliko bolj presenečena in razočarana, ko ie .n >rr,la ponovno ugotoviti, da med podlostjo, nesramnostjo, lažnivostjo in tendencioznostjo fašističnega italUan-< s^®Sa tiska in, pravico angloamer-riškHi vojaških sodišč ni no'opne razlike. Nihče, ne angloameriška .voiaška sodišča s križi pred seboj, ne psihiater iz Padove, ne iz trte izviti zagovori odvetnikov in ne obsodba sama (pomislite: oprostitev in sedem let za premišljen umor) he morejo prepričati tržaško javnosti ubo3a in »eodgovor-nostl fašističnih kriminalcev. Nova (Nadaljevanje na 2, strani.) KRONIKA O Kitajska ljudska armada zopet žanje nove uspehe na vseh' frontah. V pokrajini Ho-pej oblega glavno mesto Bao-Uin, važno železniško križišče med srednjo jn južno Kitajsko, obkolila je tudi Tajuan, glavno mesto pokrajine Sensi. Ljudske čete prodirajo tudi v bližino pristanišča Cindao. V pokrajini .Tenan pa je ljudska armada bliskovito prodrla za 100 km proti jugu, osvobodila več mest jn pognala v beg 5700 kuomintangovih vojakov. Ameriške vojne ladje bodo odplule iz Filipinov na Kitajsko po po. morskem sporazumu med Ku» mintaugom in ZDA. O Grška zbornica je na predlog vlade sprejela zakon, ki prepoveduje vsako stavko. Ofenziva demokratične vojske so uspešno nadaljuje, medtem ko vlada izvaja vedn0 večji teror nad antifašisti. V zadnjih trinajstih mesecih ima grška vlada na svojj vesti 1.289 streljanih, 358 do smrti mučenih in desettisoč interniranih. V (Irčijo Je prišlo 14 ameriških oficirjev na čelu z generalom Liversayem, oli ameriških ladij orožja z 4,.)8 mezgi, ki naj bi nadomestili tanke, kep so poslednji brez učinka v gorskih predelih. Medtem sc polašča panika grških bogatašev, ki so skrivaj prenesi; svoje kapitale v ZDA na varno v znesku 900 milijonov dolarjev. O Poljski državni zaklad, ki so ga pred vojno prenesi; v Ka nado, je zagonetno izginil. O 'Indija zahteva povračilo znamenitega diamanta Kohi-noor, ki so ga prenesli pred pol stoletja iz Indije in vkovalj v krono angleške kraljice. O Bolgarska vlada je protestirala pri OZN ker so tuja letala priletela Iz Grčije na bolgarsko ozemlje in streljala na bolgarske obmejne straže. O SZ bo povečala dobave Uta CSR za 200 tisoč ton, tako da bo le. ta prejela skujmo 800 tisoč fon. O Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je njegova «tajna obveščevalna služba» prepričala panamsko vlado, da odstopi 14 oporišč za težke bombnike ZDA za dobo 10. let. O SHOD delavcev v ameriških atomskih laboratorijih v Oafc Ridgc-u grozj s stavko, če jim ne zvišajo mezd za 25%. Ameriška komisija za atomsko silo z zaskrbljenostjo sledi temu sporu. O Avstrijska zbornica je sprejela zakon o razvrednotenju šilinga. Bogataši, ki so jih Američani predhodno obvestili o valutni reformi, so zamenjali pri Narodni banki svoje kapitale (skupno 140 milijonov šilingov) v zlato šc pred sprejemom novega zakona, tako da so zaslužili milijone, medtem ko so revnejši sloji ohranili svoje prihranke v papirnatem denarju in tako edini nosijo breme razvrednotenja. (Nadaljevanje s 1. strani.) bomba, ki io je morda vrgel prav cprosčenj Giubilc; gotovo pa njegovi sovrstniki iz demokrščandtih in kva unkvističnih vrst proti krožku Čermelj, je najpopolnejši dokaz popoln? krivde in odgovornosti stirili morilcev Vrabčeve. Ta nova bomba je direkten sad skoraj oprostilne razsodbe, ki naravnost vabi: daite, ragazzi, streljajte, koljite! Nekdo ima korist od tega; toda to ni tržaško ljudstvo, to so njegove pijavke, njegovi okupatorji. Teda mera potrpežljivosti bo kmalu polna. Tedaj bo tržaško Ijuddvo samo sodi'o, pravično po svojih zakonih. j. K. Odločilna laza konference Drugi teden londonske konference štirih zunanjih ministrov je prešel v odločilno obdobje, ker so razprave v vsej globini zajele bistvena vprašanja mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo in ne samo postranska, kakor so hoteli zakulisni razbijači zasedanja, ki si želijo dokončnega preloma med. Vzhodom in Zapadom. Tudi se niso ministri že po treh dneh z loputanjem vrat razšli, kakor so isti »preroki« napovedovali in si želeli, marveč se zasedanje nadaljuje. To so vsekakor pozitivne ■ strani londonske konference. Razgovori so se tudi močno razgibali in prišla je do izraza vsa ostrina nasprotujočih si tez, tako da so začele" krožiti vesti, češ da ministri že pripravljajo svoje kovčege za odhod. Izkušnje iz prejšnjih zasedanj pa kažejo, da po višku napetosti pride pogosto nenaden razplet, ki se konča s sporazumom ali pa z odgoditvijo zasedanja, ki naj omogoči, da vprašanja »dozorijo« in se ugodne iše rešijo prihodnjič. S tem torej ni rečeno, da je polom neizbežen. Saj moraš jajca najprej razbiti, da lahko pripraviš palačinko! Kakor je neki hudomušni opazovalec pripomnil, bi se ministri kmalu sporazumeli, če bi jih zaprli v samostan, kjer bi živeli popolnoma ločeni od vsega sveta. Ta šala je v toliko poučna, ker pope, da nimajo ministri samo dela s tehnično zapleteno zadevo mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, marveč morajo upoštevati težnje. nemškega naroda po enotni in demokratični državi, ki ji bodo morali prej ati slej priznati popolno neodvisnoit in s katero bodo morale velesile • - hočeš nočeš •-i živeti v dobrih odnosih v interesu miru. ... Zato je značilna nervozna, Opazka Bevine, ki je Molotovu Očital, češ da nastopa in govori tako, kot da bi si hotel pridobiti vso naklonjenost nemškega naroda. K temu se pridružuje še razvoj položaja v Franciji, ki ima močan odmev pri zeleni mizi. Saj je Mar- shall izjavit, da ga dogodki v Franciji močno skrbijo. In ameriški odposlanec Dulles, ki preučuje francoske zadeve na mestu, je celo zatrdil, da se v Franciji dogajajo važnejše stvari kot pa za konferenčno mizo v Londonu. To je seveda izjavil zato, da bi ravno odvrnil pozornost od Londona, kjer ne poteka vse tako, kot si sam želi. Razprave na konferenci so se najbolj sukale okrog tistih trdih orehov, ki smo jih že zadnjič pregledno objavili. Pri avstrijskem vprašanju so ministri zopet zadeli ob glavno coire, ki jo kljub francoskemu kompromisnemu predlogu niso mogli premostiti, to jb določitev nemškega imetja’v Avstriji, ki bi ga prejela SZ kot reparacije. Molo- Val stavk se je v Franciji prejšnji teden razširil, hkrati pa je dosegla napetost med Schumanovo vlado in delavstvom vrhunec. Vlada se je čutila na parlamentarni pozornici vedno trdnejša, ker so ji poleg desnice dali svojo neomejeno podporo tudi socialisti. Zlasti pa ie udarila s trdo pestjo, ko so izglasovali -protideluvski zakon, ki omogoča oblasti, da s si'o zatre stavko s pretvezo, da je le-ta olitičnega značaja. Hkrati je vla-a pooblaščena, da strogo kaznuje stavku joče' z izgovorom, da so krivi sabotaže, Vlada je mobilizirala okrog 8p tisoč rezervistov. Uporablja pa proti ^tavkujočim predvsem kolo- ' nijalne čete, ker se na domače ne Zanese.: Policijsko napadalnost pa skuša povečati tako, da deli posebne nagrade policajem, kf se izkažejo v borbi proti stavkujočim. V tako obsežni akciji delavstva ža obrambo pa seveda ni manjkalo stavkokiftov, provokatorjev in anarhistov, ki so ribarili v kalnem tov. namreč vztraja pri yaltskem in potsdamskem sporazumu, kar se pa križa z interesi ameriških petrolejskih družb o Avstriji, ki jih Marshall brani, Glavno jabolko prepira so namreč petrolejski vrelci iz Zisterdorfu in rafinerije v Lobau, fci so bile pred vojno deloma tast ameriških družb. Le-te so pa po priključitvi Avstrije Nemčiji odstopile svoje delnice nemškim družbam, ki bi jih morala sedaj prejeti SZ kot nemško imovino, medtem ko bi ameriške družbe rade zopet izkoriščale 'avstrijski petrolej. Prav tako ni bilo mogoče doseči sporazuma o udeležbi na bodoči konferenci. Molotov ■ je skušal omejiti dostop k zasedanju na 25 držav, ki so se stvarno borile proti Nemčiji. Marshall pa hoče •/. namenom, da diskreditirajo stav-kujoče. Takim spletkam moraino pripi- . JOHN FQSTER PUI.L.ES, sati veliko železniško nesrečo pri Arrasu, kjer se je vlak iztiril, ker so neznanci odvili tračnice. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev in 40 ranjenih, in je viada naprtila Tri tedne borb v Posledice delitve Palestine Skoraj po dva tisoč letih po Kristli' sovem rojstvu, odkar je prišlo iz Svete dežele oznanilo miru, teče po Palestini kri med Arabci in Židi. To pot je povzročil nemire redek primer soglasja v mednarodni polili' ki med ZDA in SZ, ho je konec novembra glavna skupščina OZN dokončno sprejela sklep o delitvi Palestine na dve neodvisni državi: arabsko in židovsko. V arabskih vrstah, ki zahtevajo vso Palestino zase, je završalo. V Egiptu, ki si prilašča vodilno mesto med arabskimi državami, so na zborovanju vsearabskega gibanja «Arabske Lige» proglasili «Sveto vojno» proti sklepu OZN. Nič niso pomagali pomisleki muslimanskih pravnikov, k‘ oporekajo sklepu «Lige», češ da «sveto vojno» proglasi lahko samo vrhovni muslimanski poglavar, kalif, ki ga pa ni več, odkar je propadlo turško cesarstvo. Na tisoče Egipčanov se jc prijavilo v «vojsko» in podpisalo prijavnico z lastno krvjo, nato se pa zagnalo na razbijanje trgovin brez ozira ali so židovske ali ne. ter napadlo angleške urade. V Palestini so Arabci proglasili tridnevno protestno starko, požgali židovske trgovine in ustanove, tako da so angleške oblasti, ki so odg zatišje pred novim viharjem. Dogodki so tudi pokazali, d» takozvana »tretja sila« Blumovi^ socialistov mrtvorojeno dete, k* * drži na vrvici v zakulisju d* «a le po Schumann. Poslednji Pa ,: samo »posrednik«, ki pr>P>a'' 1 generalu pot na oblast. v v TRŽAŠKO LJUDSTVO ZAHTEVA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE liMicija v HallywoiÉ V »tovarni sanj«, v Holly-svoodu, je nastal velik vihar, ki je zvezde in zvezdnike na filmskem nebu prekril s črnimi oblaki. Medtem ko so bili prej glavni predmet razprav umetniški načrti in zadnji škandali ločitve zakona, se je sedaj vmešala ta »nesrečna politika«, ki je razdelila filmski svet, — kot tudi ves ostali — na dva ostra tabora. Politična preiskovalna komisija, ki Ipvi »protiameriške elemente«, je po daljšem bivanju v 1 lollywoodu objav la spisek 69 obtožencev, med katerimi se bleščijo svetovnozna-na imena, kot ri. pr. Robert Montgomery, Mumphrey Bo-gart, Chariie Chaplin, Paul Muni, Oliva de Havilland, Katharinc Hepburn, Paulette Goddard,- Henry Fonda, lid-ward Robinson itd. Komisija je tudi obsodila najnovejši film »Najboljša leta našega življenja« kot »komunističen« in tako tudi inipjonarja Samuela Gokhvina uvrstila med »revolucionarje«, čemur sc mora sam najbolj čuditi- Nasprotno pa so strogi inkvizitorji proglasili za »bele ovčice«, nasprotnike »rdečih«; Gary Coopcrja, Roberta Tay-lorja, Adolphe-a Menjou-a in '.Valta Disney-a z njcgovmi pravljičnim svetom. Kakšen odmev je imel ta lov na »komuniste« najbolj zgovorno priča izjava prve »lady« ZDA, »miss« Elconore Roosevelt, ki je vzkliknila: »Vse okoliščine mučno spomi-niaio na preiskovalne metode Hitlerjevega režima«. Ameriška javnost pa si želi, da bi zvezdnike rajši razdvajalo tekmovanie za umetniško dviganje filmov ne pa mračna inkvizicija. Charlie ChapPn je v zvezi z izki j učenjem »prevratnih« i-gralcev iz filmskega mesta napovedal vojno Hollywoodu, ki po njegovem mnenju izumira, ker ne pro!zvaja več umetniških filmov. Kopa lana trka? N:i Kitajskem se dogajajo čudne MVarL V deželi Kiang-Su je neki dijak odkopal iz groba mrtveca ter pojedel njegove možgane, ker je padel pr, izpitu Iz angleščine. Ta «kura» naj bi mu zagotovila pri popravnem izpitu boljše uspehe, kakor je sani izjavil. Tudi pr j zadnjih volitvah', kj jih je izvedel reakcionarni Kuomin-tang je pričel do izraza kitajski humor. Volivci, kj niso mogli drugače pokazali svoje opozicije do vlade, so na voljvne listke pripisali imenom kandilatov oznake «kozel» in «želva». Drugi so zopet vpisali na volivne listke astronomske cene koruze in žita. In končno je nekdo namesto listka spustil v vo-livno skrinjico bankovec 2.tH)0 kitajskih dolarjev, ki So zaradi inflacije skoraj brez vrednosti. Sc bolj čudne novice pa prihajajo jz Ameriko. Bogati Američan Albert llawkins je zapustil vse svoje milijonsko premoženje prebivalcem lune in ničesar svoji vdo. vi'ter tretn sinovom. V svojj oporoki pravi, pokojnik' da je treba žc sedaj skrbeti za vzgojo in civilizacijo luninih prebivalcev, ki j'h bodo po njegovem mnenju kmalu odkrili. Sedem slo tisoč dolarjev naj bi služilo za ustanovitev šol, kjer bi se morali prebivalci ume učiti predvsem angleščine, z ostalimi iSOO lisoči bi jih' Pa miučili zgodovine naše zemlje. Havvkmso-vi otroci in vdova bodo imclj sa-"io užitek od te zapuščine, dokler "e bodo vzpostavili zvez med zemljo in luno. Nepomirljiva borba proti kakršni koli ob iki uve1 javljanja kolonialne politike na tem ‘„■zemlju! To je bilo naročilo nedavnega ustanovnega kongresa SIAU in v duhu tega naročila se je razvijal nedeljski kongres mestne?a SIAU. Tov. Srečko Vi:har je v svolem referatu zelo jasno prikazal, katere so tiste sile v svetu, ki v svj-jem imperialističnem stremljenju, da si podjarmijo ves svet, kakor je to nekoč hotel Hitler, delajo za novo vojno, in katere so tiste sile, ki predstavljajo ljudsko voljo, ki boče mir. Medtem ko si ang'oame-riški imperia1isti prizadevajo, da bi onesposobili Organizacijo zdru- (Nadaljevanjc s 1. strani.) jaške uprave v nasprotju z načelom jugoslovanska vojaška uprave, ki prepušča čim več ob! isti ljudstvu, to je njegnvnn svobodno izvoljenim odborom. Novinar nekega znanega tržaškega popoldanskega fašističnega lista je hotel biti zelo duhovit in je vprašal podpolkovnika henaca, ali nameriva ib novih volitvah VUJA vključiti tudi proti fašistične elemente iz CLN v id-bore. Omenjenemu gospodu je podpolkovnik Lcnac prijazno razložil, da se v demokratičnem redu idbo-ri ne postavljajo, ampak da }ih ljudstvo voli in pojasnil mu je, da kolikor on ve, je sedan e odbere tz-brn o ljudstvo po svoli ooiji. V kolikor pa bodo ljudje iz CLN-i kandidirali in bili izbrani, nima VIVA ničesar proti temu. V prdivdniih volitvah, v kolikor ljudstvo izb?re take elemente, je načelo VUJA, da ga pri tem pran nič ne opira in da spoštuje voljo ljudstva. Razen tega da je angloimcrtški vojaški upravi prav malo mar za ekonomski dobrobit delovnega tjuct-stva, svojega ozemlja in Tržaškega ozemlja sfltoh, kar poleg drugega 'dokazuje tudi načrtno zavlače v raje pogajanj za gospodarsko enotnist Tržaškega ozemlja, bi hoteli na pra-lagi izjav podpolkovnika Linica nazorneje pokazati še na dvoje značilnosti, ki bistveno razlikujeta dve upravi. Na vprašanje nekega novinarja o reševanju vprašanj dvojezičnosti, oziroma trojezičnosti, posebno v mestih, uradih, šo'ah itd., je podpol-Kovnlk ■ Lenac odgovoril: Vprašanje dvojezičnosti ali trojezičnosti ni za nas 'nobeno vprašanje. Medtem ko drugje to vprašanje lahko predstavlja vprašanje, smo ga mi že usili v vojni. Slovenci, Hrvatje >h Italijani so se skupno borili proti fašizmu in se torej boriti tudi za narodno in jezikovno enakopravnost. Ko gre č'ovek skozi mesto in sliši, kako nekdo govori slovensko, hrvatsko ali italijansko, ga to prav ženili narodov, je Sovjetska zveza tista, ki dos’edno brani mir in demokracijo kot edini odločilen činitelj, ki more zavrniti vojne hujskače. Ta politika v svetu se zelo vidno odraža v Trstu, ki ima to »srečo«. da v njem upravljajo anglo-ameriški imperialisti in je torej že skoraj na isti- ravni kot nekatera kolonialna mesta. Ne le, da Se Trst že tretje leto po vojni ni gospodarsko nikamor premakni1, temveč pada v še težjo krizo, ki jo pa morajo občutiti samo delovni ljudje. Trst naj bi bil namreč po imperialističnih načrtih predvsem vojno oporišče, tržaško delavstvo nič ne ovira, kar pomeni, da je to najbolj demokratična rešitev tega vprašanja. Tudi šole so v vseh treh jezikih. No, nedemokratična in pristranska đnglo-ameriŠka vojaška uprava je s svojo taktiko nenehnega pripe-vanja refrena o italijanstvu Trsta dosegla, da »italijanski kulturonos-ci« napadajo po mestnih ulicah slovensko govoreče prebivalstvo in ker je tudi policija tako poučena, da je bolje, če se v stvar ne vmeša/-va, napadajo italijanski kulturonos-ci še bolj in s še večjim pogumom, tako na cesti. V uradu te zavrnejo s slovensko' prošnjo, na pošti ti delajo oirire prt sprejemanju slovenskih brzojavk, slovenskim otrokom, če le uspejo, vpišejo v matično knjigo italijansko Ime. Sol je nekaj slovenskih po imenu, poučujejo pa v njih poleg vrste manjših begunskih nacističnih špijonov in pretepačev tudi vojni zločinci. V slo- Komu Včeraj se je po tovarnah delo u-stavilo, delavci so odposlali na ZVU protestna pisma, popoldne je prebivalstvo demonstriralo pred Ljudskim domom in kvesturo — spet je bil namreč napaden kulturni krožek, spet je bila vržena bomba. Komaj je namreč padla sodba nad morilci Milke Vrabčeve, ki jih je tako rekoč oprostila, že so njih pajdaši še isti veter zagnali bombo proti krožku «Čermelj», kjer je bila prireditev v korist otroške božičnice. Tam okrog se je sukalo več civilnih policistov, ki sicer zločincev «niso mogli» prijeti, pač pa so poskrbeli, da je prišlo do incidentov med njimi in ljudmi, ki so rekli k»ko besedo. na račun njihove pasivnosti. Kdo je, ki se teh bomb in strelov na mirne ljudi, zbrane v svojih krož- pa naj si išče dela po svetu. Razumljivo je. da no more trža ko ljudstvo 'odobravati tudi tistega dela Mursha lovega načrti, ki hoče vključevati tržaško gospodarstvo v ita’ijanski' monopolističen kapitalističen okvir ter mu na ta način odvzeti njegovo neodvhn c>t in ga vpreči v ameriški imperiali tični voz. V to poglavje spadajo tudi prizadevanja Ang’oamerlčan ty cd-ložiti čim dlje imenovanje guvernerja. Ko zahtevamo, z vso odločni, .tjo spoštovanie mirovne pogodbe in volje ljudstva, mislimo pr; tem na ogromno korist, ki bi jo od tega imelo naše gospodarstvo; pa tudi naš politični položaj bi se spremenil. Pod okcu»»» usko upravo imata namreč silno ugodne pogoje za okrepitev črna borza in fašistični skvadrizem. Ko brezposelnost v Ti “tu sta’no narašča, ni nikjer videti kakega resnega obnavljanja; đe'avci »e odpuščajo z dela iz po dičnih raz’o gov in ne zaradi pomanjkania dela. 'imamo pa enajst tisoč čanev civilne policije, ki pre-skujo po sedežih demokratičnih o, ganizaeij ir, ki zapira naše ljudi, da občutimo le še majhno razliko napram dobi fašizma. K neurejenemu poležani v Trstu doprinašajo svoj delež še tiste tako zvane italijanske stranke, katerih sredstva in argumenti so na-si'je in šovinizem. Govore o obrambi itarijanstva, a delajo po navodilih De Gašperja. • Po vseh nnvedm.h •lej.-'Ivih se nam samo po sebi postavljajo ci'ji venskih šolah je obvezen italijanski pouk, v italijanskih šolah slovenskega jezika sploh ni, ker je to jezik barbarov. O višji kulturni enakopravnosti ni govora. Najvišja slovenska kulturna ustanova, slovensko narodno gledališče, načrtno ne more dobiti prostorov ra nastopanje; radio Trst ll je prepovedal Cankarja in ga je šele p itevi zaradi vsesplošnega ogorčenja tu ko je škandal že prehajal v svetovno kulturno javnost, zopet vključil v svoj program. Vrsta je še do’pa, veniluY bi bilo že samo pol tega, kar smo navedli, dovolj, da lahko mirno trdimo: angloamerifka vojaška uprava načrtno nasprotuje uvedbi narodne enakopravnosti, ker ie to pridobiten protifašističnega osvobodilnega boja in ker priznanje narodne enakopravnosti V temeljih ruši ita-lijanstvo Trsta itd. kih najbolj veseli? Kdo je listi, ki se raduje, ko tolpe banditov napadajo po ulicah naše ijudi ponoči in sredi belega dne? Odgovor ni težak: tisti, ki doslej ni storil še ničesar, da bi tako ne bilo, ker mu je tako prav. «Angloameričke čete», pravi Hearsfov novinar Ansop, «morajo delati na to, da se sedanje stanie ohrani v Trstu tudi v bodeče ...želeti ie, da ostane položaj takšen, kot je». To so zelo jasne besede, ki jih navadno ne slišimo na ZVU tiskovnih konferencah. Treba je v svetu pokazati, da v Trstu ni miru, da v Trstu mir sploh ni mogoč in je torej navzočnost okupatorskih čet nujna, ker bi bil sicer še hujši nered. Naj se torej zločinski atentati nadaljujejo ! Toda ali tisti, ki v našo .veliko nesrečo fukaj upravljajo, ne računajo s v naši borbi m dcmokrutizacBo Tržaškega ozemlja. Predvsem ne bomo niki.U dopustili, da bi si angiomi.er iški imperialisti ustvarili evropski Singapur. Zato zahtevamo, du se današnje nevzdržno dinjo preneha in da se takoj prične izvajali n irovna pogodba, da fako dospemo čimprej do uve1 javi jenja statuta. Zahtevamo nadalje pristop predstavn kov demokratične fronte v javno upravo in vre javno žlvBenje r.ij .‘c demokratizira. V policijo, kj io je Bowman imenoval »naibilj.io na svetu, nimamo nikakega zaminira; to policijo je treba prečistiti in vnesti vanjo demokratske elemente. 2e v borb; se je izkaia o in vsi naši naperi po vojni dokazujejo, da sta glavna pogoja za vsak naš nadaljnji uspeh slovansko-it^Ujan-sko bratstvo in 'pa delavsko kmečka enotnost. Slovansko-ita ijansko bratstvo že prehaja ozke iv.c.e Tržaškega ozemlja, ko vidim >, kako se italijansko ljudstvo bon z istim sovražnikom, ki je tudi naš sovražnik in kako po drugi strani jugoslovansko de avstvo sprejema predstavnike tržaških delavcev, trdno odločeno, da ho vedno tržaškemu delavstvu pomagalo. In enotni st delavcev in kmetov, ki je pri nas ie ponovno prišla do izraza, je prav tako v Ita'iji dl1 a velike uspehe. Utrjevanje bratstva med Slovani in Italijani ter motnost med kmeti in delivij b i vedi o eden izmed naših glavnih t lijev. Današnje težko gospodarsko stanje nam dokazuje, da Trst ne more živeti brez svojega zaledja. Zato naj Trst s svojo ind'i=L-i)o in svojim pristaniščem pomaga za'edju, kj mu bo za to da’.• zaslužek in kruh. Gospodarstva Trsta naj se Osvobodi objema 'tnliianskega gospodarstva, ki na ža'ost n; vež samostojno gospodarstvo, temveč ga je tuj kapital priklenil z verigo ameriškega imperializma. Ker je glavna osnova tržaškega gospodarstva njegova industrija, jo je treba obraniti in še okrepitto se sicer ne sklada z imperialističnimi načrti, a to nam le še'bolj dokazuje, da je Trstu v korist. Pri tem moramo misliti na našo delovno silo in boriti se moramo proti krivičnim odpustom de'avcev. Ti odpusti namreč spadajo v program, s katerim manevrira reakcija m ki nima ničesar skupnega z večjo alt manjšo potrebo delovne sile. Preprečevati pa moramo tudi vsako grdo izkoriščanje žensk in mladine. Slovansko-italijanska antifašistična unija, katere program niso mrtve črke v zaprašeni knjigi, temveč mu daje duha vsakdanje življenje, budno spremlja vse dogajanje doma in v svetu in toč.i® beleži najmanjše spremembe. Na njen; ravni poti antifaš zrna se ji nastavljajo razne nevarnosti in zasede, ki so nastavljene često na zelo zvit in vabljiv način, o niso take, da bi jih prekaljena SIAU ne opazila in opozorila nanje svoje članstvo: tukaj je sovražnik, udari ga! In po tej poti bo šlo demokratično ljudstvo pod vodstvom SIAU in v svesti sj svojih si! in sil svetovnega demokratičnega gibanja — naprej do končne zmage nad vsemi sovražniki ljudstva. tem, da b; ljudstvu kakega dne le bilo dovolj potrpljenja ? V Trstu ve vsak otrok, da tukaj ne bi bilo nilta-kih nemirov in atentatov, če bi ne bilo ZVU in civilne policije, kj tako stanje vzdržujeta. Zakaj n. pr. ni takih atentatov na tistem delu Tržaškega ozemlja, ki je pod upravo jugoslovanske Armade? Ljudstvu v Italiji je bilo končno dovolj fašističnih zločinov in pasivnosti filofašisfično vlade. Kje je rečeno, da ne bi moglo biti tudi *tiraškemu ljudstvu teh stvari dovolj, ko vidi, kako si tuji imperialisti prizadevajo, da ne bi še prišlo do izvajanja mirovne pogodbe in pa statuta, ki govori o femeljnih človeških pravicah. O pravicah, ki se nam zde po zlomu faMzma tako samo po sebi u-mevne, a ki nam jih hočejo Se kratiti: o pravici do dela, do svobode, do pravičnosti. - : " ' ipillf - ■' - Ì -m I ll? ' ^ w •^r:‘ xh - 'W. -i! Z NEDELJSKEGA KONGRESA MESTNEGA SIAU DTE VOJNI UPRAVI izraz dveh svetovnih taborov (Nadaljevanje na 9. strani.) služijo zločini ? 'Američani imajo že oči nekdaj y Uslih statistiko. Odpreš radijsko oddajo »Glas Amerike« ali pa ameriško revijo in vsuje se ti kopica številk, ki opevajo moč in nepremagljivost ZDA: 40% svetovne proizvodnje zlata in 50 odst. srebra prihaja iz Amerike. Na Ameriko odpade 70 odst. svetovne proizvodnje petroleja, 60 odst. železa, 70 odst. jekla, 60 odst. volne, 65 odst. tobaka, 50 odst. žita, 60 odst. koruze, 50 odst. premoga in 50 odst. električne energije. Polovica svetovne trgovske mornarice plove pod ameriško zastavo Dve tretjini vseh avtomobilov, radijskih aparatov in drugih strojev je ameriških. Tri četrtine kapitala vseh delniških družb na svetu je v ameriških rokah, 60% vseh borznih operacij na svetu se izvrši na borzi v New Yorku. Hkrati slišiš slavospeve ameriškemu poljedelstvu in »najmočnejši rasi« na svetu, ki naraste vsako leto za milijon ljudi. Amerika več izvaža kot pa more uvoziti in postaja vedno bolj bogata, močnejša... Nihče v zgodovini še ni združil v svojih rokah toliko bogastva in moči, niti rimsko cesarstvo, niti habsburška monarhija za Karla V. niti britanski imperij za kraljice Viktorije. Ameriška tehnika, ameriška kultura, ameriški izvoz, ameriški okus, ameriški denar, ameriški šport, ame--riški film, ameriški prevoz, ameriška volja: vse to se vsiljuje zapadni Evropi in skuša postati zakon. In fendar fe Amerika drugačna Tako uradna propaganda, ki daje Evropejcem napačno podobo o svoji deželi, njenih ljudeh in njihovem načinu življenja. K temu mnogo pripomorejo tudi plehki filmi iz Hollywooda, iz katerih dobi povprečen Evropejec vtis, da je Amerika grmada nebotičnikov, petrolejskih vrelcev, smehljajočih ‘se zamorcev s saksofoni, potepuhov z avtomobili, gangsterjev in predvsem milijonarjev in milijonarjev... Toda Amerika ni tehnično tako popolna, v njej nemtriplje tako bliskoviti ritem, skratka: ni tako »z.a-merikanizirana«, kot se splošno misli. Amerika je mnogo bolj »evropska« kot marsikatera evropska dežela. Celo v New Yorku n. pr. niso vse telefonske centrale avtomatične: se pravi, da ne moreš neposredno poklicati vsako telefonsko številko na svojem aparatu, marveč moraš prej telefonirati v telefonski urad, ki te šele spoji s telefonskim abonentom, s katerim želiš govoriti. V New Yorku tudi najdeš polog številnih podzemskih železnic še veliko veliko število nadzemnih prog, po katerih dirja vlak ob blokih hiš in s svojim ropotom dela življenje V stanovanjih neznosno. To so pomanjkljivosti, ki jih niti v Londonu, niti v Parizu že davno ni več. Na tisoče malenkosti, ki omogočajo udobnejše vsakdanje življenje in so v Evropi naravna stvar, jih V Ameriki ne poznajo. Tako n. pr. ti v Ameriki pismonoša ne prinese denarnega nakazila na dom, marveč 'ga moraš sam dvigniti na poštnem uradu. Noben cigaretni avtomat ti ponoči ne izdaja tobaka, prav tako tudi ne dobiš v nočnih urah pri avtomatu za pisemski papir znamk. V Ameriki ne dobiš tiskanega voznega reda, marveč se moraš obrniti na potniške agencije, če si hočeš sestaviti načrt svojega potovanja. Tudi boš zaman iskal v New Yorku naslov kakega znanca iz Chicaga ali San Francisca, razen seveda če ne stisneš napitnine vratarju kakega velikega hotela, ki ima edini telefonsko knjigo omenjenih mest. Toda so še druge važnejše pomanjkljivosti na drugi strani oceana. Gorje človeku, ki potrebuje rokodelca, da si popravi električni zvonec ali okno v stanovanju, obrne ovratnik pri srajci ali popravi pisalni stroj. Kvalificirani delavci so namreč v Ameriki redki in zato tudi dragi. Tako ni čudno, če niso tani francoske modislke, angleški krojači, nemški optiki in švicarski urarji nikdar brezposelni. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev se močno pozna v industriju Tako Ic-ta redko izdeluje predmete, ki zahtevajo kvalificirano in pre- f. nn | .j ' 9 letja, toda petroleja bo zmanjkalo v petdesetih letih in ga zato tudi EDA ne izvažajo več. Danes že morajo uvažati les in celulozo iz Kanade, cink iz Bolivije, živo srebro, krom, volfram in baker iz Mehike, Cileja in drugih južnoameriških držav, ker so ZDA svoje rezerve že izčrpale, ali pa te gredo h koncu. Za Sedaj to še ni važno, ker je dovolj dolarjev, s katerimi Američani lahko nabavijo le surovine iz inozemstva. Toda že dejstvo samo, da domača delnic petrolejskih družb v Arabiji ali pa v udeležbi pri črpanju bolivijskega cinka. To jamstvo — če sploh lahko govorimo o kakem jamstvu je delovni ameriški človek sam, »Yankee«, ki je proizvod 50 različnih evropskih kultur, narodov in plemen. In zaskrbljenost zaradi bližajoče se izčrpanosti Amerike, deluje na te ljudi, kot motor, ki poganja na tisoče' laboratorijev, visokih šol, to- Mffl ■ - .. ■ J ’ . ' ■ ' *-* *'. '•» '■ v';-,;:. *11 .J j cizno delo. Industrijska moč Amerike je v proizvodnji standardnega blaga, kvalitetno povprečnih serijskih izdelkov, kot so Fordovi avtomobili, konfekcijske obleke, Wool-worth-ova nalivna peresa itd. Tak način izdelovanja omogoča »demokratizacijo« vsakovrstnega življenja. Tudi zadnja trgovska pomočnica se ob nedeljah lahko in razmeroma poceni obleče in povprečen bančni uradnik je lahko eleganten Za ne predrag denar, samo mora pogosto kupovati novo obleko in perilo, ker so popravila predraga. Toda kdor si hoče nabaviti lepo izdelano Mozartovo partituro ali dobro zgodovino umetnosti z brezhibnimi reprodukcijami, se ho moral obrniti na znamko »Leipzig«. Stvarno kvalitetne ure bo dobil samo iz Švice in luksuzen porcelan iz Francije ali CSR. Tud; v Ameriki ni vse zlato, kar se sveti. Ahilova pela ZDA Tujec, ki občuduje mogočno ameriško industrijo, se pri natančnejšem ogledu kmalu prepriča, da ima pri vsej svoji moči tud; Ahilovo peto, svoje šibke točke. Ameriška industrija se deli na številne panoge, ki so pa tesno povezane kot kolesa pri uri. Zato ni čudno, če je skrajno občutljiva in ranljiva. Zadostuje, da izbruhne stavka sprevodnikov dvigal v new-$'orških nebotičnikih in že je ustavljeno vse poslovno žhfijenje mesta. Dovolj je, če rudar-ji'stavkajo dva tedna, da se ustavijo železnice, podjetja in ladje. In če se pojavi nekje v Texasu slinavka ali parkljevka,•pa se cene na chicaški borzi bliskovito dvignejo. Se pomembnejši je drugi, zelo tipičen pojav. Ameriška industrija namreč razsipno gospodari s surovinami: izkoriščanje odpadkov, iskanje nadomestkov, zbiranje starega železa, cunj in starega papirja, ki so v Evropi samo po sebi razumljive stvari, ne poznajo v Ameriki. Potopljeni francoski parnik »Norman die« je leta ležal pod vodo v nevv-yorslcem pristanišču, ker ni nihče imel za potrebno, da bi ga dvignil in popravil. To je seveda vse lepo, da Američani lahko potratno gospodarijo. Toda kakšno bo to gospodarstvo in kako bo živel narod tedaj, ko bodo v Ameriki viri surovin usahnili, ko bo treba skopo gospodariti in varčevati? Ali ne bo Amerika tedaj hipoma obuboža’a in izgubila svojo moč? Ali se ne bosta tedaj ves ameriški sijaj in veličina razblinila kot milni mehurček? Ali ne bo tedaj ameriški narod, kruto iztrgan iz udobnega življenja, ki ga je sedaj vajen, podlegel malodušju pred neznanim, katastrofalnim položajem? To vprašanje ni odveč, marveS zadeva v globoko stvarnost, Rezerv premoga in železa je sicer v ameriškem podzemlju za sto- tla ne nudijo vseh zaželenih prvin, deluje kot alarmni opomin, s katerim se mora baviti tudi ameriška vlada sama. In tako si delno lahko razložimo nekatere njene imperialistične poteze, na Vzhodu, v Pacifiku in Južni Ameriki, kjer si skušajo ZDA zagotoviti zvezo in vpliv v novih neizčrpnih ležiščih surovin. Deloma je ista potreba narekovala ameriški vladi tudi ukrep o prisvojitvi oceanskega dna, kjer so bogata ležišča prvin, o čemer smo obširno poročali v eni izmed zadnjih številk našega lista. / Navidezno in sfvarno bogastvo Teda Amerika ne more iskati jamstva za svojo moč v kopičenju vam, vladnih uradov, kjer mrzličn» delajo in iščejo novih poti za ohranitev življenjske ravni na sedanji stopnji tudi tedaj, ko bodo nujno potrebne surovine pošle. Zato bi bilo nesmiselno trditi, da imajo atomska raziskovanja — ki jih vlada ZDA uporablja kot zastraševanje v mednarodni politiki —za edini cilj izdelovanje atomskih bomb, - Ko prideš v Rovinju vzdolž nizke vzpetine do morju, ti pogled nehote ostane na desnem bregu, ki se v obliki majhnega polotoka spušča vanj. Ves je pokrit z borovim gozdom, samo v ospredju se odražajo bele stavbe ostro iznad temnega zelenja. Domačini pravijo temu kraju Ospicio in ljubeznivo ti povedo, jim mora hitreje vračali. Pred vhodom v sanatorij in v park je široko stavbišče, iznad katerega vstajajo posamezni zidovi. Ničesar nisem vpraša'a vratarja, tudi tega nisem opazila, da ima eno roko v črni rokavici, ker je invalid, samo hitela sem, da bi bila čim-prej v poslopju in videla, kako živijo ljudje, katerih usodo začutiš šele tedaj, ko kot bolnik al; kot gost prestopiš prag zdravilišča. Takrat se zaveš docela, kaj se pravi biti tam dve, tri leta in razumeš, zakaj je vse prirejeno tako, da jim -o-iajša bivanje in jim nadomesti domačo hišo. Iz neposredne bližine so FIZIOTERAPIJA da je tri kilometre daleč od mesta. Ti pa veš, da je tam sanatorij za kostno tuberkulozo in duša ti je polna neznane sladkosti, ki jo u-stvarja lepota narave in piisel, da jim je življenje naklonilo v njihovi dolgi bolezni vsaj to, da se z njo opajajo. Ob njej zainamljajo gorje, ki jih priklepa na ležišče dolge mesec« in leta in tudi zdravje se z.gradbe še večje in še bolj bele. Med njimi se neprestano pregibajo v svojih vrhovih vLsoke pinje. Stopila sem na dolg hodnik. Tla se leskečejo od čistoče, bela vrata in okna vse tako snažno. Tako srago pozna le skrbna in do pične natančna gospodinja, prav za prav je mogoča samo v sanatoriju. Potrkam na desni, kjer piše: Uprava. Atomsko silo proučujejo tudi zato, da bi z njo nadomestili motorje na bencinski pogon, stroje na paro in električne turbine. Z uporabo atomske sile bodo žarnice večno svetile/zelenjavo in sadje bo mogoče ohraniti brez ohlajanja. Izd c v levali bodo tako tudi upogljivo steklo, impregnirane negorljive pletenine. z atomsko silo bo mogoče zdravilno obsevanje proti raku in ta sila bo omogočila na stotine iznajdb. Neumorno delajo možgani ameriških tehnikov, kemikov, biolog iv in fizikov. Njihovo izdelke naj bi industrija praktično uveljavila v miroljubne namene V tem tiči adut novega kontinenta, aktivna postavka v njegovi bilanci. Pred neizprosnim sodiščem zgodovine velja končno človek več kot grmada dp'nic in milijoni dolarjev. Poslednje so minljive stvari —- človeški gevj p> ostane. V s o je odvisno od tega, ali bo »-meriški človek, ki je kljub nekaterim hibam, dobrega kova, znal svoj genij uporabiti složno z napori ljudi z drugih kontinentov v miroljubne namene za dobrobit vsega človeštva in ne v razdiralne namene. »Ne, upravnika ni doma«, se glasi odgovor. Tovariš upravnik ;e bil španski borec in ne vem v kateri bitki in za katero mesto je bi hudo ranjen. Rada bi ga spoznala in že zato mi je bilo od vsega začetka žal, da ga nisem našla. Tudi ekonoma ni in personalna referj.Vka se je odločila, da me pelje v zdravniško sobo. Tam so bili trije in tovarišica, ki se je dobro spoznala v vsaki zadevi in so jo klicali zo Ličko. Počasi sem razumela, da mora biti sestra profesorja dr. Breclja, ki je kliub svojemu delu v Ljubljani duša senator na v Rovinju. Imela je toliko drobnih 'opravkov in videla sem, da če bi ne bilo nj'b, bi mi rada pomagala iz P've zadrege. No, pa jo je zamenjal nekdo drugi v njenem dobrem namenu. Doktor na moji desnici je vljudne načel vprašanje: »Ali niste...?« Po teh besedah'sena vedela, kdo je. Bil je dr. Pohar, kateremu sem preskrbela neke inštrumente, ko je v; začetku naše borbe odhajal v partizane. Pozneje sva se srečala v partizanski bolnici Pavli v Trnovskih gozdovih. Zadrege ni bilo več in prišla sva k stvari, k njihovemu zdravilišču. »Sezidala ga je dunajska občina g mi je pričel razlagati, »1888. leta za bolehne dunajske otroke. Imeli so okoli tri sto do štiri sto postelj. Pozneje je služil zdravljenju kostne tuberkuloze. Pred našim prihodom ie bila tu splošna bolnica, ker je bit Pulj zaradi demarkacijske črte zaprt za ostalo, Istro. Mi smo se preselili sem že lansko leto iz Valdoltre, ker je tam Tržaško ozemlje; in smo tako že drugič vse preurejali. 'V Valdoltri je bilo pred nami nemško vojaštvo in to samo po sebi že dovolj pove. Našli smo bunkerje, prazne sobe in razdejane zidove. Cc smo hoteli namestiti bolnike, smo morali popre* pripeljal' opremo iz Ljubljane in tako se je tudi zgodilo. »Koliko imate bolnikov?« sem mu mimogrede zastavila vprašanje, »in koliko osebja?« »Bolnikov J* nekaj nad štiri sto in v najkrajšem času jiii bomo imeli štiri sto petdeset, ker bomo v teh. poslopjih izpraznili nekaj sob s tem, da bomo teljev Jugoslavije nasi, organizacije: Hrvatsko podporno drušrvo Amerika New York, Izseljeniški odbor z otoka Krka in Cre«a, Zenski 'odsek dalmatinskega kluba, matere ameriških vojakov...« Prepozno je bilo, da bi se odpravili s tovarišico Ličko na oglede. Preložili sva jih za čas po obedu. Z dr. Poharjem sem pogledala v veliko, krasno, z belimi prti pokrito jedilnico njihovega osebja, nato pa prisedla kot gost v njihov ožji upravni in zdravniški krog. Sa- ROVINJU V CENTRALNI PAVILJON 7. UPRAVO ZAVODA ZA KOSTNO TUBERKULOZO strežniško osebje začasna namestili v barake, ki se pripravljajo. Pred vhodom je stavbišče, kjer zidajo kopalnico, pralnico in stranišča. Tam bo tudi približno dvajset udobnih, s pločevino obitih barak z izoliranimi sten»ni; in knj vidite tudi s konvfortom, ki -odgovarja higienskim potrebam. To predstavila zasiino in začasno rešitev, ker nažrt, ki je že odobren, predvideva celo naselje. v katerem bo tudi gostilna, kavarna in muzikalna dvorana. V načrtu je razširitev zdravilišča, v katerem naj bi bilo prostora za dva tisoč bolnikov. To bi bila nnimo dernejša bolnica na Balkanu in v Srednji Evropi, sezidana po najmodernejših medicinskih predpisih. Njena ureditev bo zahtevala še mnogo truda, zlasti če po.n's'hno, da smo v Istri in da smo kljub morskim potem le nekako odrezani od prometnih žil. Ako smo zmogli še hujše napore«, se je zdajci n.vmeh-nil, »pojdemo tudi preko teh.« Nekdo ga je nekam poklical, toda hitro se je vrnil, da bi ne čakala predolgo, in nadaljeval: »Za osebje bi rada vedela, kajne? Tega je o-koli dve sto petdeset. Ni mogoče izraziti z besedami njegove požrtvovalnosti, Zgradbe niso bile sezidane za kostno tuberkulozo in so primerne samo za pokretne bolnike, ker nimajo teras. Poleti je treba nositi bolnike v park in nazaj in če računamo, da ima vsak bolnik povprečno 60 kg in 40 kg mavca na sebi, si nekako lahko predstavljamo njihovo delo. Razen tega so še druge pomanjkljivosti, ki jim ga otežujeio. Dvigala niso uporabna, ker je elektrika samo na sto dvajset voltov in nima dovolj moči. Treba je vse nositi v višia nadstropja, dokler ne dobimo transfor- METEOROL09KA POSTAJA ZAVODA ZA KOSTNO TUBERKULOZO matorja, ki bo ojačal, tok. Upamo, da pride v najkrajšem času. Najbrže bodo potem, -kp bo zgrajena elektrarna v Kralievici, katere dela v zemlji so že gotova, priključili naše zdravilišče na tisti vod, ki bo vsekakor močnejši kot iz. soških elektrarn. Druga — prav tako velika težava je vodovod, ki ns zadovoljuje naših potreb. Tri kilometre stran so vodnjaki, ki jih ne izkoriščajo dobro in čim končamo delo pri barakah, jih bomo razširili in namestili nove cevi. S tem bodo krite naše trenutne potrebe. Razširitev zdravilišča bo pa zahtevala tudi nov vodovod. Napravili ga bodo nekje pri Buzetu. Sel bi izpod Vižipade in bi meril okoli tibderet kilometrov,« Tovarišica Lička je. medlem .uredila svoje delo in bila pripravljena, da pojde z menoj in m* razkaže njihov obširni dom. Sama sem pa zastavila dr.-ju Poharju še zadnje in najbolj pereče vprašanje n stvari, ki jo zdravniki le neradi razglabljajo z laiki. Prav nič se ni začudil in jasno mi je nanje odgovoril: »Princip zdravljenja kostne tuberkuloze je drugačen kot svoje dni; zdravljenje je bilo konservativno, brez operativnih posegov na samem procesu. Profesor 1I jgdan Brecelj pa je zbral vse moderne metode iz Svice in Amerike, začel s kirurgijo odstranjevati tuberkulozne procese ter že dosegel krasne uspehe. Iz piščali ali iz rebra, vzame košček kosti in jo prenese na hrbtenico ali pa tudi v koleno, v kftinolec, kolk. Z njo podpre bolno, očiščeno mesto. Ta prenesena kost se priraste h kosti, na katero jo pričvrstijo. Proces zaraščanja se viši počasi in bolnik mora po operaciji najmanj leto dni ležati. Nov način zdravljenja pa skrajša celotno dobo zdravljenja tudi za eno leto in bolnik se toliko prej poVrne k delu in brez nevarnosti, da se bolezen ponovi, kar se je poprej po starem načinu življenja rado dogajalo. Nalše zdravilišče In zdravstveni center za zdravljenje kostne tuberkuloze z enotno doktrino. Postavlja se enotna terapija. ki gre iz tega zdravilišča (po vseh ostalih.« Pogled se mi je ustavil na ebonitni. pravokotni plošči z bleščečimi črkami. Dr. Pohar je takoj 'opazil in rekel: »to je treba napisati«. Polagoma sem brala in si izpisovala : »Bolnica Franklin D. Roosevelt v trajen spomin na velikega ameriškega voditelja in njegove zaveznike, junaške narode Jugoslavije, ki so dajali svoja življenja za skupno zmago nad fašizmom. Darove je dajalo tisoče prija- mi partizani, ki so se našli tukaj po borbah ali po ilegalnem delu in MOŠKI PA VII. JON ZAVODA ZA KOSTNO TUBERKULOZO jamborom. »Na tem prostoru se naši bolniki poleti kopajo in zabavajo«. je pristavila. »Da. njim je treba sonca, ono jih zdravi«, sem rek-Sonce ni za vsakogar. Kdor ima vročino in visoko sedimentacijo, kar znači, da je proces aktiven, sploh ne sme na sonce, biti mara samo na zraku. Zdravnik predpiše tudi tistim, ki nimajo vročine in visoke: sedimentacije, koliko se smejo sončiti in tega se morajo strogo držati.« V takem pomenku sva prišli k otroškemu paviljonu Zdravnica Zvezda, mamica vseh njihovih stošestih otrok naju je čakala že daleč spredaj, nekoliko stran od prostora, kjer bodo stale med smrekami otroške jasli za .mlade mamice — uslužbenke, katerih otročke bo tudi sprejela pod svoie pokroviteljstvo. »Otroci najmanj čutijo nesrečo svoje bolezni. V posteljicah so vsi nasmejani in rada jih imam.« Da je to res in da jo imajo tudi otroci nad vse radi. sem videla iz načina, kako je .govorila o njih, kako je pristopala k njim in kako so se zaverovano upi-" rale vanj* njihove velike, zaupljive oči. Po-kaza’a je sobo, kjer ležijo tisti, ki imajo sportdelitis — tuberkulozo hrbtenice. Privezani morajo biti na štirih koncih na posteljico. da se ne gibljejo in sučejo. Odvezala je drugega za živijo tu malo odmaknjeni' od vsega ostalega sveta v harmoničnem delavnem kolektivu. Ko sem takole sedela med njimi, sem jih skoraj zavidala, ker sem doživljala le njihovo skupnost in.njihovo okolico, nisem pa pomislila na življenje, ki je navezana skoraj izključno na njih sanig in na bolnike. Obed. kot obed na Golniku in kot ga ne dobiš nikjer drugje na svetu vazen v dobrem sanatoriju, tam kjer ima hrana po predpisih štiri tisoč kalorij, dnevno. Tovarišica Lička’ ini je pokaz.aia fizioterapevtsko šolo za ortopedske asistente, v kateri imajo dekleta Zjutraj ortopedsko telovadbo in praktičen pouk; popoldan pa se zbero k teoretičnemu pouku v svoji učilnici. Vacilla me je v kuhinjo; sicer je opremljena s plinskimi štedilniki, toda premajhna. »Prvo, kar bomo gradili, bo morala biti kuhinja«, me je opomnila. Peljala me je v dvorano z odrom, kjer je prostora za vos sanatorij. Mladinke so se vadile za proslavo devetindvajsetega oktobra in od sten j« donela njihova pesem: Na dan Slovan., Kot prerokba, ki se tudi pri njih do kraja izpolnjuje, so bile tiste besede. »Pevovodkinja je učiteljica na naši šoli, ki ima pravico javnosti. Otroci sa med poukom kar v posteljah. Neka mati je rekla, dj» se je njen otrok več naučil tu, kot bi se v redni soli, kar je verjetno, ker ima več časa za učenje in možnost, da se osredotoči.« Same po sebj so sp mi porodile misli: »Imate jih razdeljene po sobah in razredih?« »Ne, dobro bi bilo zaradi šole, a ni mo goče, ki*!’ se moramo ozirati na bolezen, Učiteljica hodi od po-te'je do postelje in od sobe do sob?. 1'r ko delo je seveda utrudljivo, a uspehi ga poplačajo.« Bila bi rada govorila z njo, toda pri vaji jo je bilo težko motiti. S tovarišico Ličko sva odšli proti morju. V portiču se je gugala ena sama barkača z golim drugim in vsakoga previdno okreni-la na hrbet, iz katerega je izstopala tudj na zunaj bolezen v obliki male alj večje vzbokline. Z ležanjem se uravna, če pa to ne pomaga, sledi operacija. Nekateri boluje jo na dveh straneh, v hrbtenici in kolku, kar se rado združuje in moi’ajd ležati vsi v mavcu. Od ležanja -se mišice atrofirajo -- uplahnejo in nožice se posuše. Vsako jutro jih masiralo, da se ohranijo, kolikor je mogoče, popravijo se šele, ko bolnik že lahko vstane in jih z jutranjo ortopedsko telovadbo utrdi. Od vseh' strani Jugoslavije in. iz Trsta so se znašli tu. V dolgi dobi zdravljenja se tudi naučijo drug od drugega vseh treh jezikov: slovenskega, italijanskega in hrvatskega. Tisti dan so se tudi .pionirčki pripravljal; na vgèerni miting in Bosanec Džuro je povedal, kako bo govoril v ime-Tiu njihove brigade, ki se imenuje po LoK Ribarju. Ljubljančanka Dragica, ki nastopa na vsakem njihovem mitingu, se je dolga obotavljala, ker jo je bilo pred popolnoma tujim človekom sram. Končno se jele vdala in zapela. V kotu za vrati je ležal fantek, ki je zadnji prišel v njihovo sredo. Babica ga je prl-peljnla in se v svoji slepi ljubezni ne more odtrgati od njega. Teden dni se poslavlja in odlaša 'odhod. »Ko bi vedela, da s svojo prisotnostjo otroku samo škoduje, ker ga ne morejo zdraviti, dokler je ona tu, bi verjetno že drugi dan odpotovala«, se^je okrenila k meni tovarišica Lička. »Včasih matere strašno grešijo.« V paviljonih, ki so popolnoma ločeni od otroškega paviljona, ležijo' odrasli bolniki. Oni prenašajo mnogo teže svojo bolezen in često postanejo strašno nervozni, kar je razumljivo, ker postelja ubija živce. Nekateri med njimi najdejo še v takem položaju dovolj tvorne sile. O-biskala sem pisateljico Romana o Prešernu, Ilko Vaštetovo; kateri so vojna in napori prinesli bolezen. Na postelji poleg nje leži aktovka s papirji, zvezki in drugi»'i potrebščinami in predstavlja njeno pisar- no. Piše in se poglablja v druga življenja, ki jih zajema kd * ve k ; e zunaj v svetu. S tem pozablja m svoje in ga laže prcnas.«. Neizrete. no so veseli, če jih kdo obišče, če kdo zaide k njim, kakor pravijo sami." Pogovor se razpleta o vsem, vendar pa se vedno končene njihovo boleznijo. Vsi zunartii Jogod'ki so v odnosu do njih samih prepleteni z njo. V zdravilišču se pretežno zdravijo ljudje, ki so'oboleli pri ielu m zato se jim nudi vsa nož ir- ;t ozdravljenja. Farmacevtko Vero sem ralla V fizikalni dvorani. Pod višinskim' soncem je drža’a bolno roko. Morda tako ozdravi, če ne, se bo morala le odločiti za operacijo. Težko se je odločiti, ker ostane roka trda in se mora odpovedati poklicu, na katerega se pripravlja. Tudi take žrtve terja bolezen! Fizikalna dvorana ima svojevrstno telovadno orodje: švedsko lestev in klopovo brad-Ijo. Po operaciji in ležalni kuri, ko so bolniki praktično že zdravi, si morajo utrditi mišice, kar dosežejo s plaz.Unimi, dihalnimi in ležečimi vajami. Koliko novih pojmov, ki Se ti v.prvem hipu vsi zmedejo. Tovarišica Brecljeva, ki vodi vso to zdravstveno telovadbo, je ra/.ìaga'a posamezne načine. Piazilne vaje so potrebne po spondelitlsu, z. dihalnimi si razširijo prsni koš in se navadijo dinati, z ležečimi si okrepijo mišice na hrbtenici. Pri izhodu sem stopila v vratar; jevo celico. Mlad partizan iz Bele Krajine, ki je izgubil v borbi roko od komolca navzdol, je našel primerno in lepo dele*. Je Uidi sekretar mladinske zveze. Ker je v zdravilišču veliko mladine, je razdeljena na tri skupine in vsaka ima svoje tajništvo. Poleg teh treh ima fizioterapevtska šola tudi svojo skupino. Njihova delavska brigada je pomagala graditi v Rovinju asfaltirano cesto, nekaj tovarišev je šlo na udarniško v Raso in nekaj na mladinsko progo.. Njihov poklic zahteva sam mnogo koncentrirano-sti in znanja in tako so se 'odločili, tla se bodo predvsem strokovno u-sposabljali in delali udarniško le v zvezi z njim. T,(ia unč je že objela vso okolico, Zdravilišče je bilo od daleč s*svojimi razsvetljenimi Meni podobno ogromni tovarni, ki se je vključila v petletni načrt. V svojem bistvu ima v resnici m no# o podobnega z njo. V njem ne proizvajajo blaga, v njem «e usposabljajo človeška življenja. Ono vrača na delo ljudi ter tako izpolnjuje še mnogo važnejšo in lepšo nalogo. Mara Samsa. Posledice dele Palestine (Nadaljevanje z 2. strani ) to je združenje Transjordaniie z «-rabsko Palestino in Sirijo. Tako Tanijo AngleH ohdriali svoj vpliv v Palestini posredno, podobno kot so ga ohranili v Indiji s proglasitvijo neodvisnosti nato pa z vkljaken je in Indije v CommonwqaUit kot Dominion. Prt tem naj bi pomagat tudi «gospodarski sistem angleškega funta«, v katerega je Palestina vključena. Na iidovsko driavo bi pa ,\n-gleii vplivali-po zmernih sionistih dr Wctzmana. — neke vrste iidovskih laburistov. Zato ni Čudno, 'V sc jc Vel. Britanija tako upirala sklepu OZN po katerem naj bi po angleškem Itmi-k n upravljala Pilcstino komisija OZN z mednarodno policijo do 1. oktobra 1948. ko bo prtigiašena neodvisnost obeh drSav. Za poskus sabota-c tega sklepa moramo imeti tudi izmišljotine. Peš da sc sovjetske Cele pripravljajo mi. odhod v Palestino, da napravijo red: Cel« stimi ameriški senatoru so obsodili te vesti kot «gole provokacije«. Angleški zakulisni naCrti pa imajo še ta namen, da zaščitijo petrolejske cevovode, ki se iztekajo na palestinski obali pred grozečo sabotažo s strani Arabcev. In najboljša za-jjitnica bi bita Abdalahova «legija« To bi bilo tem bolj potrebno' ker «Arabska Liga« prav sedaj skrbno prouCuje zakon o razlastitvi ameriških petrolejskih dru‘b, ki so ga izvedli v Mehiki. Tako utegne iz bodočih zaplctljajev okrog Palestine še močno zadišati arabski petrolej, ki ga izkoriščajo air glo ameriški tntsli. KRONIKA O Z «Redom 9. septembra" je odlikovalo predsedstvo LR Bolgarije predsednika Prezidija Ljudske skupSčine FLRJ dr. Ivana Ri barja in podpredsednika Mo?o Pijade. O Dr. Francetu Kidriču je bolgarski pooblaščen^ minister Sava Oanovski izročil diplomo dopisnega član« bolgarske akademije znanost; in umetnosti. O .Vičjo kmetijsko šolo je ustanovilo ministrstvo za kme. tijstvo na državnem posestvu v Marcnbcrgu. Solo obiskuje 40 učenk, med njimi 10 Primork. O Za cesto Solkan St. Peter so sc že začela pripravljalna dela, prj katerih je zapošlenib okrog 700 stalnih delavcev, z brigadirja vred pa okrog 1200. O Predstannike pravoslavne, duhovščine je sprejel v avdijen. ci maršal Tito in se z njimi prisrčno ruzgovarjul celo uro. O Udeleiba na volitvah za rajonske ljudske odbore v Ljubljani je dosegla 99,07%. O Mariborčani so opravili v 54C.575 prostovoljnih delovnih urah' razna dela v vrednosti pet iti poi milijona dinarjev. O Prvi jugoslovanski prekoo. ceanski parnik «Partizanka» je prispel v Split. O Tovarna igrač je pričela obratovati v Novem mestu. TO. varna, ki je ena izmed največjih tc vrste na Balkanu, jc opremljena z najmodernejšimi stroji. O V Titogradu, ki jc za sedaj končna postaja nove železniške proge Nikšič-Titograd, bodo za. čelj graditi veliko, moderno že. lezniško postajo. O iVa zrakoplovni progi Beo-grad-Titograd se je pripetila velika nesreča. Zaradi zelo slabega vremena in megle jc pad. lo potniško lei a lo na tla jn pot. nik| so se ubili. O Va univerzi v Ljubljani sta ustanovljena lektorata.za poljski i» za slovaški jezik. Ni še lektorata za bolgarščino. O Konferenca o vprašanjih komunalnih zadev se je vršila na pravni fakulteti v Beogradu, dvoril jo je podpredsednik zvezne vlade, predsednik zvezne komisije in predsednik ko-miteja za zakonodajo in zgradi, tev ljudske oblasti vlade FLB.T Edvard Kardelj, ki je imel tu. d j obširen referat o nalogah komunalne politike in lokalnega gospodarstva. O Italijanski filmski delavec Nino Tonici ti, znan kot režiser dokumentarnih filmov, so mu. di na obisku v Jugoslaviji. O Osemdesetletni .Jane: Jenko od Sv. Dulia pri Škofji Loki je naredil letos 35.000 opek. O Volkovi so se namnožili med vojno in sedaj, ko pritiska mraz prihajajo do človeških bivališč. Lovsko društvo v okrožju Crikvenica se je odločilo, da.ro z obvezno udeležbo članov ea lovu odstranilo to nevarnost za gorska naselja. O V Rovinju, kjer ;e znamenit zdravstveni insiituf, o katerem poročamo v današnji številki, grade skozi mesto 3 km betonske česte. O Tvornica olja v Ulcinju je zabela obratovati ; njena' kapaciteta je dva in pol vagona olja dnevno. O Preskrbo nosečih mater in dojenčkov je ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS uredilo s posebnimi navodili mestnim in o-krajnim ljudskim odborom. KOTAČI MIRU (Važnost dveh pogodb) no osvobodilno borbo bolgarskega in jugoslovanskih narodov novi odnosi, ki zaključujejo zaradi svojih gkiboko ljudskih osnov vsakršne spore v bodočnosti, kot je bila to žalostna tradicija preteklosti po krivdi trnih dinastij in tujih sil. Ker so s tem tuji imperialisti izgubili zadnjo karto, na katero so v preteklosti vedno igrali, so ob tej formalni potrditvi fc med borbo sklenjenega bratstva južnoslovanskih narodov zagnali nov vriSč o agresivnosti slovanskega bloka pod \ocst-vom Moskve seveda itd., čeprav dobro vedo, da so to le obrambni ukrepi malih demokratičnih držav pred agresijo zapadnih imperialistov. Ničesar podobnega pa ne morejo kričati sedaj, ko je podpisana pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči tudi med slovansko Jugoslavie in neslovansko Madžarsko. Dokončno so tako izgubili Se eno karto, na katero so igrali v svoji sredn'eeviop-ski politiki. Nova povojna Madžarska ne bo namreč nikoli več politična kocka v rokah zapadnih imperialistov; kajti madžarsko ljudstvo, tako je izjavil predsednik Madžarske Tildy, iskreno želi mir in mirno izgradnjo, hoče končati nesoglasja prejšnje dobe s sosednimi narodi, hoče zgraditi prijateljstvo, prepričano, da pomeni izmenjava naših gospodarskih in duhovnih dobrin v bratskem in skupnem življenju za te narode, ki tukaj žive. dvig, okrepitev In zagotovitev vseh pogojev za napredek. Madžarski narod se je odlo' il za popolno nacionalno svobodo, za napredek človeštva in za resničnjjnir med narodi. Ponosni smo na de;stvo, da gradimo tukaj v vzhodni in jugovzhodni Evropi delo niiru, medtem ko po vsem svetu govore o vojnih silah, ki nasprotujejo napredku. Najlcpšo oceno pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoč; med Madžarsko in Jugoslavijo pa je dal v svoji izjavi maršal Tito, ko je dejal: Sodelovanje, do katerega jc prišlo doslej, v tej kratki povojni dobi. ekonomsko in politično sodelovanje med novo Jugoslavijo in novo Madžarsko je ie pokazalo svoje odlične rezultate tako v prid Madžarske kakor v prid Jugoslavije. Kaj to pomeni? To po- meni, da dve dr-avi, da narodi dveh dr-av, ki nimajo nobenih pretenzij in poseganj drug pro'i drugemu, lahko Živijo v najlepši slogi in najtesnejšem sodelovanju, ne oziraje sc na lo, da ne govore istega jezika, da niso, recimo, Slovani, marveč jc vaZna resnična demokracija, ne zapadnoga tipa, temveč novega tipa. ž vimo v epohi, lej jc velikanskega pomena. Morda še ne vidimo vse daljnoseinosti tis.tega, kar se danes dogaja, vendar lo intuitivno občutimo; zavedamo se tega, da vse to, kar delamo v sedanjosti, delamo zalo, da bi bilo bolje kot v preteklosti. Zato sem prepričan ter menim. da ste tudi v; vsi Vrav toko prepričani, da bo dato prijateljstvo in sodelovanje med novo Jugoslavijo in novo MadZarsko ogromne rezultate v bodočnosti za napredete obeh naših drZev. To pa, kar bomo tulca j definitivno in formalno napravili s sklenitvijo pakta, ne bo pomenilo samo izpolnitve koščka papirja, ne bo pomenilo same mrtve črke na papirju, marveč, bo okrepitev tistega, kar goje na’T narodi v svojih srcih. Zavedati se moramo tega, da bos‘a proti temu našemu zgodovinskemu koraku nastala hrup in nasprotovanje. Na to pa se ne smemo ozirati. Živimo v istem delu Evrope, smo naj bližji sosedi in najbolje vidimo svoje potrebe in svoje tciave. Zato tudi ustvarjamo svoje Življenje tako, kakor smatramo, da jc najbolje. To prijateljstvo med narodi Jugoslavije in madžarskim narodom ne ogroža svobode nikomur in nikomur neodvisnosti. To v nobenem primeru ne nasprotuje prijateljstvu med slovanskimi državami, temveč nasprotno, samo še krepi to zvezo demokratičnih drZav v interesu utrditve miru na svetu. Skratka, to pomeni velig prispevek za mir, ne samo v tem delu sveta, temveč tudi na vsem svetu. S spremembo političnega, zlasti pa gospodarskega sistema nove Jugoslavije se je bistveno spremenil tudi ves davčni sistem drž-avc in nje re publik ter so davki dobili popolnoma novo vlogo in pomen. V stari Jugoslaviji, kot’ Se danes v večini kapitalističnih držav, so tvorili davki enega glavnih dohodkov države, ter je morala država z dohodki davkov kriti večino svojih izdatkov. V socialističnih in demokratičnih državah pa davki nimajo več te naloge, kajti večino finančnih sredstev dobi država iz državnih gospodarskih podjetij. tako da so dohodki iz davkpv ne več primarnega, temveč sekundarnega pomena. Socialistični gospodarski red ima zato bistveno drugačen davčni sistem kot ga imajo kapitalistične države. Pri njih (tudi v stari Jugoslaviji) velja načeloma tk. im. sisfem donosnin, ne pa seveda in izključno povsod. Bistvo tega sistema ie v tem, da država pobira davek od donosov (t. j. čistih prejemkov izraženih v denarju) nekega predmeta, n. pr. davek na donos od zemljišč,,(zcmliarina), davek na donos podjetij, obrti itd. Pri tem sistemu pa se nujno dogajajo velike napake, ker se na primer pri zem-jjarin» davek odmerja za celo vrsto let v naprej na podlagi nekega teo- Enoletna kmetijska šola v Ložah na Vipavskem Sredi meseca novembra se jc v Ložah pri Vipavi pričela enoletna redna mešana kmetijska šo’a vinarsko sadjarskega tipa. Šolo obiskuje 20 fantov, in 12 dck’et. Večinoma so sinovi in hčere malih kmetov iz vseh krajev Primorske in deloma iz ostale Slovenije. Učenci živijo brezplačno v internatu, ki je pod stalnim nadzorstvom svojih vzgojiteljev. V šoli, kakor tudi v internatu je uveden brigadni sistem učenja. Glavni predmeti pouka so: zadružništvo, sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo, živinoreja, higiena domačih živali, čebelarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in splošna izobrazba. Precejšnje težave de’ata Primorcem slovenščina in računstvo, katere pa z dobro voljo in veseljem do pouka premagujejo. Nad 90% učencev je izrazilo željo za nadaljevanje pouka po končani enoletni šoli. Vodstvo šole bo najbolj marljive in nadarjene poslalo v srednjo triletno kmetijsko šolo v Mariboru. Ostali absolventi pa bodo po enoletni prehodni praksi nameščeni na zadružnem ali privatnem sektorju kmetskega gospodarstva. Kmetijska šola v Ložah se nahaja v preurejeni stari graščini na razglednem holmu sredi rodovitnih vinogradov in sadnega drevja. Poleg gospodarskih poslopij, ki jih adaptira gradbeno podjetje »Zidgrad« iz Gorice, ima šola skupno z državnim posestvom v Oda-lini nad 300 ha zemljišča. Prihodnje leto bodo zgradili tudi bateriio OSNOVNA NAČELA NOVEGA davčnega sistema Slovenije Ijanje ; pozna pa davčne olajšave, ki obsta'alo bodisi v znižanju davka ali popolni davčni oprostitvi določenih dohodkov. Znižanje davkov je možno iz socialnih momentov, zaradi priznanja in vzpodbude pa uživajo davčno prostost razni izumitelji, novaiorji, pisatelji za svoje izredne dohodke, ki jih prejmejo za izredno delo ali u-speh. V jugoslovanskem sistemu je nadalje uvedeno načelo demokratičnosti, ki je ena njega bistvenih odlik. Ljudstvo samo ima namreč pravico in dolžnost, da sodeluje pri ugotavljanju višine dohodkov in odmeri davka. Ljudstvo ima tako pravico vpogleda že v dačne prijave in opozarja oblast na njih neresnične podatke ; nadalje razpravlja p predlogih finančnih oblasti na javnih sestankih ter slednjič v davčnih komisrah dokončno odloča o višini davka. Ta demokratični princip sodelovanja ljudstva je zadostno poroštvo za pravično in pošteno odmero davka. Važno načelo jc vsekakor načelo enakosti. To siceg ne pomeni, da vsi. državljani plačujejo enak davek, temveč to, da se n’ega višina ravna po gospodarski moči državljanov. V jugoslovanskem davčnem sistemu je to načelo izraženo v različnem obdavčenju posameznih skupin prebivalstva in v naraščanju davčne lestvice. Slovenski davčni sistem razlikuje davek na dohodek zadrug in družbenih organizacij od davka na dohodek prebivalstva. Tega je zopet več vrst: davek delavcev, nameščencev ter sploh uslužbencev, davek kmetov ter davek zasebnih poklicev in premoženji. Vsaka od teh skupin plačuje (po uredbi o donos-ninah, ki velja v Sloveniji) od istih dohodkov različno visok davek, kajti država glede na svojo gospodarsko politiko favorizira določene skupine delovnega ljudstva, ki največ pripomorejo k skupnosti. Kar se tiče naraščanja davčne lestvice pa pozna uredba o dohodnini tri sisteme. Pripadniki določenih poklicev, kot žagarji, krošnjarji, snažilci čevFev, nosači, hišni pomočniki in podobno, plačujejo vsi enag stalen davek, ki je neodvisen od višine dohodkov. Ta sistem je na'boli enostaven in je pri tej skupini delavcev najbolj primeren, ker je težko ugotavljati njih dohodke, razen tega so dohodki skoro pri vseh pripadnikih teh poklicev približno enako visoki. Tam, k'er je država zainteresirana na čim večji gospodarski delavnosti in čim hitrejšem ter uspešnejšem razvoju določenih gospodarskih ustanov- znaša davek stalno enak visok odstotek od dohodkov. Tako n. pr. plačujejo kmetijske zadruge ne glede na višino njih dohodkov stalno enak procent davka od svojih dohodkov. Treti» (progresivni) sistem pa je tisti, po katerem odstotek obdavčenja raste o-benem z višino dohodkov, tako |C n. pr. pri zasebnih podjetnikih. *a sislem služj za izvajanje gospodarske politike države. Razen navedene ga pa velja v jugoslovanskem dav* hem sistemu Se en princip, in t° tako imenovana normativna nietou^ obdavčenja pri kmetovalcih. V načrtnem gospodarstvu, ko se vse dekiv-(Nadaljevanje na 9. strani) silosov s štirimi celicami za zeleno krmo. V bodočih petih letih pa bodo preuredili vso graščino. Od osvoboditve do danes so bili navzlic mnogim težavam, ki jih jc moralo vodstvo šole prebresti, doseženi že lepi uspehi pri zboljšanju šo'skega posestva in preureditvi graščine za šolo in internat. Ze letošnjo pom'ađ je tu 30 kmečkih deklet z uspehom absolvira'o šestmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj. Po končani šoli so se učenke posvetile kmetijsko produktivnemu delu. Vodstvo šole je letos vzgoji'o nad 20.000 enorazrednih trtnih sadik, ki jAih bodo delno uporabili /.a la«tne nasade, delno pa jih bodo dali oko iškim vinogradnikom. Sedaj prekopavajo z ročnim' .orodjem teren, kjer bodo prihodnjo pomlad nasadili nove vinograde. Prekopali bodo tudi opuščene vinograde za matičnjake. Poleg tega bodo pripravili teren na površini 10.000 kv. m za drevesne nasade in intenzivno vzgojo ž'ahtnega sadja na žico v pokončnih vrstah. En nasad breskev bodo vzgojili tudi v piramidnih oblikah. Za živino, ki ho najbo'jše vrste, pa bodo poleg hlevov zgradbi posebno tekališče. V petletki bo šolsko in gospodarsko poslopje izpopolnjeno. Imeli bodo že vzgojene sadne in trsne matičnjake ter vinograde na površini 100.000 kv. m, sadovnjake na površini 40.000 kv. m. Tu bodo učenci imeli vse možnosti razvoja v teoretičnem in praktičnem gospodarstvu. celičnega donosa, ker je sploh težko ugotavljati čisti donos, ker so možne velike utaje, zlasti pa ker ta sisfem ne upošteva subjektivnih okolnosti posameznega davčnega zavezanca, ki povečujejo ali zmanjšujejo njegovo sposobnost plačevanja davkov. Temu nasprotno se je zato pričel uveljavljati drug davni sistem, dohodnina, ki je v bistvu daveg od celokupnega dohodka neke osebe (ne čistega donosa 1) ; pri tem sistemu je možno upoštevati vse osebne in specifične momente, razen tega pa ie ta sistem precej enostaven, ker se dohodek hitreje ugotavlja kakor pa čisti donos in od njega lahko takoj odmeri davek. V večini držav velja danes še vedno donosninski sistem, ponekod pa se poleg donosnin pobira tudi dohodnina. V novi Jugoslaviji velja čisti dohodninski sistem, vendar pa so dohodnine izgubile v finančni politiki svoj primarni pomen in so le drugotni dohodek države. Takoj po o-svoboditvi so različne davčne sisteme nadomestili z enim samim davkom-dobodnino. ki je najbolj ustrezala tedanji ureditvi države in predstavljala nekak regulator med dohodki državljanov (ker so tedaj privatniki kot lastniki podjetij imeli lahko Se veli ke dobičke). Z izvedbo agrarne reforme. zlasti z nacionalizacijo industrije. pa je dohodnina izgubila ta svoj pomen in predstavlja danes bolj prispevek državljanov za kritje določenih izdatkov. Večino finančnih sredstev za izvedbo elektrifikacije in Industrializacije dajejo namreč danes državi državna gospodarska podjetja in to s svojim dobičkom ter^z davkom na promet proizvodov. Ve1 ii del svojih dobičkov tnora'o državna pod'etja takoj sproti odvajati narodni banki in enako tudi davek na promet proizvodov, ki se prj proizvodnji sproti izračunava v tovarnah samih. V nasprotju s starim davkom na poslovni promet, ki so ga v stari Jugoslaviji podanik; vedno prevalili na potrošnike .pređs’avlja novi davek sredstvo politike cen, da so vedno zaščitene fene predmetov široke potrošnje. Dohodki iz dobičkov podjetij in davka na poslovni promet se stekajo z zvezni proračun ip zvezna vlada de! teh dohodkov odstopa posameznim republikam za investiciie. Ta dva dohodka sta torej temelj finančnih sredstev za izvedbo plana. Kot že omenjeno je dohodnina z uvedbo načrtnega gospodarstva in izvedeno nacionalizacijo proizvodnje prenehala biti glavni dohodek države, vendar predstavlja kliub temu Se vedno državno postavko v državnih financah. Dohodnina se namreč steka v proračune posameznih republik in služi tem predvsem za kritic^ž-datkov raznih neproizvodnih ustanov tako za Sole, bolnice, upravne ustanove itd. Seveda je dohodnina zato v posameznih republikah s posameznimi republikanskimi zakoni in ured-nami različno urejena. V LR Sloveniji plačujem dohodnino od svojih dohodkov vsi državljani in velja v tem pogledu načelo davčne sploSnosti. Jugoslovanski sistem torej ne pozna tkim. eksistenčnega minimuma, t. j. tistega deta dohodkov, ki je nujno potreben za preživ- SLOVENSKE UMETNIŠKE AKADEMIJE USTVARJAJO MLADE UMETNIKE W: Vinptiiosti posveča ljudska oblast nove Jugoslavije in Slovenije veliko .skrb, kajti zaveda sc, da je it-met nos t za vsako državo velikega pomenit in da je stopnja in razvoj vseh umetnosti veren odraz kulturnega nivoja in napredka države. O veliki skrbi nove Jugoslavije za umetnost in umetnike nam priča razmah naših gledališč po vojni, razvoj- slovenskega filma, ilvahvn glasbena sezona, obilica knjig ni trgu, znatno izboljšanje gmotnega položaja umetnikov, zlasti pa skrb Za vzgojo umetniškega nnrataja, Oa osvoboditve Slovenci umetniških Sol (z izjemo glasbene akademije) nismo imeli in naši za umetnost radar jeni nihali ljudje so sc morili šolati ' v tujini. Danes pa je tudi v tem oziru, drugače, kajti ljudska oblast date ljudstvu vse potrebne šole. ?.e, kmalu po osvoboditvi sta bili ustanovljeni visoka šola za upodabljajočo in igralsko umetnost, reorganizirana pa je bila visoka šola za glasbo. Tako so že v šolskem letu IPšS-ŠO pričele ^delovanjem v polnem obsegu slovenska akademija Za likovno umetnost, 'akademija za igralsko umetnost in akademija in. glasbo. Namen tjseh teh umetniških visokih šol je vzgajati za umetnost nadarjene mlade ljudi in jim dati ves pritktlZen in teoretičen pouk, ki ie nujno potreben za zrelo umetniško ustvarjanje. Staro naziranjc, da umetnikom ni treba dosti šolanja in da Zadošča že naravni talent, je ie zdavnaj minulo in bodoči umetniki morajo opraviti trdo ih dolgo pot teoretičnega pouka in praktičnega vežbanja, preden dozore. Zato je tudi Študij na slovenskih umetnostnih akademijah naporen in ob-sežen ter traja stiri leta. Predpogoi za spre jem je vidna umetniška nadarjenost, tet se izpriča na sprejemnem izpitu in pa tudi popolna srednja šola, kajti akademije imajo značaj univerze. Le izredno nadarjenim jc omogočen študij brez predpisane izobrazbe; morajo pa to pomanjkanje splošne izobrazbe v najkrajšem času nadoknadil'. Akademija za glasbo jp bila ustanovljena že v .duri'Jugoslaviji; vendar je šele po osvoboditvi doživela pravi razmah in znatno razširila delokrog svoju delavnosti. Sedaj se ne omejuje kot prej zgolj na vzgojo glasbene;* i naraščaja, temveč predstavlja tudi žarišče vse slovenske glasbene kulture.. Njena naloga, je torzi, da vzgaja glasbene umetnike vseh vrst in glasbene pedagoge, razen tega pit tudi dn zavestno in načrtna vod- ter usmerja vse slovenske glasbene šole, organizira reproduk' v 10 in u-stvarjalno‘delo v glasbi ter širi resno glasbo med ljudske množice. Pc tem se ravna tudi ustroj akadenii-je, tet ima glede na to dva, oddelka, in sicer umetniški in znanstveni razred. Umetniški oddelek im:i namen vzgajati zrele in tehnično docela usposobljene glasbene umetnitie (pevce, violiniste, pianiste< dirige-n-. te itd. j, naloga ■drugega pg -je vzge* Nove knjige CD Pri CanJtavievi založbi je pravkar VižSft zàiviiniva dokumentàtna ki>j'jiftr';iiad tiaVIovopi: Zdfffslii 1 iz narodno-OSVObodilhe borbe (I.: del>,' ki jo je. napisat sedanji predsednik vlade Bosrie in Hercegovine, Ko-dol-jiib’ Čoka lov ič. Cokalovič, znan borec Za progresivne Ideje žo v stari Jugoslaviji, ki je bit med prvimi partizanskimi voditelji v letu 1941. ter se je kot član glavnega štaba Srbije udeležil vseh vojaških operacij prvih partizanskih enot. V tej prvi knjigi svojih zapiskov nam pisec stvarno in živo prikazuje širjenje partizanskega gibanja in razne partizanske akcije v letu 1941. Sam pravi v uvodu, da je knjigo napisal kot kronist, da bi bila do-, ka/. važnih razdobij naše zgodovine. Kut taka predstavlja zanimiv dokument velikih dni narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Maksim Gorki: Detinstvo. Roman enega naj večjih ruskih prsate’jev Maksima Gorkega jc nedavno izšel pri Mladinski knjigi. Ta avtobiografski roman, v katerem nam ta veliki mojster severa 'opisuje svoja mlada leta, svoje šolanje, zlasti pa svoje prve borbe z življenjem, je pisan z izredno življenjsko toplino, ivi je tako značilna za Gorkega. Za vsakogar, posebno za m’adino, je knjiga dragoceno branje. Te dni je izšel tudi roman, ki ga je .napisal slovaški pisatelj Peter Jilemnickg, pod naslovom Ne-zorano- polje. Jilcmnicky, ki spada v vrsto naprednih slovaških pisateljev', je znan kož pisec večji ih, romanov in novel s socialno noto, v katerih nam slika predvsem življenje slovaškega kmeta in delavca. Po rodu je sicer Ceh, toda živel je stalno na Slovaškem in se docela poslovačil, tako da ga štejetno danes za slovaškega pisatelja. V tem romanu, ki smo' ga pravkar dobili tudi Slovenci kot prvi prevod iz njegovega delu, nam pisatelj slika življenje slovaške vasi in industrijskega revlria v letih 1925-1930. Prikazuje nam usodo proletarca, kmečkega sezonskega delavca, njegovo težko prebijanje skozi življenje ter vedno ostrejša socialna nasprotja, ki nastajajo na podeželju med izkoriščevalci in izkoriščanim delovnim ljudstvom. Kor nam v romanu pisatelj obravnava proble-“be in razmere, ki so močno podobne tudi našim slovenskim razmeram', namreč razkosanost po-'leželjg. težak socialni položni de-'Svcš in malega ktneta ter sploh borbj podeželskih' prebivalcev za; boljšo jbodočniist’ ViMkanjU. rtov ti ir c pioti, bo brezdvoma ta noioarr-neeSol tbdi pri naših Čitntetjih hvaležnih bratcev, . J J ' ■ ' France Slokan: Pavesi o belem kruhu, je brošura (izš'a pri Mladinski knjigi); namenjena naši mladini in najširšim ljudskim krogom. V tej knjižici avtor' na zelo poljuden način obravnava najrazličnejša vprašanja, ki so v zveži s 'petletnim planom in spirti gospodarstvom' nove Jugoslavije, ter tolmači tudi osnovna načela njene gospodarske ureditve. Knjižica predstavlja nekak uvod za laže razumevanje bistva gospodarskih problemov naših 'dni. S. R. .Titi. profesorje glasbe in jih usposobiti za poučevanje glasbe na srednjih in strokovnih šolah, Nn u rudniškem oddelku izberejo slušatelji kot glavni predmet lahko k ‘Tnpc.-zicijo gl i. dirigiranje, klavir, villino, peije,(Violončelo, orgle in-'òiUite inštrumente; razen enega od im izberejo še en stranski inštrument, Obiskovati pa. morajo, še številne stranske iiredmetč .in opravliidi iz vseh izpite. Šolanje na akademiji za glasbo je. svojevrstno urejeno, kajti akademija ima tri stopnje; nižjo stopnjo Z značajem osnovne čile, srednjo stopnjo z značajem sredn-ie šole in visoko stopnjo, ki jina zna čaj univerze. Akademija za glasbo ima danes 13 rednih, izrednih profesorjev in docentov na visoki stopnji, (vsi so sami znani slovenski umetniki), ter 7 profesorjev za ostale stopnje, nežen tega pa poučuje še 24 kontrak-tuahiih profesorjev posamezne predmete. Skupno število slušateljev je lani znašale 262, letos pa jih je več. Ko bo akademija v bližnji bodočnosti dobila še svoj internat, se bo število študentov še povečalo, ker bo tako omogočen študij v ugodnih ekonomskih razmerah tudi onim nadarjenim, iz vse Slovenije, ki se danes iz materialnih ozirov ne morejo za '.del} časa ostati na Šolanju v Ljubljani. Akademija upodabljajočih umetnosti je visoka šola &a slikarstvo, kiparstvo in drugé likovna-umctnostnc panoge. Slovenski narod sc je ie od konca 13; stoh-tfd boril Za' visoka ■ šolo likovne umetnosti, pa mu jc niti avstrijske niti stare jugoslovanske óblasfti niso hotele' dati, tako da so se mladi umetniki vedno morati šolati na tujem. Sele ljudska oblast je uresničila stoletno težnjo Slovencev in v jeseni 1045 p-stanovita akademijo upodabljajočih imctnosti. Imenovani so' bili .prvi ■ Profesorji,, mtn jn-.izaani slqvcjudfit, Ukopni, upietni.kì, (Jakac,, Kos. Pip nat. .(Jiiheliči., pnenrejpni, sg bjli, primgrhi prostori in ie ob novem letu, 1346 jc akademija. pričela Z delom. Prvo leto- jg akadergija imela 51 slušateljev, lani jih je. bito 71,, letos pa jih, je že več. Akademija likovnih umetnosti ima podobne naloge kot; akademija za glasijo. Nje namen ’jp vzgojiti tehnično dovršene slikat jc, kiparje, grafike, s čim širšo umetniško izobrazbo ter obenem izobraziti dovoljno število kvalificiranih profesorjev slikarstva za srednje in strokovne šole. Študij traja 4 leta in je precej naporen, kajti slušatelji so ves dim zaposleni delom na akademiji. Zjutraj m z'Večer se vež- bgjq praktično, popoldne poslušajo teoretična predavanja. Poleg osnovnih predmetov slikanja, risanja in kiparstva, se poučuje še grafika, anatomija, perspektiva,' umetnostna zgodovina in tehnologija (nauk o materialu), tako da se slušatelji seznanijo z vsemi glavnimi in pomožnimi panogami likovne umetnosti. Akademija za igralsko j ■ ..umetnost | '. J ; . - ‘.-'L : ■ v !.. - ;... ■ ■ . , ... ■ j je bila .ustanovljena jeseni. 1345 kot prva visoka-'šola aa ' gledališko u* > motnost v Jugoslaviji: Da smo Slovenci dobili ta Učni zax'od gre hvala naši-ljudski oblasti, ki stremi dati ljudstvu vse potrebne šole. Bazen tega jg pri nas Slovencih gledališko udejstvovanje že od nekdaj močno razvito, tajio dg smo po številu igralskih dmžin med prvimi v Evropi, saj ima že vsgk malo večji kraj v Sloveniji svoje lastno gledališče. V stari Jugoslaviji seveda oblast ni imela interesa, da bi podprla to kulturno udejstvovanje našega ljudstva, danes pa država •skrbi in pospešuje gledališko udejstvovanje zlasti na podeželju. V skrbi za izbero in vzgojo igralskegm naraščaja pa je bila ustanovljena še visoka šola Za igralsko umetnost, ki ima namen poiskati vse mlade dramatske talente in jih izšolati v; dobre igralce, režiserje, scenografe in splošne gledališke delavce na področju ljudske prosvete. Tako deluje danfis slovenska akademija igralske umetnosti, ki ima' pet oddelkov in lepo število slušateljev. Najvažnejši je oddelek za dramsko igro, ki vzgaja nadarjene igralske talente v bodoče poklicne igrale?. Oddelek za dramaturgijo usposablja dramaturge; kdor hoče bili vanj sprejet mora obvladati najmanj pet jezikov in biti splošno razgledan v kulturnih in gledaliških vprašanjih. Oddelek za režijo ima namen u-sposobiti dobre režiserje, ki bodo sposobni za samostojno režisersko delo. Za slušatelje oddelka za scenografijo pa sc zahteva nekaj študija na akatlcmiji likovnih umetnosti ali na arhitektonskem oddelku univerze, kajti glavni predmet scenografov jc kompozicija, združena z delom v gledališki slikami. Razen navedenih oddelkov pa je priključen še poseben dvoletni tečaj, ki vzgaja vodilne gledališke delavce pri ljudsko prosvetnih odrih n« podeželja. Za smejem na igralsko akademi-Jjo veljajo splošni pogoji, polagajo pa pažnjo na primerno zunanjost, zlasti pri bodočih igralcih. Studij je obsežen in slušatelji morajo obdelati Precej veliko število predmetov, med katerimi so le nekateri obvežni. Učni načrt obsega pet skupin predmetov, in sicer tvorijo prvo skupino zgodovina umetnosti, filmska umetnost, literatura itd. V, drugo skupino spadajo tako im. seminarji za gledališko kulturo, kritiko, glasbo, režijo, dramaturgijo itd, ... Pri 'seminari ju v v seminarskih Ma* loga h ter javnih nastopih obrabna-vajjo profesorji in slušatelji proble-' , me posameznih predmetov. V tretjo skupino, štejejo, tako imencriMini prp-seminqrij, ki so namenjeni pred- ,■ vsem slušateljem ,z pomanjkljivo, splošno izobrazbo, saj se pri sijih . obdeluje in ponavlja snov Iz -er.ni-narfev. Četrta in glavna skupina predmetov pa obsega odrski jezik, ples, zlasti pa pouk o dramski igri. , rež}jo in inscenacijo. Poleg študija morajo slušatelji sodelovati če prt . gledališčih, javnih nastopih in akademijah. Tako delujejo danes vse tri slovenske umetnostne akademije v. najboljših pogojih in vzgajajo mlade slovenske umetnike vSeh itrok, ki bodo v ponos vsemu slovenskemu narodu. P'io,'w(jlci med našim Ijadhlmm Naše ljudstvo bufi potrebo, da se seznani s tistimi našimi možmi, ki so pospeševali rast naše kulture. Kultura raste tudi iz zavesti ljudstva in iz miselnosti, k; je lastna narodu. V nedeljo 23. novembra so počastili tudi vaščani vasice Trebče v zgornji tržaški okolici spomin Simona Gregorčiča. Ob lepo okrašenem odru prosvetnega doma je bilo obširno predavanje, o življenju in delu preroka, goriškega slavčka, ki je narodu kazal pot in ga bodril. Nekaj najboljših pesmi so podali recitatorji, pevski zbor pa je zapel nekaj Gregorčičevih uglasbenih pesmi. V sredo 3. novembra so se zbrali naši ljudje jz skorklje s dvorani prosvetnega društva «Vojka Smuč» v Vicolo Ospedale Militare, da se poklonijo spominu Simona Gregorčiča. O Gregorčičevi osebnosti in o njegovem umetniškem ustvarjanju je prisrčno in izčrpno govorila lov. Nada Mrakovči’cva. Recitirali so gostje, nekaj pesmi je zapela tov. Rožica Kozem. Sodeloval je zbor «Emil Adamič» pod vodstvom Draga Curka. Vsa prireditev je bila zelo dobra, skladna in iskrena. Navzočih je bilo mnogo ljudi. V škork-Ijanskem okolišu nismo doslej imeli prosvetnega društva, ki bi zajemalo ljudi vseh starostnih dob,- pač pa je v letih po prvi svetovni vojni, ustanovila mladina v tem okraju svoje mladinsko društvo «Om!adina> in- še danes vidimo v novem društvu nekatere člane tedanjega mladinskega, društva. Po dolgem presledku je Slovensko narodno gledališče vprizorilo v nedeljo, zadnjega dne meseca novembra Knittlovo dramo «Via mala» v Cordolo vi dvorani na Lovcu. O tej ign smo že govorili v lanski sezoni. Tedaj smo zabeležili v našo kroniko, da je bila igra odlično podana, kar velja tudi za predstavo pri Lovcu. Občinstva je bilo mnogo in ansambl je ponobno doživel lep uspeh. Oder pa te za take predstave pretesen. V petek 5. t. m. zvečer je bil v dvorani Kiha ob morju v Domu pristaniških delavcev samostojen kon-. cert komornega zbora. Spored je bil sestavljen iz treh delov, od katerih je bil srednji nariie-njen pesmim, ki so bile določene za nagradna tekmovanja za 1. maj 1948. Pjrvj in tretji del jc zbor izvajal pod vodstvom svojega pevovodje, Hubalda Vrabca, drugi del pa pod vodstvom Karla Boštjančiča, ki ie navedene pesmi s tem zborom na-šfudiral. Prvi del je obsega! narodne in ponarodele pesmi, ki so našemu Hudstvu posebno priljubljene. Tretji del koncerta pa nam je prikazal nekatera deU slovanske zborovske literature. Te pesmi, med njimi tudi «Jesen», pesem starejšega ruskega skladatelja Grečaninova, MgaY dela v Trstu še niso izvajali, je zbor zapel v vseh ozirih brezhibno. Pesmi drugega dela niso bile vse na umetniški višini. Nekatere teh pesmi je prištevati med najboljše slovenske zborovske pesmi. Druge pesmi pa so bile uglasbene s skladateljskimi sredstvi, ki gredo za tem, da uveljavijo neko nepristmo romantiko. Komorni zbor si je pridobil od svoje ustanovitve do danes tako rutino, da zapoje najtežje pesmi z neverjetno lahkoto. Dinamično, rit-'nično s° vse pesmi izdelane do naj-iinejrih podrobnosti in zato so vse pesmi zelo izrazite. Zelo je uspela kulturna prireditev v- nedeljo 7. decembra v prostorih prosvetnega društva «Višava» na Konkonelu, ki jo je priredilo prosvetno drušivo «Haas» z Vrdele. Nastopili so društveni zbor, člani SNG, solisti tržaškega radia in tenorist Ffanc Senica. Z glasbenim; točkami so se izkazali tenorist,tov. San-, cin Belizar z arijo iz Lebarjeve operete «Dežela smehljaja», pevski duet Okroglic Nada in Ščuka Anica .s štirimi narodnimi pesmimi, tov. Elza Barbi če va z rusko narodno «Moskva», Sancin Marija« s tremi veselim; komadi za harmoniko, tenorist Senica Franjo s Simonitijevo pesmijo «Pomlad». Tovariša Hubald Vrabec in Karel Boštjančič sta zapela duet iz Smetanove opere «Prodana nevesta*. Društveni zbor. ki ga vodi tov. Karel Boštjančič, je Že znatno napredoval, tako da poje pesmi iz svojega sporeda internacijsko, ritmično in dobro in da je zaradi tega interpretacija izdelana in izrazita. Vera Rcmfeva je nastopila z Gregorčičevo pesmijo «Soči». Odiano in svojevrstno kot vedno je napovedoval tov. Božo Podkm;šek. Pri klavirju oziroma s harmoniko sta spremljala tovariša Vrabec Hubald in Sancin Marjan. K tej prireditvi se je zbralo mnogo občinstva tz raznih krajev mesta. Društva se zavedajo, da ne sme ostati delo omejeno le na ozek krog sodelavcev pri tem ali 'nem tečaju, , odseku ali drugi društveni ustanovi. Javnost mora zvedeti za vsako ude j-, stvovanje. zato da postane zanimanje splošno in da dobe sodelavci nove vzpodbude. Društva pa morajo skrbeti tudi za družabno povezavo‘svojega članstva in svojih prijateljev, da ne bi postalo udejstvovanje enolično. Pri takih družinskih prireditvah ima društvo tudi možnost pokazati, kaj zmorejo njegov; člani. Tega se zavedajo tudi Sentjakobčani in zato so priredili v soboto tniklavževanje pri «Tirolcu» pri Sv. Mariji Magdaleni. V današnjem poročilu smo nanizali le nekatere naše ’ prosvetne priredit-' ve. o izostalih in novih bomo poročali prihodnjič, J. K, Guverner še ni prišel v Trst, pač pa je prišla jesen in zima in z njima burja, mušoli, kostanji in lepa granatna jabolka. Koliko lepih misli ti ob jasnem sončnem popoldnevu na Rdečem trgu vzbuja pogled na granatna jabolka, ki tl jih po nizki ceni nudijo ljubeznive branjevke. Tantalove muke Tantal je bil velik gospod, bil je v prijateljskih stikih z najboljšo družbo, t. j. z bogovi. Vsak dan je bil pri njih, kjer so jedli, pili ih se zabavali. Toda nekoč se je 2 njimi sprl in bogovi so ga nagnali v pekel. Ne v pekel, kjer bi se pekel in smodil, marveč privezali so ga" h kolu, do vratu v bistri vodi,' nad glavo pa so mu obesili najlepše, najžlahtnejše, najbolj zaželeno sadje — granatna jabolka. Bi1 je žejen kot izsušena Sahara in ko re je nagnil, da bi pil, se mu je pred izsušenimi ustnicami umikala bistra vodica, a ko je segel po sočnih granatnih jabolkih, so se mu odmaknila tudi ta # Ubogi Tantal. Toda večina Tržačanov smo sami Tantali. Okoli nas same lepe stvari po izložbah in cestah, toda ko stegnemo roko po njih, se zavemo, da smo privezani h kolu suhe ali premalo polne denarnice. Trojanska vojna P trojanski vojni ve vsak učenček marsikaj povedati. To je bila vojna v starih, starih časih, tam nekje v Mali Aziji okolj mesta Troje, južno od Carigrada. Deset dolgih let so se tepli Grki in Trojanci: tepli, zabavali, zmerjali in klali: bila je pač vojna po starem, ko ljudje še niso bili tako pametni kakor danes, ko poznajo že vsc mogoče pripomočke za boljše in uspešnejše ubijanje ljudi. To vojno so skuhale ženske, Zenitovanje jc bilo, od sile imenitno ženitovanje, ne samo z ženinom in nevesto in z bližnjimi sorodniki, bilo je tudi še svatov brez števila in med njimi bogovi in boginje. Toda na nesrečo ni bila na to ženitovanje povabljena neka starikava, sitna boginja. Jezna je bila, da je niso povabili in sklenila je, da se maščuje. Utrgala je lepo granatno jabolko, ga vsega pozlatila in napisala nanj z jasnimi črkami: »Najlepši«. Nevidno je pri-p’avala nad svatovsko mizo in vrgla med vesele svate pozlačeno granatno jabolko. Vsi so ostrmeli: »Najlepši«, vse so najlepše, vsaka je bila prepričana, da Jabolko pripada njej. Med veselimi svati se je vnel prepir. Užaljena boginla je dosegla svpie. Prerekali so se tako dolgo, da je zaradi tega izbruhnila prava vojna, trojanska vojna, ki je trajala deset let. Na čigavi svatbi je neki moralo biti, ko so si' užaljene boginje — velesile skočile v lase zaradi z’a-tega granatnega jabolka v obliki petrolejskih vrelcev, . rudnikov, plantaž, kolonij. Vsaka je hotela biti najlepša, vsaka je m.enila, da pripadajo petrolejski vrelci, rudniki, plantaže, kolonije njej. Mogoče pa to ni bilo na svatbi, mogoče je to bilo na kakj konferenci, ko so sp vsi trudili in razpravljali, kako bi ohranili syctovnj. mir. Mirovna konferenca -razmejitvena komisija • Nekoč v davnih časih, so sc spoprijeli Atenci in Beotijci, naroda dveh "malih držav. Po končani vojni so na konferenci določali nove mer je, niso sé pa mogli zediniti za me- sto Sidej, lepo mesto Sidej. Oboji bi ga radi. Skoda, de takrat še ni bilo Francozov, ki bi potegnili francosko črto. Sidejci so pa čakali, mnogi s culami, kdo bo moral bežati. ,, Na konferenci se niso mogli zediniti,- postajalo je že presneto vroče in ni dosti manjkalo, dà 'se po- o* O novno ne udarijo. Domenili so se, da pošljejo v Sidej komisijo strokovnjakov. V komisiji je bil tudi nek Epaminondas, mož bistrega razuma. V Sideju se ie komisija najprej lepo najedla in napila, nato sc je šla na trg prepirat. Kazalo je že slabo, kar potegne Epaminondas iz nialhe lepa, zrela granatna jabolka in jih za uča po trgu. ' Zijalasti otročaji in mestni kužki, ki so se zbrali okoli komisije, so se zagnali za jabolki in otročaji so se drli na Vse grlo: »Sidej, Sidej!« Tako so pravili Sidejci kot ostali Beotijci granatnemu jabolku. Epiminondas vpraša’ Atence, kako pravijo oni granatnim jabolkom. Atenci priznajo, da jim ne pravijo sidej, ampak hroa. Epaminondas je s tem dokazal Atencem, komu pripada mesto Sidej. In zopet se je komisija lepo najedla in napila — na državne stroške ~ in prisodila mesto Sidej Beotijcem. Gibanje za osvoboditev izpod trde Mojzesove roke v puščavi Mojzes, veliki židovski junak in vodja, je preselil Žide iz Egipta v Palestino. Najprej so prav za prav ušli jz Egipta, potem pa skozi puščavo proti Palestini. Peš, brez prevoznih.sredstev, skozi puščavo, brez hrane in vode. Umljivo, da kljub odličnim organizacijskim sposobnostim in močni volji Mojzesa ni moglo biti vse v redu in so se kma u našli nezadovoljneži. mrmiSči in hujskači. Sicer jim je Mojzes preskrbel dovolj hrane in kalorij, toda vsak dan so jedli mano in kdo se je ne bi naveličal. Povsod je Ze ubogim Izraelcem gledala mana iz ust, iz ušes, iz nosa, iz žepov, povsod sama mana in to do’ga leta. Ali bi gledali naši ljubi Tržačani, če bi morali jesti samo mano, dan za dnem samo mano. Nastala je med potujočimi neke vrste revolucija, neko gibanje za osvoboditev tzpod trde Mojzesove roke in za povratek v Egipt. Agitatorji, mogoče so bili tudi petoko-lonci egiptovskih faraonov, so risali nejevoljnim žejrrtin potnikom lepo življenje v Egiptu. Tam so imeli v izobilju dobrih granatnih jabolk in njih kiselkast hladilni sok. Mojzes jih je komaj zadržal ih jim obljubljal izboljšanje položaja na potovanju- in vse sladkosti v novi domovini. In še v novi domovini niso Izraelci pozabili na granatna ja- bolka; našili so jih kot najlepši okrasek na obleke svoiih duhovnikov in v templju Jeruzalemu je bilo najti njih cvet in sad. Granatna jabolka v faraonovem grobu V starem Egiptu so namreč zelo cenili granatna jabolka in niso bila tako brezpomembna kot so danes pri nas. Gojili so jih v nasadih in uživali njih plodove ali pa delali iz njih hladilno pijačo. Tako so bila znana in vsakdanja, da so njih sliko prenesli celo v svojo pisavo, v hierog’ife. In v piramide, v grobove svojih faraonov so dajali vse naj-lepše, najboljše in najpotrebnejše stvari, med katerimi ni manjkalo tudi granatnih iabo1k. Do zadnje velike vojne so v velikem egiptovskem muzeju v Berlinu imeli razstavljeno tudi uvelo granatno jabol- «I ko, ki so ga našli v enem »zmed faraonovih grobov. Grki so dobro poznati granatna jabolka Tudi v stari Grčiji so bila dobro znana granatna jabolka, saj nam to dokazuje pripovedovanje o Tantalu, o trojanski vojni, o Epamonondi. Tudi stari vojak Odisej, ki se je 10 let boril pred Ttoio in nato deset let potoval domov, omenja marsikje na svojem petovanju granatno jabolko, Dokaz, da sp povsod od Troje pa do Itake, kjer je bil Odisej doma, dobro poznali granatno jabolko. Granatna jabolka > - zrnata jabolka Stari Rimljani so jih sorazmerno pozno spoznali, vendar je ime granatno jabolko posneto po njih. Granatno jabolko ni tako kot druga jabolka: tanek olupek, sočno meso, v sredi pečke, ne, to jabolko je debela mošnja, z debe im trpkim o-lupkom in notri sama zrna, kot žabja jajca. Ta zrna ro rdeče barve, obdaja jih prosojno, sočno odeva o in stlačena so v^ebeio mošnjo, tako stlačena, da so namesto okrog a o-g’ata. Kadar jabolko ješ, ti to sočno, prosojno odevalo v ustih razpade, zrno samo pa je neužitno: lahko pa odevalo odstraniš, stisneš in dobiš dober kiselkast sok •— grena-din. Med zrni pa se prepletajo v velikih razdaljah bele kožnate stene, ki dele jabolko v prekate. Na enem koncu ima jabolko pecelj, na drugem pa veliko muho. Stari Rimljani so imenovali ta jabolka zato zrnata — granata. Dobili pa so jih iz mesta Kartago in Kartažanom so rekli Punci; granatnemu jabolku, ki je bilo zrnato in je prišlo iz Kartagine, so dejali zrnati punec — punica granatum. Od tod je ime granatno jabolko prešlo tudi v jezike drugih narodov. Domovina granatnega , jabolka Granatno jabolko raste na grmu ali drevesu. Listi so svetlo bleščeči in jeseni odpadejo. Cveti pa so og-njenordeči in v njih zJati prašniki; plod — granatno jabolko — je ve- Kaj mislijo ljudje Ljudsko čustvovanje narodov Sredozemlja ni moglo minio lepote granatnih jabolk in ob njegovem pripovedovanju je zrasla vera, da so granatna jabolka vzklila tam, kjer je bila prelita kri nesrečnih jn nedolžnih. Prav tako je s plodovi. Toliko semen je v enem plodu, samo seme, pravo znamenje rodovitnosti. In že iz starih časov se je ponekod ohranil običaj, da vržejo mladoporoče-nemu paru pred noge granatno jabolko, ki s,e razpoči in razprši v nešteto semen, češ tudi vajino skupno življenje naj ima potomcev kot to granatno jabolko. Granatno jabolko prijatelj v bolezni Poleg vsega lepega in dobrega pa ima granatno jabolko tudi koristne lastnosti. 2e od nekdaj so ga ljudje uporabljali kot pripomoček proti bolezni, in si« cvet za grgranje in proti griži, liste proti slabokrvnosti in slabostim, Sok plodu žene na vodo. Najboli važna pa jč skorja debla in korenu), ki jo še danes u-porabljajo v zdravilstvu kot uspešno sredstvo Pr(>ti glistam. V prejšnjih stoletjih so uporabljali skorjo granatnih jabolk v iste namene kot danes kinin. Delg rastlin so Uporabljali za iz-delovanje črnfls.jB-eslnvin in barvil. «M JABOLKU /ffi znaš razvijati fifmt Fotografski aparat je danes doma že skoraj v vsaki hiši. Ko hodiš po slikoviti pokrajini, po visokih gorah ali se voziš z ladjo po širokem morju, dojema tvoja notranjost toliko lepot iz največje zakladnice narave. Vse to dojemaš, pa zopet pozabljaš. In vendar so nekateri predeli pokrajine, nekateri predmeti in končno tudi osebe, ki bi jih rad imel dnevno pri sebi. To ti omogoči fotografski aparat. Kamero naravnaš na zaželen objekt, pritisneš in skozi drobno stekleno očesce se na film vtisne to, kar tvoj spomin dolgo ne »nore obdržati neobledelo. Teda sedaj si šele na polovici; treba je film še ? TONE PENKO lik, okrogel in visi na koncu veje. I N. Jabolko je najprej rdečkasto, potem \ pa usnjeno rjavo. Ker poznajo to jabolko narodi Sredozemlja že od nekdaj, lahko sklepamo, da je jabolko tam doma in da so ga od tam raznesli naokoli ljudje in ptiči. Razširi o se je daleč po svetu, v Sredozemlju celo v alpske doline. V severnejših krajih ga goje kot lepotičen grm pa tudi po loncih in cvetličnjakih včasih zori. Ljubi pa toploto, boji se mrzlih vetrov, zato mu pri nas, kjer razsaja burja, prijajo zavetja pod zidovi. Tudi mu ne prija vlaga, zato ga bomo našli predvsem ha suheni, prej slabeli kot dobrem svetu. Granatna jabolka pri nas Granatna jabolka, ki rastejo pri nas, so bila k nam prinesena. Domnevajo pa, da so tista, ki rastejo divja po planinah Hercegovine in Crne gore, že od nekdaj tam. Hercegovci in Crnogorci jim pravijo šipak, prav tako kot pravijo šipek tudi plodu divje rože. Tudi Da »nacija je polna granatnih jabolk, tako divjih grmov s kislimi plodovi kakor tudi gojenih dreves z užitnimi jabolki.Potniki, .ki so videli mnogo sveta in poznajo njega lepote, pravijo, da dajo granatna jabolka dvakrat letno prav posebno sliko in privlačnost naši dalmatinski obali: spomladi z goreče rdečimi cvetovi, jeseni pa z bakreno žarečimi plodovi. IZRAELCI NA POTI SKOZI PUSC AVO razviti. Ali znaš to 'opraviti sam, ne da bi ti bilo treba nositi v drogerijo? Ne znaš, in vendar je zelo enostavno. Povem ti nekaj besed o tem. Si že kdaj premislil, kadar vlagaš, v aparat nov film, kako skrbno je zavit in zaprt? Navadno vržeš zavojček in papir proč, namesto da b; ga lepo sliranil in zavil film, ko ga vzameš iz aparata, zopet v zavojček. Poglej natančneje ta ovojček. Poleg imena filma (Iso-pan, Isochrom, ferrania) in stopnje njegove občutljivosti imaš na vsakem ovojčku še datum, n. pr. maj 1948. To pomeni, da je film uporabljiv do maja 1948. Dobro zavit film vzdrži dve leti ih še več. Koža filma je izredno občutljiva. Koža najnežneišega otroka je v primeri s površino filma grobo usnje. Samo malo svefobe, le nekaj sončnih žarkov in že ima film najhujšo sončarico. T; moraš ležati nekaj ur na najmočnejšem soncu, da ti koža- ogori; filmu pa škoduje že trenutna svetloba. Zato moraš vedno paziti, da vložiš film v sčn-ci, kajti že pri neprevidnem vlaganju se ti film lahko pokvari. Zato mora biti tudi aparat dobro zaprt. Ko je ves film že osvetlien, ko si napravil že vseh oaem posnetkov, vzameš film previdno iz aparata in ga laliko takoj razviješ. Ce nimaš časa, da bi se bavil s tem poslom, pa te prav gotovo zanima, kaj se s filmom godi pri fotografu. Ce bi pri posebni luči, ki filmu n« škoduje, pogledal film takoj, ko si ga vzel iz aparata, bi ne opazil na njeni nobenih sledov bodoče slike. Pa vendar so nastale na filmu izpremembe, čeprav jih ni mogoče videti niti z najmočnejšim povečevalnim steklom; tako slabotne in nežne so te izpremembe, Sele s posebnimi sredstvi in tekočinami postanejo vidne. Film Je treba razviti. Pri razvijanju ‘pa postane poteza za potezo predmeta, ki smo ga slikali, jasna. Taka slika na filmu je videti precej čudna. Kar je v resnici svetlo, je na razvitem filmu čisto temno; temne posameznosti predmeta pa so na filmu svetle. Znanci, k; si jih slikal, so na sliki kot zamorci; črni maček pa se ponosno blešči na filmu v belem kožuščku. Toda to naj ti ne dela skrbi. Z dobro .razvitim filmom lahko dobiš na papirju kolikor hočeš slik, na katerih so svetli in temni deli predmetov pravilno razdeljeni. Za razvijanje filmov je potrebno malo priprav in sredstev, toda mnogo izkušenj in pazljivosti. Kdor misli začeti, mora imeti mnogo dobre volje in še več potrpljenja. Računati je treba tudi z začetnimi n^uapehi; marsikateri film bo V začetku fotografske karijere romal v koš. Pa vendar ti razvijanje ne sme biti mučno delo, temveč užitek. Med vsemi fotografskimi deli le razvijanje, filmov najnatančnejša in najobčutljivejša zadeva. Ce se ti pokvari film pri razvijanju, si ob film in vse lepe slike, ki jih tako željno pričakuješ. Zato .začni, kot popoln začetnik raje izdelovati slike, kopirati, če že hočeš biti vsaj delno samostojen. Priprave za razvijanje so . kaj enostavne. Daleč so že tisti časi, ko je bila potrebna posebna soba, ki jo je biio mogoče popolnoma zatemniti. Izhajaš tudi brez vseh mogočih posod, ki so jih nekoč potrebovali fotografi. Za razvijanje potrebuješ . samo eno pripravo, ki jo imenujemo razvijalno dozo. Njena velikost je približno tolikšna kot velikost tvojega aparata, vendar pa ti nadomesti celo sobo, kajti v njej se film popolnoma razvije, utrdj in izpere. Treba ti ga je samo še posušiti. Z dozo lahko delaš pri belem dnevu, tirez temnice in posebne luči. Tudi je tako razvijanje zelo poceni, ker potrebuješ le malo tekočine, Mnogo manj enostavno pa1 je razvijanje v posodah; ko si vzel film iz aparata, ga derieš najprej v posodo s posebno tekočino, tako so Se razvile domače živali TANTAL JE TRPEL STRASNE MUKE Domače livali so- :a vsc tloveSLvo neprecenljivega pomena, kajti lir-Ijenjc bi bilo brez njih sila teiav~ no, (c te ne popolnoma nemogoče. Danes Živimo sicer v dobi motorizacije in mehanizacije, vendar se pomen domačih Hvali za človeka ni bistveno zmanjkal. Motor sicer izpodriva nekatere vrste domačih Hvali, ki jih uporabljamo za voi njo ali jelo, toda neizmerne so Se pokrajine na svetu, kjer motor Se ni mogel nadomestiti livali. Razen tega sc pomen cele vrste domačih livali ni v stoletjih tisočletjih prav nič zmanjSal; koristi ki nam jih da'e govedo, ovce, prašič, kokoSj> ali velblod v puččavah, so danes neda-domcstljive. Zaredi tega goje po vsem svetu Se vedno najraznovrstnejše vr ste domačih livali. Kot domače Hvali danes smatramo one, ki jih je človek v dolg:h dobah ukrotil, da so postale zanj koristne in uporabne, danes pa jih kot take redi in goji, t. j. medsebojno krila ter izbira potomce, da se razvija ta ali ona zaletena lastnost. Kdaj je Človek le u-domačil prve Hvali, je tel ko reči, gotovo pa je, da sc je to' vsaj glede nekaterih Hvali, zgodilo Se v prazgodovinski dobi. Zanimivo pa je, da pozna človek nekatere domače Hvali presenetljivo malo časa. Neposredni povod za udomačitev jc bil ekonomskega značaja, kajti pračlovek jc spoznal, da mu udomačene Hvali vsestransko koristijo. Mnenje, ki ga zastopajo nekateri znanstveniki, da so namreč, domače Uvali slulile prvotno le bogoslulju kot svete ali irtvene Hvali, je vsekakor glede na takratne trde Sit'’' Ijcnjske pogoje neutemeljeno. Ena iiajtooristnejUh naših domačih Hvali je govedo, ki je bito. udo-j mačeno gotovo le v prazgodovinski I dobi človeške zgodovine, kot nam to pričajo koslVja*!!l'lki po številnih najdiščih. ‘ m 'c vseh različnih pasem gov.e^ *^/u jc tur> ki jc bil v pretek[0S. T«ihrICn r„ vsej Evropi, Mjerni Afriki, pa ie m~e v 16. . lu Kumri. Kje je človek tara " '1' udmačii, jc „c-* znano, go °''\inQnhc v Evropi, ker tu- ni po "f 'ateJ1,. naili nikakih o-slankov ai0' Ul. kcitera. Vsekakor paje tur afriškega grbavega g01 Stekl i m azijskega (zebu), kr I' .ja.. kot neko step- sko vrs‘0 S°m0 t^drui sta ji ludi m kot na» tič^iskii60^ divi° do~ mačo vW,' h pastirjev in bivol, ki 1 pQ ovci tudi po Evropi, Udetih najdemo le v tropskih P 0 v^jtoazhodne Azije. Neko p°sC „nflrtorf ? ndomačenega Naj staral $ ^ .a rival je brez-dvoninO' P 'il.JrncHi čhveku stilliti -e jan'c-ko jc človek iaPf. Li km//. Pričel Uveli na zera P 'J1 -‘vinorejee. Zarodntka . vollt aanašnjih psov sta šakal. „rL/g njiju udoma- čitve P? Lika <4 ! delih sveta. /VLcbaa/si c /p P se, ukročene ri P se àuriQc/kdlov, v Evropi P* Lilo raznovrstne pasme r fiiiip.,/1 1; ukročenega / Lov Avstrali- je in so Se od zdavnai P ^ngo, p. Vrste psov, nazvane/11 Pa ,e po^gjg podi vi/ ij0| ''ivali *<<*•’* m° l'if'/sk"’1 najstarej- Sim /o fjjcgajn^ / dajal mast in meso; ^ roMj^ ,e divji Vfl. z našimi prašiči ustvarjene posebno koristne pasme. Konja je človek tudi le precej zgodaj ukrotil, kajti najslarejšj spomeniki človeške kulture nam predstavljajo konja kot udomačeno Hval v slu*bi človeka. Najbolj verjetno jc, da so konja najprej udomačili v Srednji Aziji, kjer še danes Uvi mno go konj v prosti naravi, pa nc vemo zanje ali so divji ali le ponovno podivjani. Tudi v Jalni Ameriki se po neizmernih poljanah pode jate konj. Naš konj izvira verjetno iz posebne vrste evropskega divjega konja nazvanega tarpan, ki pa jc tudi !-e izumrl. Soroden konju je domači osel, Jd je potomec nubijskega osla, liveče-ga v najbolj pustih, suhih in skalnatih predelih severovzhodne Afrike. Osel je bil ena prvih domačih U-vati in znano je, da so ga le stari Egipčani uporabljali 4000 tet pred Kr. Od njih so ga dobiti vsi sre~ dozemski narodi in v najkrajšem času tudi ostale delale Evrope ter kasneje tudi Amerike in Avstralije. Enako kot osel je radi svoje uporabnosti razširjena tudi mula, (križanec med oslom in kobilo), ki ima od osla skromnost in stabilnost, od kobile pa pogum in moč. Pasme domače ovce izvirajo iz najmanj štirih različnih divjih vrst o-vac. Ovca ni tako stara Hval in se je razširila šele v času Rimljanov, ko so pričeli ovcam volno sirici, dolini so jo prej pulili. Tedaj je tudi ovca izpodrinita kozo, ki je starejša domača Hval. Razvila pa se je do-ntača koza iz več različnih vrst divjih koz. Domači zajec se je razvil v Španiji iz divjega, katerega domovina je jugovzhodna Evropa ter se od tam razširil po vsej Evropi. Sora-zmeroma pozno so se udomačile tudi razne vrste ptic. Domača gos in raca sta se šele v rimski dobi razvili iz divjih gosi in rac, katerih domovina je Severna Evropa. Nasprotno pa je domača kokoš prišla iz Indije najprej v vzhodno Azijo in od tam v Grčijo, ter z Rimljani v ostalo Evropo. Iz Amerike smo dobili domačega purana, noj pa je doma iz Afrike. V tropskih pokrajinah sluHjo človeku kot najbolj koristne in uporabne domače Hvali kamele, tako eno-grbne kot dvogrbne. Emgrbna je doma v Afriki, dvogrbna pa v Srednji Aziji, dočim v pokrajinah med obema predeloma Hve obe vrsti. Kamele so se razvile iz dvogrbne divje kamele, kajti te najdemo še danes divje, dočim ni nikakih sledov za cnogrbne divje kamele. Iz prvotne domovine sta se obe vrsti kamel razširili po vsem svetu in tudi v Arne-rilw, ker odlično prenašata pomanjkanje vode. Ameriška sorodnica kamel je lama, ki jo nekateri štejejo sploh kot prvo udomačeno Hval na svetu. K domačim Hvalim štejemo tudi čebelo, glede katere pa je nemogoče ugotovili kdaj je bila udomačena. Med kot pridelek divjih čebel je poznal že pračlovek, kdaj pa je začel čebele gojili, je neznano. Nekateri domnevajo, da so bili prvi čebelarji Indijci, gotovo pa je da so jih 50C0 let pred Kr. gojili ie Egipčani od katerih so to koristno panogo prevzeli ostali narodi Sredozemlja. imenovanim razvijalcem. Potem film dobro izpereš pod vodovodno pipo in ga daš v drugo posodo, v kateri je utrjevalec. Film je dobil v razvijalcu poteze slikanega predmeta, ki jih potem utrjevalec ustali, fiksira. Seveda ni vseeno, pri kakšni luči razvijaš. N. pr. za Isochrom uporabljaš v temnici rdečo, za Isopan pa zeleno luč. Končno film še dobro izpereš in obesiš, dokler ni pop'olnoma suh. T. B. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Iz življenja tržaških pionirjev PIONIRSKE ZASTAVE NA ZBOROVANJU V KINU OB MO'RJU. PIONIRSKA PRIREDITEV V ENEM IZMED TRŽAŠKIH KROŽKOV Dve vojaški upravi izraz dveli svelovii taborov (Nadaljevanje s 3. štrani.) Se v nečem sr> kač,, bistvena razlika med jugoslovansko in anglo-ameriško vojaško upi-avo. Poglavitni napori svetovnih demokratičnih! miroljubnih množic se danes bolj kot kdaj koli razvijajo v smeri borbe za mir. Proti sebi imajo miroljubne sile sveta v tem boju družbo mednarodnih velekapitalistov in krdelo plačanih vojnih hujskačev, ki se poslužujejo med drugim kopice, časopisov in Tiska sploh. V angloamerički coni Tržaškega ozemlja vlada svoboda tiska po za-padnodemokratičnem ali imperialističnem načinu, to se pravi: dovoljeno je omejeno štcv'lo listov, ki snicj^jflo neke mere pisati in se boriti za demokratične pravice ljudstva, ko pa se zdi oblastnikom, ca so prezahtevni, morajo Usti v cenzuro, pred sodišče, jih zaplenijo ali prepovedo. Popolnoma nemoteno pa se lahko širi in prav tako nemoteno lahko pisari vojnohujskaški tisk, in ta tisk to svobodo temeljito Izkorišča in med seboj naravnost tekmujejo »Voce libera«, »Giorntle di Trieste«, »La Prora«, »Emancipazione«, »Vita nuova«, »Lunedi«, Messaggero veneto« in drugi v blatenju) domačega in svetovnega demokratičnega pihanja, v ščuvanju k narodni nestrpnosti, v podžiganju italijanskega iredentizma ter naravnost: pozivajo k terorističnim akcijam proti demokratičnim sedežem), in posameznikom, blatijo novo Jugoslavijo, njene voditelje in njeno notranjo demokratično ureditev. Tako V angloamerički coni Tržaškega ozemlja. V jugoslovansko cono tak tisk nima dostopa. Kajti načelo jugoslovanske vojaške uprave se glasi: Vse časopisje, ki piše v’, interesu prebivalstva, se lahko izraža, toda če razpihuje nacionalno mržnjo in šovinizem, če napada ju-goslovanslco vojsko ali če sc bavi s' takimi vprašanji, s katerimi dejansko Hujska na novo vojno, tak tisk’ VUJA ne bo nikoli- dopustila uvažati, pa naj ima kakršno koli ime, etižef Osnovna načela novega davčnega sistema Slovenije (Nadaljevanje 3 5. strani.) no ljudstvo trudi za Cim vetjo proizvodnjo, država ne more bitj odvisna od svojevoljne delavnosti posameznih kmetovalcev. Tudi kmetje morajo pridelovati dobrine po svoji zmogljivosti. Ce kako kmetsko gospodarstvo ne pridela toliko kakor bi po planu moralo, se kof osnova za odmero davka ne vzame dejanski dohodek, temveč tisti, ki ga dotično kmetijsko gospodarstvo lahko običaj-’ no doseže. Seveda ne velja to v primerih, ko kmetovalec brez svoje krivde (suša, poplave) ni mogel doseči postavljenih nalog. Poseben davek je davek na dediščine in darila, ki je prispevek državljanov državi od premoženia, ki ga pridobe po dedovanju ali darilu. Višina tega davka se ravna po stopnji sorodstva in od višine davka, ki ga ob tistem času plačuje obdarova-nec ali dedič. Možne pa so tudi o-prostitve za siromašne in najbližje sorodnike. Stekajo pa se ti dohodki \ proračun okrajnih odborov. Posebna vrsta davščin so tudi trošarine, ki predstavljajo dohodek krajevnih ljudskih odborov, ter krajevni samoprispevek, o katerega uvedbi sklepajo prebivalci določenega teritorija sami in služi za kritje stroškov kake konkretne naloge (poprava poti, šole itd.). OČUVAJMO NASE NARODNE NOŠE Bližina velikega tržaškega, mc/a ni mogla vplivati na najblizjo Okolico t« na predmestja, da In od tod izrinila staro narodno nošo. Narod na noša se Sicer uporablja le za svečane, praznične prilike, toda prav to dokazuje, da jc narodna noša med našim ljudstvom cenjena kot narodna svetinja. Moška okoliška narodna noša je ze zelo redka. Morda imajo tu in tam je katero, da jo uporabljajo »partner- ji« na »semnju« (šagri), toda originalnega pokrivala, »frkindeša« se spominjajo pri nas le starejši ljud. je. Zenska narodna noša pa je ohra njena še v mnogih primerkih in v svoji popolni sestavi. Zlasti v Bat-kovljah in Skednju, pri S*. Ivanu, na Proseku, Kontovelju in v Križu hranijo še mnogo noš. Toda na ' žalost postaja njihovo število vedno manjše. N« morda iz kake malomarnosti, temveč ravno nasprottio zaradi spoštovanja narodnih noš. Kakor se to čudno sliši, vendarle je res. Kolikokrat se zgodi, da stara ženica izreče želje, da jo pokopljejo oblečeno v narodni noši. Ob smrti navadno sorodniki iz neke pietete in spoštovanja izvršijo željo umrle. Tako roma v grob dragocena narodna noša in zopet obubožamo za en primerek naše nenadomestljive originalne folklore.. Mnenja sem, da je še pravi čas, toda zares zadnji, da zaustavimo z vso energijo to odmiranje naših na- rodnih noš. Siovenska-hrvatska prosvetna zveza si je nadela nalogo, da pomaga pri akciji za očuvanje naših starožitnosti. Potrebno je prepričati vse naše žene, zlasti starejše, ki imajo Še narodne noše, da je brezsmiselno odnašati nošo s seboj v grob. Sorodniki, sosedje, odborniki, zlasti odbornice prosvetnih društev in ASIZZ-e naj poučijo vsako zensko o pomenu in vrednosti teh starin, ki naj ostanejo kot svetinja v družini iz roda v rod. Mati naj zapusti' nošo hčeri, ta zopet su hčen m tako , naprej. Mislimo, bo za vsako našo zavedno že prijetna zavest, da bodo njene , rodne noše še dolgo, dolgo po nji unulc.nja. Baš v tein se bo mani stirala zvestoba svojemu rodu, nadaljevanje tradicije ljudske k ture, ki ie v preteklosti našla st izraz v vezeninah narodnih noš v nošah samih. Nova službe ureditev veterinarske v Sloveniji Petletni gospodarski nadrl Slovenije posveča veliko pažnjo in skrb tudj živinoreji, kajti v kmetijskem gospodarstvu ima živinoreja izredno velik pomen Živinoreja je osnova vsega kmetijstva in brez izboljšanja živinoreje ne bi bilo mogoče izboljšati kmetijstva. ■Živinoreja je v minuli vojni močno trpela, občutno se je zmanjšalo število glav domače živine, ps tudi kvaliteta preostale živitje je precej nazadovala. Zato določa petletni gospodarski načrt Slovenije številčno povečanje in kakovostno zboljšanje slovenske živinoreje s povečanjem števila dobrih plemenskih živali, s skromnejšo nego živine, z izboljšanjem pridelovanja torme, zlasti pa z reorganizacijo veterinarske službe. Ljudska oblast posveča sedaj veliko skrb ureditvi veterinarske službe, vedoč, da bo nje reorganizacija ter povečanje prinesla velike koristi živinoreji. Središče slovenske veterinarske .službe je v Ljubljani, kjer deluje veterinarski znanstveni zavod (vez-pavod), ustanova, ki smo jo Slovenci dobili šele z osvoboditvijo. ■Ker slovenska univerza še nima veterinarske fakultete, opravlja nekatere njene posle ravno veterinarski znanstveni zavod, katerega glavna naloga je vršiti na področ'U živinoreje znanstvena raziskovanj«, katerih izsledki se bodo lahko 'uporabljali pri praktičnem delu na terenu. Iz skromnih začetkov v šetu 194G. .se je Veznavod vedno bolj razvijal in ima danes že več oddelkov. Tako se bakteriološki oddelek zavoda bavi s proučevanjem delovanja bakterij, parasitološkt oddelek proučuje zatiranje živinskih ziijedalcev, hematološki oddelek raziskuje živalsko kri, oddelek za vzrejne bolezni pa proučuje v.*a vprašanja, ki so v zvezi z jalovostjo naše živine: Poseben sestav-’ ni -del 'Znanstvenega zavoda je še poskusna postaja v Kočevju. Vedno večji obseg zavoda zahteva seveda vedno večje prostore In nekdanja poslopja samostanske pristave so postala žc premajhna, tako da so letos jeseni morali dograditi nova poslopja, med drugimi stavbo za poskusne živali; miši, morske prašičke in golobe ter poseben paviljon za kokoši, ki bodo predmet znanstvenega raziskavama. Kot zgoraj omenjeno deluje v okviru Veznavoda v Kočevju veterinarska eksperimentalna postaja, katere delovanje pa je sicer popolnoma samostojno. Kočevska postaja je središče naše živinoreje, zlasti glede ovac in goveda, tako da je poskusna postaja v neposrednem središču te važne panoge našega go:(podarstva. Namen postaje je predvsem izvrševanje poskusov glede raznovrstnih, vprašanj veterine in praktično preizkušanje izsledkov teh raziskavam. Sedanje glavno vprašanje, ki ga naša veterinarska služba posebno intenzivno proučuje, je vprašanje jalovosti naše živine, ki je eden najbolj perečih problemov naše živinoreje. Ker je eden glavnih vzrokov jalovosti pomanjkanje nekaterih hormonov v krvi, si je eksperimentalna postaja zadala nalogo pridobivati te hormone, potrebne za zdravljenje jalovosti. Po dolgotrajnih poskusili je uspelo ugotoviti postopek za pridobivanje Ik. im. »Estron« hormona, ki pospešuje plodnost krav. Ta hormon pridobivajo iz sečj žrebcev, .po zamotanih postopkih v laboratorijih ter ga spravljajo v ampule, ki jih dobe veterinarji, da jih vbrizgavajo v kri živali. Poskusi « takim zdravljenjem jalovosti paše živine so se odlično obnesli in veterinarji pri rednih pregledih živali z uspehom uporabljajo ta domači preparat. Isti hormonski, preparat sc uspešno uporablja tudi za zatiranje živalskih kužnih bo-iezni; seda) pa delajo z njim poskuse za -povečanje mlečnosti krav in nesnost} kokoši Poskusna -postaja v Kočevju ie dneva v dan narašča; danes ima postaja že last-, no farmo poskusnih živali in-kmalu bo namesto 10 žrebcev stalo v hlevih že 20 prvovrstnih živali. Zgra'en je bil nov paviljon zn bele miši in podgano, ter dva za morske prašičke, golobnjak za 500 golobov pa bo tudi kmalu gotov. Tudi ostala pos'opja, hlevi, stanovanjska poslopja, garaže, shrambe, bodo, v kolikor še niso dograjene, v letu 1948. dokončana, tako da bo ta za našo živinorejo izredno važna ustanova, pričela kmalu delovat; v res velikem obsegu. Velike naloge veterinarske službe opravljajo veterinarske bo-nicv, ki so sedaj v Sloveniji tri in to v Ljubljani-, Celju in Vipavi. Veterinarske bolnice množično pregledujejo domače živine, dajejo pomoč in strokovne nasvete prizadetim živinorejcem, zlasti pa tudi k'inično zdravijo obo'elo živino. Posebno važna naloga veterinarskih bo’nic je tudi zdravljenje jalovosti in u-inetno osemenjevanje Živine, da bo mogoče doseči zboljšanje pasme In obilnejši peiplod. Iste naloge kot veterinarske bol- nice oprav jajo tudi veterinarske ambulante, samo da te delujejo v manjšem obsegu. Danes imamo take ambulante v Mariboru, St. Lenartu, Kozjem, Kočevju in Konjicah. Najvažnejša je bolnica v Ljubljani, ki ima kirurgični in interni oddelek, dočim bodo še drugi odr delki tudi kmalu pričeli s samostojnim delom. V letu 1948 bodo ustanovili še nove bolnice, in to v Ptuju, Novem mestu in Murski Soboti in nove veterinarske ambulante v Domžalah, Litiji, Vrhniki, naslednja leta pa še v Tolminu, Gorici, Postojni in Ilirski Bistrici. Veterinarska služba Slovenije moro danes premagovati seveda še velike težave, ker je bilo treba vso organizacijo ustvariti popolnoma na novo. Treba je bilo znova sezidati ali preurediti primerne: prostore za ambulante, hleve- in laboratorije, pri čemer ovira razmah zlasti pomanjkanje opreme za laboratorije ter instrumentacija, vendar bodo tudi te prepreke kmalu odstranjene. Težave povzroča tudi pomanjka- nje strokovnega veterinarskega kadra, vendar bo tudi v tem pogledu kmalu bolje. Kot prva v Jugoslaviji je v oktobru pričeta z delovanjem srednja veterinarska šola v Ljubljani, ki bo vzgajala srednji veterinarski kader. Absolventi šole bodo pod vodstvom veterinarjev delovali predvsem v veterinarskih bolnicah in ambulantah ter bodo tako razbremenili še maloštevilne veterinarje, ki se bodo pSrvotili lahko čisto medicinskemu in znanstvenemu delu. Sola :ma leto.; šele 45 učencev, prihodnje leto pa bo zgrajeno novo poslopje z internatom za približno 200 učencev. Sc zen te šole pa prireja veterinarski znanstveni zavod redne šestmesečne tečaje za veterinarska bt 'n'čar-je, da bo tako kmalu drv ,1- tudi nižjega veterinarskega kadra, ki pa bo še strokovno izšolan in usposobljen. Za pospeševanje živinoreje je ljudska oblast usranovila na nova tudi dvoletno živinorejsko šo'o V Kočevju, kjer se naši kmečki sinovi vzgajajo v napredne živinorejce. - Ce pomislimo, da stara Jugos’a-vija rgzen okrajnih veterinarjev sploh ni imela druge veterinar .-k e službe, da pa se danes tu popolnoma reorganizira in postavila ni znanstveno osnovo, potòm vidimo, kako velik napredek ie dosegla n -ša ljudska oblast tudi na tem važnem področju našega gospodarstva. Gnojenje Naši vinogradniki dobro vedo. da ie gnojenje trtam koristno in nujno potrebno. Vendar pa zavisi pridelek tudj od množine in kakovosti gnoja, katerega uporabljamo^ Mnogo gnojnice sicer poveča pridelek, a ga obenem tudi poslabša. Prav tako pa je dokazano, da dosežemo večji in boljši pridelek, ako damo trti vsega, . kar . potrebuje,. to je fosforne kisline- kalija in dušika in če ; pognojimo vd izdatnejši meri s tistimi snovmi, katerih v zemlji primanjkuje, manj s tistimi. katerih je v .zemlji mnogo, . Redilne snovi, predvsem dušik in kalij ter v manjši meri fosforna kislina so predvsem v listih in poganjkih. Ako bi torej pustili v vinogradu vse trtno listje in vse poganjke in jih podkopali, nam ne bi bilo potrebno skrbeti za gnojenje. Ker pa spravimo pri obrezovanju iz vinograda po navadi vse odrezane poganjke, mora vinogradnik skrbeti za pravilno gnojenje, da tako poveča in zboljša pridelek. Mnogo poizkusov je dokazalo, da vsebujejo fina vina več fosforne kisline in več dušika kof navadna vina. Na omenjenih snoveh bogati mosti tudi redneje in pravilneje povrejo. Posebno dobro moramo pognojiti trto kadar jo napade peronospora. Po peronospori napadeni listi takoj odpadejo in tudj les ne dozori. Ako hočemo trte spraviti naslednje leto k popolni moči, jim moramo pravilno in izdatno gnojiti,, ker sicer bo pridelek reven. ■ NaSj vinogradniki gnojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo 400 do 500 q na ha površine. Vpliv tega gnojenja se pozna 3 do 4 leta: S takim gno;enieni spravimo v zemljo približno 200,kg dušika. 250 do 300 kg kalija-ih 120 do 150 kg fosforne kisline. Ko . smo ' gnpj enakomerno ršzfrpslli'po zemlji. ga spravimo pod žemljo z nj&ti-■ko ali plugom. Paziti moramo, dm ne pride gnoj v neposredno dotiko s trtnimi koreninami in da ni gnoj ple-snjiv. Gnoj morama tem globlje pod-kopati. čim bo!j suha in pusta je zemlja. Najpripravnejša doba za gnojenje z domačim gnojem je jesert, ker potem ima gnoj dovolj časa. da se predela in spremeni v take snovi- ki jih trta lahko sprejme. Trte p lahko gnojimo tudi z u- t metnimi gnojili, a moramo pazit;, da damo trti vse tiste redilne snovi, ki jih potrebuje. Ako bi imela zemlja sama precej kake redilne snovi, potem damo z umetnimi gnojili tiste redilne snovi manj. Gnojenje z umetnimi gnojili je predvsem primerno pri zanemarjenih trtah, potem pri tistih, ki so oslabele zaradi hudih napadov peronospore. Pravilno pognojene trte se kmalu okrepe in hitro rodijo, ker redilne snovi umetnih gnojil so laže dostopne koreninicam kot pa organska gnojila (hlevski gnoj). Umetno dodajamo zemlji fosforno kislino kalij in dušik. Fosforno kislino dodamo "v obliki superfosfata, dušik pa lahko v obliki apnenega dušika, žvepienokislega amonijaka ali čilskega solitra. Vsa gnojila razen čilskega solitra moramo podgrebsti že v jeseni, potem ko smo jih enakomerno raztresli med vrstami čr^ ali nekaj pedi od , trte. Čilski soliter pa trosimo šele :j spomladi, jn sicer v nekaj obrokih. jPJvič, ko se ima popje razviti. . j Fosforna kislina predvsem: zetr f šiavlja kopanje, poveča in zboljša 1 v. ■ ■ pridelek, vina pa se izboljšajo ker vsebujejo več fosforne kisline. Kati,■ ypiiva ugodno predvsem na zoreme trtnega lesa, a tudi na sestavino mošta. Dn.šik pa povzroča splošni burni •razvoi trte in grozdja. V močno ap-nen.h zemljah ugodno vpliv« predvsem zvepienokisli amonijak, ker- se v tak; zemlji zelo hitro spremeni v rastlinam dostopne snovi. Apneni du-•uk ie predvsem primeren za tež-ko zeml;o. Na 1 ha vinograda raztrosimo naslednic količino gnojil; superfosfa-ta 4 q, žvepienokislega kalija 200 kg, rilskega solitra v raznih obrokih pa skupno 200 kg. Pripomnit; nio-iam. da se na zemljišču, ki je bilo gnojeno z umetnimi gnojili, zelo bohotno razrastejo različni pleveli, zato moramo zemljo večkrat okopati posebno preden dozore pievelna se: mena. Zapomnimo si, da redno in zadostno gnojenje z naravnimi in u-metnimi gnojili nam krepi trte. Zdrava klet Dobro vino se večkrat pokvari v slabi kleti, kjer hranijo poleg vin« in vinarskega orodja tudi kislo zelje. repo, krompir, krmsko peso itd Umljivo je, da se v takih kleteh razvijajo tudi najrazličnejše plesni in glivice, kot n. pr. kiselna. Zato je potrebno, da vse kleti večkrat razkužimo. Najcenejše razkuževalno sredstvo so žvepleni plini, in sicer zažgemo v kleti 1 kg žvepla na vsakih 100 kub. m prostornine. Preden zažgemo žveplo, moramo seveda zapreti vsa okna. potem pa klet zapustiti in zapreti za seboj tudi vrala. Na ta način klet dobro razkužimo in vse miši in podgane, ki bi bile slučajno v kleti poginejo. ČIŠČENJE SVILENIH KRAVAT OVRATNIK RUT ITD. .— Svilene kravate, svilene ovratne rute in podobno peremo v krompirjevi vodi. Krompir olupimo in nastrgamo; . sok, ki tako nastane, precedimo in ga ogrejemo. Nato peremo v tej tekočini pisane svilene kravate in drugo, jth ptsušimo in -z’ikamo- rnedč dvema krpama.1. Vpliv mraza na vino Mraz zelo ugodno vpliva na čiščenje vina: ustavi vsako vrenje, povzroča. da se Čreslovina pogrezne in tudi del barvil, če niso trdno združena s kislinami vina ; . zaradi mraza se vino strdi fer postane čisto in svetio. V vinu se pogreznejo tud; različne glivice, tako da vpliva mraz na vino kot neke vrste sterilizator, preden prodre v notranjost sodov traja mnogo časa. Zato pustimo okna in vrata kleti dolgo časa odprta. Ni se bati, da bi dolgotrajen mraz kvarno vplival na vino. Ali pa tudi lahko pretakamo na hudem mrazu? S pretakanjem hočemo predvsem odstraniti drož'e od vina. pa tudi ' vino prezračiti, to je združiti z vinom čim več zračnega kisika. Izkušnje in poizkusi pa pravijo. da se mrzlo vino izdatneje združi z zračnim kisikom kot vino z višjo topjoto, torej lahko pretakamo na mrazu. Aij se vino ne prehladi? Prehladi se samo lahko tisto vino, ki ni prej dobro prevrelo, ker mraz zaustavlja delovanje vrclnih glivic. Vsak vesten : in skrben kletar pa bo pazil, da vino dobro prevre v prvih tcdnih»po trgatvi, pozneje bo pustil brez skrbi vplivati mraz na svoje vino in bo dobi! čisto, svetlo in stanovitno kapljico. G O S I* O JD» 2^. ]R TT V <> JPOTDKEBUJE ID JE£"VO T M !» T VA. JLU TO Po listu »L’Economia di Trieste* posnemamo naslednji članek: Gospodarstvo Svobodnega tržaškega ozemlja potrebuje zdravo valuto, z možnostjo stalnih nabav. Stalna valuta je isto ket urejeno gospodarstvo in aktivna proizvodnja in trgovina. Ljudje v trgovini in industriji potrebujejo stanovitnega denarnega sistema, da lahko računajo na stroške in dobičke v taki valuti, ki ohrani svojo nabavno možnost. Nestalnost valute privede do tega, da sc v kalkulacijo uvaja nova postavka tveganja, pri katerem ni mogoče prekalkulirati ne njegove velikosti in ne trajanja in ki seveda nujno oplaši tako in-dustrijca kot trgovca. Na splošno so manevri z valuto ugodni samo za veliko špekulacijo, škodijo pa proizvodnji in trgovini že tudi zaradi tega, ker pripomorejo, da se kapital od industHje in trgovine premesti k 5p kulaciji. Samo stanovitna valuta ali p« vsaj. relativno stanovitna — kajti zmogljivost nabave kake valute ni funkcija zgolj vladne valutne po- litike — lahko ugodno vpliva na redni razvoj gospodarstva in lahko že pri korenini prereže veliko špekulacijo in pa prevali kapital od špekulacije k zdravi gospodarski dejavnosti. Pogoj za zdravo in stanpyitno, valuto je, da država ni prisiljena iz tega ali onega vzroka zmanjšati, kupno možnost valute z izdajanjem papirnatega denarja brez odgovarjajočega zlatega kritja, ali’ z • manjšanjem zlatih rezerv v režimu kritja, ali pa s povečanjem obtoka papirnatega denarja br >z odgovarjajočega povečanja državne proizvodnje v režimu nelcziUa. Ne da bi tjlje razpravljali o teh vprašanjih, hočemo le povedati, da so tukajšnji gospodarski krogi brez izjeme za stanovitno valuto, da jim nikakor nj za kake valutne pustolovščine in zaradi tega zahtevalo od vladnih organov, da store vse možno, da na tem ozemlju ne pride do lakih valutnih sprememb kot v sosedni italijanski in pa francoski republiki. Nujno je, da postane ravnovesje državnega proračuna in plačilne bilance cilj vsi; sedanje m bodoče vladne politike; ne gre izgubljati se v teoretičnih diskusijah o večji alj manjši možnosti za desego tega ravnovesja, temveč treba je konkretno delati za odstranitev uvir, ki se slavim na pet temu cilju, predvsem pa je treba storiti vse, da se naše gospodarstvo razgiba s sprejemom naročil iz inozemstva in s podpisom trgovinskih pogodb z državami našega lližnle-ga in daljnega zaledja. Obnova našega gospodarstva io eden izmed bistvenih elementov ?o ustvaritev in ohranitev zdrave valute, je nenadomestljivo sredstvo r.a porast davčnih virov, za povečanje možnosti izvoza in torej najvažnejša aktivna postavka plačilne bilance. Perspektiva take politike je dali Tržaškemu ozemlju možnost, da bi imelo svojo valuto, ki naj bi bila stalna in ki ne b; ovirala razv.bn Ozemlja Ce pa je ras, da se bo perspektiva, o kateri govorimo, realizirala šele š .rrihefon guvernerja, bi «e pa norala že takoj sedaj realizirati politika, ki vuli k tej perspektivi: že sedaj, se mži* ustvariti podlaga za 'o valuto, morajo ge znižati javni stroški iu predvsem se je treba na vse načine potruditi, da si naše gospodarstvo opomore in globlje zadiha ter premaga sedanjo krizo. To so naloge, ki bi se jih morala angloumeriška vojna uprava že sedaj lotiti z vsò odločnostjo, z iskreno voljo, da da temu Ozemlju življenje in da pomiri gospodarske kroge v Trstu, ki še danes, dve leti in pol po koncu vojne in po prevzemu oblasti po ZVU ne morejo 'opaziti, du bi bila realizirana kakršna koli resna mera za obnovo našega gospodarstva. Ne gre tukaj ga akademska razpravljanja; ZVU ima' sredstva in pa avtoriteto, da lahko odredi, da se gospodarstvo tega ozemlja premakne Iz svoje okostenelosti, ima vse možnosti za postavitev zdrave valute in bilo bi vsaj čudno, če bi tega ne starila, ko je tudi Se pred , atkim zatrjevala, da upravlja ta del STO-ja v korist prebivalstva. OSPICE ;o bolezen, katero so skoraj že vsi prebo eli in ki je najbolj nalezljiva od vseh na’ezljivih bolezni. Niti ni treba, da pridemo v neposreden dotik z bolnikom, dovolj je, da smo bili nekaj časa v bolniški sobi in celo skozi zaprta vrata se lahko okužimo z o?pxami. Okužimo se lahko že tedaj, ko se pri bo niku pojavijo šele predznaki: vnetje očesnih veznic, katar nosa (nahod), in bronhialni katar, torej preden dobi oboleli tip:čni izpuščaj. Povzročitelja ošpic še ne poznamo, vemo pa, da je le malo >>ii*iii»ii>iroimiiimtiiiKiiimiimHmii;:i!mm;iimmMimim!uuimfiMMMiiiimmitmMiiMiiiiiii!iMsiMmiiHiiinimi poprom, dokler sc ne peni. zemljepisu« nakar dodamo še ž’ico sesekljanega peteršilja. c8,? gM« (v* ,,rok' močnatimi (Prek- PA;redi med kuhanim testom in «talneišimi pečenimi ? j i c« n. pr. zlcvanke ---------- Ì koruzno, pšenične ali aj SETiSA«« » pel.njak. Povaniki, presne pogače (z ♦«o spačenko »zavitek«) z )a-b lèni»1 češnjevim, češpljevim, si- rovim, makovim, zeljnim in kašnatim nadevom so doma bolj na vzhodu. Tukaj pozna'o tudi krapoe s sirovo ai orehovo vrhnio p astjo; bogate gibanice »v devet gub« z najrazličnejšim nadevom so slavnostna jed na gostijah. Dolga je vrsta podobnih jedi, kot so krapi, repnjače, hajdinjače, koruznice, zmesne pogače, kvasenice i. p. V raznih krajih imajo posebno ime in svojski značaj, pa tudi stalno mesto ob praznikih a'i delu. Ganjene pogače z makom, orehi, mezgo so na vzhodu to, kar drugod potica. Naziv pogača pa označuje v večini krajev vse močnate jedi; razne vrste imajo še svoje posebne nazive, kot n. pr. špehovkn, crehovka, cvebovka itd. — Posebne vrste bel kruh, včasih mlečen, so vrtankj (Prekmurje), vrtenjaki (Prlekija) v obliki kolesa. Nujni so na ženitnini, kjer je obredna pogača bosman aU pletenik, okrašen s tastenimi ali papirnimi podobami. Med stalnimi obrednimi kruhi imajo najstarejši čarajoči Izvor in največ imen božični kruhi: poprt-nik, božičnik, župrjik, mižn k, stalli ik, obilnjak, močen kruh, bobov ded, kuc-kiuh Ud. Tržaško kuhinja NEDELJA: Vlivanci na goveji juhi; svinjska pečenka, kislo ze je, ocvrt krompir, čokoladni puding. — Večerja: jegulja z majordornško o-niako*, mešana solata, kompot. PONEDELJEK: Mineštra iz fižola in sladkega zelja, pečena vimena, kostanjev pirč*. —- Večerja: Cvetača v so’ati s polento, jajca s klobasami, sadje. TOREK: Testenine s parudižn ko-vo omako, zrezek in sladka .epa, pečen kostanj. — Večerja: Zdrobovi cmoki na romanski način*, radič in kompot. SREDA: Mineštra iz riža in krompirja, dušen krompir in kuhana govedina, zeljnata solata. — Večerja: Testenine na juhi, rižot s škelt kami, solata. ČETRTEK: Mineštra iz leče, zrezek. pire krompir, radii ~ Večerja: Svinjski guljaž s Kislim zeljem, kruhovi cmoki, kompot, PETEK: Prežganka z t cvrtim kruhom, fižo’ova so’ata s trdo kuhanimi Jajci, krompirjev zavitek. *) Kostanjev pire: 500 ge ko-tanja, "0 gr surovega mas'a, 1,3 mleka. O'upljen kostanj naj vre 5 minut, nato mu o'upi notranjo ktžico in naj vre še 15 minul; ndezdi vodo. dodaj maslo, vrelo mleko, sol in mešaj daleč od ognja, dokler postane lepo gladek. •) Zdrobovi cmoki na romunski način: 1 liter mleku, 250 gr debe’C-ga zdroba, 120 gr masla, parmezan, — 100 minut. Zavri mleko, osoli, odstrani z. ognja in umešaj zdrob; daj zopet ra ogenj in mešaj 10 minut, dokfer ne dobiš srednjegosto zmes. To stre-i na namazano ploščo, naravnaj z nožem 2 cm na debelo in pusti, da se ohladi. Z robom kozarca, potresenim z moko, izreži okrogle cmoke. Položi jih na namazan krožnik, ki Prenese ogenj, drugega vrh drugega, močno potresi s parmezanom in polij z raztopljenim maslom, pečejo naj se 15 minut v zelo vroči peči,, da se naredi rumena ide rm. Ce hočeš, da bivio cmoki šc okusnejši, dodaj že kuhanemu in etvs-jenemu zdrobu 2 rumenjaka in 60 gr masla. Katarina Lorimcr, 35-lefna lastiiica prodajalne umetniških starin v Londonu^ ki se je s svojo sposobnostjo v življenju povzpela, je na neki dražbi kupila Holbeinovo miniaturo slike „Gospa z nageljni". Bila je v finančnih težavah in hotela miniaturo prodati Brandtu v Ameriki. Tjakaj je potovala z njo njena nečakinja Nancy, gledališka igralka, ki se je pred ra tki m zaročila z Američanom Chrisom Maddenom. Ta sprva Katarini ni bil všeč, a na poti v Ameriko je spoznala, da ga ljubi. Tudi Madden ni mogel več prikrivati, da jjubi Katarino, a ona ni hotela nečakinji odvesti zaročenca. Medtem je miniaturo kupil trgovec Aschei — Brandt se je namreč smrtno ponesrečil — vendar Katarina ni vedela za koga. Katarina je sklenila samo počakati premiero, kjer bo nastopila Nancy in potem odpotovati v Anglijo. Nečakinji stvar ni ostala skrita, vendar ni hotela pokazati, da kaj ve Brez vznemirjenja je • šla na premiero. Igrala je Rentovo tajnico. Dasi ni igrala glavne vloge, je vendar s svojo izvrstno igro pridobila vse občinstvo in kritiki so ji obetali bodočnost. Res se je že naslednji dan javil pri njej Morris iz. Hollywooda, ki ji je ponujal pogodbo. Da, da! Ni se vam treba ničesar bati. Spoznali boste mojo soprogo in mojo malo Zofijo. Če sem velik posloven človek, sem tudi dober družinski oče. Morate videti mojo malo Zofijo. Bila bi lahko druga Sliirley Tempie, če bi jaz hotel. Torej pridite, dekle moje. Pogovarjala se bova o vsem. Želite pogodbo na dolgi rok?« Pogodba z Morrissem! Nancy je predobro vedela, kaj to pomeni : to je bil vzpon, vrhunec, raj ! On bo skrbel za vse, izpolnil bo njene tudi najmanjše želje, denar, reklama vsako stvar, ki bo potrebna za njeno uveljavljenje. Dobro. Podpisala bo pogodbo, Hollywood ne bo škodil njeni gledališki karier«, v tem pogledu je bila neizprosni!. Njen pogled je taval v daljavo. Borila se bo in zmagala in z enim samim poletom dospela do slave. Še kakih dvajset minut sta kramljala in ko sta bila soglasna v glavnih točkah pogodbe, je možicelj vstal, udaril zopet s petami in izginil. Tedaj je Nancy izgubila svojo mirnost. Popadla jo je omotica in upognila se je. Ta smešni mož s svojo zmožnostjo in Svojimi milijoni je imel zaupanje vanjo. Pod njegovim spretnim vodstvom bo dosegla slavo. Kljub njeni oblasti nad seboj, se ji je za hip zdelo, da bo zblaznela; z vso močjo si je z rokami pritiskala čelo in se zaman trudila, da bi zadušila ječanje, ki ji je sililo iz grla. Medtem ko se je tako borila sama s seboj, je zazvonil neizprosni telefon. Nancy bi ga najraje zagnala v kot, toda iz pisarne so ji javili, da je spodaj Madden. Ko je slišala to vest, je prebledela in za trenutek okamenela, le ustnice so se ji tresle; ni vedela, kaj naj odgovori. Svojega zaročenca ni več videla, odkar je ujela njegov razgovor s Katarino. In sedaj jc bil tu .. »Recite mu, naj pride gor«, je končno dejala s trdim glasom, »in pošljite dva koktaila s šampanjcem.« Nervozno je stisnila roke eno v drugo. V nekaj minutah, ki so ji preostajale, se je borila z vso svojo voljo, da bi se pokazala kar najbolj odgovarjajoče svoji odločitvi. »Moj bog«, je prosila, »daj mi moč, da bom vzdržala to svojo vlogo do konca.« Ko je vstopil Madden, mu je šla naproti in mn veselo prožila roko. »Moje želje so uslišane«, je vzkliknila in vrgla nazaj glavo. »Prihajaš baš v pravem trenutku, Chris! Imela sem krasno jutro! čestitaj mi!« »Zakaj pa? Kak nov uspeli?« Prikimala je. »Dogovor z Morrisom.« Chris jo je s svojo navadno zadržanostjo gledal od zgoraj dol. »Da«, je nadaljevala Nancy, »to jutro sem bila tako zaposlena, da nisem imela niti časa, da bi se oblekla. Sicer pa je bila to najprimernejša obleka za sprejem filmskega magnata. Mar se ti ne zdi, da sem ljubka?« »Seveda«, se je smehljal Madden, »saj to sama najbolje ves. In Morris se je dal zapeljati?« Smejala se je. »To bi ti moral videti! Pravi gledališki prizor! Štiri palce visoki Morris, ki recitira svoj samogovor: »Potrebna ste mi, gospodična Sherwood! Ne za Napoleonovo posteljo, ki me je stala trideset tisoč dolarjev, temveč iz vas bom ustvaril zvezdo in predstavil vas bom Zofiji, ki bi* bila, če bi hotel, druga Shirley Tempie. Pridite, dekle moje! Da, da! Ničesar se vam ni treba bati. Želite morda dolgoročni dogovor ?« Kot opica je oponašala možiclja in zdelo st je, da jo je tako prevzela ta igra, da skoraj ni mogla odgovoriti dečku, ki je prinesel koktaile. »Postavite tja«, je smeje se dejala in mu pokazala mizo poleg divana, na katerega je sedla, ko so se vrata zaprla. »Preteklo^ noč nisva mogla govoriti, Chris, sedaj sva pa končno za hip sama. Pijva na moj uspeh in nikar se tako ne delaj kot da ne odobravaš mojega početja. Vse gre tako imenitno!« Z enim požirkom je izpraznila svoj koktail, medtem ko je Madden pil svojega počasi. Dan je bil siv ih mračen in v sobi se je širila prijetna toplota. »Silno sem vznemirjena, Chris! Na zunaj se zdim mirna, toda v resnici ni tako. Moraš biti prijazen z menoj. Povedati ti bom morala namreč nekaj, kar te najbrž ne bo prijetno presenetilo.« Madden je odložil svojo čašo in se obrnil proti njej. Bil je presenečen. »Kaj je torej, Nancy?« Za hip je molčala. »Skoraj nimam poguma, da bi ti povedala.« »Zakaj ne?« jo je prijazno vprašal. »Pozabljaš, da bova v soboto mož in žena?« »Prav za to gre, Chris.« »Toda Nancy! Za božjo voljo, kaj hočeš s tem reči ?« Vzela je cigareto in globoko vdahnila dim: »Obžalujem, Chris, prav res, da mi je silno žal... bodiva odkritosrčna .., toda jaz bj raje... prav res, raje ... se ne bi poročila...« Maddenov obraz je postal trd, naježil je obrvi, njegove ustnice so postale blede. »Obljubila si, da se bova v soboto poročila!« »Da, da, vem. loda od sinoči se je vse spremenilo. Moje delnice so se silno dvignile, v dogovoru bom istočasno z Bertramom in Morrisom. Nimam časa biti nevesta; v trenutnih okoliščinah se rrforam ohraniti samo za svojo kariero.« Z nežnim nasmehom je omilila surovost svoje izjave in nadaljevala: »Chris! Prosim te, razumi me! Silno te ljubim, toda sam lahko uvidiš, da položaj ni več isti, koi takrat, ko sva se spoznala. V Nici sem naredila svoje prve korake in preživljala sem težko dobo. Navezala sem se nate, ker sem čutila potrebo, da se nekdo ukvarja z menoj. loda sedaj, sedaj imam svojo usodo v pesti! Oh, Chris! Ne,misli, da sem izgubila svojo naklonjenost do tebe! Za nič na svetu bi ti ne hotela prizadeti žalosti! Teda lahko pač priznaš, da je sedaj vse to zame postalo težko?« »Težko...« je z grenkim glasom ponovil Madden. »11 niti ne veš, kaj ta beseda pomeni "Reči hočeš da se ne moreš več poročiti, ker si sedaj dosegla uspeh?« »Mogla bj vsaj počakati«, je obotavljaje se dejala Nancy. Maddenov pogled je postal še bolj trpek. »Počakati? Povsod sem te moral čakati kot mali sluga. Moral sem biti tu, da ti podam rokavice, iskati tvoje cvetlice, te voziti v restaurant, ko ti je to padlo v glavo, in sedaj bi moral...« — dvignil je glas -»sedaj bi moral tekati za teboj-po I lollywoodu in stati kot psiček pred študiji? To ne gre Nancy! Počel sem to nekaj tednov, toda tega mi je dovolj! Vprašal sem te, če hočeš, da bom tvoj soprog in ne tvoj psiček'« Gledala ga je molče, predobro je vedela, da je to bila kriza, ki jo je ona sama hotela izzvati’ toda nič je ni smelo motiti, da ne bi izvedla do konca, kar se je bila namenila: »Ker sva se prevarala Chris« je polagoma izjavila, »bodiva odkrita: ti bi gotovo’ra mogel prenesti, da bi jaz dalje nastopala. !.« »Prav imaš«, je zavpil Chris, »potrebna mi je žena in ne...« »Ne dodajaj ničesar«, ga je prek mila Nancy dovolj sva že rekla!« Naglo je vstala, mu obrnila hrbet ’ in pokadila še. ostanek cigarete. Madden jo je gledal. Njegov obraz je bil siv in zdel se jc izčrpan in ves zmeden. Ljubil jo je, ah pa vsaj mislil, da jo ljubi; njegova ljubezen ni popolnoma umrla. Dolgo je molčal, dokler se ni spomini obljube, ki jo je dal Katarini in poskušal je izpolniti prepad, ki ju je ločil. »Poslušaj, Nancy«, je dejal, »ali je v resnici potrebno, da se pustiva? Ali bi se ne mogla potruditi da bi se kako razumela?« Stala je še kar naprej in ni se ganila. »Chris«, je dejala čez nekaj časa in se obrnila k njemu, »ze zdavnaj sem predvidevala ta trenutek Moje življenje ni tvoje; ljubiva se, toda to ni dovolj. Morava se odreči drug drugemu. Nisem jezna nate toda do tega je moralo priti.« Nicesai več si nista imela povedati in pet minut pozneje jo je on pustil in se vrnil v svoj hotel. Hodil je kot avtomat, ves poglobljen v svoje misli in pod neprestanim pritiskom protislovnih občutkov. Bilo je zelo čudno, toda ni občutil nikake olajšave. Njegovo razočaranje se je še povečalo ob misli, da prav za prav m izpolnil obljube, ki jo je bil dal Katarini in m si m*gel predstavljati, kako se bo stvar nadaljevala. Ni vedel, da je Nancy po njegovem odhodu ostala na istem mestu in se s tresočimi se ustnicami borila da bi zadržala vse svoje solze. 1 I! Wl£ce (m Uam É IH! M.: Sc ti, Vane? Hudej!! V.: Jest sen, Miče, jest... Hudej dualiro... ! M.; Sen so bon, do me se nijebeš nauku uobruačo več, pej sijeleh viden, de se še zniijeren nnioj stare Vanek... V.: Kaj šraješ, Miče?" Ma, de se nese ti mrvel kej nofendijere, im dan...? M.: Ma, ncec... ! Se mj je bio nšiječ, Vane, dc se se ankret splii-v0 du kraja, taku, dc nsej znan kašne ideje so...?! • V'.: Uod bubca naprej juo nisćn menjo, Miče. jen juo ne ben lude ze naprej!! Pej punk1 1; riječe, de nj taku, ’če kapa«...? M.: Ma nanka pr šonjo, Vane...! Kaj tc ne paznan? Ance bc red, de ine še kešnua paveš, ti ko jeb zmijeren kej noveli prnijeseš ten uod tuajch bab...? V.: Ja. glib učijere sen juo čeu amia, viš, samo no znan če tc Imo šla tijebe, kc ne vijerješ prou ušaka ku mj drflze, Miče... M. : Ce je taka, do je za vijcrvet, Vane, zakaj, dc juo nijebe vijer. vn... V.: Ja, prerakuvana, de je, Miče jen vje stresno stara u starci) bukveh pisana... M.: Prerokovanje praveš, de. je Vane? Pualc buo poj le resnično...!? V.: Jen še kaku resnična, Miče...! Te riječen. dc še ajia ni falila, kr sen jeb čeu du zdej... M.: Ben nečko pavej, če je taku kur t; praveš...! Pe čujenma, Vane? V7.; Prerakavano je, Miče taku, de buo pršo dan, ku bojila krave nosile zlate Z.Riince... M. : Aaa?I Jen kaj še...? V.: Dc bojna uod Trsta du Leb-lanc, nrveč Irje ledje ped bednjen žito mlatle. M.: Jen še kej, Vane...? V.: Ja jen tu, Miče, dc se bojnu knil z rameni. Gospod Cfardeja ie pomolčal nekaj trenutkov, kakor ie ustrezalo važnosti vprašanja, nato pa pomembno izprcciovoril: — Kaj bi rekli, spoštovani doktor, če bi vam predlagal, da postanete ustvarjalec nove vrste, toda ne živali, marveč ljudi? _ _ Presenečeni Popf pa ni razumel, kai oni m sli, zato mu ie gospod Sindirak Cfardeja razložil^ podrobnosti. ki iih ie v celoti posnel jz šifrirane S ambe ri ie ve brzojavke. Doktor Popf je bil zbegan. Ko pa je naposled doumel vsebino predloga, se je težko dvignil s sedeža. popadel • prebledelega Sindiraka Cfardeja za ovratniki, ga vlekel nizdol po stopnicah, odprl vežna vrata in ga sunil na ulico. PETO POGLAVJE, ki pripoveduje mimogrede o doktorju Popfu in lekarnarju Bamboliju, bolj podrobno pa o gospod Sindirak u Cfartfeju. To noč ni mogel Popf dolgo zaspati. »Kakšna podlost! ~ je pomislil v silni jezi, ko sc je spomnil hinavske prijaznosti Sindiraka Cfardeja. — Kakšna satanska podlost! Kako morejo priti take misli na pamet ljudem, ki se štejejo, da so razumniki in dobri kristjani! Vzrejati zgodaj dozorele, predčasno dorastle ljudi z razumom triletnih otrok!« Spomnil se je, kako je Sindirak utemeljeval ta predlog, in v osupnem besu mu je bilo, da bj tolkel z glavo ob zid. Aržantejski ideali, — je govoril gospod Cfardeja, — stara dobra Aržanteja, ves red našega življenja trpi na tem, da so začeli delavci preveč razmišljati, da vojaki hočejo vedeti, čemu gredo v ■smrt. Od tega prihajajo vse motnje, od tega so stavke, od tega so komunisti, od tega jc nevarnost re- volucije, od tega je mrzlična nestalnost v poslovnem življenju in negotovost poštenih ljudi glede jutrišnjega dne... Vaš izum, doktor, je poklican za ustvaritev nove pasme delavcev, nove pasme vojakov, ki ne bodo razmišljali in se ne bodo zanimali za politiko, ki bodo z vsem zadovoljni in vedno poslušni. To bo prava dobrota zanje in za Aržantejo. Naša prelepa domovina bo stokrat močnejša in ne bo je dežele na svetu, ki bi se nam drznila kakor koli protiviti... V imenu akcijske družbe »Zavora« in upam tudi v imenu domovine vam predlagam, da postanite delničar in znanstveni vodja nove družbe — »Delniške družbe za vzrejo Popfovih ljudi«. »Popfmen Junajtcd Korporcjšen«. To ime pojde v zgodovino Aržanteje kot ena izmed ničnih najsijajnejših in najpomembnejših strani«. »Kakšna podlost! Prijeti otroka, mu vbrizgni-ti lek, ki bi moral biti v dobro ljudem, in čakati, da zraste iz njega v nekaj mesecih strašni izrodek, pol človeka, pol žival, prav za prav človeku podobna domača žival!« ■ « ■ Svitalo se je že, preden si je^ doktor nekoliko opo» mogel. Skušal je presoditi nastali položaj in skle» nil, da si bo prej tisočkrat premislil, preden bo pro-dal svoj lek kateri koli tvrdki. Če mu bodo dali potrebna sredstva, da bo sam vzel v roke proizvodnjo in razširjenje leka, dobro- Za to je pripravljen odstopiti levji delež dobička. Sam tako ne potrebuje mnogo. Če pa mu ne bo nihče hotel dati denarja, nič za to, sam bo izdeloval in razširjal lek tako, kakor namerava delati v Bakbuku. Čeprav je nemogoče, tla se ne bi našli pošteni poslovni ljudje, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj denar v tako ugodno in dobro stvar. Nekaj deset metrov daleč od doktorja Popfa, v hiši, kjer je bila lekarna, se je tudi gospod Bamboli tisto noč dolgo premetaval na postelji in razmišljal, kdo neki je bil neznanec, s katerim se je razgovarjal doktor Popf. Zato je prišel, da bi kupil pravico do leka! Že samo pri tej misli sta lekarnarja izpreletela vročina in mraz. Zaspal je in nf sumil, da ni bil še nikoli tako blizu svojim sanjam kakor v teh urah. Če bi se bil zjutraj predstavil doktorju s svojimi šest in pol tisoč kentavri in pošte» nim, odkritim obrazom, bi ga Popf vzel za svojega družabnika, bi mu bila pot odprta do bogastva ini slave- Toda bal se je, da bi bil videti preveč vsiljiv in je sklenil, da bo rajši počakal dan ali dva. Tudi gospod Sindirak Cfardeja je tisto noč zaspal veliko pozneje kakor po navadi. Prvič, ker se ni mogel dolgo umiriti zavoljo jeze na doktorja Popfa, ki ga je gospod Cfardeja zdaj .preziral in sovražil. Drugič, ker je moral zopet na telefonsko p»’ stajo in poročati, da pogajanja niso uspela in ga je vrh tega Popf užalil in nabil. Cfardeja je prosil, naj mu nemudoma brzojavno nakažejo denar za nadaljnje potrebne ukrene in naj takoj pošljejo človeka, ki so ga obljubili poslati. Tretjič, ker je moral najeti sobo v hotelu, a zato je bilo treba časa. In četrtič, ker je potem, ko je že ležal v postelji, razmišljal o nadaljnjih ukrepih... Vstal je ob desetih, se obril, zajtrkoval ter prejel denar, ki so mu ga poslali na njegov naslov ki mesta Velikih Žab. Najprej je obiskal očeta Frančiška, župnika mestne stotnice, duhovnega očeta katoliške črede vsega Bakbuka, najbolj katoliškega mesta katoliške Aržanteje. Gospod Sindirak Cfardeja se jc predstavil za veletrgovca, ki se namerava nastaniti v Bakbuku, in izjavil, da bi hotel začeti svoje življenje v mestu z dobrodelnim dejanjem. Prosil je očeta Frančiška, naj sprejme mali znesek denarja, ki naj ga uporabi po lastnem preudarku. Predstojnik stolnice ve, kdo v njegovi čredi je potreben in vreden pomoči od premožnejšega bližnjega. Oče predstojnik stolnice ni ugovarjal ginljive-mu dejanju usmiljenja. Gospod/ Cfardeja je vzel iz listnice prvi prispevek, ki je bil tolikšen, da bi se utegnil zdeti majhen samo zelo bogatemu človeku. To je navdalo očeta Frančiška z globokim spoštovanjem do prišleca. Radodarnemu gostu je hotel podariti v znak posebnega spoštovanja nekaj trnov iz venca Jezusa Kristusa. Gospod Cfardeja se ni čutil vreden, da bi sprejel tako dragoceno relikvijo, rad pa bi si izposodil, čeprav samo za nekaj časa, knjigo povesti duhovno nravstvene vsebine, ker je v naglici pozabil vzeti na potovanje svojo zbirko. noti žliihio...! Znaš, dc ni nsijek-h kedu je... V.; K, za de no! Pej se še drži-jiiii naše, Miče...? M.: Xe. Sun sc neko paglihalc za ankret... Ale suo jen le dale zestuo-l>f t ! ! 1 V.: Ma, de nisno ku viječne scodare še zmijeren 'd n a 1 pa .letal jc. Miče? M.: Ne samo šlrajke, ma Uide rezbivajua jen še priječe jeuo tjide Požgale dc silo šele fe.šisten kamr suo le mogle naše, Vane...! V.: Sej l>e jen žil.r tilde Inod imies, Miče, čc ne se buo hudič le prijeveč resčcpijcro... ! Kaj l"'a-veš, ti....? M.: Tuod je driiga stvar, Vane! •o jeli varjejua gespude.. Suo prou uane. ko jen držijua rijep jen da-iejiia patullila...! V.; .(i, jeno dual? Kaj ni glib i lista,..? M.: Ne, zakaj dn petnajzga lega mescu, be mogle jet use non z Jetalje... Uviječcn, če jeh več ku ',e Ciašpr, ne, lepil. papruose, de. be ti;ve je iiQstale jen ga laku uob. 'arvalj. uod te rflseh... . V.: ciješ riječ. Miče, de be uuri-ìpdu teku, ku suo iirdilc Grege? M.: Kepej ! .1« viš, dual se tilde, "“»e dualno držijua, Vane! Jeli "•'•vaju», jeli martraju» na use milene viže, ale prtezana uničet le ne inuorejua... ! Viš, kaj čije riječ, jet prut© ljudstvo. Vane!? V.: Prtczan, ši...! Se Nemce, se je blo ze se frdamet žnjime...! M.;.Ja, čuj!? Pej se bijcu u Ne-bržine, Vane? Jc blo fejst, aa? V.: Ne, znan te pavet, .Miče... Je blo tisto vrijme slabo... Jen še ta stara me jc uopaminala: Ne folade, Vane... Kan bš šou, ke bojua gvišno Čerine kej zajcskaval© jen uganjale hudiča jen mrvet še stre. lalc... M.: Vrijeme...! Cerine...! Zijen-ske...! Ha, Jia...! ‘Tj se prtozan: «bejže», Vane, ne; «Borec z a svobodna»... ! V.: Ja, laku je, viš, kaj čiješ...!? Jen še zmijeren me trže pa miagoli... Pej ves jc blo duaslc ja. Miče...? M.: Cela bregada, Vane! Puhne klanec...! An regnment nos je blo..! Je bijou Jozvc. Je bijou Zdronko z Doline... Pctaroš sez Buoršta... Jen ses Trsta suo blegrcbldine jen ses Muj prtezanc... Uod useh krajo Vane, suo ble. V.: Pej Čerine? Suo ble Čerine...? M.: Z mašingvijerc... ! Z blindarne...! Jen z mitrarne suo nes ča. kale, de nes be prestrašio... Mi snuio pej z bandii» ni arsii ale naprej jen puajate, Vane, ku, de je vre use naše...; «Hej brigade...». V.< Tilde čijen, de suo ble jezne,. Miče...? M.: Zelijene, Vane! Ma suo nes sijeleh kompanjale vele čije u Sempualej, jeno ku smuo midriizc končale naše, suo se pej vele pnb-rale ku nos... V.: A taku, de ven nisuo neč strile, praveš? Jen, de suo se nečko pabrale...? M.: C© se, Vane, koražno, pašti-jcno jen muaško pastaveš ze snuje rcžuone, du nen kej muore...? Pej kaj... Bijeli semlcle, Vane, čc be samo kej žtigno košen...! Zakaj tu je, Vane, sila! Tu je, Vane, glas ljudstva ne prerakavanje... Je sila, ke sc donos pesti čiit vre pousuod pa svete jen ta sila buo, Vane, zmagala — zdrave! V.: Kaj zdrave, čake... ! Pej ime menistre ten n London© sc bojua kej zmcnle, ja...? M.: C© ne tuo rajžua, pej draglia, Vane, se bojua zmcnle... Kuanc sveta ne buo še — zdrave» Muoren tiječ. Vane, de ben kej nbro ze Uje uotračiče bušec, zdej za lluažeč.,, V.: Zdrave, Miče! Zdrave...! Uog. las se tilde prnes...! Okolica, 7, dečembra 1947. Iste ku lane. m za znanost tn umetnost pri SHPZ v. Trstu razpisuje za Teden slovenske kulture literarno nagradno tekmovanje za najboljšo novelo, črtico ali zgodbo. Snov naj bo zajeta iz socialne problematike iz narodno osvobodilne borbe ali iz sodobnega življenja na Tržaškem ozemlju. Literarno nagradno tekmovanje ima namen vzbuditi smisel za leposlovno tekmovanje med delavci, kmeti, izobraženci in mladino; dati hoče vzpodbudo najširšemu krogu nadarjenih pripovedovalcev. Ocenjevalni odbor bodo tvorili dr Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, dr. Josip Kosovci in prof. Miroslav Ravbar. Tekmovanje razpisujemo na obletnico Cankarjeve smrti; rokopise 2 naslovom avtorja v posebni kuverti je treba oddati do 31. januarja 1948. v urednišxvu Primorskega dnevnika. Pod literarno delo napišite geslo ali psevdonim, na zapečateno kuverto pa »Literarno nagradno tekmovanje« in geslo ali psevdonim, v] kuverti pa naj bo listek z imenom avtorja in točnim naslovom. Uspeh tekmovanja bomo objavili 9. februarja 1948, na Prešernov dan. Razpisujemo 8 nagrad: 1. nagrada 5000 lir, 2. nagrada 3000 lir, 3. nagrada 2000 Ur, '4., 5. in G. nagrada; fri lepe knjige, V Trstu dne 11. decembra 1947, SHt*y načelstvo odseka M inaiali rmetnoft. 43. To svečo je nekoč Fabio v trenutku prenapete pobožnosti obljubil sv. Frančišku. Zdaj je dogorevala iil veter, ki se je prikradel skozi stenske razpoke, je njen plamen dvigal in nižal, ga zvijal na levo in desno; zamajal je tudi list koledarja, da se je dotaknil plamena in se vnel. Ogenj je švignil proti stropu in zajel kmalu vso sobo. — Frvi se je prebudil Jezus Marja Korkoran. Stekel je k svojima tovarišema, ju stresel in porinil na cesto. Zunaj so se ustavili in začudeno strmeli v gorečo hišo. Kmalu se je zaslišal žvižg siren in ropot vozil ognjegascev. Pilon se je naglo obrnil k Jezusu Mariji in zakričal: »Teci in obvesti Dannyja, da gori njegova hiša. 45. Jezus Marija je stekel in vpil: »Danny, tvoja hiša gori, Danny...« Nekaj časa ni bilo odgovora, nato pa se je odprlo okno v Irsi gospe Morales in Danny je jezno zavpil: »Kaj za vraga hočeš.« Ko mu je Jezus Marija pojasnil nesrečo, je dejal: »Če ne morejo gasilci opraviti nič, kaj bom opravil jaz?« in okno se je zopet zaprlo. — 46. Jezus Marija se je vrnil na kraj nesreče in vsi trije so tesno drug ob drugem čakali, da se je polegel požar. Ko je iz kupa pepela poslednjič buhnil dim, so sc Pilon, Fabio in Jezus Marija napotili v gozd, da se vsaj za nekaj časa umaknejo Dannyju. VI. KAKO SO TRIJE OREŠNIKI NAŠLI SVOJ MIR S KESANJEM IN KAKO SO SI DANNYJEVI PRIJATELJI PRISEGLI ZVESTOBO 47. Danny se je'sončil na stopnicah in razmišljal o svoji pogoreli hiši. Nekaj časa se je jezil nad neprevidnostjo tovarišev, vendar je bil zadovoljen, da se je s hišo znebil velike odgovornosti. »In če bi hiša še stala«, si je dejal, »bi v meni zmagalo poželenje po najemnini. Moji prijatelji so se ohladili do mene, samo zaradi denarja. Sedaj pa lahko zopet obnovimo staro prijateljstvo.« Vendar je Danny sklenil, da se bo pokazal strogega do prijateljev, da bi se iz njega ne norčevali. — 48. Pilon, Fabio in Jezus Marija so trdno spali na smrekovih iglah v gozdu. Zbudili so jih šele štirje ljudje, ki so prišli pojužinat v gozd. Jezus Marija je predlagal, da bi šli v kako drugo mesto, Pilon pa je menil, da bi bilo najbolje, da gredo k Danniju Ctrtl Kosmač: Gosenica . Vsi drugi so mirovali v soncu. Vznemiri! sem se. Ce bi zapihal pi^, bi se zazibali vsi, sem sklepal. Kje ie vzrok, je rinilo vprašanje vame. Popolnoma sem pozabil, da sem se pred 'asno -dvignil iz postelje. Spenjal sem se kviSku in zvijal vraf na vse načine, da bi si lahko ogleda! ves list in odkril vzroke n’egovega nemira. Bil sem tako zamaknjen, da nisem slikal, kda' so se odprla vrata. Vstopil je je'ar Cesare, mi potonil roko na ramo in skoraj proseče dejal, naj ležem. S Cesarjem sva imela svoje račune. Živela sva v kombinaciji. kakor smo takrat rekli v ječi. Ko so mi od doma poslali velik kos sira, sem prosil Cesarja, naj mi ga razrede. Cesare sé- ie nasmehnil in odnesel sir. Vrnil se je Sele po dobri uri. Ves kos mj je razrezal na drobne kocke. Tega sem bi! kar nekam vesel. Takoj sem sedel na posteljo in začel preganjati neskončni dolgčas s tem, da sem skušal kocke spet sestaviti v kos. Mu’il sera se vse popoldne — in ko sem proti večeru spravit kocko h kocki, je manjkala približno pojovica kosa iz sredine. , Zg ko sem se popoldne ukvarjal s tem delom, je Cesare večkrat pogledal skozi okence. Ko sem pa stvar uredil in je sredi moje postelje zevala velika luknja v kosu sira. je odprl vratca in me vprašai, kaj počemam. »O. nič,« sem dejal, »samo čudim se, ker nisem vedel, da ima pri vas sir iste lastnosti kakor kafra: če pride na zrak skopni«. Cesare je nekoliko pomolčal, potem pa je vpraša! : ' »Ali me boste ovadili ?« »Ne vem,« sem zmignil z rameni. »Odkrito vam rečem, da ni vredno.« je dejal. »Dosegi; ne boste nič. Vtaknili vas bodo v podzemlje, ker ste se drznili državnega uradnika sumničiti tatvine. In jaz bom seveda priča oziroma bom moral pričati zoper vas. Ko bodo za vami zaloputniti vrata, me bodo poklicali v pisarno ter mi odtrgali polovico pbče. Tako delajo v takih primerih«. Molčala sva oba. »Kupil vam bom sira,« je nato Cesare pretrgal nerodni molk. »Saj veste, tri otroke imam in ženo. Pomislite. Hvaležni vam bodo«. Nisem ga ovadil, kar niti mislil nisem. Vedel sem, da sva oba siromaka. Od takrat sva živela v kombinaciji. Tako me je tudi petnajstega maja Cesare samo opozoril. Pokimal m; je in od»el, jaz pa sem spet položil svoje kosti na slamnjačo. Zastrmel sem še v okno in nestrpno čakal, kdaj bo jetniški zvonec s svojim razbitim in rezkim glasom preklal jutranjo USino in zateglo golobje grulenje, ki me je -še iz koprske kaznilnice mučno spominjalo na stokanje jetnikov, ki so jih mučili. Ko je ob sedmih pozvonilo, sem takoj planil na noge in skočil k oknu. List se je 5e vedno tresel, toda vzroka že nisem mogel odkriti. Odpravil sem se na svojo vsakdanjo pot, to se pravi, da sem korakal po celici: štiri korake od okna do vrat, Stirj korake od vrat do okna. Skoraj vselej sem se ustavil pri oknu in pogledal v list. Tako sem hodil ves dan. Prav posebno pa sem priostril pogled, ko je ob pregledu celice ječar razbijal s kosom železa po križih v oknu. Videl nisem nič. Dan se je nagibal v večer in o prvem mraku sem videl. Izza motnega stekla se je prikazala glava gosenice. Najprej rilček, potem dve vretenci, ki sta tvoril; močan tilnik, in trije pari ostrih nog. Pritisnil sem glavo tesno k mreži tn Se danes ne vem, da mi je glasno razbijalo sroe. Gosenica je opletala s svojim rilčkom ter grizla in požirala, požirala. List je kar kopnel. Ko se je zmračijo, se je prikazala vsa. Z zadnjimi, debelejš.imi nogami se je držala na objedenem peclju. Zdaj je bilo več Življenja pred mojim oknom. Toda s tem življenjem je prišel tudi boj. Gosenica je bila vsekakor bolj živa kakor drevo: imela je rilček, imela je noge, skratka, živela je, kakor pravimo. Opazoval sem jo dva dni. Poznal sem jo prav natančno. Ko je pospravila prvi list, se je umaknila na vejo in se odpravila po mladiki kakor po mostu k drugemu listu. Zdelo se mi je, da je trepetal pred usodo, ki ga je čakala. Stisnil se je sam vase. Vse je kazalo, da bi bil rad majhen in neviden. Bil je večer. Nebo je bilo rdeče in nisem vedel, kje za- -haja sonce. Kako nestanoviten je človek in kako do kraja izgubljen, ko so potrgane vse njegove niti z naravo. Povzpel sem se kvišku in strmel v gosenico. In kakor se včasih godi, ko drži človek svinčnik tik pred očmi m str mj na oddaljen hrib, da se svinčnik kar naenkrat odmakne • n zrase v ogromen steber na oddaljenem hribu, tako se je takrat odmaknila od mene kostanjeva mladika. Cez Garibaldijev spomenik vrh Gianicola se je poleglo debelo deblo z dvanajstimi širokimi listi, ki so bili akor zelene rjuhe. Po drevesu pa je lezla vellka predpotopna žival 'n požirala te ogromne liste. Takrat sem videl, kako velika je vsaka drobna in neznatna borba. Vame se je zapičilo vprašanje; gosenica bo požrla vse liste in kaj bo potem. Kje bo potem življenje, ko bo enega življenja kraj. Eno samo ne živi. Zdaj je še čas. Treba se je odločiti: gosenica alt drevo. Obeh ne moremo imeti, ker tu življenje žre življenje. In odločil sem se za drevo. Zakaj, sam bog ve. Vpraševal sem se o tem, odgovora nisem našel v svoji pameti. Zdelo se pa mi je, da je srce vedelo odgovor, a ga ni znalo spremeniti v besede. Izpulil sem‘iz slamnjačč nekaj morskih trav ter spletel majhen b'č.. In s tistim bičem sem začel bezali gosenico. Premaknil je nisem, ker je bila predaleč in ker se je preveč krepko držala. Tesno se je oprijemala objedenega peclja. Ko sem bil pri tepi poslu, so se odprla vrata. Toda zdaj ni bil Cesare. Bil je nadzornik našega oddelka, prava čokata po-fas:. »Aha !« je vzkliknil z nepopisn!m zadovoljstvom in nasrš'! vame svoje košate črne brke. »S kom ste pa govorili ?« »Govoril? Z nikomer nisem govoril,« sem odgovori! nenavadno trdo. »Gosenico sem odganjal. Listje žre. Drevo žre I« Razkoračil se je, da so podkovani čevlji zaškripali na cementnem tlaku, uprl lopataste roke v močne boke ter se nagnil tako nizko nadme, da je puhnil vame svolo sapo, nasičeno z ostrim vonjem po česnu. »Drzni ste, dečko,« je pribil in izpahnil brado po Mussolinijevem vzorcu. »Premlad' pa tudi, da bi vlekli za nos stare ljudi. GosenicaI Ha! Vi sami ste gosenica, ki grize in izpodjeda državno drevo 1« se je zadrl. Da se mu je posrečila taka globokoumna misel, ga' ie tako pretreslo, da jo je kar dva- krat ponovil in s svojim debel'm kazalcem bodel vame, kakor bj mi jo hotel stlačiti v glavo. »Tako !« je zaključil, zaklenil vrata in šel. Vrnil sem se k oknu in se zaslrme! v gosenico. Zdela se mi je kar podobna zavaljenemu načelniku oddelka, Ul je pravkar zapustil celico. Tako sem jo sovražil, da bi jo zmlinčil. Pognal sem se kvišku, se zgrabil za križe in začel pihati iz vseh svojih bornih pltu1". Takrat so se vrata spet odprla — in načelnik oddelka je sestavil poročilo o mojem prestopku. V poročilu seveda ni pozabi! vtakniti svoje globokoumne misli o gosenici, ki izpodjeda državno drevo. 2e popoldne me je zaslišal ravnateljev namestnik, zavaljen možakar z gostimi in )«kor saje črnimi zal'sci, ki so kakor s katranom prepleskani okov; branili, da bi kri in mast ne razgnali njegove zabuhle glave. Ko sem tudi njemu omenil gosenico, se je neverjetno razvnel. Vsa kri mu je plan'la v glavo, zavijal je oči in požiral sapo. cepetal s kratkimi nogami in komaj pokazal vrata ter izdavil: »Ven. razbojnik !« Drugi dan so me peljali k ravnatelju jetMšnice. Ravnatelj je' b'l na videz zelo blag mož. Bil je podoben Pirandellu ; kratka siva bradica, pleša, sivi mali brki, sklonjena, drobna postava. Sedel je za široko pisalno mizo, potopljen v naslanjaču In listal po dolgem poročilu mojega prestopka, ki je bilo oprem- ljeno s podpis' in pečati. Po dolgem molku se je odkrhnil in me vprašal, ne da bi me pogledal : »No, dečko, kaj pa z vami ?« Zmignil sem z rameni in molčal. Skleni! sem, da gosenice ne bom več omenil. »Tu ie pritožba. Pregrešili ste se.« »Da,« sem pritrdil. »Priznate? To je prav 'n koristno tudi. No. zdaj mi pa še povejte, zakaj ste se obešal; na križe v oknu? To je vendar prepovedano. Saj niste novinec. Koliko časa sedite?« »Osem mesecev.« »Osem mesecev. No, v tem času bj se bili že morali seznan'ti s hišnim redom. Ali 'mate na vratih svoje celice hišni red ?« »Imam.«- »In kaj pravi taaam ?« je zategnil in samo za spoznanje dvignil obrvi, pogledal me še zmerom ni. »Pravi: par. 7. Prepovedano je stat; pri oknu kakor tudi spenjati sé po okenskih križih. Kdor se pregreši, bo kaznovan po par. 46...« »Pssst,« je zašepetal ravnatelj in dvignil roko. »Koga ste klicali? S kom ste govorili?« je dejal nekoliko glasneje. ‘'Saj vendar veste, da sedite zaradi političnih grozodejstev in da moramo zaradi tega z vami strože ravnati. Predvsem ne smete najti zveze z drugimi kaznjenci.« (Konec prihodnjič) milni razniRi'i:, s kuterimi ZVIJ tleli) naše lì/.luilliire Kdor samo čita naža tedenska po-ročUa o tekmali za prvenstvo STO ja, si pač ne more misliti, s kakimi težavami se ta naš šport bori in v kakšnih neugodnih razmerah se razvija. Da še vsa ta naša društva sploh obdrže pri življenju, je treba pripisovati edino dobri volji in požrtvovalnosti fizkulturnikov samih jn njih voditeljev. Kot znano deluje v Trstu razen Zveze društev za telesno vzgoio, ki dela na tem, da bo fizkultura res zadovoljila potrebo širokih množic po te’esni vzgoji, še CONI, organizacija iz časov fašizma, ki se prav za prav od tistih časov ni v ničimer bistveno spremenila in ki smatra šport za privilegij nekaterih posameznikov. V tej organizaciji ima Šovinizem zelo vplivno besedo in na ponovne ponudbe s stran; ZDTV z.a ustanovitev enotne športne organizacije na Tržaškem ozemlju ni bilo nikakega resnega odgovora. Ce primerjamo številčno razmerje med društvi ZDTV in CONI, tedni b dimo, da je prvih 63, drugih pa za polovico manj, ki pa so v veliki večin; iz Italije in ne iz Trsta. ?.di se. da je tukajšnji vojni u-pravi dovolj, da ve, kako stvari stojijo, in že pokaže svojo »nepristranost«, ki smo jo v teli dveh letih in pol tako dobro spoznali, tudi v športu. Tako bi moralo biti v nedeljo v Trstu 15 tekem raznih e-najstbric včlanjenih v ZDTV, a vojaška uprav« h; smatrala za po-tr.-bno, da bi dodelila za te tekme kako igrišče v mestu samem. Tako mora iti moštvo Sv. Ane (kjer je Stadion!) igrat svojo tekmo z Dre-herjem (igrišče pri Sv. Ivanu je nekaj minut, od tovarn,, Dreher!) na Opčine! Pa še Ko’onja je bila na r-*zp.u’aS9 .}m tržaško društva, tako. da lahko nà igriščih v hieštff igrajo drugi. Kaj zato, če naši igralci nimajo ne slačilnice, ne umivalnic, V prote,st tej pristranosti so v nedeljo nastopili ,jcar na Garibaldijevem trgu in če se naj uvede prvenstvo ZDTV v redu, bo treba igrati na trgih kar tudi zares, kajti sicer nc bo mogoče odigrati mladinskega in rezervnega prvenstva. Vemo, da je ljudem pri CONI-ju nesimpatična smer in širina, v katero gre fizkultura mimo njih na Tržaškem o-zemlju in razumemo, da to ni všeč »nepristranski« vojaški upravi. Toda mi se ne moremo ozirat; na željo tistih, ki so že sto in sto krat pokazali, da jim ni za interese tukajšnjega prebivalstva. In podpirali bomo z vsemi močmi naše fiz-kulturnike pri njihovem delu in pri njihovi težki borbi za priznanje njihovih pravic. V TAKIH PROSTORIH SE MORAJO SLAČITI IN OBLAČITI NASI FIZ, KULTURNIKI Prvi poraz Sv. Ane - 2 odločnim korakom napreduje Magdalena, ki je bila njena žrtev to nedeljo Costalunga (5:1). Skedenj je tudi dobro opravil s Pon-/iano (4.T) in ker ima še eno tekmo v zaostanku, skoraj lahko računamo z možnostjo, da bi po vseh moten poraz po M lanu _(5:C). Z enako sramotnim ponzo.n se je morala zadovoljiti Interoaz-enale, ki jo je pregazil Torino (5:0>. Tako korakata Torino in Milano že vrsto nedelj vštric. Triestini pa s« je nevarno približala Pro Patria, ki je premagala Salernitano (1.0). Napoli, ki se s Sampdorio zamenjava na zadnjem mestu, se je tokrat z visoko zmag« nad Moderno (5:1) premaknil na predzadnje mesto, ker je Sampdoria izgubila z Homo (2:0). Medtem ko smo imeli v Trstu lep jesenski popoldan, je pa bila v Bergamu taka megla, da Atalanta in Lucchese nista mogla odigrati tekme. Ostali rezultati: Genoa:Vicčnza 4:0; Li-Vorno:Lavio 0:0: Bari:Aleksandri« 1:0. Crvena zvezda: Dinamo 3:2 V nedeljo se je prijateljska tekma med Crveno zvezdo in zagrebškim Dinamom v Beogradu končala z zasluženo zmago Crvene zvezde 3:2. Lokomotiva : Naša krila i: 0 Zagrebška Lokomotiva je odigra-fa tekmo g zemunskim moštvom Naša krila in zmagala z 1:0. * -Telovadna reprezentanca Švice je v Ženevi • premagala Italijo Z 234:213 točk. Najboljši posameznik je bil Švicar Studder, ki je zbral 35,50 točk. Plavanje Minimalni, rezulati, ki. jih -morajo tekmovalci doseči, da se lahko udeleže tekmovanj na olimpijskih igrah, _so za plavanje določeni tàko-le; moški ženske 100 m prosto 50.3 1:13,0 200 m prost.) 2:17.0 400 m prosto 4:55,0 5:45,0 1500 m prosto 20:10,0 100 m hrbtno 1:11,5 1:23,0 200 m prsno 2:45,0 3:05,0 Ti rezultati morajo biti doseženi v 50 metrskih bazenih sladke vode. Kot vidimo, so te norme težke. Jugoslovani bodo pričeli s treningom 1. februarja 1948 v Beogradu. i-.-.) GESLO odigranih tekmah bil na prvem mestu pred Magdaleno. Šv. Ana je doživela svoj prvi poraz v igri z Dreherjem, k; svoje zmage ni izra-'v.il kar nič skromno (4:0). Tovarna strojev se je pomaknila z neodločenim rezultatom s Pristaniščniki (2:2) pred Sv. Ano, a je odigrala tekmo več. Koprska Aurora je pa spet zmagala; tokrat nad Rojanom (3:0); Sploh so bila istrska moštva uspešna: Izola je opravila z Miljanu s 5:1, Umag z Montebellom z 1:0, tekma med Piranom ;n Nabrežino pa je bila tik pred koncem prvega polčasa prekinjena pri stanju 2:0 za Piran. Ključ: 16—19—16—10 6—2—18—14—10—11—7-11 pesnik gesla; 14—4—-5—13—7-—1—14 del sveta; 20—16—9—5—10—3—12—I—16 del slovenske zemlje; ]5—8—5—12—19—16—17—I-l lastnost pravega prijateljsi va. Torino in Milan neločljiva Triestina je imela to nedeljo fl-e-če; gostovala je pri Bologni, ki je bPa od prejšnje nedelje v lestv.ei Ra petem mestu tik pred Triestin i s točko razlike. To nedeijo ii P«1 ni uspel podvig prejšnje nedoite in zadovoljiti se je morala s tem, da je Triestini prepustila eio t čjco (0;0). Na ta način pa je vtndsr prehitela Juventus, katero te po točkah dosegla tudi Triestina, ki ìe ostala za njo samo zaradi ?a Pnalenkvnd slabšega količnika v razmerju golov. To nedeljo je namreč Juventus utrpela kar «a- DIAMANT Vodoravno in navpično? 1. kratica za votlo mero, 2. del obleke, 3. brana, 4. slovenski književnik, 5. moško ime, 6. drevesni p)od. T. predlog. #1 i % S A H * i M'# Na Čigorinovem turnirju vodi Botvinik V četrtem kolu velikega Cigcri-novega turnirja v Moskvi je. Novo-teljnov premagal Gligoriča, drugi Jugoslovan, dr. Trifunovič, pa je premagal Sokolskega. Ceh Pachman je izgubil s Smisi ovom, Poljak Flutter je premagal Ceha Kotnauerja, Botvinik je remiziral s Kotovom, Keres pa je premagal Holmova in Bolealavski Ragozina. Peto kolo je prineslo GKgoriču zmago nad Poljakom Platterjem, Trifunovič pa je remiziral s Hol-movorn. ki je tako dobil prve pol točke. Keres je po prvih štirih zaporednih zmagah prvič remiziral s Smislovom. Neodločeno so Igrali tudi Boleslavski in Kotov, Kot-nauer in Bolgar Cvetkov. V šestem kolu je bila ena izmed naj zanimivejših partija med dr. Trifunovičem in sovjetskim velemojstrom Smislovom. Smislov je igral z belimi figurami ;n je prevzel iniciativo. Toda Trifunovič je dobro igral in igra je bila prekinjena v enakem položaju; vendar da se igralca sporazumela zn remi brez nadaljevanja. Ceh Puhrnan, ki je imel za nasprotnika Bolestavskega, je tudi remiziral. Giigoni je premagal Cvetkova, remiziral pa je prekinjeno partijo z Botvinlkmn. S Trifunovičem pa je Cvetkov remiziral v prekinjeni partiji iz 3. kola. Vsedmem kolu je Botvinik premagal Cvetkova, velemojster Ra-gozin, pa dr. Trifunoviča; pa tudi Bondarevski je moral partijo pre- SOVJETSKI ABSOLUTNI PRVAK, NAJRESNEJŠI KANDIDAT ZA S VE. TOVNEGA PRVAKA dati Smislovu. Ostale igre so ostale prekinjene. V torek so igrali osmo kolo, v katerem so ostale vse partije prekinjene. Dr. Trifunovič je v slabši poziciji z Boleslavskirn, Gligorič pa v boljši s Holmovino. Po osmem kolu je bilo stanje naslednje: Botvinik 5l/a (1), Kotovi 5 (1), Boleslavski 41/» (2), Rago-zin in Pachman 41/., (1) Smislov, dr. Trifunovič 4 (1). Šahovski dvoboj FLRJ ; ČSR 10:10 ; Dvokrožni dvoboj med • Jugoslavijo in Češkoslovaško se je končat neodločeni; Vsako moštvo je dobilo po 10 točk. Na prvi deski se je dvoboj med Pircem jn Foltysi .m zaključil z 1 in pol ; pol v korist Pirca; na dirugi sta ig.-a’a Tomovič in Katetov pol : 1 in po’; na tretji je igral v prvem kolu Puc proti Opočenskemu in izgubil, v drugem pa je nadomestil Bide v, ki ‘,e partijo dobil; ing. Vidmar in Zyta sta obakrat remizirala; Markovič-Rich-ter pol ; 1 in pol; Vukovič : Hoha-čefc pol ! 1 in pol; Kostič ; Florijan 1 In pol ; pol; Božič ; Potuček 2 : 0; Ra bar in Louma sta obakrat remi- zirala. — Najteiji poj^l je1 imel g ,-tovq Pirc, ki je Igral s F'oltytom. katerega mnogi Cehj smatrajo za močnejšega od prvaku Pii dim .or,a, ki igra na Čigorinovem turnirju v Moskvi, Pirčeva igra v prvem kolu' ima veliko teoretsko vrednost bi bo gotovo objavljena v vseh šahov» skih časopisih. Lep je tud» uspeh mladega mojstra Božiča, ki je edini odločil obe igri v svojo korist, Kapetan češkoslovaškega moštva je po igri še javil, da so Jugoslovani v šahu na boljšem kot Cehoslcvaki, ker imajo mlajše moštvo, ki bo še zelo napredovalo. Besednica A A A AB B C E C E I i 1 I L L L L N N O O O O P S S T V Z poziv — snqv — kraj na Primorskem — geometričen lik — pisno znamenje'. Prva in tretja navpična vrsta dasta voščilo. Pravokutnik 1 k 3 t A i 1 A t 8 J t t * t l Ì ! Z i i ' Z i 1. panoga kmetijstva, 2. vojna umetnost, 3. slabo gospodinjstvo, 4. kontinent, 5. kraj na Krasu, «. pesniška tvorba, 7. industrijska moderna naprava, 8. indijska reka. Isti Številki odgovarja ista črka. Pregovor Bosna ljubav, ustaši, vrtnar, A-rabec, Valjavec, Vranduk, okno, Inka?, negovan, bogata, Olimp, obseg, ananas, strežaj, rebus, hiša. Vzemi iz vsake besede po dve zaporedni črki, pa boš bral znan pregovor. Rušitev ugank št 43 VodoraVno: i. brat; 5. kvar; 9. lirik; 11. Drina; 12. ob; 13. roman; 15. as; 16. kit; 18. lan; 19. alt; 20. čaj; 22. tri; 23. Bogatin; 24. »ki:: 25. piš; 27. bor; 28. Kum; 30. čir; 32. uk; 33. Miren: 35. pa; 36. Boris; 38. Tilen; 40. Aleš; 41. Lika. Navpično: 1. Blok; 2. ribič; 3. ar; 4. tir; 5. Krn; 6. vi; 7. anali; 8. rast; 10. kol; 11. dan; 14. Matajur; 17 tabor; 19. Arnič; ‘tl. jed; 22. tip; 24. sokol; 26. šipek; 27. buba; 28. kis; 29. met; 31. roču; 33. miš; 34. Nil; 37. re; 39. 'i. ixid žrebanji) I. DANEU MILKO, Prosek. H. STEFAN BRUNO, Trst, Ponterosso 6. HI. LEGAT STANKO, Poljanski nasip 16, H — Ljubljana. Kupon št. 46 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Tiskata Zadružna tiskarna v Trstu. / Z Olimpa V' Olimpu Pravica je k Zevsu stopila, tako mu dejala, tako govorila; »Spet v Trstu juristi proces so končali,, zločincu, morilcu, svobodo so dali«- . Poslušal besede . boginje Pravice je Zevs na Olimpu, pobožal ji lice in rekel ji: »Dokler tržaški juristi nc bodo nič boljši kot včasih fašisti, Pravica po Trstu ne bo kraljevala«. Nakar jc boginja v Olimpu ostala in več na Svobodno ozemlje ne pride, dokler okupator odtod-ne odide. In že zunaj l Giubilo po Acquedotto zopet se sprehaja, spet bo prostor poiskal, kjer občinstvo raja. In že spet zahrbtni strel v jok bo spravil materin tedaj bo v Trst prispel , spet kak psihiater. Kdaj že vendar konec bo vladanja bedakov? Takrat, ko bo Trst prišel v roke pametnjakov! Pogovor s cesto A: Kakšne bedarije že dandanes poročajo časopisi. Pomislite, zadnjič sem bral, da' ravna Amerika s Francijo tako, kakor da bi bila njena kolonija. B: Vi mislite, da to ni res? Slavnost na Akvedotu Boljo mu jo tom! Pred dnevi je umrl tržaški delavec. Zapustil je ženo nepreskrbljeno. Žalovala jc za njim in jokala dan in noč. Saj ni bil najboljši človek njen mož, precej pregreh je storil na tej zemlji- A žalovala je le za njim. »Bog ve, kje jo sedaj«, je premišljevala, »ali v peklu ali v vicah. Za nebesa najbrže ni bil zrel«. A neke noči se ji je prikazal v sanjah. Ves nasmejan je bil, le nekam čudno rdeč po telesu. Pa ga je vprašala: »Kako se ti godi na onem svetu?« »Prekrasno, draga moja, vse drugače kot v Trstu. Izvrstno se imam.« »Si v nebesih«, je vprašala žena? »Nc, v peklu sem«, ji je odvrnil, »a jc tu stokrat boljše, kot pod Amerikanci v Trstu«. Vest i/. Grčije Zapadni časopisi poročajo: »Angleška vojaška misija o-stane v Grčiji«. Iz sodobnih grških postojank pa so tem časopisom sporočili, da so pozabili k notici pristaviti šc be-sedioi: »Do nadaljnjega«. IVfngimiet na tr/ašliih trgili Nogometne tekme na trgu Unità in Garibaldi so v nedeljo privabile precej občinstva. Mestna občina je poslala nanje svoje zastopstvo V obliki civilne policije. Po zastopstvo je poskrbelo, da so bile tekme predčasno končane. Golov jc sicer padlo zelo malo, pač pa so igralci zabili velik gol pristojni oblasti, ki noče razumeti, da imajo tudi antifašisti pravico do nomogetnih i-grišč. A: Seveda nc! Amerika ravna s Francijo vendar slabše kot s kolonijami! Intervju našega dopisnika z gospodom psihiatrom Pcllogriniiem Na konferenco v Koper: Svolo kramo neso ponujat Dopisniki Vi ste torej tisti strokovnjak za kriminalno psihiatrijo? 1 • Pellegrini: Dai In ni ga tako pametnega zločinca,' ki bi ga jaz nc znal spoznati za neumnega. Dopisnik: Poročajo, da ste na tem področju dosegli že pomembne uspehe. Pellegrini: Res je tako- Posebno sem sc izkazal pri procesu zoper Pasq uin el 1 i j e v O. Rešil sem ji življenje. Dopisnik: Pa ste tedaj izdali svoje zdravniško mnenje le zgolj s popolnoma zdravniškega stališča? Pellegrini: Ne, tako nor pa jaz nisem. Pri današnji draginji mora človek gledati vendar tudi na denar. In moram priznati, dobro so me plačali. Dopisnik: So vas tudi za ta zadnji proces proti zločincu Cardile-ju dobro nagradili? Pellegrini: Seveda so me; saj sem vam rekel, da nisem mor, da bi delal poceni. Dopisnik: Prihajate radi v Trst? . Pellegrini: Zelo rad; rad zaslužim in tudi počutim se v Trstu kakor doma- Trst, kot veste, je dandanes precej podoben norišnici in tako okolje mi kot psihiatru seveda zelo ustreza. Dopisnik: Povejte mi po pravici in takole med štirimi očmi: ah smatrate tega zločin- ca C'ardile-ja res za duševno abnormalnega? Pellegrini: Absolutno! Po- mislite: mlad, pameten in sposoben fant, kot je ta Cardile, ima v rokah brzostrelko z 80 naboji. To brzostrelko nameri na gručo plešočega občinstva. Nihče ga pri delu nc moti. I-ma celo pomočnike s seboj, same vzorne kriminalce s prakso. Fant vzame plesalce na mulro, sproži in zadene le eno deklico do smrti, drugo pa rani- Ali ni to norec? Dopisnik: Kako, norec? Ker ni zadel bolje? Pellegrini: Seveda! Če bi bil normalen, bi moral tedaj spričo vseh ugodnih okoliščin u-biti najmanj kakih dvajset o-scb. Dopisnik: In če bi jih ubil res dvajset, bi ga vi potem ne spoznali za norega? Pellegrini: Seveda ne! Saj bi vendar pobil dvajset antifašb stov! Dopisnik: A, tako! Torej je po vašem fant norec le zato, ker jih jo premalo pobil? Pellegrini: Tako je! Dopisnik: Po vašem je torej norce tisti, ki ima priliko ubiti množico antifašistov in tega ne stori? Pellegrini: Točno. In takega, jasno, mirne duše spoznam za duševno abnormalnega. Dopisnik: AH so vam ne dozdeva, gospod psihiater, da bi vas človek po teh vaših iz javah smatral lahko za fašista? Pellegrini: Kako pa govorite, gospod dopisnik! Da bi vas lahko smatral za fašista! Še c-no tako izjavo, pa bom tudi vas smatral za norca. Jaz sem vendar fašist! Dopisnik: Se mi je,kar zdelo. Pellegrini: Da, fašist sem m kdor tega nc uvidi, jc resničen norce. Dopisnik: Kaj pa sodirki? So oni to uvideli? Pellegrini; Kako ne bi! To jim je vendar zelo dobro znano. Dop'snik: Prej ste rekli, da jc tisti, ki tega ne uvidi, norec. Torej so tudi sodniki norci? Pellegrini: Ne, to pa nc! Dopisnik: Kaj pa so potem sodniki? Pellegrini: Fašisti, dragi dopisnik, fašisti so sodniki in nc norci- In kdor tega ne uvidi, ta je, dragi moj, pravi in resničen norec. Evviva! Hnngi'tts partizanov t/ Rimu Kongresa partizanov v Rimu se jc poleg drugih udeležilo iz Trsta tudi nekaj takih »partizanov«, ki so imeli ob tej pr|-»liki čast biti prvič med partizani. No, resnici na*ljubo, recimo dvakrat. Namreč: prvič in zadnjici