NAŠ ČASOPIS iy>;:-::\;::.:;.-:'::.-x:___e:i;' HAHfl Ml H um HIP U uAuU rIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XII PRILOGA ŠTEVILKA 44 DECEMBER 1984 DELEGATSKA PRILOGA _J Nado, i ki se Zaradi tehničnih omejitev tokrat ne objavljamo v Delegatskih prilogi celotnega gradiva. Občane opozarjamo, da bo v začetk^a/e, januarja izšla posebna priloga. V njej vam bomo, predstaviti »Osnutek dolgoročnega plana občine Vrhnika za obdobj - oi 1986 do 2(100. Delegati bodo ta razvojni program prejeli p Vsak< pošti, vsem občanom pa ga bomo posredovali s časopisol- ria konec januarja. Želimo, da ga vsi temeljito proučite, ter svoj1 stani pripombe, misli in poglede posredujete svojim delegacijam. - ot ri>n.ja. Piska S- ol jr^ po °Pro Nado Kanjs "D. pre Prtih !m oh l z; m„ >osl0\ k deli GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA V JANUARJU 1985 1. Osnutek dolgoročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 2. Osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 3. a) Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika b) Predlog sklepa o višini nadomestila za uporabo^ stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika ijjj 4. a) Poročilo o izvrševanju programa dela zborov skup^ke; čine občine v letu 1984 F* b) Predlog programa dela zborov skupščine občine co letu 1985 Li borii -:_Iti d( _„po t DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Nn podlagi 202. členu Statuta Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRSšt. 3 I /79 in 5/82) in 91. člena Poslovnik.9 Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 24. 12. 1984 SKLICUJEM 31. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. Seja l»o v ČETRTEK, 31. 1. 1985 ob 17. uri v prostorih osnovne šole »han Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13. /a sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: I pregled in potrditev zapisnika 30. seje DP/., 27. 12. 1984-2. osnutek dolgoročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 -1990 3 a) poročilo o izvrševanju programa dela zborov skupščine občine v letu 1984 h) predlog programa dela zborov skupščine občine v letu 1985 4. \olilve in imenovanja 5. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 1., 2., 4. in 5. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA PEČAR JANE/. I. i ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta Skupščine občine V rhnika (Ui list S RS št 3 1/79 in 5/82) in 91. člena Poslov nika Skupščine občine V rhnika tet sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika. / dne 24. 12 1984 SKLICUJEM 31. sejo /BORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja ho v ČETRTEK,31. 1. 1985 ob 17.uri\ prostorih osnov ne šole '»Ivan Cankar« na Vrhniki, tržaška cesta 13. /a sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo \ ei 11 i k uci jske komisije. 2. pregled in potrditev zapisnika 30. seje ZZD, dne 27. 12. 1984 3. osnutek dolgoročnega plana občine \ rhnika /a obdobje 1986 - 1990 -4. osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov 5. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinske dav ku od prometa proizv odov in od plačil za stori,-tve 6. osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju ob čine \ t hnika 7. a) osnutek odloka o nadomestilu /a uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika b) predlog sklepa o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika 8. a) poročilo o izvrševanju programa dela zborov skupščine občine v letu 1984 b) predlog programa dela zborov skupščine občine v letu 1985 9. volitve in imenovanja 10. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod'točko 2.. 4.. 5.. 9. m 10. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA DUŠAN PLESTENJAK, 1. t. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta Skupščine občine Vrhnika (Ui. list SRS, št. 31/79 in 5/82) m 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika tet sklepa Piedsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 24. 12. 1984 SKLICUJEM 30. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 31. 1.1985 ob 17. uri v prostorih osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 29. seje ZKS, dne 27. 12. 1984 .3. osnutek dolgoročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 - 1990 co 4. osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov 5. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem ol črnskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve " ' 6 osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju ot ~ ' čine Vrhnika 7 a) osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč t območju občine Vrhnika h) predlog sklepa o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljiS ~ ( na območju občine Vrhnika 8 a) poročilo o izvrševanju programa dela zborov skupščine občine ' letu 1984 b) predlog programa dela zborov skupščine občine v letu 1985 9. volitve in imenovanja Viši izida om i 10. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatsk! v pnišanj. OPOMBA: Gradivo pod točko 2 , 4 , 5., 9. in 10. boste prejeli naknadno! PREDSEDN1I Nad ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSl»vrši ANDREJ S K RT, 1. Mčrtu to dc _____ -Na{ ■ Smlji OSNUTEK Na podlagi I. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 ter 202 člena Statuta Na občine Vrhnika. Uradni list SRS, št. .3 1/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na abni seji zbora krajevnih skupnosti, dne............*.............sprejela 0 -:-__>lik s ODLOK p o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine;1 Vrhnika r I. člen V odloku o turistični taksi na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/80. 13/82 in 12/84) se prvi odstavek 2. člena spremeni in glasi: Taksnemu zavezancu iz I. člena tega odloka, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišča: OBRAZLOŽITEV 30 din 60 din 20 din — za nočifev v hotelih, motelih in gostiščih — za domače goste — za tuje goste — za nočitev v zasebnih sobah 2. člen I a odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Socialistična republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Na podlagi Zakona o komunalnih taksah ima Skupščina občine VrLn,: z odlokom o turistični taksi na območju občine Vrhnika, uveljavljeno turis?.'^ takso za začasno bivanje turistov in potnikov, ki se plačuje za največ 31 ' neprekinjenega bivanja, od 1.1. 1985 dalje od 1. 1. 1986' za nočitev v hotelih, motelih in gostiščih za domače goste 25 din za tuje goste . 50 din za nočitev v zasebnih sobah 15 din Ni Mlivl mm, Štev.: 4/1-010-08/84 Datum:...................... PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Andrej VIDOVIČ OSNUTEK Turistična taksa, sprejeta do 31. 3. 1985, bo veljala od 1. 1. 1986 dalje..^ Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je besedilo odloka o sprem« odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika obravnaval na svoji in predlaga zboroma občinske skupščine, da obravnava in sprejme osn1 / odloka. . . IZVRŠNI S' a h -:---< J Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS. št. 25/83) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. .31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju si občine Vrhnika $, 1. člen Nadomestilo za uporabo stav bnih zemljišč se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja: na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih za katere je sprejet prostorski izved- beni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kana"^ skim in električnim omrežjem (Vrhnika, Borovnica, Janezova vas. Verd' j sirijska cona Verd, industrijska cona Vrhnika, obrtna cona, Drenov grtf* Dragomer, Lukovica, Stara Vrhnika). Dfll984 NAŠ ČASOPIS 7 M Č'en »domestilo za uporabo stavbnih zemljišč se ne plačajo za stavbno zemljiški se uporablja za namene, ki jih določata 1., 2. in 3. odstavek 59. člena o IsUvbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84). !*' teen oprostitev iz prvega odstavka tega člena, so oproščeni plačevanja navijestila za uporabo stavbnih zemljišč: frjp občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo P Vsako koledarsko leto posebej; °f"~ najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski uprav ni organ ugotov i, OJ1 stanovanjski prostori niso primerni za bivanje: a't~ občani, ki uveljavljajo plačevanje stanarine v skladu z načeli subvencio-anJa. Podatke daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stano-PlSka skupnost Vrhnika: F občani, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, povodehj, po-JVpožar in druge poškodbe objekta). 1 P'ostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov, ma* . ' . 3. člen adomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od sla panjske oziroma poslovne površine stavbe: ^ 2a llP»iabo tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina •Predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih Pr,'h prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali poseb-;rn objektu: " za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna r^ina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto 0s|Ovnim prostorom. Poslovni prostor so tudi nepokrita skladišča, parkiriš-> "elavnice na prostem in podobno. OBRAZLOŽITEV b'Gi 4. člen ,e'lc na ugodnost, ki jih zemljišče nudi uporabnikom, to je opremljenost ,., ne£:i zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost Jučitve za le objekte na naprave, prometna povezanost, lega zemljišča Kl3 "a Preskrbo prebivalstva, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem do-ka v gospodarskih dejavnostih, se zazidano stavbno zemljišče razvršča v 'e območni coni in sicer. CONA 7 stavbna zemljišča na območju ozžjega centra mesta Vrhnika, ki obsega fldalni načrt Klis in od tu po Stari cesti in Robovi cesti do ceste Partizanski or m do Jelovškove ceste, po stari železniški progi do Iskre ob magistralni J> l do priključka na AC in po levem bregu Ljubljanice do gozdarskega bloka — po Usnjarski cesti do magistralne ceste: CONA ot~~ Vrhnika — mesto Vrhnika z ožjo okolico - Borovnica, naselje mestnega značaja Borovnice 0(i - Janezova vas ;- Verd . „ — Verd — industrijska cona p Vrhnika industrijska cona Ijjji - obrtna cona - Drenov grič ie - LoP • - Dragomer - lukovica - Stara Vrhnika J Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za m2 zazidalnega in ne-'zidalnega zemljišča se določi vsako leto, skladno z ovrednotenim progra-JPm in jo s sklepom določi občinska skupščina. I 5. člen III Nadomestilo za uporabo nezazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od > lovisme nezazidalnega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem . icrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacij-_|0 dovoljenje. ^Nadomestilo za uporabo stavbnega Zemljišča od nezazidalnega stavbnega -m Jisča znaša 50 % od vrednosti nadomestila za uporabo zazidalnega stav b-eg" zemljišča. m. 6- *'en ■ab 1 0mest,.loza uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni upo-nik zemljica oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaga U oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imet-J'kstanovanjške pravice), jemeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so ncpo-' m uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plaču-*, nad°mestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa Y "VOjih prihodkov. " 7. člen ~iilD .adomcslilw /a uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu občinski Pravni organ pristojen za družbene dohodke, -rab etlC ,x,slollk;i /a odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za upo-KOstavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljiv osti, zasla-% Jd 1,1 Pačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga |j« :«»tnee ni plačal v predpisanem roku se uporabljajo določbe zakona o dav-if " občanov. adomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu pri Skladu ,nh'iih zemljišč. I] (j 9. člen ;(iiat|'"iKl' PR,xoi'asne 111 pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci orB."'lles,ila x roku 30 dni po uveljavitvi odloka, dati občinskemu upravnemu •£atUU ,ocne podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi pp-i« e o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila i' , 10. člen Id j^narno kaznijo od 1.000 do 10.000 se kaznuje za prekršek prav na oseba, V a) *ilvezanec plačila nadomestila, če: ^ določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila, / -/ Prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila. Oseheeil:"no kazmJ° od 200 do 2.000 dtn se kaznuje odgovorna oseba prav ne "i posameznik, ki stori prekršek iz I. odstavka tega člena. stavk ne velJil'i 'a odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo ,r ...... ( _ ---- • - vvivn u inmoillv..'lllll ZH l 1 [ ' V ' I 1 I I ega zemljišča na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS. št. 38/83). i S 12. člen °dlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Skotena republika Sloveniji! PSC'1NA OBČINE VRHNIKA ' Da^'i: 3/7-010-06/78 i : r'_B:: Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), ki je bil sprejet maja meseca 1984. leta določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Območje na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa določi občinska skupščina. Zakon o stavbnih zemljiščih je območja, ki so zavezana plačevati nadomestilo razširil. Ne zajema samo območja mest in naselij mestnega značaja ter območja, ki so opredeljena z urbanističnimi izvedbenimi akti (kot je lo določal zakon o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem), ampak tudi območja, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev in območja, ki so opredeljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. Zakon o stavbnih zemljiščih izrecno ne določa za kaj se sme nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uporabljati, določa pa, da se nadomestilo za ■uporabo stavbnega zemljišča zbira na računu pri skladu ter skupaj z ostalimi sredstvi: cena za oddano stavbno zemljišče v družbeni lastnini, prispevek posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov in naprav ter druga sredstva, so dohodek sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. Merila in način uporabe teh sredstev se določi z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za srednjeročno obdobje, uporaba sredstev pa s programom Sklada stavbnih zemljišč. Za leto 1985 se cena nadomestila za m2 stanovanjske površine poviša za 24"// in za m2 poslovne površine za 30%, glede na ceno iz leta 1984. Izvršni svet SO Vrhnika je obravnaval osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika in sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika in predlaga zboroma občinske skupščine, da sprejmeta naslednji SKLEP: 1. Sprejme se osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika in se ga posreduje v enomesečno javno razpravo. 2. Sprejme se sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika. V rlinika, decembei 1984 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA PREDLOG Na podlagi 4. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 38/83) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3 1/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne ... sprejela Sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika i Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč znaša mesečno: za I. cono zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene 0,62 din od kv.m, za poslovne namene 1,04 din od kv.m - za 11. cono zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene 0,50 din odkv.m -a poslovne namene 0,91 din od kv.m II. Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št". 38//83). III. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/7-010-07/78 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika Andrej VIDOV1Č Poročilo o izvajanju programa dela zborov skupščine občine v letu 1984 PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika Andrej VIDOVIČ Zbori občinske skupščine so na sejah v mesecu januarju 1984 sprejeli program dela za leto 1984, s katerim so bile posamezne zadeve, ki naj bi jih obravnavali zbori, opredeljene po mesecih. Določeni so bili nosilci, ki naj bi skrbeli za pripravo gradiva, v večini primerov uprav ni organi, predlagatelj gradiva pa je bil še vedno v prvi vrsti izvršni svet. Neizvršene naloge iz programa dela zborov skupščine občine za leto 1984 so naslednje: 1. OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 2. OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE Zaradi zakasnitve predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov z osnutkom zakona, ki ga bo republiška skupščina obravnavala šele 19. 12. 1984, ni bilo mogoče pripraviti osnutkov odlokov / davčnega področja za planirano delo občinske skupščine v mesecu decembru. 3. ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU S POROČILOM O STANJU NA TEM PODROČJU Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, na podlagi katerega naj bi pripravili nov odlok o pokopališkem redu, je sprejela skupščina SRS šele 24. 10. 1984, je objavljen v Uradnem listu SRS št. 23/84 z dne 19. 11. 1984. Zakonski rok za uskladitev občinskih predpisov o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč z določili zakona je dve leti od njegove uveljavitve. Problematiko spremlja tudi sekcija za pokopališča pri Predsedstvu Občinske konference SZDI. Vrhnika. Osnutek odloka, ki bo zajemal vprašanja pokopališkega reda in pogrebnih svečanosti na podlagi določil novega zakona, bo pripravljen v skladu s programom dela zborov Skupščine občine Vihnikaza leto 1985. 4. OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI Oceno požarne ogroženosti pripravlja posebna komisija v okviru SIS za varstvo pred požari. V letošnjem letu je potekalo zbiranje in obdelava.potrebnih podatkov v okviru prostovoljnih gasilskih društev in štabov za CZ v krajevnih skupnostih. Zaradi obsežnosti in težav, ki se pojav Ijajo pri izvedbi te naloge je Zveza SIS za varstvo pred požari SR Slovenije podaljšala rok za izdelavo ocen požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva, zalo je naloga vključena v program dela SIS za varstvo pred požari in zborov Skupščine občine Vrhnika za leto 1985. 5. OBRAVNAVA ODLOKOV. KI SLEDE IZ NOV E ZAKONODAJE O UREJANJU PROSTORA 6 SPREMEMBA ODLOKA O NADOMESTILU /A UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 7. OSNUTEK ODLOKA O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH Avgustovski termin je bil predviden za pripravo odlokov, ki izhajajo iz nove prostorske zakonodaje (zakon o urejanju prostora, /akon 0 urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o stavbnih zemljiščih), zaradi predvidevanj zakonodajalca da bodo prostorski zakoni sprejeti že v februarju 1984. Zakoni so bili sprejeti šele junija 1984. pristojni komiteji pa tudi še niso pripravili, za oblikovanje odlokov, predpisanih podzakonskih predpisov. Zakonska obveza nalaga Republiškim komitejem, da pripravijo podzakonske predpise v roku 6 mesecev in so v mesecu decembru v fazi osnutka. 8. POTRDITEV ZN -KI BODO IZDELANI (DOL LAZE, IDRIJSKA CESTA) Osnutek ZN Dol -Laze je bil v času javne razprave, glede na pripombe in usklajevanje programsko skoraj docela razv rednoten. Rezultat je priprav a co-ninga. ki bi glede na usklajevalne rezultate še lahko bil predmet zazidalnega načrta in bo moral biti programsko popolnoma na novo obdelan. Priprava predloga, za potrditev je tudi naprej v celoti odvisna od uspeha usklajevanja v KS tudi z vidika uveljavljanja družbenih interesov. Priprav a predloga zazidalnega načrta Idrijske ceste je bila'ustav ljena zaradi spremenljivih pogojev Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika (Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je bil s to problematiko seznanjen). Končno odločitev o obsegu območja, ki bi bil predmet zazidalnega načrta, je Kmetijska zemljiška skupnost oddala načrtovalcu šele v polletju 1984, v tem času pa načrtovalec novega osnutka ni uspel pripraviti. 9. OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE VRHNIKA DO LETA 2000 Obrav nava odnutka navedenega planskega akta je bila predvidena v mesecu septembru 1984, vendar osnutek ni bil pripravljen. Vzroki zato so predvsem zaradi zamujanja rokov pri pripravi republiškega dolgoročnega plana, zavlekla se je tudi razprava o smernicah za pripravo dolgoročnega plana občine (smernice je občinska skupščina sprejela na seji dne 26. 11. 1984) ne nazadnje pa je vzrok tudi v premajhnem sodelovanju nosilcev planiranja, ki svojih dolgoročnih dokumentov niso sočasno pripravljali. K). OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1985 V mesecu oktobru ni bilo možno pripraviti odloka o proračunu za leto 1985 iz. razloga, ker družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 še ni sprejet. Iz tega razloga je bil pripravljen predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju leta 1985, ki ga je skupščina Skupščine občine Vrhnika obravnavala v mesecu decembru 1984. 11 STABILIZACIJA V OSNOVNEM ŠOLSTVU Za pripravo gradiva o obravnavi stabilizacije v osnuvnem šolstvu, ki bi moralo biti obravnavano na skupščini v mesecu oktobru 1984, je bila zadolžena Osnovna šola Log-Dragomer. Gradivo naj bi bilo pripravljeno na podlagi ukrepov, ki jih je posredovala Republiška izobraževalna skupnost, ki pa jih je preklicala, ker so se izkazali kot prenagljeni in neutemeljeni. 12 ODLOKI O POIMENOVANJU ULIC IN PREOŠTEVILČENJA NASELIJ V letu 1983/84 je bil izdelan program preoštevilčenja oz. preimenovanja naselij v občini. Po programu so bila realizirana naselja Log in Borovnica, pri novoustanovljenih krajevnih skupnostih v bivši Krajevni skupnosti Vrhnika, pa je naloga zastala, zaradi nesodelovanja krajevnih skupnosti Breg, Center in Vas. Slednje so imele in še imajo nalogo potrditi oz. korigirati predlagane meje krajevnih skupnosti (na podlagah 1:5000) in sicer na svojih skupščinah krajevnih skupnostih. Torej je isključna krivda, da se zastavljeni program ne realizira, v omenjenih krajevnih skupnostih in bo tako tudi ostalo do začetka spremenjenega odnosa in resnejšega dela omenjenih KS do Občinske geodetske uprave, ki je nosilka in hkrati izvajalka programa. Vrhnika, 20. 12. 1984 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA OBRAZLOŽITEV Osnutek programa zborov Skupščine občine Vrhnika za leto 1985 je bil objavljen v Delegatski prilogi Našega časopisa št. 43 - oktober 1984. Zbori Skupščine občine Vrhnika so ga obravnavali na seji, dne 26. 1 1. 1984 in ga dali v enomesečno javno razpravo. V času javne razprave je strokovna služba SIS občine Vrhnika predlagala, da se v program dela vključijo še dve vsebinske točke, kjer bi skupščini zdravstvene in kulturne skupnosti sodelovali kot četrti zbor in sicer: -- problematika na področju zdravstva (financiranje in prestrukturiranje skupne porabe) problematika na področju kulture Strokovna služba SIS je predlagala tudi obravnavo - poročila o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v letu 1984 — problematiko uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje srednjeročnega plana in ekonomske stanarine — problematiko na področju telesne kulture Vsi navedeni predlogi so v program vključeni. V predlog programa dela sta vključena tudi - odlok o zagotavljanju sredstev za financiranje občinskih blagovnih rezerv za obdobje 1986-1990 in - odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na predlog komiteja za DER in DP. Ostale spremembe v programu dela so redakcijske narave: V predlogu programa so predvidena tudi nekatera gradiva iz programa republiške skupščine, ki naj bi jih obravnavali zbori Skupščine občine Vrhnika, vendar brez časovne opredelitve, ker republiški program še ni sprejet in se ponavadi še bistveno spremeni, zato bomo navedena gradiva sproti vključevali v program dela Skupščine občine Vrhnika. IZVRŠNI SVET SO VRHNIKA 8 NAŠ ČASOPIS DECEMBER 1984 VKLJUČEVANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V OBRAVNAVO GRADIV IZ PROGRAMA SKUPŠČINE SRS V LETU 1985 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in i izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 3. Informacija o kršitvah družbene lastnine in drugih pojavnih oblikah leodgovornega odnosa do družbene lastnine in njenega varstva 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela. 5. Poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničitvi družbe-lega plana SR Slovenije za obdobje 1981--1985 z analizo izvajanja družbe-tega plana SlTSIovenije za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982, 1983, 1984 in 1985 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1986 6. Resolucija o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1986 7. Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986—1990 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnejšem regionalnem razvoju v SR Sloveniji 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin 10. Razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih 12. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih in zasebnih kmetijskih gospodarstev 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju kmetov 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preživninskem varstvu kmetov 15. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu 16. Poročilo o uresničevanju stališč in sklepov Skupščine SR Slovenije o razvoju drobnega gospodarstva 17. Zakon o družbeni kontroli cen 18. Poročilo o izvajanju zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena PROGRAM dela zborov skupščine občine Vrhnika za leto 1985 PREDLOG J J A N U A lt Sap. it. Naslov točke Gradivo ___r>rij>r«yi_ V obravnavi -522^eiuje j2_ Pristojnost Ocene stenja ra.8u.ar pri pripravah na skupščinske volitve OK SZPL PPO.Kb, OZP vsi zbori Osnutek dolgoročnega družbenega plana Zavod za načrtovanje občine za obdobje 1986-2000 komite za DUH in PJ? družbeni svet za vsi zbori družbeno planiranje -S2§ii°i..EJ:8Si?5SuB Poročilo o delu Pružbenega pravobranilca Družbeni pravobranilec komisija za družbe- vsi zbori samoupravljanja v letu 1984 samoupravi .a.-je ni nadzor ?. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občinf ka uprava za _dru|bene_grihodke odbor za davčno _golitiko__ 5. Osnutek odlo'a o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ____Blačil_za storitve občinska uprava za družbene prihodke odbor za davčno politiko vsi zbori ZZP.ZKS Poročilo o izvaja:ju programov SIS družb, strokovna služba dejavnosti i:i ne.t. proizvodnje v letu 1984 SIS ' kosite za 11 i'-" OU a) Osnutek odloka o nadomestilu ze uporabo stavbnih zemljišč b) Sklep o viSini nadomestila za ____uE2£?22_?S?YSDi5_2e!!!''-ii^o__ _ komite za PEH in 1P ZZP.ZKS . 8.. Os: utki odlokov s podre čja SLC poverv ištv IS svet z. SLCVPb JUNIJ 1. Analiza uresničevanja družbenega plena občine -kočite za EER in DP v obdobju 1981 85 z ures:.ičevanjen irvestici--SIS jske politike in SIS materialne proizvodnje ............ ..... vsi zbori vsi zoori 2. j-.naliza plene obrtne dejavnosti >. Osnutki odlokov s področja SLO poverjeniStvo IS Svet za SLOVDS vsi zbori FEBRUAR 1. Poročilo o'izva.anju pospeševanja kmetijstva v letu 1984 in program pospeševanja za leto 1285. 2. Osnutek odloka o spremembi in dopolni-.... ^yi.odloka.o davku na promet nepremičnin J. Uresničevanje politike štipendiranja ter poklicnega usmerjanja v občini Vrhnika .......v,letu 1284 _..........._ 4. Poročilo občinske skupnosti za cene -komite za PER in PP -Kmetijska zadruga občinska uprava za družbene prihodke skupnost za zaposlovanje komite za PER in PP odbor za davčno politiko občinska skupnost za cene 5. Sklep o valorizaciji zneskov osebnih pre- komite za PER in PP jemkov do katerih se ne plačuje samoprispevek _■'''. 5. Sklep o praznovanju občinskega.praznika OK SZPL 7. Problematika na področju zdravstva - NZP ■ (financiranje in prestrukturiranje -Sari.zdrav.skup. skupne porabe) §i__22r:SSc.)?-Odlokg_o_prizn9y2lr.i^ DD i: OU 9.. Osjtfnutki odlokov s področja SLO _........._ poverjeniStvo. IS MAREC 1. Osnutek odloka o pomožnih objektih za komite za PER in PP katere ni pomembno lokacijsko dovoljenje............. .............. OK SZPL ZZP.ZKS ZZP.ZKS vsi zbori ZZP.ZKS ZZP,ZKS vsi zbori 2. Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice za industrijsko cono...................._ J. Osnutek dogovora o temeljih družbenega _______plana, občine za. obdobje .1986-1.920......... 4. Osrutek odloka o določitvi povprečne gradbene_cene..........- ..........._......_..______ ... 5. Poročilo o delu v letu 1984: - delovnih teles skupščine - skupi" delegatov za republiško skupščiio _ ______ 5. Obravnava poročila o delu - sodnika za prekrške občine Vrhnika - Postaje oilice Vrhnika ■ - Medobčinskega inšpektorata SO Idrija, Logetec in Vrhnika ............................ 7. Poročilo o delu: - Temeljnega sodišča, Enota na Vrhniki - Temeljnega javnega tožilstva, enota ■ Občinskega javnega pravobranilstva A P R I L 1. Analiza zaključnih računov OZP gospoda-..... rstva in.neEpsppdarstva za leto 1984 2. Jjieliza izvajanja politike znposlovanio v letu 1984 J. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovore o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhr.ik a v ......letu 1984....... +. Osnutek odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika komite za PER in PP komite za PER in PP komite za PER in PP sekretariat SO in komisije SO posamezni organi posamezni organi organi vsi zbori zdrav. skup. 4.zbor - .-San.zdr. skup. JjsS&Si ilS..5S_2£r£ž_§9__Y.si_zbori Svet za.SL0VPS_ _____ vsi zbori ZZP.ZKS ZZP, ZKS vsi zbori ZZP, ZKS ■komisije SO skupine delegatov vsi zbori -komite za PP in OU vsi zbori ■komisija za družbeni nadzor , •odbor IS za področje i :>šp. služb_______........._ .__________ komite za DP in OU vsi zbori kočite za PER in PP Občinski svet Zl ZZP.ZKS Osnutek odloka o usklajeni urbanistični Aoktnnc*litac1 '• i skupnost za zaposlo vanje ... •....... kadrovska služba občine Vrhnika sekreteriat SO koaite zn '..r.H i;. i-P vsi zbori 6. Osnutek odloka o sprejetju urbanističnega komite za PER i:» PP reda "a območje Znnla.vp__....... _____ _____ .._.....________._____________ 7. Osnutek odloka o spremembi odloka o komite za PIiB i;. l;P ureditvi in sanitarnem zavaroval.ju varstvenih pasov vodovod ::a območju občine __Vrhnika_____________ __________________________......_.__________________ 8. Osnutki odlokov s oouročja -LO______________-?2i'£ri?L45$*2_Iii___- Izvrš.'i svet komite za DP in OU kouite za DP in OU komisija za spremlja- vsi zbori nje dogovore, KO za kadrovske vprešenie pri OK SZPL -komisija, za odliko- vsi zbori vanja in priznanja OK SZPL - ZZP.ZKS ZZP.ZKS ZZP,ZKS svet ~a oLOVlu; 8. Poročilo o delu izvršnega svete v ■ letu. 1284...... ............... 9. Poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku 10. Zaključni račun proračune za leto 1984 občine Vrhnike 11. Osnutki odlokov s področja SLO............... jt M.-. J - 1. Osnutek odloka o prostorsko uredi tve«}ih pogo.. ih _ , , 2. Analiza izvajanja planov KS za obdob|e 1981.1965 in fi::c poročile -. ?. Poročilo o poslovanju CZD gospodarstva in negospodarstva-y I. ,trir.:eseč,;u 19f5 4. Sklep o potrditvi zcključnege račun* devkov in prispevkov za. leto 1984 vj*i_^bori_ vsi zbori Izvršni svet vsi zbori ■komite za DP in OU................... vsi zbori poverjeniStvo IS Uc.lt« za PER i" Vii ko ite z- PER ir. PP komite za PER IK it občinska uprava za družbene prihodke -konisija za pregled rač. davkov i: prisp Svet za SL0VD6.............. vsi zbori.. •Zil.ZiiS ' ZZL.ZKS 0':či-.ski svet ZS ZZD.PPZ ZZE.ZICS tki;. 3. Osnutek cdlok? o sprene:.:bi odloke o določitvi, knetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zeel">iSč in zasebni!? kmet. gospod. ■- zaSčitenih knetij 4. Poročilo o preskrbi 5- Osnutek odloka, o pokopališkem redu 6. Osnutki odlokov_B_pođPOčjJo^SIiO_ komite za PER i:. PP komite za PER in DF KZS komite za PER i. LP Vsi zbori ZZP.ZKS ZZP, ZKS ZZP,ZKS odd. za NZ.KPV.SKuCES sekcija za pc- vsi zbori komite za PER i:: PP kopališč« pri Medobčinski i.išp. OK SZPL, SKOCES, KS.............. poverjeniStvo IS Svet za SLOVPS vsi zbori E P T E H E R 1. Poročilo o poslovanju OZD gospodarstva, i.? negospodarstva v I. poli.. 1985 kočite za PER in PP 2. Družbeni plaii občine za obdobje 1966 1990 komite, ze,,PER ii PP ZZP.PPZ vsi zbori 5. Ocena požar::e varnosti i; načrt varstva v občini komisija SIS za varstvo SIS za varstvo pred vsi zbori Problematika .področju kulture 5. Osnutki odlokov s področja SLO pred požari Samoupravna kultur: skupnost poverjeniStvo IS požari, svet za. SLOVPS organi Sto za kulturo ZZP,ZKS Sati.kult. skup kot 4. zbor OKTOBER 1, Osnutek odloka, o stavbnih zemljiščih........komite za PER in PP 2. Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč komite za PER in DP 3. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev komite & DER in PP za financiranje občinskih blagovnih tf rezerv za. obdobje 1986-1990 . Svet za SLOVPS vsi zbori •_■......... ZZP, ZKS ZZP.ZKS ZZP,ZKS 4. Osnutek odloka o zagotavljanju in usme- komite za PER in PP r nju sredstev za intervencije v pro--' izvodnji hrare................................ ................. ___..................... 5. Analiza uresničevanja resolucije v družbenoekpnomsket.i razvoju, leta. 1285.. komite za PER in PP 6. Osnutek resolucije o družbenoekonomskem komite za DER in DP razvoju v letu 1986 ?. Poročilo o stanju kmetijstva komite za PER in DP, KZS, KZ ZZD,ZKS vsi zbori vsi zbori vsi zbori 3. Dogovor o usklajevan,;u davčne politike uprava za družbene odbor za davčno vsi zbori prihodke ■ politiko BCVEMBER 1. Cestnoprometna problematika v občini SKOCES, KP.V, Svet za preventivo vsi zbori sodnika za prekrške, in vzgojo v cest. Cestno podj. Lj., nrometu, SKOCES Medobčinski inšpektorat PM, odd.ze KZ, komite za PER IN PP, avto šola aMP 2. Poročilo o uresničevanju stališč zborov Skupščine občine o delovanju delegetskege sistema v občini Vrhnika OK SZPL DPO, KS, OZD }. Osnutek odloke o proračunu za leto 1986 komite za.DD in OU 4. Osnutek odloka o sprejetju ZN dela in- knmite za DER in DP Austrijske con«, z« znanega lcveatltcrja................... 5.. Osnutki odlokov s področja. SLO 9. Osnutek odloka o spreme bab odloka p davkih obča: py........................ ..... 10 Osnutek odloke o turistični taksi na območiu občire Vrhnika poverjeniStvo IS uprava za družbene prihodke uprava za družbeno prihodke svet za SLOVDS vsi zbori vsi zbori ZZP.ZKS vsi zbori odbor ze davčno politiko vsi zbori 11. Ssnutek odloka o spremembi odloka o koj.ite za PP in OU proračunu občine Vrhnike za leto 1985. .... 12. Osnutki odlokov s področja SLO PECEMBER poverjeniStvo IS 1. Poročilo o izvajanju zakone o pravni kooite za DP in OU pomoči . „.........c _ 2. Osnutek odloka, o proračunu občine za komite za PP in CU leto 1285 _ .. . , ■ J. Osnutek odloka o prekrških zoper javni odd. za NZ ......red. in. mir................_...........____________sodnika za prekrške Turistično druStvo ZZP,ZKS Vrhnika vsi zbori Svet za SLOVDS vsi zbori Izvršni svet vsi zbori Komite za. DP in OU _ vsi zbori 4. Uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu (uresničevanje srednjeročnega plana ____in ekonomske stanarine ) 5. Problematika na področju telesne ____kulture__......_____......______ _.........______ 6. Osnutki odlokov s področja SLO Samoupravna stanovanjska skupnost Samoupr. telesnoku- ,lturna_skuenqst________ poverjeniStvo IS organi SSS organi Samoupr. telesnokult. sk. svet za SLOVDS ZZD, ZKS ZZD ZKS ZZD,ZKS vsi zbori 5ICEMBER1984 NAŠ ČASOPIS 9 HRASTOVA SKULPTURA AKADEMSKEGA KIPARJA »Barjan in Barjanka« ^lovišče! Bistra 17. september "~9. november 1984 dokumentiranje »forma-yive« v Bistri ter za vsa doživetja ln zgodbe,/ ki so nastale v tem 'asu, bi bila potrebna kar knjižica. Na stotine različnih dogodkov z °biskovalci na deiovišču in v im-pr°vizirani galeriji v gostilni Bi-s'ra se je povezalo v edinstveni in naibolj množičen likovni dogodek ,e9a leta v občini. Zapis je samo 2ačetna skica dokumentiranja skulpture Barjana in Barjanke v '■spajnetovem ustvarjanju. Ledeni žled je porušil leta 1982 stoletni hrast v Bistri. Asfalt je uničil korenine, veje so se raztegovale Preveč nad črnico ob cesti in ledeni ok'ep je porušil hrast na mehko barjansko zemljo. V meji z ostalimi stolnimi drevesi je bil hrast skoraj neopazen. Podrt pa se je pokazal v Vsej svoji veličini. Premer skoraj v višini moža. Eden redkih orjakov, ki so več kot dve stoletji še na Barju. Srečanje s porušenim hrastom tako Povzame, da v mislih še zasnuje Zgodbo o novem kipu prijatelja kiparja. Hrast s svojo veličino takoj zvabi 12 njega obljubo, da ga bo poskušal 2a vedno ohraniti v skulpturi. Petde-setletnik se želi potrditi v spopadu z Mogočno gmoto hrasta. Pet desetletij življenja, petindvajset let umetniške poti. Hrast je padel v naročje barjanske zemlje. Potrebno je v njem zapeti pesem. Poiskati moč, da to Pesem najdeš. Obljuba ne zavezuje kdaj, je pa zavezanost zemlji in njenemu hrastu. v kulturni skupnosti ni denarja, za tako akcijo. Leta 1981 sem po odklonilnem stališču, da bi lahko na Vrhniki pripravili z Lapajnetom hrastovo skulpturo, za ambient pred Cankarjevo knjižnico, samostojno umetniško izpoved, prispevek praznovanja 40-letnice vstaje, poiskal razumevanje za predlog pri tovariših iz delovne organizacije LIKO. Leta 1982 so se za predlog ogreli v Usnjarni. Strošek za odkup hrasta od Ljubljanskih mlekarn je bil manj kot štiri stare milijone. Komisiji za kulturo je zadostovala obljuba, da bo skulptura postavljena ob novo konfekcijo v nekaj letih. Lapajne je naredil skico za razža-ganje hrasta po organskih celotah drevesa. Hrast je bil samo spodaj delno načet, večino debla in mogočnih vej pa je bila povsem zdrava. Hrast smo razžagan dvignili in deponiralo k znancu v Sinji gorici. Jože je zmogel prvi spopad s hrastom. Leta, prebita v gozdu, so njegove roke spremenile v čarovnika z motorno zago. Obljubil je, da ga bo pred pri-cetkom del »skrojil« po želji kiparja. V pogovorih v naslednjem letu je Polno omahovanj v izbiri motiva, ki bi lahko v vsej veličini pokazal hrast in se obenem povezal v dosedanji La-Pajnetov umetniški opus. Iz dosedanjega ciklusa asociativne figuralike se izluščijo: orač, gospodar in seveda sedeča dvojica. V tem letu iz-Hela Lapajne informativne skice. Dvojica Barjana in Barjanke, v počitku po opravljenem delu. Noge kot Mogočno kmečko orodje »ralo« za braždanje zemlje. Večina kiparjev se spopade s problemom te večne dvojice. Lapajne je 2e v letu 1965 izdelal v varjenem že-62u skulpturo »Barjana in Barjanke« v 9alerijskem formatu. V Mariboru je J967 v okviru forma-vive v betonu 'Zdelal prostorsko kompozicijo »so-2"ie«; osemmetrska dvojica v belem onu se pne v višino med stano- tujskimi bloki. ^ Kostanjevici leta 1972 je Lamine izdelal v hrastovem lesu prvi v°Jico. Skulptura simbolično nakane dvojico, je pa v celoti izvedena iz [Uličnih elementov in bogate strukture, Elementi iz arhaične kmečke arhi-e*ture, strukture, ki so krasile orodje bivalne prostore; robate, čiste te-9rske konstrukcije in zveze, spaja-z lesenimi klini, zagozde. V Ko-.djevici je v dvajsetih letih obstajajo "Forme-vive« nastalo na stotine p 'ptur. Lapajnetova skulptura je prv gotovo eno izrazitejših del, de|"vsem pa zelo avtentična med SJ Mnogih svetovno znanih kipar-, irnen. p^Pajne je leta 1976 v Ljubljani f.^tavil ciklus »Barjancev«. mali v^ati, skice za mogoča kasnejša rj0 la dela. Razstava je bila kiparski t^^dek leta. Avtor jo je predstavil je™ na Vrhniki leta 1977. Leta 1977 a razstavo dobil nagrado Prešer- novega sklada. Med razstavljenimi skulpturami je bila tudi dvojica »gospodar in gospodarica«, skica, ki nakazuje možno izvedbo večje kompozicije dvojice. Kipar je šel v svojem delu skozi mnoge faze.-V povezavi s svetom, z Evropo, kot nekonostruktivist, je vzporeden iskanjem ostalih, pa se obrne vase v svoj svet Barjancev, v tradiciji lesa išče svojo izpoved — svojo osebnost, svoje bistvo. Iz lesa izvabi slikovite table, polne organskih struktur, ki hitro iz konstrukcijskih rešitev preidejo v figuralne am-biente in kompozicije. Vrnitev v figuro v dobro občutenem in spoznanem lesu, je pomenila tudi nadgrad- povezanost v iskanju resnice. Barjan in Barjanka nista sožitje moškega in ženske, sta simbol sreče, poiskane v bivanju. Bivanje pa je splet pesmi in joka, dela in počitka, razumevanja in vezanosti na naravo, je pot od rojstva do smrti, je tudi sled te poti. Ob tej poti sta Barjan in Barjanka sled umetniške poti Toneta Lapajneta, pa tudi vseh tistih, ki mu hočejo prisluhniti. V svojem bistvu pa vzdrži tudi misel: to sploh ni skulptura, ampak preprosto samo nova oblika življenja stoletnega hrasta. Nekdo je pred dnevi dejal: kako slovenski, prijazen in domač kip. Ljudje iz tovarne so omogočili postavitev pomnika ob cesto za poz- njo v fantastiko. Spoji se figura z orodjem, orodje postane figura, elementi iz stoletne arhitekturne tradicije dobijo nove pomenske predstavitve. Kipar išče v našem spominjanju neko praizkušnjo v našo sedanjost. Lapajne v svojem delu ne pozna poenostavljene foklornosti. Trdi življenjski »racio« preliva v svojo pripoved o bivanju. Iz organskih elementov: vrata, orodje, tramovi, klopi, stope, plug, peč gradi ta svoj svet. Poln različnih pomenov iz naravnosti lesa po dimenzijah in strukturi, iz domačijske uporabnosti, iz robatosti polne liričnosti, gradi za nas, to pričevanje o bivanju. Zdi se, da je šele v lesu Lapajne lahko povedal vse o figuri na izvirno svoj način. V prostorske figuralne ambiente lahko po izvedbi v Kostanjevici obravnavamo zadnje tri skulpture: Barjanec — korakajoči mož — Vrhnika 1981, Domačija — Ribnica 1982 in kot daleč najbolj izrazito Barjan in Barjanka — Vrhnika 1984. Celoten opus figuralike v lesu je imel specifiko posameznih elementov iz arhitekture v njenih naravnih proporcih in ustreznih pomanjšavah. Skulptura Barjan in Barjanka pa ima v sebi dimenzijo stoletnega drevesa — hrasta. Iz razpolovljenega debla sta oblikovani figuri, telesnost je v bistvu telesnost debla, samo odvzeta za nujno ikonografijo in predstavitev moškega in ženske. Navidezna podstavka za sedenje sta v bogati strukturi obdelana elementa, da sta figuri še bolj elementarni. Figuri sta skromno okrašeni z vrezanimi sirn-bolj moški grobe telesnosti z drobno srčiko bitja in ženska, z vrezanimi simboli materinstva. Čeprav'je Lapajne večinoma zavestno izvedel telesno močne figure s komaj nakazanimi glavami (glavicami), sta glavi »barjana in barjanke« izraziti po tem. da poleg stika z gledalcem v sebi nosita tudi dinamičen dialog. Če je celota izrazito statična, je prav v glavah nakazan dvogovor. Iz telesa — debla gresta mogočni veji — stegni, v kateri je kipar na lato zagozdil veje — noge. ki so obenem orodje za prekopavanje, za obdelo- -vanje — za delo. Podstavek — prav tako iz prižaganih vej debeline običajnega drevesa — simbolizirata to povezanost. Povezanost drevesa z zemljo, povezanost bivanja z zemljo, povezanost dvojice v iskanju sreče. drav ob prihodu ali odhodu z Vrhnike. Pomnik in pričevanje v navezanosti na slovensko zemljo in v stoletja dela na njej, ki nas je ohranjevalo v pesmi in joku med hišami, kaščami in kozolci, na polju in v gozdu, ta pesem sta tudi »Barjan in Barjanka«. Samo navidezno sta lokalno zaznamovana, dejansko pa sta univerzalno kodirano sporočilo umetniške izpovedi, resnice o bivanju in premišljevanju o tem bivanju. Če je »Barjanec — korakajoči mož« nastal leta 1981 v želji po ponovnem preizkusu v kiparjenju, po intenzivnem ustvarjanju z barjansko zemljo, sta »Barjan in Barjanka« iz leta 1984 umetniško pričevanje, utrjeno v vseh letih zelo izrazite in bogate umetniške poti. Čeprav so finančna sredstva, vložena v skulpturo, minimalna in je kipar delo izvedel brez materialnega nadomestila, je na to veliko ugovorov. Delo ni naročilo. Lapajne je skulpturo izdelal zase kot osmo večjo kompozicijo. Delo je javno pričevanje umetniške moči. Dokumentira avtorja za leto 1984. Vrhnika s svojo lego na robu Barja ima svojega prijatelja v kiparju »Barjancev«, v slikarju barjanskih zemelj. »Barjan in Barjanka« sta del tega prijateljevanja, zemlja, z rokami izkopana ob kolovozih Barja in nanesena na juto pa je to že od leta 1979. Med opuse v slovenski umetnosti zadnjih dveh desetletij, ki presegajo in ne posnemajo, sodijo Barjanske zemlje, običajna poimenovanja: orač. skrbnik, peč, njiva, kolovoz, br-stika, jevša, žival, grabljica... so večplastni fantazmi in eden »ma-condov«. ki ga je slovenska likovna umetnost zmogla. Ciklus »Barjancev« je poimenovanje avtorja za ta »macondo«. kateremu se je ves zavezal v svojem iskanju. Decembra 1984 PAVEL MRAK INVESTIRANJE V KNJIŽNICO, POMENI INVESTIRANJE V ZNANJE — VSAK OBČAN MORA PRITI DO ŽELJENE KNJIGE — ODLOČITVE ZA KOLEKTIVNO ČLANSTVO_ Potrebujemo modernejšo knjižnico? Te dni mineva pet let, odkar Cankarjeva knjižnica na Vrhniki dela v novih prostorih, kjer so ugodnejši pogoji za delo zaposlenih in kulturno počutje obiskovalcev. V preteklih petih letih so se povečali prostori tudi v enoti v Borovnici in izposojevališču na Logu, ki delata v okviru Cankarjeve knjižnice. Knjižni sklad šteje trenutno 43.500 knjig in 100 naslovov tekoče periodike. V novih prostorih se je dejavnost občutno povečala: leta 1979 smo izposodili na občana 3,8 knjige, lani pa 5,8 (normativ 3—4). Obisk se je povečal za 53%, izposoja pa za 60%; tako je lani obiskalo knjižnico 41.610 občanov, ki so si izposodili 105.700 knjig. Letos je potreba po knjigi še večja, saj smo že oktobra dosegli lansko izposojo. Uveljavile so se tudi različne oblike dela z bralci, predvsem »ure pravljic« in »cicibanove urice,« ki so vsak teden na programu. Čeprav naša knjižnica po velikosti sodi med manjše splošnoizobraževalne knjižnice, zavzema po dejavnosti 15. mesto v Sloveniji. Več izposoje v letu 1982 so imele le ljubljanske knjižnice ter Celje, Kočevje, Koper, Kranj. Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna in Skofja Loka. V zadnjih petih letih je knjižnica dosegla velik napredek, njen razvoj v prihodnje pa bi moral biti še hitrejši , kajti potreba po informaciji in znanju je vsak dan večja, dostopnost knjige pa se zaradi visokih cen manjša, kar pa ni v skladu s temeljnim načelom naše kulturne politike, ki pravi, da mora imeti vsak občan možnost, priti do želene knjige. Svet knjižnice, ki ga poleg zaposlenih sestavlja tudi pet delegatov družbene skupnosti, je prišel do zaključka, da bi bilo prav, da so usluge knjižnice brezplačne (kot povsod v svetu), ker je njena dejavnost posebnega družbenega pomena in namenjena predvsem vzgoji in izobraževanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb občanov. Zato smo predlagali OZD, NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Dolenjska in Bela krajina Dragosavac, D.: Aktualni aspekti nacionalnog pitanja u Jugoslaviji Fichte, J. G.: l/hrani spisi Hišni računalnik Hribar T.: Kopernikanski obrat Kambič V.: Otorinolaringologija Kernel I.: Sistemi poslovanja in lastni dohodek splošnot/o-hraževalnih knjižnic v !. 19K0 Kešetovič, M.: Kontrarevolucija na Kosovu Kokolj M.: Prekmurski Slovenci od narodne osvoboditve do nacistične okupacije Kostnapfel A.: Transport v industriji Luger-Peroci A.: Brez škarij in šivanke Makarovič J.: Misel in sporočilo Marcolungo G.: Italijanska kuhinja Menaše L.: Cerkev sv. Lenarta na Krtini Mitrovič D.: Predškolska pedagogija Miisck J., V. Pečjak: Psihologija Neuvrščeni Otrokove ustvarjalne igre Razvoj znanosti Redovništvo na Slovenskem Schauer P.,: Interferon Sienčnik L.: Koroški Slovenci v boju za svojo šolo Slikarji o slikarstvu Slodnjak A.: France Prešeren Sušnik F., Poglavja iz svetovne književnosti Stucin ].: Organizacija in poslovna informatika OZD Štupar-Šumi N.: Dvorec Vogrsko Tort M.: Inteligenčni kvocient Žngar-Jagrov J,, Kostel LEPOSLOVJE Mladinsko: Andersenove pravljice Bosco H.: Deček in reka da vsi zaposleni postanejo člani knjižnice in tako omogočijo brezplačno uporabo vsega knjižničnega gradiva tudi družinskim članom. Če bi se vse OZD odločile za kolektivno članstvo, bi bile knjižnične usluge v občini brezplačne, knjižnici pa bi zagotovili finančna sredstva, s katerimi bi lahko začela posodabljati svoje poslovanje. Investiranje v knjižnico pomeni investiranje v znanje. Saj je tu zbranih na enem mestu največ informacij in vedenja o dosežkih preteklosti in sedanjosti, zato je knjižnica nepogrešljiv posrednik med knjigo in uporabnikom. Po novem zakonu o knjižničarstvu delujejo knjižnice v SRS kot enoten knjižnično-informacijski sistem, ki je sestavni del družbenega sistema informiranja. Da bodo knjižnice kos tej nalogi, pa bo potrebnih veliko sprememb, ki jih bo mogoče izpeljati predvsem s tehnološko spremenjenim načinom dela v knjižnicah. Sredstva, ki jih zagotavlja knjižničarski dejavnosti Občinska kulturna skupnost, zadoščajo le za tekoče poslovanje v ožjih okvirih, ne omogočajo pa razširitev materialne osnove dela, saj se morajo poleg knjižničarstva razvijati tudi druge kulturne dejavnosti v občini. Zato bi bilo prav, da se delavci v združenem delu odločimo, kakšno knjižnico želimo in potrebujemo v prihodnosti. V nekaterih OZD odločitev ni bila težka. Menili so, da naj bi edina profesionalna kulturna organizacija v občini imela možnosti za uspešen razvoj in tako še v večji meri kot doslej zadovoljevala potrebe uporabnikov. Tako so se v IUV za kolektivno članstvo odločili že lani, delno tudi v VVZ. Letos so se na ponudbo knjižnice odzvale tudi Kovinarska, Notranjski zdravstveni dom, Slovenija avto, Obrtni center, Skupne strokovne službe SIS in podpisale samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela, ki zagotavlja vsem zaposlenim in družinskim članom brezplačno uporabo uslug knjižnice ua Vrhniki, v Borovnici in na Logu. m. I. Brenk K.: Prigode koze Kunigunde Ezop: Kdo leti najvišje (■ruden 1 : Jožek ima hiško l.indgren A : Brala levjesrčna Muster M.: Med Turki Muster M.: Skok \ prihodnost Palada J.: Pismo Petelin in ^nce Snoj J.: Pesmi za punčke in pohe Vandol J.: Roža z Mučne gore /.a odrasle: Ceh D.: S poezijo na potep čez oder Frančič F.: Ego trip Hribar I.: Moji spomini II. Kajzer J.: Obljubljeni kraj Kovačič L.: Prišleki Kozak J.: Novele Kranjec M.: Orlice Leskovec A.: Tri drame Loparnik B.: Biti skladatelj Švigelj-Murat B.: April Prevodi: Atwater J. D.: Peklenski stroj Camus A.: Kaligula. Nesporazum. Hibhert E.: Sedma devica Jan I.: Mrtvi ne lažejo Matute A. M.: Vojaki jokajo ponoči -Nash N. R.: Vzhodnik, deževje Paretti S.:JŽenskar Pavličič P.: Večerni akt Pesmi: I ilipič F.: Večerna igra Magajna I.: Poezija mlade ljubezni . Radnoti M : Razglednice Sali F.: Razkošje Theokritos: Idile Vidmar M.: Razdalje telesa Zlatar J.: Večni popotnik KULTURNO-UMETNIŠKA PRIREDITEV OB 29. NOVEMBRU, DNEVU REPUBLIKE Republika, vse najboljše za rojstni dan Prireditev je bila v prepolni dvorani Doma JLA. Sodelovalo je 70 nastopajočih, v glavnem pionirjev in učencev OŠ Ivan Cankar, članov sekcij Doma JLA, nastopila je folklorna sekcija osnovne šole in vojni ansambel iz kasarne. Največji vtis so naredili najmlajši nastopajoči: Otroški pevski zbor, sekcija za moderni ples, recitatorji in folkloristi iz osnovne šole. Tako so mladi praznovali dan republike in še enkrat potrdili, da jim lahko zaupamno. B. BANDA Uspešno in zdravo Novo leto vam želi Moški pevski zbor LIKO Verd Spodbuda organizatorjem Jesenski del sezone 1984/85 je minil in pod črto lahko zapišemo — uspešno Ženski pevski zbor Sinja gorica je praznoval 5-letnico delovanja in pripravil samostojni koncert, ki je navdušil številne poslušalce. Ob Cankarjevi obletnici smrti je moški pevski zbor Liko Verd skupaj z gostom Me PZD iz Domžal pripravil lep zborovski večer z izbranimi odlomki iz pisateljevih del. Kot obetajoča povezovalka je vcer vodila Ksenija Miklavčičeva. Na gledališkem področju je bila udeležba na obeh predstavah. (»Pod Prešernovo glavo« in »Moj ata socialistični kulak«) domačih, sodobnih avtorjev dobra, posebej velja poudariti velik obisk predstave v Ljubljanski »Drami«, ki jo je obiskalo 390 naših občanov Tudi predstave za otroke in mladino so bile-dobro obiskane; osnovnošolce je navdušil sodobni musical gledališke skupine iz Griž, ki je bil posrečena celota dobre glasbe in izvedbe, svetlobnih učinkov in enostavne scene V prvi polovici decembra smo poizkusili tudi s koncertom jazzovske skupine OUATEBRIGA. Njeni člani so predstavniki najmlajše slovenske jazz generacije, ki se šola na graški glasbeni akademiji. Skupina je igrala jazzovski novi val olišali smo dobro glasbo in dobro izvedbo! Poslušalcev pa je bilo le nekaj več kot izvajalcev! Omenjena dejstva razveseljujejo, predvsem pa kažejo pot programski komisiji (v okviru Občinskega sindikalnega sveta), kije program pripravila. M. R -s. Program gostovanj v letu 1985 PROGRAM GOSTOVANJ V LETU 1985: —»Schubertov večer« v izvedbi tria, ki ga sestavljajo: Branko Ro-bmšak, tenor, Justin Felicijan, rog, m Hinko Hass, klavir; — »Mišolovka«, Agata Christie, gled, predstava v izvedbi Narodnega gledališča Ivan Zaje z Reke; — »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, Linhart, v izvedbi Slovenskega tržaškega gledališča iz Trsta: — »Sluga dveh gospodov«, Goldoni, v izvedbi Amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic: — Koncert zbora »Consbrtium musicum«; — Konverti in prireditve v sodelovanju z Glasbeno šolo Vrhnika: — Predstavitve domačih ljubiteljskih skupin in njihovih gostov: — Organizirani obiski predstav v Ljubljani. Vstopnice in natančnejše intormacije lahko dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, tel. 752-608, in pri kulturnih animatorjih v delovnih organizacijah. VLJUDNO VABLJENI! ZKO VRHNIKA 10 NAŠ ČASOPIS DECEMBER 1984, DE Uspešna športna sezona V navadi je, da ob koncu leta seštejemo in ocenimo rezultate pretekle sezone, zato smo zaprosili predsednika ZTKO Jožeta Prvinška, da navede nekaj najboljših uspehov vrhniških športnikov v letu 1984: »Največji uspeh so dosegli vrhniški šahisti z osvojitvijo prvega mesta v II. slovenski ligi zahod in se s tem uvrstili v I. republiško ligo. Rezultat je bil sicer pričakovan, saj se je dolgoletno načrtno delo z mladimi enkrat moralo obrestovati. Za uspeh je zaslužno tako vodstvo SK Vrhnika kot vsi igralci na čelu z mojstrom Leonom Gostišo. Za drugi največji uspeh lahko štejemo 5. mesto občinske atletske reprezentance na krosu Dela v Litiji, kjer je sodelovalo 45 občinskih reprezentanc. Zasluge za tak uspeh predvsem najmlajših tekmovalcev ima ŠŠ Kurir, ki je nosilec atletike kot ene izmed prioritetnih panog v občini. Najaktivnejša stro- kovna delavca na tem področju pa sta tovariš Drašler •in tovarišica Gromova. Ostala kluba, nosilca prioritetnih panog, to sta NK Usnjar in KK Vrhnika, sta imela v preteklem letu še nekaj organizacijskih in kadrovskih težav, zato so bili rezultati na nekoliko nižji ravni, kot smo pričakovali. Vtis je nekoliko popravila uvrstitev kadetov KK Vrhnika v II. kolo slovenske lige. Najbolj organizirano in strokovno poteka dejavnost v Smučarskem društvu Vrhnika, ki ima dobre rezultate tako na področju množičnosti kot kvalitete. V notranjskem pokalu so dosegli prva mesta v skoraj vseh kategorijah, najkvalitetnejši tekmovalci pa dosegajo zelo dobre FIS točke tudi v republiškem merilu. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so v društvu najbolj aktivni tekmovalci od 7—15. leta starosti. Od društev in klubov, nosilcev množične dejavnosti, velja pohvalitiTVD Partizan, Vrhnika, Borovnica in Log, ŠD Dren in Dragomer, KK Tenkist, ŠK Borovnica. V okviru ZTKO zelo aktivno deluje tudi Radio klub Ivan Cankar, Vrhnika, ki je na svojem področju v letošnjem letu dosegel odlične rezultate, saj ima v svojih vrstah republiškega prvaka v hitrem sprejemanju telegrafije med pionirji, državnega prvaka med pionirji in tretjeuvrščenega na istem tekmovanju. Lahko ocenimo, da smo leto 1984 uspešno zaključili, tako po rezultatih kot po množičnem vključevanju delovnih ljudi in občanov v brezplačno rekreacijo. Zgradili smo tudi dve novi športni igrišči, na Drenovem griču in v Borovnici, kar nam v naslednjem obdobju še izboljšuje pogoje uspešnega razvoja telesne kulture v občini. Janez Barbo Miladin Stankovic Matija Grom Franci Petkovšek Podeljene Bloudkove značke Na zaključni prireditvi ob koncu leta so se zbrali tudi športniki. Tokrat je bila ta prireditev v Domu JLA še posebej pestra, saj je predsednik TTKS Janez Repar najzaslužnejšim telesnokulturnim delavcem izročil Bloudkove značke, zveza telesnokulturnih organizacij je najvztrajnejšim športnikom rekreativcem izročila »Trim priznanja«, Občinski sindikalni svet pa je najboljšim na sindikalnih športnih igrah izročil diplome Za prijetno razpoloženje športnikov sta poskrbela ansambel Treh vasi in povezovalka- programa Mira Suha-dolnik. Bloudkove značke so letos prejeli: Zlato: Ribiška družina Vrhnika, Karel Gradišnik, Karel Štirn in Franc Dolinar Srebrno: Janez Krvina, Dragiša Iskrenovič in Janez Barbo Bronasto: Miladin Stankovic, Leon Gostiša, Matija Grom in Franci Petkovšek ZTKO VRHNIKA AEROBIKA Obveščamo, da bo aerobika za ženske vsako sredo od 18.30 do 20.00 ure v osnovni šoli Janez Mrak Vrhnika. Prijavite se lahko na ZTKO po telefonu 751-484. Vodja aerobike bo Marcela Pelan. REKREACIJA ZA ŽENSKE Splošna rekreacija za ženske pa je vsak ponedeljek od 20 30 do 21.00 ure v telovadnici Partizan Vrhnika. Vodja je Dragica Pelan. TELOVADBA ZA CICIBANE Vsak ponedeljek in vsak petek od 16.30 do 17.30 je v telovadnici TVD Partizan Vrhnika organizirana splošna telovadba za cicibane. Starši pripeljite vaše malčke. Turnir v košarki Športno društvo Dragomer—Lukovica je 24. novembra 1984 organizirala tradicionalni vsakoletni turnir KS v košarki. Turnirja se je udeležilo 5 ekip iz naše občine. Najboljšo košarko sta prikazali ekipi Blatne Brezovice iz Dragomera. Prizadevni organizatorji si v prihodnjem letu želijo večjo udeležbo. REZULTATI: STARA VRHNIKA : LOG 25:26 (11:11), DRENOV GRIČ : BL. BREZOVICA 49:66 (21:34). FINALE: Dragomer : Log 31:30 (12:12), Blatna Brezovica : Dragomer 53:42 (27:17) VRSTNI RED: 1. Blatna Brezovica, 2. Dragomer 3 Log 4 Stara Vrhnika 5 Drenov grič B. ŠEFRAN ■ Zmaga Jeruhe V počastitev dneva republike sta se pomerili ekipi severnega in južnega dela Borovnice. V zelo razburljivem in kvalitetnem srečanju so bili uspešnejši igralci Jeruhe. JERUHA : GRIČ 83:82 (42:47). Sodnika: Sedej in Nagode (Vrhnika) JERUHA: Martinčič 2, Bajec 12, Mihevc 7, Petkovšek 10, Mavec 1, Modrijan 14, Sivka 35, Kos GRIČ: Kovačič 14, Šuštar 31, Zalar 7, Mekinda8, Nikolavčič 14, Berus, Pri-stavec, Turšič 2, Brlogar 6. Mladinci Usnjarja so najbolje uvrščena nogometna selekcija OB NASTOPIH OBČINSKIH NOGOMETNIH SELEKCIJ Mladinci najuspešnejši Vse-selekcije v okviru občinske nogometne piramide so zaključile jesenski del tekmovanja s spremenljivim uspehom. V okviru občinske prioritete so nogometne selekcije v Dragomerju in na Vrhniki, NK Usnjar pa je nosilec selekcij. Druga selekcija Usnjarja in Dragomerja nastopata v B skupini Ljubljanske nogometne zveze in so se uvrstile takole: Usnjarje na 6. mestumladi nogometaši Dragomerja pa so deveti. Tudi kadeti imajo svojo ligo v okviru tekmovanja, ki ga organizira LNZ. Moštvi Dragomerja in Usnjarja sta se uvrstili v spodnji del prvenstvene lestvice: Dragomer je 7., Usnjar pa je mesto niže. Nogometaši Pete selekcije, ki nastopajo v Drugi slovenski ligi, so se uvrstili v drugo polovico nastopajočih. Pričakujejo reorganizacijo tekmovanja, zato bi se morali v spomladanskem delu uvrstiti med boljše, če hočejo med njimi ostati. Tokrat pa moramo pohvalit najuspešnejše moštvo. To so mladinci Usnarja, ki. nastopajo v Mladinski drugi nogometni ligi — zahod. Osvojili so izredno drugo mesto v jesenskem delu tekmovanja, in sicei v konkurenci: Vozilo, Jadran, Medvode, Tabor, Domžale, Transport, Elan, Jesenice, Adrija, Piran, Primorje. Mladinci Usnjarja so zbrali 14 točk, tri manj od najboljših. Uspeh še povečuje dejstvo, da so najmlajši v ligi in nekateri imajo še pravico tekmovati pri kadetih. Trener Sašo Vugdalič je sestavil res dobro in zanesljivo moštvo. Najboljši strelec je bil Robert Ogrin, 8 golov. Najboljši posameznik, trdijo mladi nogometaši, je kar celo moštvo! Pomlad božanje še posebej zanimiva, saj se bodo morali potrditi. In kdo vse je v ekipi? Dobič, Oven, Grbec, Smrtnik, Posavec, Cvetanovski, Stamatovič, Marolt, J F., Janjič, Čamernik, Škoda, Koralt, Zobec, Ogrin, Vide-novic, Petkovšek, Plut, trener pa je Sašo Vugdalič. M. A ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za 1985 leto Na 10. hitropoteznem prvenstvu ŠD Vrhnika, ki se točkuje tudi za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za 1984. leto, je bil organiziran 16. decembra v šahovski sobi doma JLA je sodelovalo 12 šahistov. Prvo mesto je osvojil Justin z 9 točkami, slede Brinovec in Kobal z 8, Radovanovič, st. s 7,5, Bolha in Arčon s 5,5 točkami itd. Hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika se je odvijalo vsako prvo nedeljo v mesecu. Na turnirjih je sodelovalo povprečno 15 šahistov. Po 10. odigranem turnirju za hitropoteznega prvaka ŠD Vrhnika za leto 1985 je prvak Matjaž Justin s 75,5 točkami, osvojenimi na osmih turnirjih, sledijo Denis Arčon s 65 (9), Peter Kobal 63,5 (9), Leon Gostiša 56,5 (6), Matjaž Jereb 40,5 (8), Gorazd Višpernik 40 (7), Aleš Rom 34 (8), Zdene Trček 30 (5), Vlado Mlinar 27 (5), Danilo Radovanovič 23 (7) točkami, itd. Prvenstvo ŠD Vrhnika za Jeto 1984 Po dvanajstih kolih za prvenstvo ŠD Vrhnika vodita Leon Gostiša in Matjaž Justin s 8,5 točkami pred Antonijevičem s 7,5, Arčonom 7, Sodjo 6,5 in Čačićem s 5,5 točkami. Najvažnejši rezultati: IX. kolo: Bolha — Trček 1,2:1,2, Be-ganovič — Arčon 0:1, Jereb — 6ačić 0,5:0,5, Vošpernik — Gostiša 0:1, Kobal — Justin 0:1, X. kolo: Sodja — Justin 0:1, Gostiša — Kobal 0:1, Arčon — Jereb 1:0, Rom — Bolha 0,5:0,5, XI. kolo: Antonijević — Sodia 1:0, Beganovič — Rom 0,5:0,5, Jereb — Trček 1:0, Vošpernik - Arčon 1:0, Kobal -Čačić0,5:0,5, XII. kolo: Sodja — Gostiša0:1, Ćačić -Justin 0,5:0,5, Arčon — Kobal 0,5:0,5, Rom — Jereb 0:1, Antonijević — Bolha 1:0. Obvestilo — Hitropotezni turnir za januar, ki se točkuje za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za 1985. leto, bo 6. 1. 1985 ob 9.00 uri v šah sobi doma JLA Vrhnika — ŠD Vrhnika v januraju mesecu organizira kategorne turnirje za IV, III. in II kategorijo. Turnir se začne ko se prijavi najmanj 10 igralcev iste kategorije. Prijava sprejemajo ob petkih od 18.00 ure v šah sobi doma JLA. t M. STANKOVIC V nedeljo, 9. 12 1984, je bilo v Borovnici odigrano VII. hitropotezno prvenstvo Notranjske za posameznike. Sodelovalo je 20 igralcev. Ker je to zadnje tekmovanje, smo poslali rezultate na Notranjsko šahovsko zvezo, kjer bodo razglasili skupne rezultate in skupne zmaqovalce. ' Rezultati iz VII. prvenstva pa so naslednji: Arčon D.'18, Jerič 15,5 Triunčevič 14,5, Krašovec 13,5, Lazarevič 13,5, Kobal 13,5, Prvinšek 10, Milinkovič 10, Plos 9, Jereb 9, Paič 8,5, Telban 8,5, Savič 8,5, Radovanovič 7, Kušlan 6,5 itd. Od 28.10.1984 pa se nadaljuje prvenstvo Borovnice. Udeležilo se ga je 14 igralcev. Praktične nagrade so zagotovljene vsem sodelujočim. Rezultati po osmih kolih so pa naslednji: Jerič 8, Bajunovič 7,5, Prvinšek 6, Beganovič 6, Latič 5, Telban 5, itd. H. B. Šahisti v prvi slovenski ligi Med novembrskimi prazniki je bilo na Bledu tekmovanje Druge slovenske lige — zahod. Sodelovale so ekipe Radovljice, Slovana, Kopra, Tolmina, Postojne, Kodeljevega iz Ljubljane. T. Zupan iz Kranja ter Vrhnike in Borovnice. Že samo dejstvo da sta nastopili dve moštvi iz naše občine, potrjuje kvaliteto našega šaha. Za obe ekipi so odigrali večinoma mladi šahisti. Vrhničani so nastopajoče izbrali s selekcijo za Borovnico so igrali šahisti z nižjimi kategorijami. Tako smo osvojili naslov prvaka v Drugi slovenski ligi — zahod in se.uvrstili v Prvo ligo. Raste pa nam tudi generacija nadarjenih mladih šahistov, ki bo gotovo nasledila uspešne starejše kolege. Vrhniški šahisti so že tretjič člani Prve slovenske lige. Upamo, da bodo še naprej tako dobro igrali. Vodstvo ŠD Vrhnika meni, da so največje kvalitete moštva mladost, volja, nadarjenost. Samo Ni-količ in Gostiša sta nekaj starejša, ostali so vsi pionirji in mladinci, tako da že lahko razmišljamo o tekmovanjih na zvezni ravni. Zmagovalna ekipa je premagala Radovljico s 5:1, Slovan 4:2, Koper 5:1, Tolmin 4:2, Postojno 6:0, Borovnico 4:2, s Kranjčani in Kodeljevim pa 3:3 Tajko je Vrhnika zbrala 34 točk, celo več od drugouvrščenega Kodeljeva. Borovničani bodo v naslednjem ciklusu gotovo dosegli več. Zmagovalna ekipa je igrala v postavi: Gostiša, Justin, Antonijević, Čačič, Nikotič, Kobal, Arčon in Jelka Sadar. MOMIR ARSlC Moštvo Vrhnike je vodil mojster Leon Gostiša 9. tek republike — 29. november ŠŠD »Kurir« Vrhnika je v petek, 23. novembra 1984, priredilo tek v počastitev dneva republike. Organizirali so ga učenci OŠ Ivan Cankar. Tekmovanje je bilo množično, saj se je pri mlajših kategorijah prijavilo kar 293 tekmovalcev, medtem ko je bilo pri starejših kategorijah samo 28 tekmovalcev. Iz tega bi lahko sklepali, da mlajši bolje vedo od starejših, kaj je za njih zdravo. Tekmovalci so tekmovali v 19 kategorijah in na različno dolgih progah. Cicibanke in cicibani so tekli 500 m; pionirji in pionirke 100 m; mladinci, mladinke, članice in veteranke 3500 m, za člane in veterane pa je bila proga malo bolj zahtevna — 7000 m. Mlajši tekmovalci so tekli po vrhniških ulicah, starejši pa so tekli od vrhniške šole, do izvira Ljubljanice in nazaj. Za okrepčitev so na cilju dobili topel čaj. Učenci smo se za tek dolgo pripravljali. Delo smo si razdelili po komisijah. Komisije za postavitev starta in cilje, za prijave tekmovalcev delitev čaja, garderobo, ozvočenje, bilten, in kontrolo na progi Skoda, da nam časopis Delo ni objavil razpisa. Tako da iz šiiac urwnce ni prišlo toliko tekmovalcev, kot prejšnja leta. Naj povemo, še to, da na šoli tekmujejo za najboljši športni razred, tako da smo si tudi za pripravo tega tekmovanja nabrali kar veliko točk. Vidimo se čez leto dni na 10. Teku republike. Objavljamo le rezultate naših najboljših tekačev: Cicibani, rojeni 1977: 1 Igor Razpotnik, 2 Dani Amttias, 5. Grega Bižnik, 8. Jure Sotler, 9. Uroš Trdan, 10. Dalibor Filipovič. 11. Edin Behrić, 13. Karli Zgavec, 14. Sašo Rajković, 15. Dragan Vukovič itd. Cicibanke, rojene 1977: 2. Klavdija Šinkovec, 3. Irena Rome, 5. Andreja Dobrovoljc, 7. Vesna Močnik, 8. Janja Kostrič, 9. Špela Bobnar, 10. Judita Žilavec, 11. Saša Rajković, 12. Ana Štrimberger, 13. Kajtna Leven-ka, 14. Jasna Barukčič, 15. Ranja Marolt, 16. Dijana Cirkovič. Cicibani, rojeni 1976:2. Matjaž Prčon, 3. Jure Piršič, 4. Aleš Brence, 5. Miha Grom, 6. Igor Repac, 7. Matija Patačko, 8. Boštjan Voljč. 10. Sebastijan Rakuša, 11. Aleš Zakrajšek. 12. Matija Gutnik, 13. Andrej Razdrh, i 16. Lado Pleskovič, itd. Cicibanke, rojene 1976: 2. Suzana Ribič. 4 Katja Žibert, 5. Teja Božič. 6. Natalija Kozar. 8 Živa Kermelj, 8. Romana Lilič. 11. Nataša Mlinar. 12. Tanja Koder-man, 13. Barbara Drenik, 14. Staša Merlak, 15. Mirjana Žnidaršič, itd. Cicibani, rojeni 1975: 1. Denis Cirikovič, 2. Janez Bogataj, 4. Marko Miletič, 5. Danijel Štih, 6. Gregor Pe-trič, 7. Sluga Boštjan, 8. Zahid Abdaković, 9. Peter Ce-larc, 10. Jernej Petrovčič, 12. Dragan Čolović, 13. Tadej Tuflek, 14. Miran Pajsar, 15. Gorazd Dodig, itd.. Cicibanke, rojene 1975: 1. Tanja Plut, 2. Darja Jereb, 3. Mojca Suhadolc, 4. Polona Primožič, 5. Simona Umek, 6. Katarina Gantar, 7. Tamara Sutlovič, 8. Barbara Ruparšek, 11. Barbara Alič, 12. Danica Simo-nišek, 13. Andreja Novak, 14. Jana Mesec, 15. Jana Kavčič itd. Cicibani, rojeni 1974:1. Boris Zelene, 3. Mirsad Ab-dakovi, 5. Dušan Božič, 7. Edo Petrič, 8. Boštjan Beze-Ijak, 9. Gregor Gutnik, 10. Bojan Senjur, 10. Uroš Japelj, 12. Gorazd Ravs, 13. Aleš Pišek, 14. Miha Jeraj, 15. Sergej Novak, itd. Cicibanke, rojene 1974: 1. Alenka Bikar, 2. Mateja Kalič, 3. Eva Gruden, 4. Marija Eržen, 5. Irena Urh, 6. Lidija Kogovšek, 7. Marjeta Tržek, 9. Mojca Jaklič, 10. Nataša Nartnik, 11. Simona Stare, 12. Saša Šoc, 13. Tina Trček, 14. Darja Muher, 15. Barbara Gregorka, itd. Mlajše pionirke, roj. 1972, 1973: 1. Mojca Kalič, 2 Bngita Buh, 4. Ljubica Šalamun, 5. Andreja Šinkovec, 6. Mojca Mlinar. 7. Anka Kovač, 11. Marjetka Knapič, 13. Minika Vogrinec, 14. Nataša Vidovič, 15. Sabina Orel, itd. Mlajši pionirji, roj. 1972, 1973: 1. Aleš Gruden, 3. Šemsudin Sabič, 4. Bernard Japelj, 5. Aljoša Seljak, 6. Milan Ščupec, 7. Darko Japelj, 9. Žiga Valetič, 10. Peter Sečnik, 11. Franci Hlebec, 12. Tomo Indihar, 13. Marko Pregelj, 14. Mirko Kuzmič, 15. Jure Krašovec, itd. Starejše pionirke, roj. 1970,1971: 4. Elvisa Koralt, 6. Darja Zupan, 7. Nataša Rijavec, 8. Eti Orel, 9. Karma Fortuna, 11. Mateja Suhadolnik, 12. Darja Možina, 13. Vesna Tomazin, 14. Alenka Svetičič. Starejši pionirji, roj. 1970,1971:1. Simon Japelj, 2. Sašo Videnović, 3. Jani Zobec, 5. Sean Kunstelj, 6. Damir Sagrkovič, 8. Marjan Dolomič, 9. Vinko Žust, 12. Edo Weixler, 13. Brane Kavčič, 14. Aleš Kuhar, 15. Bojan Šprah. Mladinke do 18 let: 1. Polona Japelj, 2. Branka Rihar. ' Mladinci do 18 let: 3. Jože Kožic, 5. Janez Pirnat, 6. Sean Kunstelj. Članice od 18 do 35 let: 1. Boža Grom. Veteranke nad 35 let: 3. Julka Šalamun, 4. Anka Grom, 5. Meta Grom. Veterani nad 45 let: 1. Janez Grom, 2. Slavko Šalamun. Člani od 18 do 30 let: 2 Franc Susman. Veterani do 45 let: 1 Jani Denša, 3. Janez Ga-brovšek, 5. Bogdan Grom, 6. Jakob Susman. '2ECEMBER1984 NAŠ ČASOPIS 11 Borovniški energetski izziv sn?6Cel° dese,,etie svet ,are energetska kriza. Pri nas v Jugoslaviji smo jo začutili bolj pozno, ob koncu sedemdesetih let. Iz leta v leto jo čutimo vse huje, kajti s padcem življenjskega standarda in s podražijo energetskih virov so dajatve za ogrevanje in elektriko krepko, če ne največ, spodrezale življenjski standard. Se najbolj so se dvignile cene tekočim gorivom, pravimo jim naftni derivati. To draginjo dnevno Čutimo najbolj vozniki in tisti, ki se ogrevamo z kurilnim oljem. V celi Jugoslaviji fe nekaj let teče akcija, da bi uporabniki tekočega 90riva zamenjali s trdimi gorivi domačega porekla, ki so še zmeraj za Polovico cenejša, kakor tekoča goriva. Kakorkoli že, čas ugotavljanja, da imamo predarge načine ogrevala, je že mimo. Na veliko poskušajo izkoristiti razne lokalne rezerve, kot so izkoriščanje raznih virov ogrevanja, od terminalnih izvirov, mini e|ektrarn, pridelovanje plina s fermentacijo organskih odpadkov, postavljanje sončnih kolektorjev in še bi lahko naštevali. Toda večina od ,eh naštetih primerov je uporabna le v določenem okolju. Vse bolj pa Prihaja do izraza organizirano ogrevanje stanovanj in drugih objektov, v okviru strnjenih stanovanjskih naselij. ! V Sloveniji je več primerov, kjer so se krajani v okviru krajevne skupnosti organizirali in ogrevajo centralno vse stavbe, od stanovanj, šol, ambulant, pošt, trgovin, pokritih športnih objektov, privatnih hiš, in še ™ lahko naštevali, vse je odvisno od kraja in lokalnih razmer. Zelo lep Primer je centralno urejeno ogrevanje v Železnikih, kjer so krajani našli skupno besedo z domačo tovarno lesne industrije im tako imajo iz tovarniške toplarne ogrevane vse bližnje stanovanjske bloke, pokriti plavalni bazen in nekatere druga objekte. Podobno kot v Železnikih, imamo tudi pri nas v Borovnici, vse pogoje, da si skupaj s tovarno lesne industrije »LIKO« uredimo centralno ogrevanje stanovanjskih blokov, ambulante, šole, trgovine, pošte, in Privatnih hiš. Vse je pač odvisno od interesa. Kar zadeva interese, ti so. Vsi smo zainteresirani za bolj ekonomično ogrevanje. Kot kaže, nam manjka samo organizacijska oblika, kako združiti vse zainteresirane? Ena od rešitev bi bila združevanje vseh zainteresiranih v okviru krajevne skupnosti, kjer naj bi ustanovili strokovno telo, ki bi pripravilo tehnične in finančne načrte ter predlagalo ustrezne rešitve. Pomembno vlogo pri tem bi imela delovna organizacija LIKO, ožilje roma njen TOZD Servisi energetika, kajti oni imajo že usposobljen co kader, izkušnje in seveda neposredni ekonomski interes. Ostali zain-ivil teresirani od šole, pošte, ambulante, trgovine, stanovalcev v stano-c- vanjskih blokih in drugih, bi v okviru predlaganih rešitev pomagali pri io- realizaciji tega projekta. Tovarna je od samega začetka zelo tesno povezana s krajem, kajti io- velika večina delavcev so ravno krajani. Vedno so krajani naleteli, na 3C razumevanje tovarne, kadar je šlo za določene probleme. Tudi tovarna j je vedno imela trdno oporo pri krajanih ob uresničevanju svojih ciljev, le- sicer ne bi bila to, kar je danes. Na koncu naj poudarim, tale izziv ki nam ga vsiljuje energetska A Križa bomo znali izpeljati samo z dobro organizacijo! Milorad Prodanovič Janez Zupančič SOBOPLESKARSTVO Stara cesta 2 Tel.: 752-606 Srečno novo leto! Nudim vam sobopleskarske usluge! "o o-i v zi- m, so Na podlagi 9. in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 11., 12., 13., 14. in 15. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 —85 ter sklepa skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti z dne 21.11.1984 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji 11. seji dne 18. 12. 1984 sprejela Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za leto 1985 I. Udeleženci, ki so podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, bodo v letu 1985 združevali naslednja sredstva: 1. za potrebe solidarnosti: - po stopnji 1,75 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v občini, - po stopnji 0,292 ''/< na BOD nepovratno iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente v SR Sloveniji, - po stopnji 0,003 "A na BOD nepovratno iz dohodka za bivalne pogoje MDA v SR Sloveniji Skupno 2,045 "A na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. za potrebe vzajemnosti: - po stopnji 0,27 % na BOD iz CD za namene vzajemnosti v občini, - po stopnji 0,18 "/( na BOD iz ČD za kadrovska stanovanja v občini,. - po stopnji 0,02 "A na BOD iz CD za sofinansiranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupno za potrebe vzajemnosti v občini in republiki 0,47 % na BOD iz CD. 3. za lastne potrebe OZD - po stopnji 2,47 'A za BOD iz ČD OZD lahko za lastne potrebe "A iz ČD povečajo po lastni presoji z ozirom na možnosti in potrebe v lastni organizaciji. Sredstva iz I. poglavja tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu OD. 111. Ta sklep se objavi v Našem časopisu, veljati začne 8 dan po objavi, uporablja se od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Andrej GRAMPOVČAN, I. r. Gostilna Turšič Voljčeva 3, Vrhnika Za dobro plačilo zaposlimočistilko za pospravljanje gostilne v jutranjih uran (od 6. do 8. ure). Oglasite se v gostilni. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANE MARTINŠEK, roj. Rožnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, ji poklonili vence in cvetje ter jo spremljali na zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede in moškemu pevskemu zboru LIKO Vrhnika. Se posebej se zahvaljujemo njenim ožjim sodelavkam, ki so nam v teh težkih trenutkih bile pripravljene nesebično pomagati. ŽALUJOČI: mož Vinko, sin Bojan in hči Boža z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica Ignaca Mihevca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem za izraženo pisno in ustno sožaljc ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala DO — TOZD Pekarna Vrhnika za vsestransko pomoč, govorniku Frančeku Sedcju za tople poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za ganljive pesmi. Prisrčna hvala Gordani Milctič za njeno požrtvovalno, nesebično * pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, ker ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Vrhnika, dne 7. 12. 1984 Žalujoči: žena Albina, hčerka, vnuki, brata, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA ob izgubi moža, očeta in starega očeta Antona Rusa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in članom kolektiva LIKO Verd za izraze sožalja, darovano cvetje in vence, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu LIKO in tov. Lenar-šiču za govor, pevskemu zboru LIKO za zapete žalostinke ter duhovniku za opravljeni obred. Posebna zahvala velja tudi doktor Prebilovi. Žalujoči: žena Ana, hčerka Anika in Olga z družinama, sin Toni in Danilo z družinama ter drugo sorodstvo. Spored vrhniškega kina v januarju 1985 1-6. 1. torek ob četrtek ob sobota ob nedelja ob sreda ob sobota ob nedelja ob 19 00 ZELJNATA JUHA - francoski barvni CS 20.00 17.00 16 00 19.00 20.00 20.00 nedelja ob 18 00 matineja ob 10 00 8. 1. torek ob 1900 10—13. 1. četrtek ob 20.00 sobota ob 17 00 nedelja ob 20 00 sobota ob 20 00 nedelja ob 16 00 nedelja ob 18 00 nedelja matineja ob 10 00 15. 1. torek ob ]7. 1—20. 1. 'etitok ob 20 00 »obotaob 17 00 "edolja ob 20 00 Rezija: Jean Girauld V gl. vi: Louis de Funes, Jean Carmet. Jacques Villeret K dvema vaščanoma, sosedoma, ki gojita predvsem zelje in imata rada zeljnato juho, prileti »vesoljček.. Stara gostoljubna kmeta gostu postre-žeta z juho. nad katero je vesoljček tako navdušen, da jo noče s seboj domov... MOČVIRSKE POŠASTI - amer. barvni Režija: Wes Craven V gl. vi.: Louis Jourdan, Adnenne Barbeau, Ray Wise, David Hes Učenjak Alec Holland dela poskuse, kako bi iz rastlinske celice pridobil odporno rastlino proti mrazu Pokvarjeni Arcane mu hoče ukrasti formulo. Pri ruvanju se polije zelena tekočina po Atecu, ki se zato spremeni v pošast z nadnaravnimi lastnostmi. Nadarjeni režiser je za spremembo ustvaril »humano«-, dobrosrčno pošast KRVNA BRATA - vzh. nem barvni CS Režija: VVerner W VVallroth V gl. vi: Dean Read, Gojko Mitić, Gisela Freudenberg Sredina prejšnjega stoletja v Ameriki Vojska napade goloroke Indijance Eden od vojakov zlomi ameriško zastavo, ker se mu takšno vojskovanje upira Odslej pripada preganjanim čejenom.. STOPNICE ZA NEBO - jug barvni Režija Miroslav Lekić v Gl vi.: Svetozar Cvetković, Enver Petrovo, Varja Djukić. Sonja Knežević. Bata Zivojmovic Mladi, brezposelni arhitekt sreča staro znanko Zaželi si stare družbe, zato sprejme povabilo in se pridruži stari klapi, ki pa ni več tisto, kar je bila OBLEČENA ZA UBOJ - amer barvni Režija Bnan de Palma V gl vi Michael Caine, Angie Dickmson V svojem žanru eden najboljših tilmovl Kriminalka z elementi grozljivke, komedije, začinjena z lahko prepoznavnim vplivom Hitchcocka je nadve napeta, spretno posneta, zato ga PRIPOROČAMO! (- + + + ») VROČI ZVECILNIK - amer barvni Režija: Boaz Davidson v gl. vi Y'Mach Kalzur, Zachi Not, Jonathan Segal. Anela Babinovich. Rachel Steiner To je tilm ameriških Židov -- o njihovih mladih V ospredju so ljubezenske ih erotične zadrege ter zapleti, ki pa ne dosegajo nivoja Hma AMERIŠKI GRAFITI ali PRI PUJSU, čeprav pri gledalcih dosega podobno odmevnost. DEČEK JE SEL ZA SONCEM - jug. barvni Režija: Bane Bastač v gl. vi.: Aleksandar Jablan. Voja Mirič Film načenja usodo dečka, ki je izgubil mater, nato pa še očeta Prepuščen samemu sebi se mora znajti . PREDPREMIERA MESECA SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAVVRENCE1 jap ang barv tilm Režija: Nagisa Oshima V gl vi.: David Bovvie, Tom Conti. Riuich« Sakamoto Eden najzanimivejših filmov letošnjega kinematografskega sporeda v Jugoslaviji predstavlja življenje v surovem japonskem koncentracijskem taborišču leta 1942 v Indoneziji Režisei Oshima. znan predvsem po filmu CARSTVO ČUTOV, zelo zan.mivo predstavlja zapornike m ječarje tei spopad zahodne m vzhodne miselnosti Film je dobil na različnih festivalih vrsto nagrad m ga velja zeio PRIPOROČITI'(+ + + +) LJUDJE MAČKE - amer barvni CS Režija: Paul Schrader V gl yt. Naslassia Krnski. Malcolm Mc Dovvelt. John Heard. Annene sobota ob 20.00 nedelja ob 18.00 nedelja ob 16.00 matineja ob 10.00 22. 1. torek ob 24. 1.-27. 1. četrtek ob 20.00 sobota ob nedelja ob 1700 20 00 sobota ob 20 00 nedelja ob 16 00 nedelja ob 18 00 matineja nedelja ob 10 00 29 1. lorek ob 19 00 31. 1.-2. 11. četrtek ob 20 00 sobota ob 17 00 nedelja ob 20 00 sobota ob 20 00 nedelja ob 16 00 nedelja ob 18 00 nedelja matineja ob 10 00 0'Toole, Rubv Dee Precej nenavadna grozljivka, v kateri ljubezen normalnih ljudi spre minja glavne junake filma v leoparde. Paul Schrader definira svoj film kot erotično, grozljivo fantazijo, v kateri se mešajo poezija, etos, mit. magija in groza. NOBENO SONCE - slovenski barvni i ' Režija: Jane Kavčič V gl. vi.: Vesna Jevnikar, Manja Lojk, Dare Valič Mlado, osamljeno dekle pri petnajstih je na življenjskem razpotju Ker ji v pogojih kakršni so. ne more nihče pomagati, ne v šoli, ne doma, ji ostane le beg pred drugimi in pred samo seboj. Avtor SREČE NA VRVICI je ustvaril zanimiv družbeno kritičen film, ki ga priporočamo (+ +) RAZBOJNIKI ZA VEČNE ČASE - angl. barvni Režija: Terry Gillman V gl. vi.: Ralph Richardson, Sean Connerv, lan Holm, Shelly Duvall 11-letni fantič se s palčki odpravi na pot skozi čas in prostor od stare Grčije preko Anglije z Robinom Hoodom do Napoleona. Zgodba o dobrem in zlu. POSLEDNJI METRO — franc. barvni Režija: Francois Truffaut V gl. vi.: Catherine Daneuve, Gerard Depardieux, Jean Poiret, Andrea Ferreol, Sabine Haudepin Dogodivščine gledališke skupine v Parizu za časa okupacije 1942 pod vodstvom lepe Marion, žene nemškega Žida Lucasa Stemerja, ki je moral drugč v ilegalo . Izvrstna kronika življenja med okupacijo v Parizu — z vsakodnevnim nasiljem, pomanjkanjem, oportunizmom, oderuštvom pa tudi junaštvom m nepričakovanim smehom. Zelo PRIPOROČAMO .(+ + +) TESNA KOŽA - jug. barvni Režija: Miča Miloševič V gl. vi.: Nikola Simić. Milan Gutović, Ružica Sokic Komedija o nepomembnem knjigovodji, ki zadene na športni stavi in se mu zato spremeni življenje V določenih delih Jugoslavije film dosega rekordne obiske PETEK 13 II del — amer barvni Režija: Steve Miner V gl. vi.: Amy Steel. John Furey. Adnenne Kmg Minilo je pel let od grozljivih dogodkov v letovišču pn Kristalnem jezeru, ko skrivnostni umori spet povzročijo paniko med domačini m gosti KEKEC — slovenski črnobeli Režija: Jože Gale. 1952 V gl vi.: Matija Bari, Zdenka Logar, Alenka Dobnikar, Lojze Potokar, Frane Milčmski Kekec s svojimi prijatelji pomaga ukanitt zlobnega Bedanca Po motivih Vandotove pripovedi posnet vilm predstavlja klasike temeljno delo slovenskega mladinskega filma {+ + +) POTOVANJE l OČETOM - ital barvni V gl vi.: Alberto Sordi, Carlo Verdone, Floia Mastroianm Značilna italijanska komedija nam predstavlja očeta m sina. Oče ima ljubico, mati ljubimca, sm svojo hipijevsko druščino Oče m sin bi se naj med počitnicami bolje spoznala pn skupnih pustolovščinah BEG V ZMAGO - amer barvni Režija: John Huston V gl vi: Sylvester Stallono. Michael Carne, Max von Sydow, Pele Taborišče zavezniških vojnih ujetnikov v Nemčiji 1943 Nacističnemu oficirju . zadolženemu za propagando, pride na misel, da bi organiziral nogometno tekmo med reprezentancama taboriščnikov m nemške vojske Srečanje naj bi bilo v okupiranem Parizu, da bi gledalcem javno demonstrirali nemško premoč VARLJIVO POLETJE - jugoslov barvni Režija Goran Paskaljević V gl vi Bata Stojkovič, Mija Aleksic. Slavko Stimac. Neda Arnenč Po mnenju večine kritikov m poročevalcev s festivala v Pulju se je prav tomu filmu zgodila največja ki .ca. ker ga niso predvajali v Areni Preprosta zgodba o maturantu, ki ima v - varljivem poletju- bolj slab učni uspeh m mu gredo po glavi druge, bolj erotično zaokrožene misli m dejanja, ima dovolj duhovitih bodic na račun naše družbe, korupcije ter zani mivega razmišljanja o dogodkih 1968. da lahko film ob zelo solidni, obrtno neoporečni režiji PRIPOROČAMO (+ +). ROBIN HOOD - amer. barvna risanka Režija VVollgang Reitheman Ena najuspelejših risank Disneyeve proizvodnje zadnjih let. kjer se legendarni junaki m Sherwoodskega gozda predstavljajo v živalski preobleki Tako |e Robm Hood lisjak, hudobni kralj je lev itd Glasovi Petra Usti-no^a, Ter-yja Thomasa in drugm pripomorejo k uspehu PRIPOROČAMO (+ +) ZAHVALA Ob boleči izgtilbi našega dragega Franca Turšiča s.c iskreno zahvaljujemo osebju' ZD Borovnice /a vso pomoč in nego v težkih dneh. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku ZZB NOV Borovnica za besede slovesa. Hvala župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem in vakomur - najlepša hvala. Žalujoči: žena Pepea, brat .lože in sestra Marija z družinama ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta C i ril a Rusa bi se radi zahvalili vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Še pia\ posebno se zahvaljujemo KS Log, tovarišema Matiji Le-naršiču in Miru Brumatu /a pomoč, tovarišu Milanu Remškarjti /a tOpte besede ob grobu, POD Log. Obrtnemu združenju Vrhnika, VVO Vrhnika in vsem. ki sle se v tako velikem številu poslovili od njega in tako poka/ali. da ste ga imeli radi. Zahvaljujemo se duhovnikom /a lepo slovo od našega očeta in moža. ( eprav je Dtlil izguba našega dragega za nas boleča, nam bo ob misli nanjo ostal spomin, da v žalosti nismo bili sami. Družina pokojnega Cirila Kusa ZAHVALA Oh boleči izgubi našega drugega očeta in starega ata Jožeta Petelina Se iskreno /ah\ a| ju jemo \ sem. ki ste sočustovali / nami, nam nudili kakršnokoli pomoč m ste ga pospremili na njegovi /adnji poti. Zahvaljujemo se vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in duhovniku; sodelavcem DO LIKO TO/.D Tovarna vrat, TOZD Scrvisi-cnergetika in DSODSP i/ Borovnice, posebno še Čebelarskemu društvu Borovnica /a i/rečene poslovilne besede in darov ano cvetje. \ sem iskrena hvala! Vsi njegovi NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 10. januarja 1985 na uredništvo časopisa, Cankarjev trg 8. Nagrade: 1. 1.000.-, 2. 600.-din in 3. 4.00.-din. WKtammmam DRAGO GORENC JE REPUBLIŠKI IN DRŽAVNI PRVAK V KATEGORIJI 100 KUBIČNIH CENTIMETROV Najprijetnejše pride na koncu Novo Grabeljškovo delo V Cankarjevi knjižnici je bila predstavitev nove knjige pisatelja Karla Grabeljška »Kako smo partizani stanovali«. »V novem proznem besedilu seje Karel Grabeljšek znova podal po skrivnih poteh, ki jih je med vojno sam prehodil in na njih doživljal vse lepote in tegobe partizanskega življenja. S prisrčnim nasmehom se spominja preprostih logarjev pod smrekami, v skritih kotanjah, neštetih prenočevanj na kmečkih kozolcih, v hlevih, toplih vaških izbah pa spet v urejenih barakah in skrbno pripravljenih šotorih. Vmes se prepletajo hudomušne dogodivščine, ki bodo gotovo pritegnile naše najmlajše in jih znova opozorile na tiste nekdanje čase, ki jih je vredno ohraniti v naši zavesti,« je zapisal ob izidu nove Grabeljškove knjige Janez Mušič Naš časopi ; - Glasilo Občinske konference ■ Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh- . nika - ur eja uredniški odbor. Marina Jen JD (predsednik), Vida Curk, Milor -xl Borčić. Jakob Su- sman, Mila i Selan. Cvetka Glu- mac, Franc Petelin (glavni in od- novo:nt urfc dhik). Ivah Žitko teh- k) - Naslov uredniš- Ive. wrN O* Vrhnil 50110-678 r , i ' i i ; : ievilk ca.:. j ubijat mnenju Se cije v iS SF prvega od IS na podlagi 7 točke Stavka 26. člena za- konao obe storitev v avčenju proizvodov ih prometu (Uradni list SFRJ, št, 33-316-72) je Naš ča- sopis oproščen prometnega davka. Gasilsko društvo Borovnica želi vsem krajanom Srečno in uspehov polno Novo leto Prihodnje, 1985 leto je jubilejno leto tega društva, saj bo junija društvo praznovalo stoto obletnico Ob tej pri|iki bi radi zbrali tudi čimveč dokumentarnega gradiva o prehojeni poti društva Zato naprošajo vse. ki imajo doma kakršenkoli dokument pa naj bo to fotografija, zapis, stara oprema ali karkoli drugega, ki je v zvezi z gasilsko dejavnostjo v Borovnici, da to sporoče upravnemu odboru društva. Drago Gorenc se je s tema zmagama pridružil Preku, Novaku in drugim velikanom tega športa, ki so ponesli ime Vrhnike po domovini in v tujino. Zaradi neurejenih razmer v našem kartingu Drago Gorenc nastopa za AMD Nova Gorica. »Moja kariera se je začela 1975 leta, ko sem vozil štiri dirke za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije, potem pa sem šel služit vojaški rok. Ko sem se vrnil 1977. leta, sem začel resno trenirati, tako so piišli tudi prvi rezultati. Na žalost je tedaj začela razpadati ekipa Vrhnike, ki je tedaj imela toliko odbrih tekmovalcev.« Drago Gorenc začne nastopali za Postojno, Novak za Ljubljana-Moste, Prek za Celje. Ker so bili boljši pogoji v AMD Nova Gorica, prestopi tja. Sedaj postane resnični šampion, saj osvoji naslov republiškega in državnega prvaka. Tako je postalo leto 1984 najuspešnejša sezona osemindvajsetletnega Draga Gorenca. »Ne morem reči, da sem pričakoval tak uspeh. Splet različnih okoliščin je pripomogel k njemu. Lavričeva je prenehala nastopati, nekateri moji največji tekmeci so odpovedali v kritične trenutke, zmanjkalo jim je samozaupanja in koncentracije, tu so še tehnične težave, vse to je vplivalo na končni vrstni red« Gorenc je dobil republiški naslov, ko je zbral 109 točk, drugi je bil Fiktak, Piran, tretji Bitenc, Celje. Isti vrstni red je bil tudi na državnem prvenstvu, kar samo potrjuje premoč slovenskih tekmovalcev. Malo pa je znano, da je bil Gorenc do sedaj štirikrat četrti na prvenstvu Jugoslavije in je dosegel tudi uspehe na mednarodnih tekmah v Italiji in Avstriji. »Danes se v Evropi cele ekipe strokovnjakov ukvarjajo z vozili. Cene se gibljejo do nekaj deset tisoč mark, kar je za naše razmere pravo bogastvo. Samo komplet gum na primer stane tristo mark, seveda tiite slabše. Lani sem na tekmovalni stezi iztrošil štiri komplete! Lahko rečem, da sem nekatere odlične uvrstitve zapravil ravno zaradi gum, predvsem na mednarodnih tekmah. Lahko se celo zgodi, da se gume izrabijo na enem samem tekmovanju, če je podlaga slaba« - Drago Gorenc se posebej zahvaljuje DO Liko, kjer dela kot mehanik. Organizacija ga razume in mu tudi finančno pomaga. Tu so še bratje Prebil s svojim var-galantom pa AMD Nova Gorica.sprecej-šen delež pagre seveda iz lastnega žepa. »Ne vem, do kdaj bom tekmoval. Mogoče še leto, dve, morda več. Še so ostale neizpolnjene želje« Naj se ti v 1985. letu izpolnijo še te, privatno in v športu, s svojo skromnostjo in prizadevnim delom si to gotovo zaslužiš! MOMIR ARSIĆ V. Komisija za delovna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA objavlja prostu tlela in naloge 1. Mol/nega kontrolorja — 2 delavca Pogoji: — srednja ali nepopolna srednja šola veterinarske ali kmetijske smeri, vozniški izpit B kategorije, — možnost priueitve za opravljanje navedenih del in nalog. 2. Strežnika v Mlečni gostilni Pogoji: — gostinska šola in I lelo dejovnih izkušenj na podobnih delih, — osnovna Šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. 3. Čiščenja prostorov Mlečne gostilne Pogoji: — osnovna šola. 4. Mlekarja in sirarja Pogoji: — mlekarski tehnik. — mlekar ali sirar. 5. 1'rodujalca — prodajalke Pogoj: — šola za prodajalce (I delavka za nedoločen čas, 1 delavka za določen čas) Za opravljanje prostih del in nalog je določeno 2-mesečno poskusno delo. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarjev trg 5, 61361) Vrhnika. Tudi mlad kmet dobro gospodari Drago Gorenc s svojim mehanikom Danetom Furlanom Domač praznik so imeli pri Matevže.čevih, ko smo jih obiskali. Po svežih ocvirkih in domačih pečenicah je dišalo. Pa nismo prišli tja zaradi kolin. Prišli smo pozdraviti Staneta Dolinarja, komaj 24 let starega kmeta, ki se je odločil, da bo ostal doma, na kmetiji! Njegova odločitev je rodila že prve sadove, saj blizu hiše stoji (še ne čisto dokončan) hlev. »Lansko leto sem se odločil, da ga bom zgradil. Precej denarja smo že vložili, precej pa ga bomo še morali. Zelo so mi pomagali pri Kmetijski Zadrugi Vrhnika. Seveda ne smem pozabiti na sovaščane in sosede, ki so mi kakorkoli priskočili na pomoč, predvsem ob večjih delih.« Koliko živine boste imeli v tem novem in moderno projektiranem hlevu? »Načrtujem okoli 30 pitancev. Če bi zgradil bokse, bi jih bilo še več. Odvisno je tudi od tega, kakšno bo povpraše- ' vanje po mesu« Veliko govorimo o kmetijstvu. Perspektiva vsekakor je, toda kako gledate vi kot kmet na to? »Ogromno dogovarjanja in obljub je okoli kmetov, toda nihče ne ve, kaj kmet zares potrebuje, če pa že vedo, tega ne dobimo. Gnojila, na primer, ali pa strup za plevel, so vsakdanje težave.« Koliko zemlje imate? »Približno štiri hektarje zemlje je. Precej je raztresen1 Nekaj jo imamo ob Ljubljanici, nekaj pa v ravnini, kj', lahko pridelamo nekaj krompirja in pšenice« Menda so pri vaši hiši že tradicionalno konji? »Seveda. Najprej smo imeli konje za vprego, ko še' bilo traktorjev. Sedaj imamo pri hiši kobile, žrebce f potem prodamo za meso.« Ste povezani za odkup š kakšno organizacijo? »Ne, prodamo jih, kakor nanese. Včasih jih je odkup' vala Gruda. Vendar moram povedati, da je konjereja gana zadeva. Nikoli ne veš, ali bo žrebiček zdrav ali § Konjereja je dobra zato, ker lahko konji jedo travo z baif katere ne sme jesti govedo. Konji zelo hitro zbolijo, zj so občutljivi. Dobro pa je, ker jedo tisto seno, ki za goved', ni dobro, O kakšnem večjem in načrtnem gojenju W>* ravno zaradi tega ne razmišljam.« Imate prodajo žrebet organizirano preko Kmetijs'! zadruge? »Ne. Odkupovala jih je Gruda ali pa posameznik In vaše zasebno življenje? Je vklopljeno in p dano popolnoma kmetiji ali si znate utrgati čas še I kaj drugega? »Zelo rad hodim v hribe. Eno leto za to ni bilo časa. smo morali pokriti hlev, upam pa, da bom letos novo 10» lahko pričakal v hribih.' rvl