DELAVCI! «vobo•• iMif. at tba iu»t of ft* . at Chuotgo. III. uid«« thf act i( I uogrt-M o( March JrU i*7v. >ffice: 587 Ho. Centre Ave. Delavci vseh dežela, združite se' LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.. THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. $tav. (No.) 42. Delavec in civilizacija, Chicago, III., 30. |uni|a (June). 1908. civilizacija sloni na , pravi ga primer, tla ni aenator njem močvirnatih krajev, a ko- uje: 41 Zakaj mora tlelavee glaso- Burrows prosperitetou, kteri le panjem kanalov in z delom pri vati za socialistično stranko?" in devetintrideaet let služi matftne drugih državnih napravah, Osebe aicer brez vsake nagradp, oglasilo ^^mk" ^^nov., i/ mestnih, okrajnih, držav- \ p»»«dene pri t m delu. morajo bi- na .stotine ra/remo zased ^vstvu,— ediuo delavec je pra- nih ^ zvezjnii1 blttgaynt In za- ti vposlene direktno tal vlade injuih tlelavcev. kteri ko t veseljem tiVjilf11 živili _ bi rte bd tudi aonator Lodgwli Tte^g* o4m, triintridesetimi leti je do- linijskimi plačami. Dalje naj via- glasujejo za delavsko stranko. Soc. Šesta slika: — toda takih slik peduo sedeč V svojem avtomoDiiu, Harvardov? pravniško solo tla poeodi. državam iu okrožjem! prepričan delavec odgovarja od- de pred tovarno 1000 .a bosa jih svoje prave dolžnosti. Tudi bi mor izbere izmed množice samo 30 da od ljudij uikdo ne zgorel, da je najmočnejših, ostale pa odpravi, ( lula požarna hramba, koje poštar češ da se je v listih pripetila — ja j« samo en block od kraja ne-tiakovna pomota in da bi moralo sreče oddaljena, pravočasno na Kuj. Jtfvi eksploziji Leto (Vol.) III. NAROCNI ^popolnoma od\iseu in v rokah ,,, tKj tistega čaaa se neprestano, potrebne svote denarja ,za fldr-dkritosivno na enaka Vprašanja jjaufcarja, ki vodi stroj in ga zna llH broške ljudstva. ževanje javnega dela. dočim republikanski ali deirno- tudi popraviti, če se kaj pokvari. |,|U,nj prtmperitetne so bile Podpira naj tudi fonde de- kratski delavec /migava z rama- Gizdavi geapodic,, ki se šopiri v | tm(i go«pe delegatinje in druga | lavskih organizacij v svrlio mi, ne vedoč kaj bi odgovoril, te in hočejo torej republikanski politi-čarji imeti sodbo o nebi od strani delavstva — ne morejo je imeti (Jtgintnem železniškem kupeju, ž,,nščeta, ktora ho došla z delegati moči brezptwelniiu delavcem bi premakniti niti enega v Chicago. Razvaljenost, ošab- po svoji moči naj odredi še druge nost in giztlavost je označevala te »lične pripomočke v omejitev ženske na prvi pogled. Kaj pa se brezposelnosti, ktero je povzročil obleke, ali morje oblek. bolje rečeno — celo Seveda, delegatje so stroju iu vlak spraviti v tik oko bi ne bilo tam strojnika. Bankirji se poslužujejo uepres-tico telegrafa in telefona ter tako ikfladnjejo čas in prostor, nimajo 'm^k, kako so ti aparati st sta- ona samopašna gospoda, kijra kazati zmernega človeka in ce tudi plava v bogastvu. Iz tega vzroka si zna tmli marsikateri kapitalistični razred. Vsak brezposelni delavec, vsak ivojim znanjem toli prevzetno druge povzdiguje: advokati, niki, sodniki, uradniki itd., S bi naravnost smešni, če bi nled splošne delavske stavke pinorsni stopiti na mesto delavcev in njih delo opravljati. Mi veno, da niso izumili telefona, brzo-javi, avtomobila proletarci, — a Temo tudi, da ga niso izumili duhovniki in visoka gospoda. Izumili M ga delavci na duševnem polju, lipa, služeči si svoj kruh z delom «rojegs uma, istotako spadajo v delmke vrste. Visoka gospoda pa lima drugega posla, kod od dol-m» časa zdel«at i, bedno delavsko ljudstvo izkoriščati in uživati plodove njegovega napora. Kamorkoli stopite: v mesta, trge, muzeje, svetovne razstave, — pofaod sazrete delavčevo delo in delavčev znoj. In tega delavca na-rivlje korumpiraua, na duhu u-brina plutokracija, da je — div-ft barbarll Razvoj civilizacije od najprirai-tivcejsfga orodja pračloveka pa ašnjih orjaških mašinerij delavčeve roke, ki ne no-ill vse cerkve, vse po- ove spomenike ia se- _ in preteklosti zgradila je Krijeva roka delavčeva. tin ne bila bi z delavske strani itona smelost in prevzetnost, tasveč le prav in pravilno, da stopi delavec na najvišjo od njega do meno stavbo in od tamkaj vsemu iveta zakliee: "Koder sega oko, vse vse je je plod mojih žuljev. Razvaline jaoslih dnij pričajo o krvavem znoii delavcev -ji mojih nepoznanih, že davno v grobu počivajočih sodrogov, a današnje ponosne stavbe proslavljajo delo mojih rok. Od človeške neri, vojskovodij in vojn, ni preostalo druzega kot tužni sledovi ajihovega divjanja, žalosten spo-ainin ime. Od delavca, ki je s svo- se pO nekoliko vzdržali te razva lačni delavec in vsak. kteremu lj en ost i in giadavoati. To se je so zniiali plačo, ali je v nevarno-mnogim iK)znalo. 1'olitičar se mo-juti, da zgubi delo, mora uvideti, kako hitro bi mu bilo |H>magauo, če bi stieialistična stranka bila na umetnim potom odpraviti maščobo. Ampak kako okrutni so izgledali. Okrutnost je njih značaj, le en sani pogled je zadostoval in vsakdo je lahko spoznal v republikanskih delegatih prave intli-vidualiste, kteri kakor šakali, volkovi ali tigri zmagujejo z zobmi in kremplji. Od $110,000.000,000 ameriškega bogastva iniaio ti inozje poln delež, in s tem deležem, imp jo tudi delež onih pet milijonov mož, ki so dane« brez dela. To je v reanici pro«periteta! Zakaj ne izjavljajo svoje samozavesti v prosperiteto v bodočnosti t Zakaj tako samozavestno ne ma Hifestirajo o prosperiteti bu»i-neasaf Republikanska stranka je na svoji nkcijonalni konvenciji pokazala jasno, tla ima slepe voditelje. Stari senator Burrows je nekaj govoril o "prosli začasni" krizi, meti tem ko pet milijonov delavcev še danes stika za delom. Dalje je trdil, da je v minulih »tirih letih doapelo štiri milijone inozemcev v Zedmjene države: tega pa ne ve. da se je samo v prošltfi štirih mesecih izselilo več ljudi, kakor pa naaelilo. Starih fraz je bilo l:ar na mer nike. Senator Lodge je sugestiral. da mora novi kandidat "slavne republikanske stranke posnemati Lincolna in konvencija je nato noiiiinirala — Tafta, "Injunction Bill" Tafta. O. ironija! O petih milijonih brezposelnih ^a niti ene besede v konvenčni dvorani, niti ene Trki ee v novi republikanski platformi 1 čemu je pa sploh treba? Ako bi hetela republikanska stranka kaj storiti za preaprwelne delavce, bi to lahko storila že davno preti konvencijo. Republikanska stran- dnigače, kakor tla plačajo. Kaj je liberalna jednaktwd? — V nekem starokrajskem listu je državni uradnik utemeljeval v posebnem članku opravič^oat zahteve po znižanju uradnega časa p« pisarnah od 8 ur na 7 ufr„ in to ne krmilu. Republikanska stranka le v polletnem vročem pasu, mar več tudi po zimi. — Taki opravičeni želji uradnikov as ne more nič oporekati. Toda rafno ta list se je na drugem mestu | v isti številki pod naslovom: 'lUospodom organiziranim delavčevi" — nesramno norčeval iz še bblj opravičenih delavskih teženj. Xa eni atra ni se je ta liberalni list zavzemal za to, da se uradnikom,»i se v o-stalein itak preveč ne napenjejo pri svojem povrhu še lakjteni delu, zniža uradni čas od 8 na 7 ur, — a delavske zahteve, zahteve Zidarjev, ki naporno delajo 10 do 11 ur na dan in ki prosijo skrčenja delavnega časa, pa je ta list nazval "pretirane zahteve"! --»To je bur žoazijtika morala. bi bila to vse lahko že storila. Storila pa ni nič v korist delavstva. Mesto tega je zabranila po svojih uradnikih delavcem korakati |m> lilieali. tla bi javno |>ro-sili vlado na itomoč. Brezposelni delavci so bili tepeni od policajev v republikanskem Chicagu in v demokratskem New Yorku. "Pojdite in uživajte travo!" Tako je dejala republikanska stranka brezposelnim. Ben. Hanfortl. je nesteviluo. A zadostujejo že te, da ae spozna prava 'vrednost današnjo skoziuskoz gnjile družbe. Ali sedaj veste, zakaj se jo človeka usporedilo s psom in svinjo T Ali mar ni res, da živita pes in svinja bolj&e, nego tisoče in tisoče delavcev 1 Na eni strani se v današnji človeški družbi, ki si tolaži svojo vest z raznimi ničvrednimi dobrodelnimi napravami, prezetno šopiri luksus in bogatstvo, na drugi strani pa gloda delavno ljudstvo, ki ustvarja vse bogatstvo, beda in revščina. Je skeleče rane na socijalnein truplu člove&tva dado se ozdraviti edino stem, da se današnji krivični kapitalistični sistem popolnoma poruši in nadomesti z novin, boljšim, t. j. s sistemom skupne lastnine, kakor-šuetfa ima v programu socialistična Stranka. NAfilM CENJENIM KOM Prva polletna doba, odkar iaha ja tedenski "Proletarec", je mi nuia in a njo je potekla tudi pol letna naročnina mnogih naših na nekdo letel na postajo in obvestiliročnikov. o požaru stražnike, ki so požar y p0j jetu l0 se dotidni sodrugi sicer tudi sami videli, a stražniki in aomišljejriki lahko prepričali, a KO se moško odrezali, češ da -- li je "Proletarec" *a nje ali ne, ali "šo niso dobili nobenega povelja jjm gOVOri od srca ali ne, ali je iz centrale"! - ter so lepo mirno j nntr»h«n tule li.t » nu« Kaj bode dobrega storil Taft za delavsko ljudstvo, ko zasede Roo-seveltov "tron"f "Bog ve"! "Slavni čertrti" se bliža! Sodrugi, potrudite se na ta praznik kaj za stranko, da Inale "slavni četrti" tudi za nas koristen. Od blizo in daleč Republikanska kandidata, Taft in Sherman, vagata skupaj 500 funtov. Iz srca privoščimo republikancem teh 500 funtov--in druzega nič. Socialisti cenimo na funte le vole ali preftiče, ne pa naiih kandidatov. Psi, svinje, ljudje! — Kako vendar pride človek v zvezo s psom in svinjo! Čudna primera, kajne? Res, zelo čudna a tudi foučna! A kdo spravlja človeka v zvezo s psom in svinjo? Danainja kapitalistična družba, v katerlj so psom in svinjam godi boljše^ nego človeku delavcu. V današnjih časih "blažene" proeperitete^]), ko 4o- eoo»os«oooo»os»oooo»o»o»o< Barbarstvo ruskega ministra. Kakor poročajo brzojavke iz Petersburga, izdal je ruski naučni minister pl. Kauffmann najhujše reakeijonarne odredbe, o kakorš-nih ni bilo slišati že leta in leta. Izšla je niinisterijalna naredba, glasom katere se imajo iz vseh ruskih vseučilišč izključiti vse dijakinje ter da je ženskam tudi v bodočnosti zabranjen vpis na univerze. Odredba je bila bajč že dalj časa predmet posvetovanj, in sicer jia svojih mestih naprej sedeli in pustili ljudi v gorečem poslopju svoji osodi! V gorenjem nadstropju je stanovalo precej družin. Dru gi so se rešili, pet osel), en moški iu ena mati s tremi otroci pa so našli v plamenu strašno smrt. Večje število je teiko poškodovanih, izmed katerih je eden med transportom v bolnico vsled opeklin tudi že umrl. Ne-spoluovanje službenih predpisov se smatra za prestopek, a v predležečem slučaju je bilo prena-tančno spolnovanje istih grdo zlo-Činstvo. Požarna hramba bi morala vendar takoj vmes poseči z rešilnim delom, kakor hitro je o požaru zaznala; vedela je. da bo tako ali tako dobila iz centrale tozadevno povelje, in bi zato ne smela niti trenotka odlašati. V nujni potrebi, katlar je v nevarnosti človeško življenje ,naj gredo k vragu vsi službeni predpisi in vsa disciplina! Odgovornost za to nesrečo nosijo oni krogi, ki pustč take oskosrčno natančne predpise v veljavi ; pa tudi moštvo samo ni brez krivde. Če bi povelje s centrale tudi ne došlo, bilo je vendar dovolj prič, ki bi dokazale, da je bila hitra pomoč požarne brambe nujno potrebna. Dolžnost, blržnje-niu v nesreči pomagati .stoji višje, nego vsi službeni predpisi! Toda kdo se v tipični deželi kapitalističnih umorov pač briga za človeško zato, ker so razmere pokazale, da . igra med revolucijonarji najbolj ""J®11^ • . žena k i spol z akademično izobraz- _ . , , - bo največjo vlogo. Če razglas sto-1 ^.godom smrt. bivšega dva- iredsednika Grover Cle- potreben tak list aa naše delavce ali ne; in če uvidijo, da je liat za nje, da jim govori od srca in da je potreben, potem je njih dolž-nost, da nemudoma pošlejo naročnino za druzega pol leta ali pa za celo leto. Velikokrat amo že povedali in povedati moramo se enkrat, da obstanek in napredek našega lista zavisi od gmotne podpore delavcev samih, aa kterih dobrobit se je rodil in aa ktere je pisan. Ako ga ne bodejo podpirali delavci, v prvi vrsti socialisti in njih somišljeniki, — kapitalisti, duhovni skabje in drugi podobni nasprotniki delavcev ga tudi ne bodejo. Socialistični listi ne morejo eksi-Btirati, ako ne najdejo aadostne podpore pri delavcih samih. In ta podpora je naročnina. Naročnina — tistih borih par centov, ktere si lahko vsak utrga, rasun če ne dela — mora biti pri socia liatičnih listih glavni vir dohodkov, ako hočejo sodrugi, da bod list poln zanimivega in pod učnega čtiva. Če peša naročnina, potem smo prisiljeni uvrščevati oglase, ki pa — umevno samo ob sebi — omejujejo in krčijo potrebno čti-vo. Denar pa mora od nekod priti ako hočemo izdajati list. Pokažite torej, da hočete tvoj list. Pokažite, da lahko vsdriite sami svoj list. Pokažite, da ljubite svoj list. Pokažite, da nočete biti bres orožja in bres ščita t boju proti delavskim nasprotnikom. Sodrugi pokažite, da vam socializem ni SiMmJtfkft temveč da Orover Cleveland, dvaindvaj- jim delom postavil temelje današ- ka kontrolira že leta vse odelke JAl kulture, dvignil vse in ki s svo jivi rokami vse vzdržuje, pa ni o-rtalo ime, marveč plod njegovega trpljenja, — in to je civilizacija, katero je ustvaril on. A tudi mi tttašnji delavci hočemo nadalje-nti blagoslovljeno delo naših u-nrlih tovarišev in sotrpinov, da Jriimo človecanstvoj da bodemo ljudstvu v čast in slavo, ne pa v prokletstvo. Toda nadaljevati ho-fcao to delo ne kot sužnji, marali kot svobodni ljudje!" "UŽIVAJTE TRAVO 1" l "Pojdite in uživajte travo 1" "Ako ljudstvo nima kruha, za-kj se ne naaiti h torto?" Tako je rekla naeijonalna kon-v*ncija republikanske stranke več kot p«t milijonom brezposelnim Msvcem v Zedinjenih državah. Kako lep poklon za tlelavee in dvajseterim milijonom ljudstva, ki zavisi od dela žuljavih rok. L. "Mi smo proeperitetni narod", izjavili so voditelji reoublikansk'* . konvencije. 1 "Mi imamo bogastvo, ki dose-» vr*d nott $110.000.000.000. kari več kot četrtina vsega boga-^vs nasvetu " E Mi prodiiciramo več kot. tretjino vseh modernih tvorfiiških PMaktov na svetu." Republikanska konvencija se je •tvarala Vsak dan z molitvijo, »Ifljnb temu se pa ni končala z pičenim dobrim vspehom. -Oslegstje. ki «o sami sebe najeli z "ljudstvom", ne lažejo * Pfaviju da je to 'ljudstvo" tet no. To vam je bila konji advokatov. uradodr#eev iujonarjev. Ni vrag. da bi ne ti ljudje prosperitetni! K^o Zed in jen rh držav, zadnji iz meti živečih eks prež id en to v in — naj-strastnejši ribič v republiki, je 24. t. m. umrl v Prmcetonu, \T. J. Pokoj mu! Delavci, ki glasujejo za republikansko ali demokratsko stranko, so podobni nekdanjim sužnjem, kteri so ovadili sužnjedržcu svoje tovariše, ki so delali načrt za beg. Sovražniki so svojega razreda in svojih koristi. zvezine vlade; kontrolira zvezina nadsodisča. ktera so proglasila takozvani "črni imenik" (blacklist) zakonitim, in bojkot nezakonitim; kontrolira svežini senat z večino 29 od 91 članov; kontrolira zvezino zastopniško zbornico ali kongres z večino f»6 od .391 članov; kontrolira vse eksekutiv-ne. postavodajne in sodne odelke zvezine vlade. Že leta je republikanska stranka vladajoča sila. vsled tega se ji ne sme odreči tudi najmanjša odgovornost. Ni nič manj od govorna za odredbe zve-zineira natlsodiaea, kakor je odgovorna za dejanja republikanskega kongresa. In ta republikanska stranka, ktera nima na sebi nič republikanskega razun imena, ki ga je ukradla iz groba"pnWit» republikancev. — ta republikanska stranka bi bila lahko s pomočjo kongresa, preti no se je razšel, dala posla in zaslužka če ne že vsem, pa saj dobremu delu brezposeb-nih delavcev v Zedinjenih državah. A storila ni tega. pač pa je. ko se je kongres Že razšel. na konvenciji v Chlcagu rekla milijonom brezpmelnih in lačnih ljudi v ti deželi, ktera ima $110,000,-000,000 bogastva, —: "Uživajte travo!" Vsak brezposelni delavec v Zedinjenih državah je naprošen, da se prepriča, ali se republikanska ali socialistična stranka več peča s problemom brezposelnosti. Odstavek v platformi socialistične stranke se glaai sledeče: "Takojšnjo pomoč od vlade za brezpoaelne delavce. Vlada naj prične z delom na svojo roko, kakor z zidanjem šol. s pogozdovanjem golih pokrajin, z osuševa- Kapitalistični in kapitalizmu prodani listi in lističi te dni na vse pretege hvalisajo republikanskega predsedniškega kandidata Tafta; pišejo njegov životopis in bahaško pripovedujejo o njegovih "dobrih delih". Da bode ta bahati Taftov album popolnejši, hočemo tudi mi dodati nekaj* sličic iz njegovega življenja. Mr. Taft je bil strašno "dober" človek, ko je ob času svojega sodnikova-n.ja iztlal celo vrsto sodnih prepovedi proti štrajkujočim delavcem. Mr. Taft je bil strašno "patrijo-tičen", ko je na potovanju "o-krog sveta" v Petrogradn pil na zdravje od nog do glave okrvavljenega ruskega carja. Mr. Ta|t je bil strašno "kunšten", ko je na vprašanje delavca minulo zimo v New Yorku. kaj da je storiti delavcu, ki je brez dela in v pomanjkanju. odgovoril z: "Bog ve!" Zares "vrlo zaslužen" mož je Taft. Ja. vrlo zaslužen za kapitaliste in truste! Zato pa tudi - vsak cigan svojo mrho hvali. srečuje' človeštvo vzorni aa-'^ dijakinj izmed Uaterih gtoj] pitalistični sistem, so psi never- Heveda -tevilo Hkoma pred| proslavlja kapitalistično ca- jetno poskočili v ceni, svinja je ve-j k(mžnim j itom fn ki go ,e z naj.| sop.sje m njegov, priveski vse mo- goce njegove vrline, ki jih je i- mel in ki jih ni imel. Pravijo, da je vsled smrti Clevelandove vsa dežela potrta in v tugi. Toda to je i prazna fraza. Cleveland je bil či-»sto navaden človek, kakoršnih je na tisoče in tisoče drugih, in to, ! da je bil predsednik, ne dokazuje prav nič, da bi bil izrednega duha. Chikaški dnevnik "Arbeiter Zeitung" piše. da je bil Cleveland že davno mrtev (namreč za javno življenje), predno je v resnici u-mrl. Nepristranska zgodovina te dežele ne bo mogla o njem kaj posebnega poročati, in to*k časa bo set. m stirnntlvajset.^pretisetln.k dno »ita, a človek od revščine in fe-.jjmi Mvami in gUrajnim po. Popada in inrje gladu. — lnanjkanjem tako daleč prispele. Poslušajte, čitajte m presodite, če- l)jjaki „ mojimi tovarišicami sini-gava je krivda, da živita svinja in patjziraj0; pričakuje se torej, da pes v slasti in lasti, dočim človek ,,)0 priAlo v ,{uMiji v„Ied raz_ bede poginja. Evo dokazov! | RlMa -e do vdikih dijajikih np. Prva slika: Na zadnji pasji raz lnjrov stavi v Londonu je vzbujal veliko; - poaornost mal jaiiček, ves v svilo Kedo je kriv? • in tančice zavit; ležal je na finem .-Na tiru Northwestern železni-zametu ter mirno in zadovoljno o-^ j,. bil ]etni Andrew Bunk pazoval svoje enthusiast ične ob-: y |,| i ži ti i čudovatelje, posetnike razstave. l*siček je skrbno pozornost časti-tih obiskovalcev in nežnih obiskovalk najbrž vzbujal radi tega, ker je bil cenjen na 40,000 frankov. " — Torej en pes je vreden 40,000 frankov! — Človek, delavec, koliko pa ceni kapitalist tebe? Druga slika: Za časa štrajka v Newcaatlu opazil je neki gospodar, da postajajo v zadnjem času nje- v hiižini (tvojega stanovanja na Sangamon ulici povožen po predmestnem vlaku in na mestu usmr-čen. Ponesrečeni je pt»biral na tiru premog in pri tem našel svojo vam je za stvar, aa ktero se bdH- mo. Pošlite zaostalo naročnino, po-šlite novo naročnino. Obenem pa tudi pridobite vsak po enega novega naročnika na "Proletarca". Določite si en dan v tednu ali v mesecu, ktere ga žrtvujte za agitacijo med svojimi znanci in prijatelji v korist "Proletarca." Sodrugi, somišljeniki! Ako bo-dete podpirali list v drugi polovici leta z nakupom delnic, naročnino in prostovoljnimi prispevki tako kakor ste v prvi polovici, potem bode vaš "Proletarec" all-right. Vstanite torej, ne spite! Sodru- TakO se glasi uradno policijsko poročilo, o nesreči, pri katerej je iztrubilo svoje življenje mlado bi-' t je. Pravi vzrok? Beda in revščina! Če bi vsled slabih Časov ne ži-tisočere družine v ptimanj-l tudi njega vrgel v morje pozab-'gi zastopniki, na delo s podvojeno ljivosti, kakor je že marsikaterega močjo! drugega. Toda v zgodovini delav-] Oglasite se vsi še ta teden! Naročnina za celo leto $1.50, za pol leta 75c. Ured. in uprav. vele in kanju najpotrebnejših stvarij, ne skih bojev našel bo mesto, a to mesto ne bo častno. Razrednoza-vedni delavci se bodo spominjali še v poznih dneh, da je bil Cleveland tisti predsednik, ki jo 1. 1894 gove svinje vedno bolj mršave M w ,, ... . .. . suhe, čeprav jim je .lajal isto pičo bilo bi treba pošiljati otrok na ^ J™1*1 ~ vkljnb in v isti količini kot Prcj. Da biU kjer preži na nje smrt. Nara- to8toTn 0<1 StnUU *"yerm,r>* Ic Knjižni tnllmr za volilno kampanjo republikanske stranke, kteri ima milijone dolarjev na razpolago. je razpisal beraških $150 za najboljši odgovor na vprašanje: "Zakaj mora delavec glasovati za republikansko stranko?" Republikanski politiki ne morejo niti ene stvari napraviti brez bu-sinMpH. Za denar kupujejo mandate. za denar kupujejo urade, za denar kupujejo glasove in za denar kupujejo tudi mnenja delavcev. Ma eri delavec, ki je potreben dinarja, bi rad nekaj odgovoril — četudi se zlaže"— na dotično vprašanje, samo da zasluži $150. Taka je politika "vrlo zasluženih" mož! Ko je pred par meseci socialistični list "Appeal to Reason" zastavil slično vpraša dognal vzrok, skril se jc nekega večera za hlev. iu kmalu potem zalotil dva delavca, ki sta metala svinjsko pičo v pripravljene lonce in jo povžila z največjo slastjo. — Seveda, dokler bodo psi re-prezentirati vrednost 40,000 frankov, morali se bodo revni delavci preživljati s prašičjo hrano! Tretja slika: V največjem mestu na svetu, v Londonu, stoje na najlepšem prostoru bujne palače, opremljene s tako luksurijoznim komfortom, kakoršnega si more le razvajen človeški duh izmisliti. To da te palače niso zgrajene za reveže, ki nimajo strehe; kajti letna najemnina samo enega takega stanovanja za eno družino znaša 60,-000 frankov. Dočim plačuje gospoda visoko stanarino, dobijo se v Londonu ljudje, ki niti v najhujši zimi nimajo prenočišča. Četrta slika: Milijonar zaraja v eni noči na tisoče dolarjev z raznimi metresami. A ravno isti milijonar ima v svoji tovarni uposlene delavce, ki mu morajo ves dan trdo delati za en dolar , in pred vratmi tvoritice se jih gnete Se na tisoče brez kruha, ki bi tudi radi delali za ta densr. — Da more kapitalist žiyeti potratno, pohotno življenje, zato izkorišča in dere delavca. Peta slika: Neka tovarna raagla ai po listih, da nujno potrebuje 300 delavcev. Drugo jutro jih pri vnost nezaslišano je, tla sc mora človek radi par koščkov premoga i/jHtstavljati smrtni nevarnosti, do čim je po skladiščih nakupičenega na stotisoče ton kuriva. Bojkot Amerikancem. "Mexican Herald", ki izhaja v glavnem mestu Mexico republike istega imenaAsporoča, da nameravajo vsi železniški uslužbenfi cele države organizirati veliko linijo, ki bo imela edino ta namen, tla izpodrinejo Amerikance od železniške službe vsake kategorije. Sočasno je okrog 10 proc. vseh železniških nastavljeneev v Mexiki Amerikancev; skoro vsi ti so na najvažnejših mestih. Natančno i-me nameravane nove unije se glasi : "Velika zveza meksikanskih železničarjev za prepoditev tujcev." tra Altgeltla države Illinois. — zvezne čete nad štrajkujoče železničarje v Chicago. To je bil sramoten čin, katerega za pravico in resnico boreč se proletariat ne bo mogel pozabiti. Katoliška' cerkev v Zedinjenih državah je doslej samo tajno ru-vala proti državnim javnim šolam. a sedaj se že bori odprto. Zločinska "vzorna disciplina." V četrtek se je pripetila v Chi-eagi na severni strani mesta straš- PAZITE SEDAJ. Kritična letna doba, ko mora vsaka rodbina skrbno paziti na zdravje svojcev, je preti vratmi. Omenjamo zato, ker v tem času se najraje vsiljuje ljudem toliko nevrednih stvsri pod pretvezo zdravil. Ljudje bi mogli zaupati starim zdravilom, ktera so na glasu že leta. Najnevarnejše, čestokrat smrtno nevarne bolezni v tem času so želodečne in črevesne bolezni, in mi zagotavljano naše čitatelje, da za te ni boljega zdravila kot je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ozdravi in okrepi te orga- Andrew Carnegie je daroval $100.000 za zgradbo "templja miru in sprave" v republiki Cost a Riea Centralne Amerike. V tem templju bo zborovala komisija, ki ima poravnavati spore med vročekrvnimi državicami Centralne Amerike na podlagi mednarodnega prava. V Cost a Rici stavi Carnegie golobici miru gnjezdece, — v njegovih razsežnih tvornieah pa divja socijalna vojna, ki uničuje na stotine pridnim delavcem njih življenje. Tukaj se ljudi počasi trpinči do smrti, preša sc iz njih denar, s katerim se Carnegie potem pred svetom šopiri kot človeke-Ijub. na nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev, med njimi tri o-j ne in vas stori sposobne za delo troke. V Pa bs to vi kemični tovarni, 178 Huron St., nastali sta omen je brez kakih ovir. V slučaju slabosti, onemoglosti, bljuvanja, bole- nega dne ob 10. uri dopoludne za čin v želodcu, potenja in drugih poredoma dve močni eksploziji. V uličnih bolezni je Trinerjevo ame-trenotku je bilo celo štir.nadstrop- riško zdravilno grenko vino vselej no poslopje v ognju, in pogorelo priporočljivo zdravilo. Drugih poje vse, ksr je gorljivega. Dalo bi narejenih zdravil se čuvajte. V lese rešiti *e msrsiksj. ko bi se "di- kamah. Jos. Triner, 816—622 So. čna" požarna brsmbs zavedala'Ashland Ave., CJhieago, 111. DENARJE v STARO DOMOVINO POftlLJAMOi r. • 10.KS ...................... M) kron Ml »40...............'..... 100 kron f. 9 40 10..........................800 kron (A V 10*00............ ......kron M • 30t.f0..... ................1000 k ron t« flOIft OO .................... fOOO kron Ft lurlr* ). rit>ti pri t*li no- ma m> ntkftttn. tvo'. popoln oni» iipU-f*Jo br*> viatrj« odbitka. Na i. denara« po*il)alv« IsplaPu)««*. kr. po«tnl hranilni urad v II. tto It rtnah. Drnarja nam pehati)*n«Jpr11t£n*]. do ff* 00 » gotovini » prlpor• pol 1«U. Za Evropo $2 m c«lo lato, $1 <• poi UU (kfUrtp* *wee#rw /Vi i^m^IMmIIM PROLETARIAN Owned and puhh»h«d Ev tar Tuesday by Soatb Slavic Workaca'i Psbliskisf Compaay Chkafo, Illinois. John OaiLBC, Prtadiil; John Pit*it, SacrsUrr; Anton PaaAaaN, Traaaorar. lUMClirriON natkI Umltd St»ft» andVantif*. H JO I year. TV lor half y«ar Foreign countriai %2 s year. $1 lor ball yaw. aovutisino hath on afreemcat. NASLOV (ADDKESS)i "PROLETAREC" 887 8o. Centre Ave., Chloaco, III. ai DOPISI Me dajmo ai teptati nadih pravic! Ustanovimo obrambe no društvo. Chicago, 111. — Mnogotere, ne bas prijetne skušnje chikaških Slovencev nam svedoeijo, kako malo se brigamo v ti koloniji za obrambo naših državljanskih in delavskih pravic in kako brez moči Kino, kadar potrebuje naše pomoči kak rojak, ki ga na ta ali drugi način doleti nezgoda. Mar-sikteremu sodrugu, somišljeniku in tudi rojaku drugega mišljenja bi radi pomagali v nesreči ali ga branili v stiski. a ne moremo nič storiti, ker nimamo sredstev niti načrtov. Vzemimo nekaj vzgledov. Delavec, zlasti tak, ki ne razume angleško, je prisiljen vedno boriti se z neprilikami. Povsod dobi limono. Prezirajo ga pri delu, pri-trgujejo mu zaslužek — in če se oameli, da zahteva delo ali zvišanje plače, tedaj ga pa vržejo na cesto in vrhutega mu še zapoje na plečih policajska "knipfla". Vladni faktorji 44 ščitijo" dela v-ca le tedaj, kadar gre na volišče —potem ne več. Maraikteri ima za kako malenkost opraviti s msliŠči. in če je reven, da ne more najeti odvetni ka, ga souuik najraje — čeprav po nedolžnem — zašije, da je gr Me. Kdor pozna ameriške sodmije hi navade teh sodnij, ta mi bode gotovo pritrdil. Ako bi se rad za govarjal pred sodnikom, ti ta ukaže molčati. — drugače je pre cej $25 "cash" globe. Če nisi zmožen angleščine in toi rad ime tolmača, dajo ti Čeha ali Rusa ali pa tudi Turka, samo Slovenca ne. ,, V drugem slučaju potrebuje rojak odvetniških nasvetov ali od vetnika. Tu se mu ponujajo lju d je — dvomljive eksistence — ki se razumejo toliko o pravu kot krava na citre; nekteri še komaj lomijo angleški jezik in že hočejo biti advokati. Neveden rojak, ki ne pozna vsakega tepca, se navadno rad vsede na lim, nakar je naravno tudi pre varjen. To se je zgodilo nedavno neki ženi na 21 cesti v Chicagu. Revče zna komaj •voje ime podpisati, pa podučuje druge o postavah. Seveda mož je dober katoličan. Ko je stopil v hišo, je dejal, da ga najbolj veseli, ko vidi goreti luč pred sliko "majke božje". Zakaj ni raje povedal. da ga novac vse drugače veseli! Drugje zopet rojak ponesreči. To se največkrat zgodi vsled za-nikmoftti formanov ali pa vsled pomanjkljivih varnostnih naprav v tovarnah in delavnicah. Tak revež, če ni zmožen jezika, se ne ve kam obrniti. Za telewno poškodbo ne dobi nič. kvečjemu ga malo "zaflikajo" v bolnici. Pripeti ae tudi, da ta ali oni ne dobi pravične plače, ali se mu godi kaka druga krivica pri delu. Zopet si ne more nič pomagati, če je oaamljen in nima nikogar, da bi mu dal potreben svet. Velika krivica se tu pa tam godi tudi našemu ženstvu, zlasti pa dekletom, ktere so z najlepšimi nad ami zapustile staro domovino, 8 ao prišle tu v pravo pravcato •užnoat. Koliko je slučajev, da kak izkoriščevalec importira dekle iz starega kraja pod pogoji, da mu potem odsluži vozni listek, a najraje ae zgodi, da mu ga taka sirota, ki ne pozna tukajšnjih razmer, ne more nikoli odslužiti. Sužinja je. Temu bi pa ne bilo tako če bi kdo dekle podučil in mu pomagal iz zadrege. Navedel bi lahko Se več vzrokov, vendar to zadostuje, da lahko sprevidi vsak treznomialeč rojak v Chicagu. da je treba tu nekaj storiti. Obrambeno društvo j« neobhodno potrebno. Pred vsem naglašam, da tako društvo bi ne smelo imeti politično strankarskega značaja. Organizirali nuj bi ga alovenaki delavci v Chicagu le v avrho, tla se društvo zavzame moralno in gmotno za svoje člane v slučaju, tla jih zadene kaka nezgoda ali neprilika. To društvo naj bilo pravi ščit pred krivicami, ktere pretijo delavcem od ene ali druge strani. Pristopale naj bi vanj tudi žeue, zlasti vdove in dekleta. Chikaški rojaki, razložil sem vam svoje mnenje in zdaj sodite, če je tako društvo potrebno ali ne. Vsekakor je potrebno. Kdor je torej za to, da se ustanovi obrambeno društvo, naj pride k meni, 959 W. 21 Pl., in se vpiše v knjigo, ki je v tif namen "priprav-'' ljena. Stroškov »a čeli stvari ni nobenih. Ko naberemo zadostno število |»odpisov, potem storimo uadaljtii korak. Kojaki, ne pustite si delati krivice od nikogar; pomislite, da živimo v deželi, kjer si mora vsak (»omagati sam. Pomagajmo si torej skupno. Pridit« v hišo ste v. 959 W. 21 Pl., in se zavežite s (»odpisi, da ste voljni ustanoviti obrambeno društvo slovenskih delavcev v Chicagu. Ton v Prešern. Seattle. Wash., 15, junija. V št v. M7 ''Proletarea" ho na zadnji strani objavljena navodila za dopisnike in poročevalec, kako se jim je ravnati, kadar sosnrC^ ljajo dopise, Članke, novice in druge raznotero«ti, namenjene za " Proletarea". I Sod rug urednik naj mi oprostiv če si dovolim navesti nekaj svojih pomislekov proti tem navodilom. s katerimi je, — ako bi se strogo o nasvetih, ki »te jih Vi, sotlrug urednik, objavili v zgoraj omenjeni številki "Proletarea", bi se temu dotdedno omejevali dopisniki bržčas le na prav posebno važne novice, kar bom skušal tudi pojasniti. V navodilih čitamo, da naj bi dopisniki s pisanjem ne odlašali od danes na jutro, — to se h<»če reči: za soe. liat važne novice naj se takoj sporoče, da ne zastarajo. Dopisniku, ki biva v mestu in či-ta novice vsak dan. nudi se dovolj gradiva za soc. list, in če bi hotel in imel čas novice na uredništvo sproti pošiljati, lahko bi potemtakem vsak dan kaj poslal, v enem tednu torej sedemkrat. Ti sedmeri, posamezno od poslani dopisi pa bi morali v uredništvu vseeno čakati do določenega časa. in nekateri izmeti njih bi hočeš nočeš za teden dni zastareli. Ali torej ni bolj praktično, če se vse novice od enega tetina pošljejo v obliki dopisa na uredništvo skupaj, s čemur je gotovo tudi uredniku samemu ustreženo T Tii-di je marsikak dogodek šele čez par dni bolj -pojasmen, in dopisnik. ki bi takoj vzel pero v roke in o dogodljaju poročal, bi morebiti podal o stvari nehote napačno sliko. Dopisi naj bodejo kratki 1 — Ali si morda mislite, »odr. urednik, to tako, da dopisnik ne sme vsega povedati, da naj ne piše o vsem, kar ve in bi rad pisal ? Če je gradiva obilo, dopis ne more biti kratek; ako je, potem ni popoln. Sicer je pa znano, da delavec, ki nima šolske izobrazbe, običajno itak ni dolgovezen. V vsakem časopisu je gradivo, pri poslano od dopisnikov, v tehniškem oziru urejeno drugače. Nekateri dopisi dobijo od urednika naslov in so objavljeni kot (llanki, kar bi morda boljše bilo, da bi se tiskali pod dopisi; včasih pa zopet vidimo dopis, ki bi mu bolj pristojal naslov. Na ta nrfin beremo potem v časopisu pomanjkljive članke na drugi strani pa zopet preobširne dopise. Urednik naj bi torej sam po svoji jrevdamosti določil, katero gradivo naj se uvrsti meti članke, in tatero meti dopise. Od delavcev dopisnikov se vendar ne more pričakovati, da bi bili izkušeni žur-nalisti! V navodilih za dopisnike se nadalje opozarja na to, da ni u-mestno pisati dveh dopisov, član-tov ali notic na en in isti papir (sodr. urednik je gotovo imel v mislih mene!), ampak naj se vsak članek, dopis, uovica ali kaj ta-cega spiše na (»oseben papir, in to vedno le na eni strani, ne pa na obeh wtraueh. Had priznam sodri- gu uredniku, da je bolj pravilno pisati vsako stvar ločeno od druge, — ne atrinjaiu se pa z njim. kar se tiče pisanja samo na eni nt rani. Že sedaj je treba včasih odposlati toliko (»apirja, da je za eno pisiho skoro preteško; — če bi se pa ta nasvet izvajal dosledno. (Hrtein bi pa morebiti bilo premalo deset kuvert! V tem oziru sem ae pred leti informiral pri Sakserju, in on mi je odgovoril, da je vseeno, v kakeui redu se tvarina piše, češ da se v retlak-eiji itak mora vse še enkrat pre-piaetf To je res, — delavk ne ume slovnice, in če bi tudi znal pravilno pisati, bi stavec še ven dar ne mogel č i tat i njegovega rokopisa, ker njegove pisave ni vajen. Ker mora torej urednik vse gradivo dopisnikovo tako ali tako še enkrat- prepisati, ali ni potem vseeno, če se niše na obe strani, kakor pa da ima prod seboj cel kup (»apirja, a malo gradiva?! Če bi se dopisniki morali ravnati po teh navodilih, bodo mnoijo manj dopisovali, kakor pa če se ravnajo po svojem V onem članku je bilo omenjeno, da dobiva uredništvo, vsak dan mnogo pisem in da torej ne utegne vseh prečitati. Jaz to prav rad verjamem; to pa tudi dokazuje. da uživa naš v resnici ieni-miv list 44Proletaree" mnogo sini pat i j med ljudstvom. Ako bi pa dopisniki rabili le eno stran pa pirja. dobivalo bi uredništvo za naprej še več pisem, —- ali ne. »Mslrug urednik? — Slovenski sodrugi, med rojaki, agitirajte 44 Proletarea"! Dajte tudi drugim, ko ste ga sami preči-tali; kajti list (»ostane dober še le tedaj, kadar ima mnogo čital-cev. Urez čitateljev dober list ne more biti koristen, ker bi ne imel koga poučevati! Gradivo v 44 Pro-letarcu" je tako jedrnato in duhovito, da bi noben delavec ne smel biti brez tega lista. Vsaka Proletarčeva številka je za samostojno mislečega delavca več v retina, nego marsikatera 25e knjiga. V vsaki številki 41 Proletarea" najdeš več duševnega u žitka in koristnega znanja, kot pa v kaki četutli obširni a toliko bolj suhoparni knjigi ali pa v bedastih klerikalnih listih. Par vrstic je v 14Proletareu" včasih več vrednih kakor marsikatera knjiga. Za tako gradivo, kakoršiio prinaša 44 Proletaree", je treba mnogo truda in izvanrednih mislij. Če hočeš zjutraj ogenj zakuriti, rabi raje kapitalistični 4 4 cheap paper", ki ga je vedno in povsod v izobilju. — " Proletarea" pe shranjuj! Ivan Šolar tem pa ni opazil, da viai nad njim velika plaat kamenja, ki tudi pod prt o ni bilo. Komaj je park rat zamahnil — že ae odtrga in pade' nanj par atotov težak kamen, kte-ri ga je na mestu uainrtil. Pogreb ae je vršil 24. junija; društvo "Bratoljob" ae ga je u-deležilo polnnštevilno in pridružilo se mu je tudi mnogo članov drugih društev, kakor tudi veliko druzega občinstva. Spremili smo ga na 'Union' pokopališče v Irvi-nu, Pa. Br. Joa. Mako je govoril ginljivo nagrobnico, tako da ao navzočim stopile aolze v oči. Pokojnik je bil doma iz Gornjih Kamene pri Novem mestu in je bil sedaj že ttetjič v Ameriki. Tu se je nazadnje tudi oženil z vdovo Santner. Star je bil 35 let. Zapušča vdovo, pet nepreskrbljenih o-trok in dva brata, mlajšega tukaj. a starejšega in sestro pa v stari domovini. Omenjeni je bil tu di zelo priljubljen radi svojega veselega značaja. In to je pokazal tudi njegov pogreb. Hodi mu lahka tuja zemlja, v kteri, vem, ni mislil nikdar počivati; toda slučaj je nanese! drugače. Bodi mu blag spomin med brati in med vsemi, ki so ga poznali! John Hatiek. tajnik. Fra«k Kvasnička Trgovin« s ieleznlno, ra&ntm orodje t in pohištvom. Topravlja peši. 64V645 W. IHth St. Chicago. III. M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. ITraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agitirajte za "Proletarea". Pridobite mu nove naročnike. Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. !:! " Pozor Slovenci V LA SALLE, ILL.. T i t V T ki bivate vedno za ga v roke Rock Springs, Wyo., 23. junija. V naši naselbini, kjer v primeri zedrugimi kraji z delom še precej dobro gre. se je dne 6. junija pripetila nesreča. V premogovem rovu. kjer dela tudi več Sloven cev, se je ob 3. uri popoldan omenjenega dne odtrgal velik kos premoga ter enega naših rojakov na mestu usmrtil, enega drugega pa znatno poškodoval. Podrobno sti mi niso še znane; le toliko vem. da sta doma nekje z I>olenjskega. Obžalovanja vredno je, tla nista bila pri nobenem društvu zavarovana. čeprav imamo tukaj kar tri podporna društva. Zopet en žalosten tlokaz škodljive brezbrižnosti naših rojakov napram podpor nim društvom! Mi smo tako trdovratni, da nas more le nesreča spametovati. Zato se nadejam, da bodo tukajšni rojaki vsaj zdaj začeli bolj pridno pristopati k enemu ali drugemu podpornemu društvu. Nesreča nikdar ne minije. Končno še omenjam, da je tu kajšno društvo "Trdnjava" štv. 10 S. N. P. J. priredilo dne 6. ju nija veselico, ki je prav dobro uspela v vsakem oziru. K temu uspehu je največ pripomogla ogromna udeležba. Posebna hvala gre cen j. članom in članicam društva Sv. Alojzija, ki so veselici polnoštevilno prisostvovali. Društvo "Trdnjava" izreka društvu Sv. Alojzija najlepšo zahvalo na tem činu bratske vzajemnosti. Pozdravljam rojake Sirom Amerike, zlasti pa člane naših slovenskih jednot, 44 Proletarcu" pa že-lim obilo uspeha in dobrih naročnikov. Valentin Stalik. Nesreča v premogokopn; rojak u-imrčen. Claridge, Pa., 25, jun. — Cenjeni "Proletaree"! Tem potom naznanjam žalostno vest o nesreči br. John Potočarja, člana društva •Bratoljub" štev. 7 S. N. P. J. 23. junija zjutraj je kot premogar šel na delo v premogov rov Keystone Coal Company-e. S svojim mlajšim bratom .je 'pričel kopati premog. da naloži ponočni voz, pri t T t t t T ? T ? Y ❖ t V ? ? ? T ♦Ta Društvo Triglav, štev. 2 S. N. P. J. priredi 'dne 4. julija t. 1. VELIKO VESELICO v dvorani br. Matha Komp-a Igrala bode slovenska godba. Za izvrstno zabavo bode dovolj preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi ODBOR. t v ❖ t t t Y T t f T t ? T T ? t MMIMMMI : ZEMANOVO 44GRENKO VINO ; f> O * je najbtfljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. flfeelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dol«|p obnesla proti bolestim revmatizma. k) obit i v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. J R 7 F M A N 777 A1Por'Street' o ^ ^ClTlAiH, Chicago, III. • mm mmmaoeeoaaaaao >oo •♦oe»»eoo»»»»»»»»eoeee»eee POMLAD JE TU Nabaviti si bode treba raznovrstne vrhnje in spodnje obleke* pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete biti po«trei«ni hitro in z dobrini blsgom, o^lejtr »i nafto veliko sslogo predno kupite kje d rug j«. 577-57* f>FfTr ,CT AVE CHICAGO, ILL. Unij ska Tiskarna! PHONCi HYDE PARK 3126. Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, 111.-1252%. 75th Si Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in potrdil. vsake vrste vabil, ve'ikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vlzitnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce In obrtnike ter za zasebnike— sploh >se tiskovine-In to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskarno, v stanu imo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ Posebno opozarjamo vsa cenjena društva In politične klube ne nafte Izredno nizke cene, hitro postrežbo In na na)flne)fto Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin, v* v^ n^ v^ Nizke ccne! Vse parobrodiie družbe so zal zale cene za prek morsko vožnjo Kdor rojakpv želi potovati v staro domovino, naj sc v tej zadevi obrne na: ' n Ffank Sakser Co. 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair five., Cleveland, 0. Slovencem in Hrvatom! D&spanj&mo, otrtkbi6ine, k da ji v delokrog oprave — obisk. Pridite ia oglejte si nato izloftbo. Z vsem spoštovanjem fiAQTII NA dobro in vedno preskrbljena VJvFO I ILmA| z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. HVAfQIlP I za društvenene seje, svatbe, LI V Ul d 11 v, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE./ CHICAGO, ILL. Pomlad je tukaj. Seeona ieninov U nevest prihaja. C« s« ten i te, je v si no ta vas, d* si omislite dobro sliko kot spomin na val ienitvsnjski dsr Dobrs sliko, da boljše n« morete dobiti, mam itdeda izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno skuJnjo in isdslnje najfisejie fotografij« po smernik cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1813. Pristno Domače Vino Belo vino.................... 60c salon Rdeče vino.................. 50c galon Rdeče staro vino.......... 45c galon Rmeno vino.............. 50c galon Posoda prosta. Te cene veljajo odjemalcem od 60 galonov naprej; izključena pa niso tndi manjša naročila Vino pošiljam proti predpJsiils ali po C. O. D. po vsi Amevikl. Priporočam se rojakom tudi u obisk moje lepo urejene gostiln« c izborniml pijačami in t vedno pripravljenim proatiin prigriikom. Za dobro hi točno postrešho, kakor tudi aa pri»tnoat vina jamči«. JOSIP ZALOKAR, 809 Edison Road N. E., Cleveland, 0. M. LacRovic in Fr. Mo »78 Went i it k At., Cklcsgo MODERNO OPREMLJENA SLOVEN 8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (OROCERIJA.) Najboljši ril, kava, čnj, moka itd., sploh vsakovrstno domače in prekomor-sko blago vedno svete po najnišji eeni na prods j. Na sahtevo ratvašam blago tu d n« dom, sa kar nič ne računi m Najbolje in ssje neje obuvslo kupite pri John Klofith 631 BIoe Islaal A< CHICAGO. 8 pre je ni a t ud pO pravila. .................; StranKei jVANBKA SOCIALISTIČNA ZVEZA t »dtit*" t Chlcafu, 111. U^rni Jolu> P,trtt» 718 W* i»(k St., Chwsgo, IU. Vas poroi»'» tMott a« »j t^UtMaa strsnke aJi poeamesnih ki* iJJ^.tj ta poiiljajo « gorenji n**1«* (liT»f» tajnika. IMENIK wulifticiah klubov podrejenih J ago rfsvanskl Socialistični »veal v Chicagu: jMtovanaki aocialiatidni klub Atev i Lkica*«. IU. AuW>n PreAern, pred- t^flEik l^lfipee." fta.. Ut.lt, ^»ZU^Ht, llBIMilllllUJO, .. . ____.____i- i> ntlurnio. nroirruin in reso nni«> * Uaieted St. liedna menita aeja ittrto eoboto v uieseeu, v prostori! wir. Fr. Mladlda, 587 8. Center A v. BJovaaaki socialiatiAni kiub itev. 8, o. Ignac Zlembergar, predsodek; Ivan Kravanja, tajnik, Box 101. ^^Tjjlieaaa seja vaako »adnjo ao [••yi0 V mesecu v proetorlk eodr. Ivana fraraaje. Jafoalovaaaki aocialiati&ni klub itev. \ Coaemaugh, Ta. Frank 1'odboj, prednik; šu fan Zabric, tajnik, Box 305. jugoslovanski socialistični klub itev. i U »alle, 111 •>«»■ Hratkovii, pred Valentin Potit 'i, tajnik, 1231 K^g St. Bfdiii s« j i sta 1. \n li. nr-KV BMrcu; 3. nedflja je plačljiva (fl tacsment. .J^oalovanuki ».*Mali«ttfni klub Bo-jteest Jtev 5, Claridge, Pa., Mla predsednik; John Bati«, tajnik. Slovenski socialistični klub itev. 6, •Ct»berland, Wyo. John Sare, predaed-(5; John Bahfi«, tajnik, Box 33. S« ven »k i socialiati*ni klub itev. 7, Ejfettay, Utah. Val^tin Kiti, predaed-I ^k; Edvard Hofman, tajnik. Jsgoslovanski socialistični klub itev. 11, Roalyn, Wash. John Makaue, tajnik. Ooveaaki ienski socialistični klub iTnUUrka itev ft Chicago U1 Berta [Prstom, pmlaednioa; Mary Orilee, taj-»iea, 674 W. 21at PI. Bedna aeja' vaako jrvs ia tretjo nedeljo v meeecu, v pro-I štorih aodr. Fr. Mladiča, 587 Centra av. Sloveaski socialistični klub itev 10, | Aurora, 111. Louis Budman, predsednik; I frank Praprotnik, tajnik. Kedna me-| točna «*j» vaako tretjo nedeljo v me-v prostorih aodr. Joie Kolenee, 158« S. Broadway St. Slovenski socialistični klub Zmaga j Ust. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. IJoe Fakia, predaednik; Anton Jelov-Nu, tajnik. Bedne,seje ee vrie vsako Itadnjo nedeljo v mesecu ob 2 uri po Itsldnc v finski dvorani Ooveaaki socialistični klub Prolet*-|«M itev. 12, Gleneoe, Wyo. Math Brun likale, predsednik; Frank Čeligaj, ta j laifc Slovenski socialistični klub Bdeči itev. 13, Ely, Mtan. Jakob Sker r predsednik; Job a Paš, Bas 65, 1. Obstati morn jo samo iz članov socialistične stranke (to se pravi, «m 1 ixi na cijonalne, državne ali krajevne stranke. 5. Te organizacije morajo delovati le kot agit&cijski, izobraževalni in organizacijski hiro-i so-oialistične stranke. 1'. Solomon, predsedatelj; S. A. Knopfnagel, tajnik; Esther Nieminen, T. I lil t en en. STRANKA NA DELU. Nasa stranka se marljivo pripravlja za volilni boj. Smelo sme-nio reči, da takega gibanja za pred sednisko kampanjo med ameriškimi socialisti še ni bilo, odkar eksi-stira naša stranka. Tiskovni sklad za agitacijski tisk se množi od dne do dne in število prostovoljnih govornikov in agitatorrjev naravo« vsak tec .los. Miklavčič---25c Franc Hudaklin---20c Karol Turk----35c Ivan Puček----25c Anton Kos. Collin wood, O. — 15c Joe Kunčič, Collinwood, O. — 5c Anton Pabst, Collinwood, O.— 10c __IKA STRANKA IN NE ANGLEŠKE SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE. Pri socialistični nacijonalni konvenciji v maju t. 1. je bil od-brtn poseben oosameznikov, ter so pač bili pri obeh predstavah vsi igralci na svojem mestu. Na binkoštni pondeljek je imel pa pri nas jako dobro obiskano predavanje sodr. Ivan Regent, 'rodavanja se bodo vršila sedaj zaporedoma vsako nedeljo. Sedaj bomo ustanovili podružnico 'Ljudskega odra". Tako bomo uredili čitalnico in knjižico in tn-Itajšnji delavci bodo imeli sedaj se večo priložnost do izobrazbe. Tako je življenje v vasici kjer vlada duh socialno demokracije, ki vzbuja prebivalstvu hrepenenje po napredku, izobrazbi in blagostanju. Kmalu ustanovimo še konsunrme zadruge in kmalu bomo premenili malo kriško vasico v malo moderno mestece. To je pač protinarodno delo socialne demokracije. Razmere v Beli Krajini. Pri letošnjem vojaškem naboru je bilo pozvanih v Črnomlju 585, v Metliki pa 435 mladeničev. Prišlo jih je na nabor v Črnomlju le 154 (26 32 proč.), v Metliki le 101 (13.2 proč.). Od došlih fantov je bilo potrjenih v Črnomlju 37 (24. 26 proč.), v Metliki 23 ( 22.72 proc.). Od 1020 pozvanih fantov jih je doma le 255, torej natanko 25 proc., vsi drugi si morajo v tujini iskati težavnega in nevarnega kruha .Bela Krajina zamore izmec vsakih 100 domačinov preživiti le 25, za ostalih 75 nima domovina — 10c - — 10c — 10c • —25c — 25 c ARMADA DESETNIKOV. Sodrugi pri slov. soc. klubu št. 2, Gleneoe, O. (Nabiralna pola št. 42) : John Kravanja — Johana Rebol-- Martin Pire --- Jos. Orel--- Ignac Žlembergar John Zelene -»----10c Sodrugi pri slov. soc. klubu štev.. 4, LaSalle, 111. (Nabiralna pola štev. 10) : Jos. Bratkovič---50c Valentin Potisek--fl.OO Anton Meznarič---29c Math^trohen---27c Franc Urh----10c . Math Uršič----10c Kodrič------6c ------------5c Anton Kovačič---5c Mike Devej-----20c John Mesnak----10c Sodrugi v Steel, O. (Nabiralna pola štev. 205): Mihael Jane----50c Stanislav Matuftka--25c Alojz Markon — — — 7e Jos. Deraač----25c Lorenc Potočnik---10c Kari Dernač----10c Julija Dernač----10c Marija Dernač----10c Thom. Kerstein---25c Marija Dernač---10c Sodrugi v Chieagu, 111. (Nabiralna pola itev. 29): Ignac Bradaška---25c John Podpeskov---25c Anton Stirn----25c Frank Bost i č---25e John Florjančič---25c Frank Podlipec---$1.00 SODRUGI! Vi potrebujete " Proletarca "Proletarec" potrebuje vasi Agitirajte!!! Sodrugi, kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Proletarca". KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene veak dan. Vac Tourck, Izdelovalec finih Havana cigar ' Prodaja cigar« na ikatlje. Naročila me izvršujejo točno. 1210 So. Albany Av., Chicago. 111. John Krika, edini slovenski BRIVEC v Chieagu, 111. 570 So. Centre Ave. POZOR SLOVENCI! Tem potom oaauanjam cenjenim rojakom in slavnemu občinstvu, da aem otvoril novo urejeno s°atilno SALOON Toplin avela pivo, dobro vino in igan-, e; na ranpoiatfo »o unijeke emodke, Stanovanj« in hr*no dobi v»ak poiten rojak. — Zagotavljam dobro in hitro poatrelbo in »e priporočam ta mnogo-brojui obisk. Jos. Debevc, 4645 Franklin St., Denver, Colo. FINE SMODKE, vedno avela pivo, iaborao vino in fino tganje ae dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOMZ8 STREET, CHICAGO, .. ILLINOIS Slovencem v Ohicagu naznanjam, tla razvažam čislano "JUNG PIVO" iz priznane milwauske pivovarne v steklenicah po naročilu vsakemu na dom. Priporočam se za obila naročila. MARKUS ABUJA, 6 Grand Ave. Chicago, 111. Toči vie, goetilul podrejene pijače inae priporoča rojakom u obilen obiak. Postrežba točna in eolidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevael aem na novo opremljeno go-atiino' TRIGLAV 'od brata Mohorja. Točim aveie pivo, domače vino in druga rasnovratne pijače, na razpolago imam moderno kegliič« in potu* j očim vedno pripravljeno prenočišče. Postrežba točna in solidna. Pri* poročam aa sa obili obiak. John Mladič, 617 So. Centre Av., Chictffo, lil. SODRUGI! CITAJTE! V upravniitvu "Proletarca", 587 8o. Center Ave., Chicago, 111., je dobiti aledeče aocialiati&ne broture in knjige: Socializem.......................I0c Zakaj amo socialisti? . ........... 7c Socialna demokracija in kmetliko ljudstvo....................... Komunistični manifest...........20c NaAa bogastva..................5« Vsako teh brolur polijemo pofttmne prosto. Sodrugi, aeaite po njih, doklei ne poidejo. rDW. F. MODIS Prodaja vaakovratne kovček* (ko fre) in iaklje » potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 684 W. 18th ST. CHICAGO, ILL. Socializem je postal sila, s kte o že računajo vae obstoječe kapitalistične države. Slovencem v pogled. Slavni director Collins N. Y. Medical Institute! Vam naznajam. da sem Vaše pi smo prejel, kakor tudi posljana zdravila, katera sem že tudi pora bil ter se čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem ta koj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen nazaj povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. Vas Se enkrat lepo zahvaljujem za posljana mi dobra zdravila ter ostajam. S poitovanjem. Alojz Pregelj. Box 183, Camp 30, Richwood, W. Va. lmportiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 470 W 18th St. Chicago, 111 Fino Doremljona Gostilna z najboljimi pijačami kaker z At-as in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s smodka-mi in prostim "lunehom". Zastopstvo najboljih parobrod nih črt; prodaja parobrodnih listkov in pošiljanje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: 572 Blue Island Ave. vogel Loom is St. Telefon Canal 3214 Chicago. 111. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mineralne vode In raznih neopojnlh pijač. • 2-84 Flak St. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE P0Z0R Najboljfte, najfinejše la oknanejfte meao prodaja po najniijl ceni slovenski m« 376 W. It. Street Chicago MIHA LACKOVIC 376 Weat 18th St. Ch4oago Klobase ia lunke poiiljaa tudi isrea Chieage proti C. O. D. pndvaetju, ako se naroči 25 funtov. Pilite aa cenik v sloveaajrom jetikn Za Chicago 1 o kol loo je moj aastepaik Janes Trflkaa. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 235-lst St.. La Salle, 111 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največa slavjanska tvrdka Dander, zastav društvenih tap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva Pišite v slovenskem eziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Jogoslovonska vinarna! Podpiaani naznanjam Hrvatom in moveoeean v Chioagi in okolici, da točim najboljia ramovretna vina po pri mirni ceni. Pridite, pripeijite xnance la prijatelje, da ae prepričat« Z vsem apoitovamjem SLAVOLJUB STAJDOHAR, 818 W. 18th St., Chicago DR. F. J. PATERA Ordlnujs: na aevsroaah vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do S. ure Popol.t od 7. do 8. ure sveder v pondoljklb, torkih, četrtkih in petkfh. Telefon Canal 180. Matija Erklavec edini Slovenki krojač v Chicagu nasaanja rojakom, da ima sedaj veliko aalogo vaako vratnega blaga aa isdelo- vanje moikih oblek Jemlje v popravek in £istenje tudi stare oblake. Ceas so t m erne nizka. 624 SO. CENTRE AVE. CHICAGO. Aka hofcl dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefun Canal H42 CHICAGO | CurlŠ I Rad^kovIČa Pri njemu dobil najbolja kalifornlj aka in importirana vina. Hveli kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatako-alovenaki pekarni I. 3TRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, 111. Ima vedjo zalogo ur, veritie, prstanov In drugih dragotin. Izvršuje tudi vaako vratna popravila v tej stroki po zelo nizki eeol. Obiifite ga! 623 So. Throop Street Vo»l tudi na dom CHICA90. NOVA SLOVENSKI 60STILNI pri FRANC ČECHU. Rojakom v Chieagi naznanjam, da •eni zopet odprl svoj novi saloon, v hU-rem to£im vedno sveie pivo, domače vino iUl. Dobre amotke na razpolago Imam tudi proatorno dvorano za v» aeliee, avatbe, zabavne večere itd. Pri-poročam ae v obili obisk. ti apoitovanjem FRANC CECH, 568 Bo. Centre Ave. Chicago. Na koga PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Piaarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj 1 konjakih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON 8 modernim kegljlttea Sveie pivo v eodčklh in buteljkah druge razno vratne pijače ter unijske amodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Isborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 BO. CENTEX AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja bolezni in ranocelnlk. Tadravniika preiekava brezplačno—pla čati je le zdavila. 647 ln 649 Blue Island Ave. Chicago. Za dne nre: Od 1 do S popol. Od 7*do 9 zvečeT. Izven Chieage iiveči bolniki naj piialo slovenakl. MIRKO VADJINI, SLOVENSKO HRVATSKI 390W. I8th tt. BRIVEC. Podplrsjt« socialistično časopisja! Naročaju, čitajte in Urit« 'Proletarca'! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko Strata': v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trobili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko. sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik bolezni) ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobol*. (at a« Vam Ukraao zahvalim __aio naklonjenost, katero at« mi akaiovali ca £aaa moje bolacni. Uverjen in preprit an um, da »«m le po Valih adravilih tadobil popolno cdiavja, nad katerim aem bil akoro obupal. Sedaj pa ae Cntim fdravec*. ko kadaj pred bolecnijo. Zato Vaa priporočam v»em rojakom po iirni Ameriki. S «po«fo*an)am oataiam Vam hvalaini. Prane Steklnaaa jui bi. Clair Ave. N. K. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. 111. Valacaalaa t*«»ed daktSrl Vam nacnanim, da aam prajal adravila in aa Vam cahvaljujam, kar ata mi dobra poslali. Sedaj aam popolnoma cdrav. pa to mi ia adravila oatala. aata aa Vam iakrana tahvaljnjem tar pri po ro£am rojakom. ako potrebujejo adravll, naj aa na Vaa obrnejo, kar pri Vaa aa čara* dobra dobijo, katara rotovo pomayojo. Vas ia ankrat aahvaljoiam ia aosdravim tar Vam ostanem hvale ini priatalj Jakab Ukar Bos 941 Waal Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne morehio priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y. Jože Sabath Halo» advokat ln pravni sastopnlk v kasen sklh ln civlnih sadevah. Pičite alovenakil 1623 1638 Unity BnUding 79 Dearborn St., Chicago, 111. Res. 6155 Prairie Ave. Phone Drexel 7871. Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali le ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, 111. Slovenci Pozorl * Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. !! JURAJ MAMEK bllzo 18. ul., Chicago 2 Chicago MMMM»MMMM>» SVOJO FINO OPBAVLJBNO bratom Slovencem. BRIVNICO priporočam vi JOHN HORVAT 610 Centre Ave., Chicago, TSL Slovenakl ia hrvatakl razpolago. Leopold Saltiel ODVBTMUL v kazenskih ia eivilaih aadevah. Auto Phone 6065. Offiee Phone Mala 8065 Residence Phone Irwlag «176 USAD: 97 MBTBOPOLITAM BLOCK Se vero zap. ogel Baadolph la La Salle allee < Stanovanje: 1917 Sherldaa Boa«. 'm g* r ' v?. .....: — - j '. ■ T" > ,1 0 gospodarskih krizah. (^ v «•«• Mod tem »e je produkcija rašansko n^tširila, kar je trg _ potreboval, to je napravlje-' Kolarstvom razvite hla no ali Navaja ^ Tadno ua. govner produkcije more biti na pn.j Klnjenje trga z blagom radi kake nenavadne vspodhude nenavadno ve- razm pomisleki, jih |K>bije potreba, izrabiti k<«njunkturo in ne zaoata-ti v konkurenci. Zadnjemu prede slabo. Prodaja več protlucira-nega blaga ae vedno težje vrši in počasneje, skladišča trgovskih domov ae polnijo, (»mama pa traja dalje. Tu pa mora kak trgovce plačati blago, katero je pred več meseci prevzel na kredit. Blago ae ui prodano, on (HModu-,,a tudi izgube tr-| je blago iu ne denarja, pa ne mo- govee« posebno ^elike m da jih : n. zndo*tili svojim dolžnostim in postane precejšne število banke- |mihUuu4 bankeroten. Tovarna pa rotnib. Tu imamo takoj trgovsko hna prav tako pklvati Hipovine. krizo v najboljši obliki. ktM. pa njt^ov dolžnik ne more Itazvoj prometnih zvez na eni j plačati, je tudi on gotov. Banke-strani in upništva na drugi strani sledi banke rotil. Splošna pretrga z blagom, pospešuje pa tudi padonoat nastopi; na mesto sle-s tem krize in povečuje njih po- lH'g» zaupanja stopi slepa boja-končujoče učinke. ten, panika je splošna, in krah Trgovske krize so se morale to- 1,1 • , , .. ,. i t x ai i ^ , ! v so gospodarsko živlienie te liko časa talso glede na obseg ka-i, .. . J \r ,J i. _ ____ . . . kar najhujše potreseno. Vsako kor glede na občutm«»t omejevati, kolikor časa je tvorilo proizvajanje v malem gospodujočo proizvajalno obliko. Ni bilo . mogoče, da bi pod vplivom kake vspodbude hitro naraslo mnoštvo za skupni trg izdelanih izdelkov. Proizvajanje pod gospodarstvom rokodelske male obrti ni zmožno hitre razširitve. To no more biti IMHljotje, ki nima trdnih tal, propade. Propad ne zadene le na lažnjivi podlagi temelječih jhkI-jetij, ampak tudi vsa ona, ki se v navadnih časih komaj drže še pri življenju. V časih kriz je eks-propriacija kmetov, rokodelcev in malih kapitalistov najhitrejše pripravljena. Ali tudi marsikak x - s* -i i velikan pade in noben ni gotov, povečano s pomnoženjem števila , , , . , . , . i-i____ i , . . da ga splosni polom ne zdrobi. * delavcev, ker so v delu v navadnih časih tako vsi delazmožni člani onih prebivalskih struj, ki se pečajo • rokodelska malo o-brtjo. Tose more povečati le s tem, da hujše obremeni posameznike — da se mu podaljša delavnik, da se dela v nedeljah i. t. d. Zato pa nista imela samostojen roko-delec in kmet v dobrih starih ča- ah bo Prež,vel krizo; »» toliko sih, ko se še ni bilo treba boje- 5®**' dakler kn*a traJa- t,okler vati s konkurenco veleproizvaja- ne pnde *ffoysk» m obrt»« nja, posebno veliko veselja. Če ljenJe v navtdm tir> 80 vw5 stra-pa sta se že lotila več dela, tudi hote današnjega prevajalnega ' to ni veliko koristilo, ker je bila nar>,na na vrh»"<'»; negotovost, produktiviteta dela neznatna. 8,la' Pr«^.tucija in zločini raste-To se je premenilo od poaUnka J1"® do P°K,ne- kapitalistične veleindustrije. Ta JO lakote m °(i mrttza- ker ne uporabi samo vseh pripomoč- n*Pravili P«»več Preveč Tistim med velikimi kapitalisti, ki ostanejo, pa pripade obilna žetev; v dobah kriz se ne razlasti le "malih ljudi", ampak se tudi združi podjetja v nekaj malo rok in že tako ogromna se še lažje povečajo kot drugače. Noben pa ne ve, ali bo obstal, kov, ki usposablja trgovino, da more hitro preplaviti trge z blagom in da je v stanu napraviti nekaj, kar se še slutilo ni, ta ne razširi le navadni trg v svetovni trg, ki obsega vso zemeljsko o-blo, ta ne pomnoži le števila posredovalcev med proizvajalci in konsumenti, ta usposobi tudi produkcijo, da more slediti sleherni vspodbudi in sebe skokoma razširjati. - Že okoliščina, da ima sedaj kapitalist delavce popolnoma v rokah, da more njih delavnik podaljšati, njih nedeljski počitek, njih nočni mir odpraviti, daje obleke in preveč stanovanj. Tu se najjasnejše vidi, da so današnje produktivne moči čim dalje manj združljive z blagovnim proizvajanjem, da postaja posebna last proizvajalnih sredstev vedno bolj prokletstvo, predvsem za neposedujoče, končno j>a tudi za posedujoče. "Naprej". (Konec prih.) Občni zbor zveze prometnih delavcev v Avstriji. V dneh 7., 8. in 9. jun. se je vršil na Dunaju v prostorih "Zum griinen Baum" v Mariahilfer-strasse 56, drugi redni občni zbor kapitalistu možnost, da razširja,,«^. ,wJ,lžb«icev v trgovskem. hitrejAe produkcijo nego je bilo I>revozneni in promHllvm delu v to poprej mogoče. Ena ura več- :Avitriji» Navw>čih je bilo 121 dela Pomeni pa danes pri veliki j del tov w S(> ^ u -- kntj produkt i vi teti dela cisto drugač- L^ s|n Tr-a-ko sk jno m) no razširitev proizvajanja kot za /Jwt( u ^ ■. p ^ jn ,v časa rokixlektva. Kapitalist, so n(,k tajniitvo. //0,ijH in r<>vitz tudi v stanu, hitro razširiti svoja ,deUvee na oblvžju; Wlwni mor podjetja. Kapital je zelo elastic narjo in knrj|lfw; Rt.miSek< po. na razsirlj.va veličina, glavno mor8ke nfttakarje in kuharje; rad. upnistva. Ce gre trgovn , težake;'Jemejčič in Novak, kpo po svoji poti, to oomnozuje usIužbence glavnih skiadišč. Tr-zaupanje, vab, denar v promet, |i6 je zagt , ^ Rftdic, zman>«i prometno demo enega ir . , , ..... dela kapitala, pomnoži torej nje- \ pm,*?l8tv° zbora so b,h ,z* govo učinkujoč« zmožnost i t. d. voljen, s<> na razpolago in4,r Su,k'V Je zlniro- rt^zervna armada delavcev. Tako va,oe v ,n!etIU mednarodne zveze Sodr. Paguini je |H»dal obširno poročilo o delovanju skupin na Primorskem ter naslikal žalostne razmer**, v katerih se nahajajo tam delavci slov. hrvatske in ital. narodnosti. Za te primorske pokrajine, je nnglašal sodr. Pag« nini, se bo mogla zavzeti zveza in državni poslanci s vso silo. — Zlasti taborno mogli boriti za pridobitev zavarovanja za starost in onemoglost ter preskrbo za vdove in sirote. Uovor sodr. Pag-ninija je napravil na navzoče globok utifc ter jc žel burno odobravanje. Iz |>oročila, ki ga je ]>odal v češkem jeziku sodr. Kalainpuš o razmerah na Moravske m, po-' snamemo, da se tamošnje razmere ne razlikujejo prav nič o onih na Primorskem in drugih krajev. Tudi on je podpiral izvajanja o potrebah sodr. Pagninija. Sodr, Sehwerzel je prevel govor sodr. Kalampuša na nemški jezik. Dne 8. junija je pozdravil zbor sodr. Polzer v imenu hoc. dem. deželne stranke nižje Avstrijske. Zbor je sklenil darovati 100 K za žrtve v Ottakringu. Na to je poročal sodr. Forstner o organizaciji in sodr. Hruška o taktiki. en- je kapitalist v stanu, vsak čas povečati svoje podjetje, nove delav ce nastaviti, produkcijo hitro zve čati in vsako ugodno konjunkturo pošteno izkoristiti. Na začetku tega poglavja smo obrazložili, da stopa pod gospodarstvom veleobrti vedno bolj v ospredje industrielni kapital in da obvlada vedno bolj vse kapitalistično vrvenje. V kapitalistični industriji sami pa postanejo posebne industrialne panoge za vodilne, tako zlasti tkalska in železarska industrija. Če kakšno teh kaj vspodbudi, n. pr. če se odpre kako novo tržišče, recimo Kitajsko, ali če začno kakšne velike stavbe železnic, recimo v Ameriki, tedaj se ta industrija ne le hitro razširi, ampak sporoči to vspodbudo takoj vsemu gospodarskemu življenju. Kapitalisti povečajo uvoja podjetja, začenjajo nova, njih potreba po sirovem in pripomočnem materijalu se poveča; nove delavec se vzame v službo, obenem pa rasto zemljiške rente, dobički in mezde. Povpraševanje po najrazličnejšem blagu stopa, najrazličnejše industrije se začenjajo udeleževati gospodarskega razcvita, ki poata-ne sčasoma splošen. Zdi se, da mora vsako podjetje uspevati, zaupanje je slepo, kredit neomejen; kdor ima le kaj denarja, ga poskuša naložiti dobičkanosno; kdor je deležen naraščajočih rent in dobička, izkuša to izpremeniti v kapital. Omama je splošna. transportnih delavcev v Hamburgu, kateri je združen del proletariats 16. narodov in pozdravil je tudi navzoče v imenu nemških sodrugov, sodr. Tomschik v imenu socialističnih državnozborskih poslancev. Strokovno komisijo je zastopal sodr. Nader. (><1 tržaških delegatov so bili še izvoljeni sodr. Serbo. v komisijo za pregledovanje mandatov, »odr. Pagnini v komisijo za pregledovanje predlogov in sodruga Panek in Zolija v volilni odbor. Zborovanje je otvoril sodr. Forstner (državnozborski poslanec). Izrazilo se je sožalje žrtvam Ottagring in vsem umrlim članom. Tudi je prišlo telegrafično poročilo o smrti sodr. Oorjupa iz Trsta. Zbor je vstal v znamenju so-žalja. Iz poročila, ki ga je dal o delo vanju te zveze je razvidno, kako mogočen je bil njen razvoj v prvih štirih letih svojega olmtanka. V tej zvezi so združene velike skupine najvažnejših strok, zato obeta prihodnost, da oostane ta zveza ena najmogočnejših v Avstriji. Tudi ji je zagotovljen v bodočnosti mogočen vpjliv zlasti zato ker ni osamljona. ampak je del mogočne Hamburške mednarodne zveze prometnih delavcev, v kate-ri so združene zveze iz Nemčije, Angleške, Belgijske, Avstralije in celo iz Japonske. Z njo bodo mo-rali delodajalci temeljito računati. Iz računskega poročila je raz- Na slovanskem jugu se gode včasih reči, ki morajo grozovito skeleti tamošnje rodoljuba rske entuziaste. Prav setlaj se od igrava taka tragikomedija v Črni gori, ki je bila od nekdaj narodnjakom vzor slovenske države. Ker so poznali črnogorsko razmere prav toliko, kolikor pat&gonske, ali pa še man je, so se kaj lahko navduševali. Verjetno je pa, da bi se bili navduševali tudi tedaj, či bi bili vedeli, da so Črnogorci večinoma velikanski trpini, ki jih nekoliko brezvestnih veljakov ne-sr mno odira. Napravili so pri nas, ki smo precej daleč od Črne gore, glorijo njenemu knezu in Slovenci imajo dolžnost verjeti, tla se tam cedi meti in mleko. Na vsak način je torej nerodno, če sc naenkrat pokale, da so tudi v tej "idealni slovanski državi'' raz mere, ki v svoji grdobi še prekašajo razmere v zapadnih kapitalističnih deželah. V Cetinju vodijo že dlje časa preiskavo proti celi vrsti ljudi, ki so obtoženi, da so pripravljali atentat na knjaza. Kar izve javnost o tej preiskavi, je zelo zanimivo, a še bolj zanimivo mora biti, kar ostane javnosti skri to. V procesu se govori mnogo o bombah, o opoziciji, o anarhizmu i. t. d. Obtožencem se čitajo zapisniki, V katerih so baje priznavali strahovite zarote, a potem se navadno pokaže, da obtoženci v pred preiskavi še vedeli niso ,kaj da so podpisali. Toda najhujši udarec je bil prizadet slovamkim občudovalcem zadnjič, ko je obtoženi Našo-vič Izjavil, da je bila zarota in da so jo pospeševali srbski prestolonaslednik in drugi oficielni srbski krogi. Razume se, da je srbska vlada ogorčena protestirala, zahtevala je, da predsednik črnogorskega sodišča na javni razpravi zavrne sumničenje srbskih krogov, in za-/ugala je, da sicer srbski poslanec zapusti Cetinje. Ne zdi se nam verjetno, da pride med Srbijo in Črno goro do voj ne, ki bi povzdignila smešnost do najvišje potence. Ampak da je razmerje med obema slovanskima državicama tako "prisrčno", mora skeleti slovanska rodoljubarska srca, ki naenkrat ne vedo, ali naj poavjetijo svojpe simpatije knjazu Nikiti, ali kralju Petru. Kaj bi bilo, če bi Slovenci prevzeli posredovanje T Če znajo spravljati Ruse in Poljake, bi ae jim menda tudi ta misija pt>srečila. In kako bi se tedaj lahko postavili! JUNGLE (Copyright, IM05, l«*x., b> Upton Sinclair. (Nadaljevanje.) fttiri dneve pred Božičem je pridivjal prvi vihar. Štiri dni ni krat ponavljala, ker je opazila, da Jurgisa to razveseli, Ubog^ vo/.ila poiilieuu / < • 11 /1111 •; i /daj je .Jurgis prvič v svojem /lvljen.iu ra pn plašni« ženiea jc tuhtala noč in dan. kako l>i i\ojei»a ujetij zuiuel, kaj pomeni boj, kaj se pravi bojevati se v resnici. Doživel je jaka pomirila. Jurgis, ,- selne podpore} 7,710.41 K izred-nih |Hxlpor; 21,780.72 K bolniške |HKl|H>re; 40!).2* K potovalne |Kh1-|K»re; 1,657.19 K jMslpore rodbinam umrlih članov; 9,443.77 K 1 roško v za pravovarstvo članov. Skupaj 71,888.15 K troškov v |mm1-porc svojih članov. Za izobrazbo članov je izdala zveza 17,828.70 kron; za agitacijo 24,722.23 K; upravnih troškov je imela 20,-525.40 K ; strokovni komisiji je vložila 5.525.88 K; rasnih troškov pa je imela 3,727.87 K .-— Svota skupnih izdatkov znaša tedaj 150. govih plečih; dečejt, zavit do nosa, se ga je držal pu za jopič Divji 218 23 K Zvezi no premo/,-nje "je vftiar'nu. je |s>rti! snežink e v" obraz, toplomer je pa kazal pod ničlo, znašalo koncem leta 1907 43.817.- Sneg je bil do kolen, na nekterih krajih pa do pasa. Sneg sc je pri-15 K jenuil njegovin nog in ga je skušal pridržati v zametu. D/u got l jt zopet stal visok zamet kot stena, ki mu je branil stariti vsak korak, Ali Jurgis se je puhajoč kot ranjen bivol zagnal v sneženo steno. Korak za korakom si je izvojeval svojo pot. Ko je prišel do Durhama, je bil tako truden, tla se je naslonil ob steno in s« zahvalil Bogu, da je živina tako pozno prišla v klavnico. Zvečer je bil zopet isti boj. Ker ni vedel, kdaj bo z delom končal, je prosil lastnika neke dvorane, da dovoli Oni sedeti in čakati na njega v kotu. Nekoč sta prišla še le 11 uri po noči domov. gledati. Teta Klzbieta je navadno devala pleten i co, v katerej; tiček spai, j>oleg njegove iiinnice, iu Jurgis se je potem oprl in fan ička opazoval. Maliček je potem pač odprl očeeci, — stvari okrog sebe razločevati in se smehljati. Oj, in kako se Ijal! Pri tem smehljanju je lahk i Jurgis pozabil na'vse in bij 2iv»l je potem v svetu, kjer je bilo le smehljanje malega Ai in zato je mogel biti tu svet le dober. — Svojemu očetu je čedalje bolj podobtn. je zhtrji vala teta Klzbieta, in to je podhevi~ podleči. Pryi dan sta dve uri pred solnčnuu vzhodom zapustila hišo. Ona resno bo jc zrl maliček Jurgisu v obraz, in .J j« bila zavita v vse stare suknje in je ležala kot vreča moke na nje- (dcj, Muina, tu, pozna svojega očeta. Pozni .ai pn Nič ui na svetu bolj srčkanega kot tnal otrok. Z obeiulpvanj* vf«A mi Jurgis .)•• kr.ki.il: 'p'JT a ' Pozna ! Tumano s/.j^i ti mali poredne!!" XII. Več tednov je bil Jurgis priklenjen na jKistelj. Izpahaitev bila trdovratne narave; oteklina ni hotela izginiti, ravnotako twli lečine ne pojenjati. Pozneje pak ga ni mogel nikdo več tibdria vsak dan je p -skušal nekoliko hodit, in .si sap, sebi prigovarjal,« vedno boljše. Nobena pametna beseda ga ni mogla o nasprotnem I tu ii ti, in tri dni kasneje je izjavil, da hoče iti na i!elo. HlamudriT tio železnice iu prišel do Browne., kjer je v svojo .ut'ost zvedel.^ je paznik njegov mesto ohranil. - to se pravi: paznik je bil prij tega potrt; naslonil sc je na steno in se razjokal kot otrok, moža sta mu [»omagala v voz, in ko je izstopil, moral se je vr^i sneg iu čakati, tla kdo po poti pride. Doma so ga zopet položili v postelj in poslali po zdravnika, k* sicer morali storiti že takoj v začetku. Sedaj se je izkazalo, da je I Odi spoznaj, (ta je sam svoje sreče kovač. Takti najbrže uniči svojega sovražnika na bojnih |>oIjanah. Kadar je ušel v klavnici kak bik, takrat je nastal vselej velik strah. Včasih so iz morilnega korita v naglici potegnili bika, ki je bil le omamljen in se postavil zopet na noge, nakar je divje tekal po klavnici gorindol. Ob priliki s« je HHHH HH HHI delavci so pustil, delo in so bežali za bližnje stebre Na tem begu so Pn'tr*ana in da bi se brez zdravnika stanje nikdar ne zboljSalo. J5 spodrsnili in so padali drug na drugega. Žt poleti je bilo nevarno ko M' za*rabl1 za posteljne stran.ee, stisnil zobe ter pobledel je bila klavnica polna pare. Seve je bil bik navadno slep in divji in »»rt, ko je zdravnik zatekli člen vlekel in stiskal. Pr^l svojim ts^ ni imel namena, komu storiti kaj žalega. Ali prilika je bila tla se J**1™™1 k povedal, da je za ozdravljenje potrebno dva meseca po, delavec lahko nasadi na oster nož svojega bližnjega delavca. Pa bila ne*a miru- Ce ',ur«,s vatane *,reJ' lahko je hrwm VS(' svoJe živ!i«) jc še druga nevarnost. Prišel bi lahko paznik in na slepo pričel s ~ Tri (,ni kH*"eje je prihrumel nov močan sneženi vihar, in Mtrjj puško streljati vmes. Jonas in Stanislovas so odšli z doma eno uro pred dnevnim Ob neki taki priliki je Jurgis padel v luknjo. Sprva, ko je zlezel to,,,» da Pr»dejo točno ob času do klavnic. Opoldne se Ona in iz luknje, ni ti nezgodi prišteval nobene važnosti. Bila je majhna, na- vrnHu- zadnji je od bolečin kar kričal. Zmrznili so mu prsti, t vadna nezgoda, v členku si je malce pretegnil nogo. Bolelo ga je.-l Stanialovae sta bila sredi pota prisiljena, da ae vrneta, in bi k« toda Jurgis se ni zmenil za bolečine, saj je bil navajen bolečin. Ko P»osedli okoli štedilnika in se tiho pogovarjali o | nezgodi le KO dolarjev v banki, slabi časi so bili pa preti durmi. Jonas in druzega opravila kakor vznak stegnjen ležati in svojo osotlo Marija nista toliko zaslužila, tla hi se vsi pošteno preživeli. Plačati je njati. In prišel je čas, tla je preklinjal sam sebe in ves svet. Tods bilo treba obrok na hišo, zavarovalnino proti požaru in kupiti je bilo izbruhi notrajnega odpora ni9o trajali dolgo; ko je pričela Ona joi treba premoga. Bili ho sredi januvarja. sredi zime — v najhednejšem i Jurgis ni mogel biti jezen. Revež je bil s svojimi udrtimi lici in času. Sneg je zopet zapadel debelo in Ona je morala hoditi peš v gimi razkuštranimi črnimi lasmi bolj podoben strašilu nego člo delavnico. Ona se je bala da zgubi delo. Mali Stanislovas jc pa plakal Njegova nesreča ga je v ranici tako potlačila da na ostriženje m plakal. češ. kdo bo skrbel za njega. Bilo je hudo. ,la ne*0osedli okoli štedilnika in se tiho pogovarjali o v prilog. Najpohlevnejši pes postane sčasoma popadljiv, če je ved t>di. Zadela jih je huda nesreča — to je odkrito. Jurgis je iniei priklenjen, — in s človekom jt takisto. Jurgis ves ljubi dan ni n VM beri ji® VjH i-' dolarji, povedk« o privezanem Froasoteja. Najhujši udarec pa je bil v teh dolgih slabih časih, da je dr* Ko je Jurgis dan za dnevom ležali,a postelji, je pričel razhišljati izgubila še enega člana. Brat Jonas .je zginil brez sledu. Neke ned« o i t vareh. o kakršnih se mu po pred še sanjalo ni. Do setlaj se je veselil večer ga je kar zmanjkalo, in vse poizvedbe za njim so ostale bi /ivljenja. dasi imelo za njega mnogo težav in te/koč. ktere je pa uspešne. Durhamov paznik je povedal, da je Jonas svojo tedeai vendar lahko zmogel. 4,i -J-' 111 ~ mogel geniti, se H nogami. Zdaj je nejši mož ne more hori kakor hoče. naj tlela, kolikor hone, nazadnje se pa le ponesreči! omak ter se spremenil v " s vin jak o mast" al i v "'ne prekosi j ivo"| Nehote ae mu je vrivala misel ponovno, da bodo vsi njegovi ljubljenei jilo". potem p-s ni bilo vzroka, čemu bi nesrečo ra/g't;-ili iu doti poginili gladu in mraza v ti strašni deželi. Nobeno uho nc bo čulo družino šalostili! Taka osoda je torej utegnila zadeti tudi Jonass t« njihovega klica na pomoč, nikdo jim ne bo pomagal! Dozdevalo se mu se verjetnejše je bilo, da je odšel drugam sreče iskat Že dal^ Čass je. da v tem groznem mestu s nakopičenim bogatstvom naravne sile mu je poznalo, tla je nezadovoljen, in ne brez vsega vzroka Plafri ravnotako more ljudi, kot so s\ o jrdohno morile prebiva lee v jamah' je za hrano lep denar, a moral vseeno živeti v hiši, kj.T s'e ni | Ona je zdaj zaslužila 30 dol. mesečno, Stanislovas pa 13. Jonasev do sitega najedel. Ker je Marija za skupne potrebe oddala ve§ kjer je bilo vse drugače — seve živež tudi. Vživali ao le frankfurta-rice — siromaki niso vedeli kaj se v Ameriki prodaja pod tem imenom. Vedeli niso, tla so klobasice pobarvane kemično, meso je pa zmešano s krompirjevo moko, iz ktere so izrabili že vse koristne snovi, ki v resnici ni imela več hranilne snovi kot navadni los. Na tisoče ton teh krompirjevih odpadkov pripeljejo v Ameriko. Kn dolar in 75 centov na dan ni zadostovalo, da bi se družina s takim živežem obdržala pri moči. Vsled tega so morali vsaki teden vzeti nekaj denarja iz banke. Ker je bil denar vložen na ime One, je lahko jemala denar, Kdor zabavlja čez aoeializem, pokaže s tem. da ga ne razume, ali se ga pa boji. Kapitalisti in drugi tlelaniči zabavljajo čez socializem, ker se ga boje. Delavec, mali podjetnik in kmet, kteri zabavlja čez socializem, ga pa ne razume. Kdorkoli dobro pojmi nauke socializma in njegovih teženj, ta če že ne agitira zanj — pa aaj molči. jih «vpx«li vrvico. I............ Ona j, dan *» .■„„,,„, vničevala svoj, ... v 0i WJ P®*rpe4ljlv. - v, zdravje, ker je hodila v dežju in mraz« pei na delo. Tudi centa niso „ ,,„^,1V' "JTJ .V^ ?' T"]."!4"* f>otroSili za drugo, kot za hrano, vzlic temu pa 50 dolarjev ni zadosto- ,Z.r l^Z^-.T V"eUel ? *»P" !«*>• ** i" »o^". «1 valo. Mogoče bi zatlostovala ta svota, ako bi za denar dob,-i tudi čist Z^U^™™ '<>»hku. pretlno se je vlegel k počitku. TlM in dober živež; ako bi ne bili tako nevedni I Prišli so v tujo deželo. t ft ?Ploh ^ bi,a sk°zi tol)la- KaJ Je b»lo torej bolj naravno, kakor da g» na spomlad prevzelo neutešljivo hrepenenje po spremembi in di pobegnil! Dve leti je delal v Durhamovih temnih kleteh kakor ko neprenehoma vsak dan izvzemši nedelj in praznikov, it, brez vsak* priznanja. V zahvalo je prejemal le psovke in sunke, kakoriil» 1 en Pes ne Ponašal. In zdaj je zima minula, zapihale so ep** 1,1 ' dnevu lioda je mogel dober pešec f za seboj klavnisk, dim in smrad ter živeti tan, kjer trava zeleni raznobojne cvctice sveto' Toda z njegovim odhodom so se družini zmajšali dohodki JL Kakor eno tretjino, izdatki za hrano pa le za eno enajstinko. Napo* •o sopet hudi čaai, hujši kot kdaj poprej. Zopet so s, morali def-1 izpoeojevati otl Marije, naeeti prihranke v banki, in zopet so spil po vo II Mariji vsi upi na .skorajšno ženitev in bližnjo srečo VaM* SO se tutli pri Tan.osziju Knszleiki in napravili reveža še bolj revi bog, 7amoszius ni imel sorodnikov, in pri svoji glasbeni nadarj« bi lahko postal bogat, a bil je zaljubljen, in ta vez ga je z dn vred potegnila v propast. Končno so sklenili, da izostaneta še dva otroka iz šole. lOlCtllllB SUnielovasom je sletlila dve leti mlajša dekliea mala K(**f n«. /a njo sta prišla dva dečka, enajstletni VUimas ,.. desetletni kolaja«. Oba eta bila zdrava. ,n čemn bi naj has ta dru/ina ^traJsk Z" V**™** ravnot.dik.i starih otrok?! Nekega jutf^ " dobila vsak svoj kos kruha s klobaso, in obremenjena z raznimi brini, nasvet, sta se napotil« v mesto, da se priuč.la razprodl časnikov. Večer se vrneta domov vsa objokana ter povesta, juna j. nek mož ponudil, da ju popelje tja, kjer se časniki 1 (Dalje prihodnjič.) ne da bi Jurgis kaj zvedel o tem. Ne bilo bi še tako hudo, če bi Jurgis bil resnično bolan, nezmožen razmišljanja, saj vendar ni imel pripomočkov, kakoršne imajo drugi pohabljenci! Druzega mu ni preostajalo, nego mirno ležati ali pa se metati po ležišču senitertja. Včasih je začel glasno preklinjati, ne oziraje se na druge, in pogosto je njegova nevolja prikipela do takega viška, da se je dvignil kakor obnorel in da ga je teta Klzbieta morala jokaje prositi, da naj bo vendar pameten in miren. Teta Klzbieta je prebila skoro po cele dneve z njim sama. Sedela je pri njem, gladila ga včasih po čelu ter ga tolažila, tla bi olajšala njegovo gorjč. Za otroke je bilo večkrat premrzlo, da bi šli v šolo, in takrat so se morali igrati v kuhinji, kjer je Jurgis ležal; tu edino se je kurilo. Takrat so nastale strašne ure; kajti Jurgis ae je srdil kot razdražen medved. Zameriti se mu ni moglo; nahajal se je res v pomilovanja vrednem stanju in moral mnogo pretrpeti. Ni bilo torej zanj baš prijetno, če ga je krik in vik otrok odvrača od spanca. Največje veselje je bil Elzbieti v tem šasu mali Antanaa. Sploh, kako naj bi tudi živeli brez tega malička! Jurgiaova edina tolažba v njegovem dolgotrajnem jetništvu je bilo njegovo dete, katero ae je sedaj imel čia na-