LISTEK. JanuS Oeleo. Pozdravi rojakov. ->¦ (Koaeo.J Fraaee se je smebljal zadovoljno, tudi jaz sem spremeail svoje še do danes dokaj debelo marogasto Sraoglede nazore o svojih rojakib. Lenka je dala še za dragi in tretji liter, navijala gramofon, vriskala in nas vabila tia ples v krog in na poskok. Nobedea se ni odzval temu povabilu. Stukli se je aaenkrat nekaj stožilo du solz, sedla je aa stol. sklonila razgreto glavo in javkala med jokom: vHa, moj prvi mož, Bog mu daj nebesa, še da«es sem raolila zanj. to je bil človek." nKa.j se boš cmerigala za ])rvim, saj iinaš že dragega iu mlajSega-od prvega". io tolažil Bindek Staklo. Lenka se ni dala ntulažiti. uuierigala se je naprej, vesela družba je dobila vrzel. Pa še Bindekov Janža jo pogledal proti stropu. zapmakal z jezikom in mi pošepail: ,,Baba je pijana, pustimo jo in pojdimo!" Mežetar je vstal ia se skolovratil jjazljivo od jmerjeaih korakov iz sobe. V veži pa je Bindek nekaj premetaval, dvigal. škrobotal s steklenkami in na debelo v jezi ražil v svet samega babjega vraga. Pri lomastil je nazaj k mizi. dvignil je desnico. padlo jo l)o Lenkiaem hrbta: ,,Tu imaž. ker si mi nzmila ia izpila. vino!" Pri oljoaliiem mlarcn je buknila Lenkii kvišku, zavrla trenutno zatvornico prisiJjenih solz in po raz-barkaaom Janžefn je |)adak> z udaroi ženslcega jezi- ka preko vseh grab ia jarkov dostojaosti, dokler mu ai porinila pod nos še kazle potepene ia beraško mešetarske. Biadek je zamahnil v drugič z lopatasto roko. a predao jo je položil na Lenko. mii je zalučala. ona v obraz in o6i skodelico s soljo in papriko. Bindek ni bil vefi za fronto, okrenil se je. se prijel za oči ia odšvajdral skozi dari. S Fraacetom sva se smejala oelema cazdvoju , ki tiama je bil Spanska vas, a tudi naju se je lotila Lenka s papriko in soijo. Morala sva za Bindekom aa zrak, Lenka ,je ostala sama na kraju raia in boja. Jaz sem bil averjeti: babnici se je zavrtel« vslcd obilioe vina na zblaznelo plat. Po cesti je korecal Janža. se držal za oči, a v rokab ,je vilitel prav oni ceker. s katerim sern ga videl vstopiti v krčmo. Prišel je do raosta, obrisal si je o?i. zavihtel ceker na kviška, ga spustil \- udarcu na •obraostne držaje in 6ul se je glasni, tresk in oingljanodhacal jezao in globoko ažaijeaih korakov v smeri je steklenib ftrepinj. Fzsnl je Sp ^rcpiujc iz c-ekra in pT^oli vasi. Sedaj pač mi je bilo jasno. kaj je ueiaila Lenka in zakaj je na njo zamahail Bindek. Siromak je imel v cekra vino za dom, tega mu je Stukla spasla v vev žnem kotu, ga prelila v litre in pil ga je Jaaža in cela drnžba v veri, da je na Lenkin račan. Presneta lisica, kako ya je bila potegnila. Spravila ga je ob vino, ob stokleaice. mu zalučala ščemeče paprike v oPi ia ga v konečno zalivaJo šo nzmprjala za tati-nsko popito vinu s kuzlo potepnSko. Takšeri je bil konee niojo druge komedije v domači krčmi in v ženPlri družhi. Bil sem uverjcn: ženski spol je doma in v zaledju bolj podivjal kot vojaki v vojni in v bojnem metežu. Moj prvi pozdrav v krogu domačinov je bila sirkova metla, drugi pa pnnrika v ofi in lima skozi duri. France se je smejal celi zabavi do onemoglosti; meni pa se je asmilil po aedolžaem oškodovani mešetar, jezila me je prefrigana babara, ki nas je zvodi- 1<') vse m aos. nazadnje ]>a nas še tri.moške 7*azgna];i ha vse vetrove. Ljudje jej bodo pripenjali s pobvah zlato kolajno. ako jira bo natvezala celo komedijo. \'eiiko je vrodna jzkušnja in j)rebriht.a Clo veka. veadar one preizku.šiije s sirko^o nietlo ia pa(ji'iko ler oboje še iz ženskib rok si paft ne želim več. Moj sklep je bil neomajeno podprt: Krftma \- rojstnem. kraju. ne vidiš me vcf', ker si rac izplaPala z metlo itt papriko! S Fraao.etom sva stopaia počasi proti domu kot voj.skovodja po izgubljeni bitki. France se je Se neatešljivo bohotal. jaz sem si pu hladil ter oblajal novt? fcramoto v večernein bladu. Julijski mrak je žp božal, zagrinjal počasi naravo, ko sva stopala mimo Polatnikove njive. Na njivi je razbijal trde in predebele grade mladi gospodar Polutnikov Tone. ki sem ga že poznal izza ljudskošolskib lel. Sirota. solze sofutja- so mi zaplavale v očesih, ko sem zrl to žrtev vojne, ki se je silila z nadčloveško potrpežljivostjo k težkemu delu razbijaaja gradKeveža ,je zadel strel v bok. noga se niii je skr6ila več kot za pedenj, skrčeno nogo so mu obvezall in povili v železje, da se je premikal in stopal po železai opori ia oprt ob palico. Z aajvečjim naporom se jo vlekel po njivi, pri vsakem zamaliu z motiko ga je zamaknilo aa- strau. prevrni] sc jp voftkrat, ako se ma ai posrečilo vloviti pravi trenutok v tla poleg sebe zasajene palice. Kadai- se mu .jc spodnpverilo, da je padel po grada.li, si je s težavo pomogol po koncu, dvignil motiko in znova zamabal. To je bil vefierni prizor na delo trpina in invalida. ki si je izbijal iz zemljt1 vsakdanji kruli z motiko ia z iastaim, po vojni pobabljeaim telesom. A pri vsem tem trpljoaju pa ni bilo f:\i\\ kakp aevolje nli bolestaih vzdihov h: njegovib prs, ampak potrpežljivo ]6 padal pri zamabib na njivo, se dvigal, da izpolni pod kazaijo zažugaao zapoved božjo: V pota svojega obraza boS jodel knih zenil.jp! Ta vsakdanji krub !''i- luinikovega Tonpta je bil vefi nego jp.d v potnib sra Rab. bii. jr viH'bo\ ii.jor-i iii rauf>T!iško izsiljfiii griž- Pri iera pogledu ua vsega souutin vreanega mvnlida sva obstrmela s ]'Yaneeloin. Ta filovok sp zdaj v resnem vo.hipm časn ni režal in krobotal, ni popi vat in kvantal, ampak opvavljal pozno \ mrak v. mii("'p.ni^ko potrjiežljivostjo poijsko dolo. Dooin so liii pravili. da je Polutnik sain i>ri bisi. ker mu je pobegniln žena pri njRgovem povratkn iz l)Obiicp. Bila mu je, tako so govorili ljudje, nezvesta za njegovo otlsotnosti. Torej toliko gorja je obifia\o m kronalo s trnjem preizkušisje tega raoža, pa po jovraiku ni obupal, se ni zapil ali fiolenil. oprijel se je !cot beraSki uivalid svolo dolžnosti človp.Sko — de]¦> v j-iotrppžljivosti. Pri poglodu na Polutnikovega Toneta pri raz bi.janju grud se mi je povrnil v spomin oni blaženi jiozdrav, ko sem prestopil prag sobe invalidnega doma: Brat! Da, v domači sosedšcini. na njivi, pri ležkpm delu sem'našel brata, katerega sem zastonj is-^ l.a! |io krčmi med zdravimi, vesolimi. ra.iajof^mi in še < v dobi 'vojne labkorniselnimi sestrami. ;' Moj tretii pozdrav v domačeni kraiu ini ip. dal |o(.olno zadošcenje od strani domačega kraja, bil jp f ozdrav brata-v telesnem li-pljenju in pri delu. Trpliflnio in delo, to je bil moško bratski pozdrav Polutnikovega Tonota.v julijskem rarakn nn njivi. Pa sem isto;!il k bratu n:\ njivo, mu podal roko in spoznala se sva kot bratii. -isva se nič popraševala. kako in kaj ¦n z nama. Vsak izmed naju je vedel. pri fpm da jp, radovpdno, nopotrebno povj)raševrri:" '¦' ;;!o motiio in kalilo bratsko iskreni pozdrav. Zacingl.jnlo je pri tari ,.Ayp Marijo", Tono se je odlcril, oprl ob palico in moliL.Sp molitev jc ovonPala 1a bratski pozdrav. bil spiii srečen in bolj zHdovoljon, kol bi mo bilo pozdravilo nn stoline belo ol.)VePenih doklot*'. ki bi mi sule ovetjfi na j ot. Kn sem izslodil lu voj»ega brata v trpljenin in pri deln, bila je za-me živa pridiga: s kom se druži kot invalid, kje išči 7,abjn-c in tolažbe? Pri hratu v trpl.ien.iu in delu! Tonetii sem stisnil bvaložno rolco. krenil «em ozadovoijcn proli domu. na ulio so mi udarjali še dolgo udar(M iiivalidove motike po trdili zemeljskili gnidah. ki so mi odmevali tjadoli. v srce z opominoni: Trpi ii! delnj. ako hofieS, da boš vrpdon braiskega pozdrava in sprejema. od strani vojnib liratnv-iavali- dov.' ki se zaveiiajo in spozxiav>i;o. kaj da jv npzaslu-žp.no trpljenje na tem svetu. Odslej sem se skrbno ogibal krčme. Falotove Vrše. in njene sirkove motlo ipr .štuklo\o Lenke in paprike: najrajši sem sfopil v mrakii k bratu Polutnikovem Tonetu. ki nie je sprejel vaikdar prav j>o bratsko . - ¦> Karabinijer In pes. (Po I/Adriatico Jugoslavo poslovenil PptPr Paulift. Bil jp mefjflen. Mnv.ci. žalosifu daii. Divio jt> razsaj;)!;'. kraška ..Bora.". tuliln. cniliIa iPr raziiuv.j:)l;t iTttjr.ic.da se- je. ppnpfjft. kakor kaka razkniVrsa zvcr '/.ngaa.i<:!n ob obrežne p«(*-iiiH. Cesla ob morjn jp !i"da pr;!ziia,,»piis'H. Lp la.^ki k;ir;)ltij}ijor-s!i'ažiiik jc /.iiniiftlje/i w{o[i!i! |.'(i cesii gor in dol. sp.daj }>ofiasi. sp.duj hitrpjp. !;;i!-:or da bi bofol uiipž:'.ti div.ip.jini vihai-jn. Koi;;ikal jo -a povpšp;io glavu: > niegovih temniii <»t"pli !.a se jp- zrc;diki nopopisn:; otožnost, ncV \zr-iz Innn. bolcstne tiezadovoljnosti. Vse okoli lijega mu ,je lulo tu.je. nasprotno. so\-ra/.iio: drcvjo. skalc, brtbi, rnorje,1 vse, vse. Tu Ijudjp? Ti :-p \m\\ popp.bno! Ni fežko npaniti, kaj o !!.;*Mii P!;slijo. ]••() g:> tukaj sreeavajo: euti, sluti, d», mu boiVio Inido, rin ga sovražijo. S pogledi polnimi jire/ii-h, m.i-žnje g-.i nierijo in zdi se mu, ko zaculi tak pogled na sebi. knkor da bi mu zaklir-ai nok vntel. ukazujoč glas v uSesa: ivčij i.ielaš tukiij? Kdo si? Odkod si prišel? Kdo tft jc klionl? 1'obpri sp.! Te skale, ta zemlja, to morje ni tvo.jp, ampak vso jp nagej za nas ustvfirjeno. Kaj torpj bofteš!' Cesa tukaj čakaš? Tako m ennko sam spbe vefkrat vprafeuje- Kaj on mkaj dolav Kdo ga je klical med to ljudstvo. tuje ran po icziku in šegah? Med ljudstvo, željno -prostosti in hropcnpop jmi lastnem, neodvisnem domu? Ti domovi tnkaj uiso zanj. za Laha, ne. ampak ..I.e l-ase (.nttilija sou fatte per noi", hiSe na Laškem so iiam odločene. Tako so ga ueili peti že od mladih \'M in sodaj p.nira T>iti tukaj isti nepridiprav. kakor npkdaj Avslrijri v.a Laftkem. To tukaj vsi \pdo in zato'4ga. sovražijo. Ko irm (aki1 iii enake turobne misli rojijo po glavi. zagleda yo cesti proti sebi prihajati velikega, ftrnpga psa. Potepril sp. jts najbrž in bil suh, da so se niu brale vse kosti. t Pes sc itm i'.;-približal. obstal, vohal proti njeniii. Začol mr jo j.j^jazno z repora mahati/cviliti, veselo lajuti, kakor dfi bi našel staregaj znaiica. Kar!il)iiu7ie!- |r, v Iii;m po/.abil svo,'o žalost in skrl.n. s« 'vespl ; t ;;o.urii 1 -in x:i6«l psa božati, ceš: J)i>'i'a živa!, k:i};o sMi1 ti> .vesel, vsaj s; pdina. ki me v tom tiijpsi1 icrain i,p sovražifc. Tod:i komiij jo p.es slišal tujti nm govorico, jp, odskoeil na/.aj. vtiiakn vzonio pogledal, dva.-, trikrat z gliivo zmajnl, stisnil rpp iw\ noge ter odbežal po cosii n;r,Tej. . g|. Usui>C'l in J-aitisitn jp gl«dal karabinijer za njim iii zdelo sp inu ic. kaknr rla bi mu pps dajal z ;ipcm znanienjc feš: ;ie in ne! Tor&j nils ] ri- rac nofie. tudi pes me sovraži! Vjhar jo tnJi! vedno bolj, morje je divje volovilo. šump'o. «.v> iKMiiic. kalror da bi treuotalo v or.or.ogli jezi. Kai-a!nni|0!' j>i: je nadulieval svoj poliod, boii zamiSljp?!, bnlj o(o/on. ksvkor f>roj.