Št. 9. V Gorici, t torek dne 23. jaiiUvarija 1912. Tečaj XLII. Izkaja trikrat aa tetfei. in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne fer stane po pošti prejem&ua aH v Gorici na dom pošiijana: vse leto . . 15 K V . ••*!•• L• Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „S60A" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriške« in fradiščansfeeaT* in dvakrat v letu „ Vozni red Že-lezmc, paniko? in poštnih zvfz\ Ha aaročiln brez doposlane na-; rotoiae ge se oziraao. •----------------------------- »Vse za narod, svobodo in napredek!« ZV. /C Lavrič. Urecluištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I, mdstr. na dlSBO. llpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i nadstr. na Ioto v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in, poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., t>- krat 14 vin., 3-krat 12 vi»i. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem -Jelu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo, vsako odgovornost. Odgovcrni urednik in udajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal, Kaj pa zdaj!? lUpu.acllu iuHanskc katoliške stranke se je pritožila'pri knezu in nadškofu proti politiki stranke slovenske duhovščine, kateri stoji na Čehi dr. Anton Gregorčič. C) tej a*'di;eaei so prodi ii v javnost glasovi, ki zvene kakor najstrožja obsodba dr. Gregorčiča in njegove stranke. Na-[-,re.lno časopisje je kajpada s svojega stališča komcntovalo to ;,bsodb:) in slu je i,, ;'.¦;• že predaleč v svojem optimizmu,' v-1 .1:.: ;r se tiče posledic označenega vrne-?.ii-inia nadškofa dr. F. Sedeja v vrtince iiit-c domače politike. Klerikalci znajo vse .'riigače reševati svoje mejstbojue spore ,,',.'¦•'> mtpiednjaki; zasučejo jo po navadi Ml 'i. Ju ostanejo vsi vkup zopet lepo na '. ' .1 v najtf iid.fi veiš; »logi in medsebojni i*."/ mcsljivosti. Klerikalci so bili zares hudo udarjeni ir>. zamajali so se stebri njihove politike. Niliir.U) časopisje je razodeval:) veliko i. n.uuii.ist in nervo/iu^f. Napo led so se nvlo p'Mlažili / izjavo ... »da vsebina sgovura. Ki sicer nt h!l namenjen za |av-mtH, ne odgovarja povsem resnici, da je doloma pretirana, deloma notvorjena«, Iti vendar je resnica, da |e kntv. in nadškof o.lg..,vorit furlanski deputaciji take, kakor edinoje rnfiget m moral odgo-v¦¦riti, in njegov govor je bil najstrožja '.bv>dbu dr. AntoTra Gregorčiča in njegove stranka Fkscclenea dr. Frančišek Sedel ni nadškof in knez samo Slovencem, ampak tudi Furianom. Saj vendar ni 4..P. da bi ne videl, kaj se godi po Kurla-nij:. ;:i njegova vlšjepastirska skrb ne inore biti v Furlaniji drugačna nego med Sh-.venci. On vidi. da je v resni nevarnosti >: velikimi vspehi pričeto delo katoliški.' i:rrptikj. Katoliško gibanje po Furlaniji m ubija v glavnem iz deželne hiše pod ratmmuico Gretf:?rčlč-Paierjeve zveze. :>c par let takega sistematičnega dela. ;:; i,:'kop;uta ho str.mka, kateri stojita na čelu prost Faidutti in dr. Bagatto. Umevno je sam"! po sebi. da nadškof i rs knez goriški ne more m v.c sme ' mir: 3 gledati, kako mu gine vseskozi uda-1 na :-'t,^rtka in kak-j .si-na njenih razvali-I p;i!i gradijo sijajne palače ljudje* kakoršfii ' so; Bo^.big, Venier. Pinausig, in njihova ' ; k dlea. Udarjen bi bil s slepoto, ki iiimn 1 primere na celem svetu, ako bi še dalje ) d::puščal, kako se škandalozno zlorabljali.: vsi aparati deželne avtonomije v m J namen, da bi se po celi Furlaniji čim bolj ( in za vse večne čase iztrebila stranka, kateri stoji na čelu infulirani pfošt goriški, Ali tako strašno siep ni, in zato z grozo t-pa/.uje delovanje Gregorčič - Pajerjevc zveze; sadovi tega dela že zorijo po vsej Furlaniji in prav zadnji čas je bil, da je padla prva slana v obliki bolj ali manj ostre obsodbe....... Kaj ho še. ali ho sploh še kaj sledilo, kdo more to vede- 4 ti? Kdo ve, kakošne »baiHbaue« v koži slovenskih naprednjakov bodo zdaj Kliknil [riadSk. \ 'Ii, ui je megjč le boj do skrajnosti, boj l »;-.«» »cj na življenje iti smrti . ofu na steno, da ga zadržijo na sredi pota. \H\ se razumemo; Ta uvod mojim poznejšim razmotrivanjem je napisan povsem stvarno in logično s stališču odgovornega cerkvenega dostojanstvenika naše inetr ipolije. Za svojo osebo izjavljam, da me presnet;) malo skrbi, ako hoče nadškof s Pettarini, Venierji in Pinavčiči e tutti minuti ubiti katoliško gibanje po Furlaniji: meni so pri vsem tem pred očmi interesi goriških Slovencev in naše uboge dežele na sploh. Isto tako pa tudi javno priznavam, da ne vidim v sedanji laški liberalni stranki čisto nič tega. za kar bi se mogel ogrevati slovenski naprednjak. Ti ljudje nimajo niti sence kakega resnično liberalnega, idejnega programa, — in slovenska napredna javnost ne more od njih pričakovati čisto nič dobrega v prav nikakem »zini. Narobe: to je stranka, katero treba čim prej tem bolje zadušiti ali vsaj vzeti jej tisti nesrečni vpliv, ki ga ima doslej v naši deželi. Ves naš narodni in gospodarski boj v Gorici, v Trgovsko-obrtni .zbornici, v deželni upravi itd. imamo pač le z goriškimi liberalci. Z možmi, katere V3l: mriansko ljudstvo, bi bil modus vi-vtitdi mogoč, — z goriškimi signori ni- Ako pa je položaj tak, kakor sem ga mi kratko označil gori, tedaj je čisto laHiko razumljivo, kakošno je moralo biti stališče slovenskih naprednjakov ob deželno« zborskih volitvah. Ali smo morda mogli želeti, da pride v zbornico na laški štram 15 petelinov znanega kalibra? Ni li naravno, da smo le z veseljem »mzdravljali odpor furlanskega ljudstva proti goriški siujoriji? Korist furlanskega ljudstva se v tem neizmerno važnem ozirn povsem krije s koristijo slovenskega ljudstva, »tiorica« od it), t. m. bobna, da je Andrej tlahršček podpiral Faiduttijeve kandiua-te v splošni in kmečki knriji! Knj pa je hotel podpirati kandidate 'nam vedno strupeno sovražne goriške konsorterije, katero je treba na vsak način čim prej neškodljivo storiti v deželi ?! Sramotno dovolj, da je podpiral to zagrizemo zalego sf« venski duhovnik, dr. Anton (lregorčič, ki je lezel celo v Brdu, kjer je agitoval ijuiti prosta za liotoričue brezverce, .Na-še bojno geslo je bilo: boj PnjeMlregor-dičevi zvezi! Ali nismo'bili zvesti temu fccsiii? ; Smešno pa je, ako »Gorica« danes 'vlači na dan ono pismo, katero sem jaz spisal in razposlal laškim liberalnim veleposestnikom, da bi jih odvrnil od volitve slovenskih klerikalcev.. Lahko bi ga imenovali le..» volilni' ihaltevcr, ajcof'-bi¦ pismo samo na sebi ne obsegajo tudi___ pelno resnico, ki jbf j>i!a, za-hje v drugih odnošajih naravnost strašna. - kar pa v našem slučaju ni bila. ker so imeli polno garancijo v trdni zvjezi Gregorčič-Pajer, ki je bila in je še danes močnejša nego pobožna želja nad:Uofova: da bi slovenski '1 laški, klerikalci tvorili v deželnem zboru ttdm>... »delovno večino•< s klerikanim glavarjem na čelu. V, pismu sem jim povedal, kako mislijo in želijo v škofiji,, t. j. izvoljenih je že 9 slovenskih in -f) laških klerikalcev, izvolimo še tri slovenske klerikalce v veleposestvu, pa imajo z nad- škofom vred večino 19 mož, ki dobč k svoje srede deželnega glavarja in s tem tudi deželni odbor. «• Tudi tako*kruta resnica ni nič \?Mh v dbliki mojega volilnega manevra, kajti laški liberalci so vsi do zadn|cg!i volili slovenske klerikalce, Naj prlbljom, da m dobili Gregorčičevi veliki katoliki nad polovico laškollberaljiih glasov, dočii,' so »bili izvoljeni dr. Frauko, KlanČič in Rutar samo s slovenskimi glasovi. Cisto navadno lopovstvo je, kar piše »Gorica«, da...: so glasovali laški katoličani proti slovenskim ter odločili zmago prollklerl-lalnih kandidatov. »Gorica« hoče brez dvoma ustrašiti nadškofa, da ibi prepustil laško ljudsko stranko svoji usodi ter še nadalje mirno, gledal divjanje Gregorčič - Pujerjeve zveze, Nadškof >m\\ si ohrani sladko zavest, da so potlačeni vsaj ti proklctl slovenski liberalci, laški že Še pridejo mi vrsto! Ako je nadškof dr, Frančišek SedeJ tako šibek, da ga Gregorčič vodi na vr-\'ei in mu ukazuje, kaj in kako sme tni-.sliti, ako najvišji cerkveni dostojanstvenik , nima tako nit'samostojnosti mišljenja in, delovanja, da bi mogel sam vsaj toliko grvorhi in soditi o, politiki, kolikor je storil pred depijtadjo iz Furlanije, potem'naj se čisto nič ne čudi; • ako .šanti jiJe^uiMt. najožji podložnikf v svoji strankarski strasti najvspešneje podirajo, kar 011 zida. Njemu prav -«• nam tudi! A. Gabršček. Dr. Kari Slane: Univerza in nadsodišfie v Trstu. (Dalje.) Pa vzemimo, da se naše vlade nič v tem oziru ne zmenijo in po starih šablonah naprej gospodarijo m a našem svetu. Mi Slovenci pa ne smemo držati križem r"k, naši glasni zahtevi morate biti, da naj Maksi m Oorki. FOMA G.ORDJEJEV. Roman. (D«Ji€.) Hitro je vstala Ljuba, vrgla čajno rutico iz rok čez stolovo naslonjalo in odšla ... S stisnjenimi očmi je gledal oče za njo, zabobnal s prsti ob mizo in tzpregovorii: »Tvoj učitelj bom. Foma. Učil te bedera najboljše. najresničnejše vede in filozofije... in če jo bodeš ra-zumet. živel boš brez oapak.^ Foma je videl, kako so se gibale gube na starčevem Čelu in zazdele so se mu podobne vrsticam staroslovan-skega tiska. »Pred vsem, Foma. ako že živiš na ti zemlji, je tvoja dolžnost, da razmišljaš o vsem, kar se godi okrog tebe. Zakaj? Zato. da ne bodeš sam trpel vs!ed nespa-metnosti in da ne oškoduješ ljudi z sv ;o neumnostjo. Pa še nekaj: vsaka človeška stvar ima dva obraza, Foma. Eden je tisti, ki ga vidijo vsi, — lažnjivi; drugi pa je skrit, in ta je pravi. Tega je treba znati poiskati, da se razume srnici stvari... N. pr. prenočišča, delavnice, cskrbcvafniee in podobne naprave. Premisli, čemu so te?« »Kaj je treba tu premišljati?« je vprašal Foma ne-vcljno. »Saj ve to vsakdo... za reveže in bolnike.« »Ah. bratec! Včasih ve vsakdo, da je ta in ta človek lump in ta*ot in vendar ga vsi spoštljivo nazivajo Ivana ali Pjotra ter dostavljajo očetovo ime...« Kaj hočete.s tem reči?« >To je vse stvarno. Ti praviš torej, da so te naprave za reveže in berače, da služijo torej v ^polnitev Kri-stove zapovedi. Itobro! lat kedo je berpč? Berač je človek, ki je od usede prisiljen, spominjati nas Krista; brat Gdrešenika je in zvon .Gospoda ter zvoini »v življenju, da bi vzbudil našo vest in vzdratm! sitost č-loveškega mesa... Pred oknom stoji in poje; »Zaradi Krista!« in •• tem petjem nas spominja Krista. iti njegove svete zapovedi, naj pomagamo bližmjemu... Toda ljudje so tako uredili svoje življenee, dame -morejo več izipoltijevati KrLstovega nauka in Jezus Kristus višati je postal povsem odveč. Ne enkrat, mar-več nnorda stotisečkrat smo Ga pustili križati, a vendar Ga še vedno ne moremo pregnati iz življenja, dokler pojo Njegovi revinsi bratje po cestah Njegovo ii-:e :n nas Njega stpomiojajo... In 2ato smo si nekaj izmislili: zapiramo »berače v .takšne odločene hiše, da bi ne hodili po ulicah <5n ne budili naše vesti.« s Pa res!« je začudeno zašepetal Foma i'.i se zagledal v kuma z širckoodprt,mvi očrni*« -. »No, vidiš!': je vzkliknil Majakin in zriiagcsla'vno'so se zasvetile njegove majl^ne oči. »Kako. da oče... m prišel na to?« je nemirno vprašal Foma. »Le .počakaj! Poslušaj, in vse hujše je na svete. Izmislili srno si torej, da j;h zapiramo v razne hiše in d^ nas njihovo vzdrževanje ne stane preveč, silimo stare -in ¦bolne ;l|irdi k deki ... Zdaj rtam jfr tielba- dajati mHostinje :n l:o smo' pometli te capine fc svoiilh ulfc, ne vidimo več tistega groznega «ofja in.tnpljenja mJatiko nam ]e verjeti, da so vsi ljudje na zomlŠ siti,;dbiiti iin.oMečeni... Zato so torej ti raznovrstni zavodi, za to, da se skriva res- nica— da se izganja Kristus iz našega življenja! ,Je-li to jasnp?« »Da-a!« je rekel Foma, ki ga j»e bito skoro omamilo spretno starševo besedičenje. »In .vendar to še ni v«e.., Mlaka še ni izčrpana do dna!« je vzkliknil Maiakiiin, .navd^ušeino vszinahujč z roko po zraku. . Gutbe na njegovem 4|ai so trepetale, 'njegov dolgi, zverinski ,nos se je tresel in v njeigovem glasu je zvenelo nekako navdušenje in ganjenje. »Oglejva si izdaj Mvar od druge strani! Ktedo daje največ za vse te hiše, jpreivočišča in zavode v korist, reveže v? Bogatini, kutpcii, naše trgcivstvo... Dobro! A keilo ima ipoveljstvo v življcngii, kedo ga krmari? Plemstvo, uradniki. wi vsake virste ljudSe, ki niso naši... Od njih so tudi zakomi, časopfei in zna>noist, — vse je od njih. Prej so bili graščaki, zdaj pa, ko so jim vrzeli zemljo, so š'i v državno službo... Dobro!- A kedo so dandanašnji najmogočnejši lju!d§e? Kupec je prva sla v drŽavi, zakaj ž njim držijo — milijcpli! Je-li tako?« ¦¦¦¦',' »Da!« je pritrdil Foma, ki je hiotel že slišati 'to,'fer seje svetilo, še neizigovorjerio v' kum-av-iti očeh. , -...- »Torej, zapomni si!« je nadaljeval starec prepričevalno in razločno.; »življenje jii uretieno od nas. trgovčevi! mi dosedaj tudi še nimamo glasu pri njegvem urejevanju, -ter ga ne smemo prijeti v roke! Življenje ye urejeno cd drugih; ti so,.ki so vzgojili v nlCm-/garje, vse.te ler.iuhe, reveže im neriečnike, in. ker so. jik izaredili,. so, žiMljenje onesnažili in pdk-varili; zato bi ga" morali >Ojii|Bt / očistiti, aKv) sedrmo p-6. božji vojji A čistimo ga; mi, mi dajemo ubogim, mi skrbimo za nje.., Torej, prosim, premisli: čemu bi krpali tuje.cape, ako jih nismo raztrgali? 11 06 70 21 78 02 B9A 95 9?04 29 bo sioveasitt jsiKverza v Trst« m tam nadsodišče tudi za one Slovnice, ki smo pod graško nadsodnijo. Sedanja organizacija justičnega uradništva v Printerju naj prevzame tudi naše ostale justične uradnike. Zahtevati je-.tscba, nemara se zbistrijo nazori v naših vladah. Morda po^ gleda kdo proti jugu ter najde, da je tukaj najti veliko koristi za državo in tudi zi Nemce, ki hočejo uvažati in izvažati iz slovanskega juga. Sedaj bo kmalu zopet v debati ita-ljanslca pravna fakulteta. Sedaj naj pregledajo na Dunaju slov. Štajersko, Kranjsko, slov. Koroško in Nemce v teh krajih. Ti Nemci ne bodo-rešili države, tudi niso kaj prida kulturnega kvasa mej Slovenci. Mase se gibljejo, mase narodov iščejo dobre paše. Hrvat v Dalmaciji se bode naveličal, da bodo njegovi sinovi le navadni mornarji n delavci po vsem svetu, Hrvat onstran Sotle in Kolpe ne bo ibotel več biti samo kuli za ameriške industrije. Železnica, katera se bo enkrat gotovo vsaj Iz vojaiktt ozirov podaljšala čez Dolenjsko v Dalmacijo, bo zbliževala tudi Hrvatf h Translitvanije z dalmatm* Jkfeni in z nami Slovenci, Nezadovoljnost kw#e postati na slovanskem jugu permanentna, ako se nabiranje glede nas Jugoslovanov v naših vrbovmSft vladah ne spremeni. — Pomisli se naj, da trka tudi draginja na vrata vseh ljudi, da se z lačno maso ni šaliti, da pa more kultivi-ranje zemlje in ljudi na slovanskem jugu po državi stvar jati dosti produktivnega dela ki proizvajati živite, za dosti miijonov Avstrijcev. To so še plodne zemlje. Doslej se v naši Avstriji ni vladalo tako, da bi se odstranjevali vzroki nemirov in nezadovoljstva slovanskih narodov. Zapiralo se je jednostavno po več mesecev, ako se je kje na slovanskBi tleh dogajal kak poulični nemir.; tudi streljalo se je. Ali drugi jugoslovanski svet je po aneksiji Bosne in Hercegovine postal dosti drugačen; tu doli debatira narod o tem, kaj mora država storiti in tam se mora vse drugače postopati in se tudi postopa. Nemara se bod# avstr. vlade pri tem tudi naučile, da ravnajo pametno z nami Slovenci in Hrvati v Prhnorju in Dalmaciji. Morebiti jih vodi ta misel do spoznanja druzega, da bo treba zapreti toliko tisočem jugoslov. kalijev pot v Ameriko, da ostanejo milijoni vrednosti; katere bi le ti pripravljali, doma in koristijo njim ter posredno državi, da se proizvodi toliko tisoč delavcev razpečavajo po orijentu in morju dalje in da postane v teh južnih SI *-vani«, ki še nimajo želje, priti kam drugam; močna obramba proti vsem zvezam na vzhodu in trdnjava proti Lahom. Ali je tako veselo za državnike, videti več irre-dent v državi? Pozdravljam aneksijo Bosne in Hercegovine prav srčno. Ista bo vprašanja avstr Jugoslovanstva spravila prej v diskusijo državnikov. Zdaj mora na krmilu - avstr. vlad stoječ avstr. patrijot videti, da so milijoni avstr. južnih Slovanov iako pomembni, za obstoj in obrambo države. Naj nas Jugoslovane kdo še toliko črtu naj nas smatra za inferijornejšo raso, za ne* cmikance in omiki nepristopne ljudi, veliko nas je in Primorci smo. Prebivalci smo ofcoto Adrijanskega morja in sosedi Turkom, Bulgarom, Srbom v Srbiji m Črnogorcem. In to je pač druga. Ponemčiti. pcmadjariti se nas ne da. Poskusi se naj tudi rako tujčiti kakor tujčijo v rajfei nemške vfade tamošnje Poljake; razfcile se bedo vse poskušnje tudi najbrezobzir-nejšega Madjara. Le sovraštvo in zaničevanji bi vzbujalo in utrjevalo tako nastopanje in želje bi .vzt dik>, ki bi ne bile državi koristne. Kak norec bi hotd na tako vulkaničnih tleh, kakor so sedaj nekatere dežele na Slovanskem jugu, tepsti avstr. Jugoslovane in jih tujčiti, kar je isto? — Mese narodov se probujajo, tega naj tudi avstr. vlade ne puščajo iz o&l in mase so vnete za zadovoljitev pametnih narodnostih zahtev vseh narodov; ker navaden človek ve, da se na podlagi svoje narodnosti ložje pride do večje omike in tedaj v domovini ložje tudi do bopega kruliš. Mase imajo le gospodarske koristi pred očmi, v parlamentih pa postafajo Čimdalje močnejše. Za nas Jugoslovane Je oslobojenje od Nemcev, Laihov in Madja-rov krušno vprašanje in zaradi tega bo to vprašanje tako, da bode vedno delalo preglavice drž. vladam v obeti polovicah Avstrije m ako se ne reši povoljno, bc državo slabelo hi nadelavalo grabljivjm sosedom pot sem do nas; imamo dati kaj jesti lačnim ljudem. Nemec zabavlja, da mora s svojimi večjimi davki plačevati revo južnih Slovanov. Res ima avstr. Nemec nekaj industrije in bogatejšo zemljo za kmeta, on bogati v nekaterih krajih. Ali nas Slovanov \°. dosti več ko Nemcev, menda se v davkarijah to poravna. Zato dajemo Slovani veliko več vojakov in Nemci in Mad-jari so obogatili z našimi žiriji. Nemci so jedli dober kruh kot uradniki in veleposestniki na naši zemlji in tudi kot rokodelci in trgovci; — slov. človek je že stoletja rudar po vsem nemškem Stajerju ter, sto let delavec v nemških tovarnah. Dosti je že nemški sodržavljan dobival nd nas gmotnih koristi. (Konec prih.) ' Jioite iteerarične cesie in poti. IKonec.) B. Kako je graditi občinske vozne ceste. Občinske vozne ceste naj bodo v nižini naznani 5 m široke in strmec naj ne presega 4%, v gorskih pokrajinah bodi občinska cesta 'najmanj t široka in njen strmec naj ne presega "9>. Kadar bi tehnične in gospodarske razmere zahtevale, posebno pri takm cestah, ki so manjše važnosti za promet in služijo samo v to, da vežejo posamezne občinske oddelke med seboj, sme se izjemoma dovoliti, da se zmanjša zgoraj navedena širjava in povekša strmec. Za gradbo nove občinske sceste aK za prenravnavo take ceste je treba pravp-močnega starešnfstvenega sklepa. Sklepa se na podlagi rednega načrta in preudarka, zadevajočega dotično novo zgradbo ali prenravnavo «elste. Zgoraj navedene načrte in preudarke izdela, kolikor tMsdo mogoče, deželni stavbni orad pod pogoji in po navodilih, katere izda v ta «am«n deželni odbor. Občinam je vedno prosto, da se po-slnžijo zasebnega tehnika, ki je pooblaščen izdelovati cestne načrte. Kolavdacifa gradbenih ali preurav-navnih del občinskih cest se vrši komisijskim potom; komisija obstoja iz župana ali njegovega namestnika kot predsednika, H Še enega člena županstva in iz tehničnega organa deželnega odbo;a. Tozadevna navodila izda deželni odbor. Deželni odbor le poverjen, ^ izda potrebna navodila, kako se ima nadzirati izvršitev del, S 33. Ko je cestni 'Odbor potrdil proračun, ga razpošlje vsem občinskim zastopom z naročilom, da objavijo dotičnt sklep cestnega odbora nedeljo potem, ko jim je došel, z opombo, da je morebitne ugovore podati v neprestopni dobi 14 dnij od dneva razglasitve cestnemu odboru, da jii predloži deželnemu odboru. Po preteku tega roka mora cestni odbor odposlati deželnemu odboru v potrditev proračun z ugovori vred, ki so se morebiti vložili, s potrebnimi pojasnili; potem sejni zapisnik, obsegajoč razprava o proračunu; tfokaz, da se je isti redno razposlal občfrtikim zasiopotn »n sumari-čen izkaz neposrednih davkov, predpisanih v posameznih občinah dotičnegu skla-dovnega okraja. § 35. Zgradbo novii okrajnih cesc, pre-nravnave že obstoječih, oziroma bolj važna vzdrževalna dela in dotične umetne zgradbe se imajo oddajati praviloma, ako se ne zdi primerno, da se izvrše iz posebnih razloge v v lastni upravi, v zakup na podlagi splošnih, tehnično-upravnih zaku-pno-izročilnih pogojev, ki jih- izda deželni odbor za zakup skladovnih cestnih zgradb v OOriško-Gradiščanski deželi. Če bi se pa ne našel izakupnik za izvršitev omenjenti del, more cestni odbor zgoraj omenjena dela po zasebnem dogovoru izročiti komu drugemu, ali jih izvršiti v lastni upravi. Noben odborov ud ne sme ne kot podjetnik, ne kot tfii družnik prevzemati niti cestnih del niti priskrbovanja za nje potrebnega gradiva. §36. \ Načrti *za zgradbo novih okrajnih cest, mostov m cesto vodov, in sploh takih zgo-: raj oMtsjemh cest, tičočih se strokovniii stavb, se javno razgrnejo vsakemu v v po-; gled v uradnem prostoru cestnega odbora ¦ ali, če tega ni, v občinskem uradu tiste c-bčfoe, kjer ima odbor svoj sedež. O razgrnitvi načrtov je obvestiti vse občine interesovanega okcliša z naročilom, da morajo to javno razglasiti v nedeljo po prejetem obvestilu z opombo, d:. je morebitne pritožbe vložiti v neprestopni dobi 14 dni računajoč cd dneva razgla- \ sitve, pri cestnem odboru, ki jih odpošlje j deželnemu odboru. Člen II. Ta zakon stepi v veljava tistega dne, ko se razglasi. {Dflge v prilotU Mali oglasi; j *aj»ft«jl^ fnittjMta itMt «• t!t, 4k« Je tglu' ftkl*i»*jll » rtiui u ffili betNo 3 fti. ItjfrtfrtfMjJe l»wlra*Je u JrjcTce ta ofcrtttke Ktlft« *• nunjlib trgt)TC6» in obrtnikov ˇ Gorici, kt «& m d«Mif (In Mio t nafta) nib*» ¦• pocoa, krr •ikjtr M «6Mifir«lo. Škod« nf aajbaa. -13 zračna mitilovana soba ;"„„;:';:, .i zrhtefo at dobi hrano. — Kje pove uprav-'(tvo „So6eH. Konji ffizapAietoTonn, prodasta se 2 para i vozom in celo opravo, ali pa bvm tak*\ Kji», pove upravništvo. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Erže GORICH Jos. Hertfl febaHSČe itm 37. Umelne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlale mostove, zobe na kaučukove ptošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. vsake vrsle. Ordiatra n soolcm atellejo H 9. wi lop. do. S. are jop. Čemu naj popravljamo hišo, alko nismo stanovali v m m ni maša? Ne bode-li (pametnejše, . da stopimo vstran in stojimo tam .nekaj časa In gledamo, kako se raznovrstna golažem množi in duši tuje nam ljudi? Ne bodo je mogili od/praviti,... saj nimaj« sredstev. Potem se obrnejo k nam šn nam poreko: Prosimo* gospoda, pomagajte! A mi jim odgovormio: Daljte nam prostora za delo! V/sprejmite nas med urefevalice tega .življenja! \n kakor ftttro nas vss>re»jmo, bomo morali očistoti ^ivljeinje z enim mahom vsega zla in vseh napak. Potem bode videl car s svojimi lasflHiJmi svetlimi očmi, keido da so njegovi verni .sk-žaSInTiki m koliko raztuma da so si nabrali mted Breszdeiico svojih rok... AH «i.razumel'?« , »Kako bi ne razumel!« je vfcfolikmil Foma. Ko je govoril loum o uradnikih, je iti&U Foma na osebe, ki so bile pri oibed-u; na um mu je prišel zgovorni > tajnik m skozi možgane mu je šinila misel, da ta ofcrog-iikasti človek gotovo ne prejema več nego tisoč rabljev na leto, dočim ima on, Foma en milijon dohčiEkov. Ta primera in kmmove besede ko vizlbittiile v njem ceio vihro misli; a čas m« je dopuščal le, da je oibttržal 'm poobli-čil eno izmed njfli. »Ali se deta res Je zaradi denarja? Kaj ima človek od njega, č? ne daje oblasti?« . »Tako!« je rekel Maijafkiai in pomiežiknil z očesom. »Ah!« je razžaljen vzikKaaiil Foma, »kako pa je bik) z očetom? Ali ste govorili ž n$im?«. . ..t »Dvajset let sem; govoril ...*.. '¦::¦.¦ »No, im kaj je rekel?« »Moje besede niso .prodrle do njega ... Pokofnik je imel nekoliko trldo glavo. Srce je široko odpiral, a razum je sedel pili mjem globoko, skrit ... Da-a, napravil je napako in žeto je škckfa tistega * denarja.«- »Meni pa ni žal denarja ...c »Posfcusii bi zasiužiti vsaj deseti del tega, potem bi imel pravico, govoriti ...« *AU* smem notri ?«*$e je zaslišal LjuMo glas za vrati. »Zastran men-e ... iahiko skočiš '...«, ({i je odgovoril oče. , »Ali (bosta takoj jedla?« je vprašala, ko je vstopila. »Le daj sem:..'.« Stojpila je k bufetu in zarožljala s ,posodo. Jakov Ta-rasovič jo je ,pogledal, *2žvečil si ustnice in naenkrat |e udaril Fomo z roko po kdlemai ter mu reke!: »Tako je prav, kršččm)cj Le premišljuj .. .* S smehljajem se rnacie:'odzval Foma m mislil sam pri sebi: ;L ' - »Razumen je pa res,- — razumne^i, nego oče ...« in tisti hip je že odjgovoril sebi samemu, kakor z iz-premenjenim glasom: »Razumnejši, & slabši ...« Peto poglavje. 'Dvojni njegov odnoŠaj k Majakimi je ipositajal čimdalje razločnejši; ko je ».poslušal njegove besede, pazljivo in z žetjrnm zanimanjem, je Foma čutli, kako raste njegova miižjija do starčka db vsakem srečanju ž njim, Včasih je vzbujal Jakov Tarasovič v svojem krščertcu čustvo, ki je bito podobno strahu, včasih >pa celo tfziški gnjus. Ta je vstajal v Fomii po .navadi tedaj, kedar je bi! starec vS čim zadovolljen in se je smejal. Od smelia so mu dnhtelle gu!bev ižlpreminjjaje 'vsak .hip izra« njegovega lica; njegove suhe, tarike ustnice so skakale, vlekle se narazen in.kazale črne ostanke zobov m kakor ogenj se je žarela ri&leča brada; zvotk njegovega smeha je bil podoben škripanftr iZŽrnjavelih tečajev, a starec sam Hgrajočvma se martinčku. Ker Foma ni znal prikrivati svojih čustev, jih je cesto in surovo razodeval Majakinn v besedah in gestah, a starec kakor da ni zapazil tega in. ne sjjustivši krstaika iz oči, je vodU vsak njegov korak. V svojo prodajalnico skoro sploh ni več zahajal, vglabljai se je popolnoma v parobradne zadeve mladega Oordjejeva in puščal tako Foini mnogo prostega časa. Na hvalo mestu, ki ga je'zavzemal Majakin v družbi in njegovmi razširjsnhii znanjem db VoSgš, je šla kupčija sijajno oC rok. toda MajakinrAa gorečnost v kupčiji je krepila Fo-mino mnenje, da ga hoče kum z Ljubo oženiti in to ga je še bolj odbijalo od starca. Ljuba mu je ugajala in se mu dozdevala obenem sumljiva in nevarna zanj. Ni se omožha in kum ni nikdar govoril o tem; prirejal ni družabnih večerov, nikogar izmed mlad8t ni vabil k sebi in Ljube ni puščal nikamor. In vse njene prijateljice so bile že omožtiite ..... Foma je občudoval njeno govorjenje in jo poslušal prav tako željno, kakor njenega očeta; a kedar je začela govoriti z ljubeznijo in hrepenenjem o Tarasu, se mu je zazdelo, da skriva pod t»m imenom nekega drugega človeka, ntore-biti Jezova, ki je bil moral — kakor mu je pripovedovala, zaradi kdovečesa izstopiti z vseučilišča in zapustiti Moskvo. Mnoge preprostosti. m dobrote je bilo v nji in cesto so vtztbujale njene besede v njem pomilovanje; zdelo se mu je, da ona ne živi, temveč, da bedi m sanja. Njegove vedenje ob spomenici za očetom se je raz-prostranilo pred trgovci ter mu napravilo slabo ime. Ako je prišel na borzo, je videl, da ga gledaje vsi (porogljivo in sovražnimi očmi in da govore ž njim nekam posebno. Nekoč je slišal celo za svojim hrbtom tih, a razločen vizklik: »G&rdijoniška! Miečnobradec ...« (Dalje prih.) i m % OSPEKT. Davka-prosto štiriodstotno avstrijsko državno-rentno posojilo v nominalnem znesku 200 milijonov kron. RAZGLAS. Na podlagi zakonov z dne 11. junija 1901, D. Z. it. 66, in z dne 25, decembra 19U, D. Z. št 239. izda c. ki\ finančni minister obligacije za štiriodstotno davkaprosto državno rent.no posojilo po zakonu z dne 2. avgusta 1892, D. Z. št 131 v nominalnem znesku 200 milijonov kron. Zadolžniee se glase na imetelje, nosijo opazko: ,,,Lit. B" „Roki za obrestovanje 1. junija in 1, decembra" in so izdelane v 10.000 oddelkih (it 150.001—160.000) po 100 K vsaka, v'60.000 v 7.000 v 45.000 v 5.000 v 2.000 (št 600.000-660.000) po 200 K (It. 100.001—107.000) po S.000 K (št. 500.001 - 545.000) po 2.000 K (št 100.001—105.000) po 10.000 K (št 50.001— 52.000) po 20.000 K m v: •' komad je datiran z 19. januarjem 1912. in nosi v faksimilu podpise e. kr. finančnega ministra, obeu višjih uradnikov c. kr. blagajne državnega dolga, nadalje predsednika in enega člana kontrolne komisije državnega dolga. Zadolžniee se obrestujejo po štiri od sto na leto v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta in imajo polletne kupone, od katerih zapade najbližji dne 1. junija 1^12,, kakor tudi taion, proti kateremu se lahko dobi nove kuponske pole pri izplačilnicah brez stroškov in brez avstrijskih pristojbin. Po splošnih zakonskih določilih je pridržana c. kr. finančnemu ministru pravica, da vr-e po odpovedi vsak čas posojilo celo aii deloma, pri čemur ima znašati odpovedni rok najmanj tri mesece. Posojilo je po zakonu prosto davka, obresti in eventuelno v povračilo odpovedane zadolžniee se izplačujejo brez kakoršnegakoli odbitka na davkih, pristojbinah i. t. d. proti zapadlim kuponom, oziroma odpovedanim zadolžnicara pri c. kr. blagajni državnega dolga na Dunaju. Kuponi zastarajo šest let po svoji zapadlosti, odpovedane zadolžniee pa trideset let po roku, določenem za povračilo. Vsi razglasi, ki se tičejo tega posojila, bodo objavljeni v uradni „Wiener Zeitung". DUNAJ, dne 20. januarja 1912. © C. kr. finančni minister Zaleski m. p. ***w =¦ VABILO = na SUBSKRIPCIJO. eiede na prejšnji razglas Mlcionc Efesceteace tosmiiU c fcr. flaaaCBCga Maistra le razpostavljen Homitf sini znesek 200,000.000 kron davka-prostega, štirSodstotnega avstr. državno rentnega posojila v subskripcijo. Subskripcija se vrši v ponedeljek, dne 29. januvarja 1912. pri sledečih zavodih; pri c. kr. poštno-branilnem uradu na Dunaj«, pri Anglo-Avst. banki na Dunaj«, pri Dunajskem bančnem društvu na Dunaju, pri c. kr. privil. Splošnem avst. zemljiško kreditnem zavodu na Dunaju, pri e, kr. priv. avst. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju, pri Nižjeavstrijski ekskomptni družbi na Dunaju, e. kr. priv. avstrijski deželni banki na Dunaju, pri banki S. M. pl. Rothschild, pri banki »Union« na Dunaju, prt Jadranski banki v Trstu, pri Splošni depozit«« banki na Dunaju, pri c. kr. splošni prometni banki na Dunaju, pri Banca Commerciale Triestina vrTrstu, pri banki za Gor. Avstrijsko, Solnograško in Line, pri c. kr. priv. bančni in menj. akcijski družbi »Mercur« na Dunaju, pri Bi$i|z BiaJa-ski ekskoraptni in men. banki v Bielitz, pričeski ekskoraptni banki v Pragi, pri Češki industrijalni banki v Pragi, pri c. kr., češki..banki »Union« v Pragi, pri gališki banki za trgovino in obrt v Krakovu, pri industrijalni banki za kraljevino Galicijo in Vladimirsko z veliko Vojvodino Krakov v Lvovu, pri c. kr. priv. Moravski ekskoraptni banki v Brnu, pri Moravsko-Ojstoviški trg. in obrt. banki v Mor. Ostrovi, pri avstrijski industrijalni in trgovski banki na Dunaju, pri c. kr. priv. Štajerski ekskoraptni banki v Gradcu, pri Ustfedni banki českjfch spofitelen v Pragi, pri dunajski lombard- in ekskomptni banki na Dunaju, pri centralni banki nemških hranilnic v Pragi, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v navadnih uradnih urah. '- , Za subskripcije pri c. kr. poštnohranilnem uradu na Dunaju in pri zbirališčih (c. kr. poštnih uradih), ki so od njega v to pooblaščeni, veljajo pogoji, katere ima c. kr. poštna hranilnica posebej naznaniti. Za subskripcije pri drugih subskripcijskih mestih *ve! j a jo sledeči pogoji; 1.) Šubskripcijska cena znaša 90-25% in 4°/0 obresti od komada od 1. doeenibra 1911. do dneva dobitja. 2.) Subskripcija se vrši potom zanjo določenega vzora za priglasitev. Ta vzorec je dobiti brezplačno pri prej navedenih zavodih, katerim je pridržana pravica, da določajo po svojem preudarku visokost zneska vsake pridebtve. 3.) Pri subskripeiji je položiti kavcijo 5 odstotkov nominalnega zneska iti sicer v gotovini ali v vrednostnih papirjih po dnevni ceni, katere smatra zavod za dopustne. ., , 4.) Dodelitev se vrši čim preje po zaključku subskripcije potom obvestitve subskribentov. Za slučaj, da je dodelitev manjša od priglasitve, se vrne brez odloga preostalo kavcijo. 5.) Dojeljene obligacije, kojih prvi priklopljeni kupon zapade s L junijem 19127 morajo imeti subskribenti najdarje z 12* marcem v okah. Vplačilo subskripcijske cent, ki pride na ctodeljene obligacije, se vrši na ta način, da se poravna. 50% najkasneje dne 20. februarja 1912. in ostanek najkasneje dne 12. marca 1912. Pri vplačilu ostanka se že naloženo kavcijo vračuna, oziroma vrne. . ' 6.) Priglasitve na. določene, oddelke posojila 1|& sfeejo le v toliko vpoštevati, v koliko smatra zavod to združljivo z interesi drugih šubskribentov. *JpL -t. ' ¦ - . w 7.) Obligacije se odjemljejo tam, kjer se je vrši.W; subskripcija. DUNAJ, meseca januarja 1912. C. kr. poštno hranilni urad na Dunaju, Anglo-Avstrijska banka na Dunaju^ Dunajsko bančno društvo na Dunaju, c. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško kreditui zavod na Dunaju, c. kr. priv. avst. kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju, Nižjeavstriiska eskomptna družba na Dunaju, c. kr. priv. avstr. deželna banka na Dunaju," banka S. M. pl. Rothschild, banka „Union" na Dunaju, Jadranska banka v Trstu, Splošna depozitna banka na Dunaju, c. kr. splošna prometna banka na Dunaju, Banca Commerciale Trieatina v Trstu, banka za Gor. Avstrijsko, Solnograško v Lincu, c. kr. priv. bančna in menj. akcijska družba „Mercur" xia Dunaju, Bielitz-Biala-ska ekskomptna in men. banka v Bielitz, Češko ekskomptna banka v Pragi, Češka radustrijjatna banka v Pragi, c. kr. češka banka »Union" v Pragi, Gališka banka za trgovino in obrt v Krakovu, industrijalna banka za kraljevino Galicijo m Vladimirsko z veliko vojvodino Krakov v Lvovu, c. kr. priv; Moravsko-Ojstroviška trg. in obrt. banka v Mor. Ojstrovi, avstrijska industrijalna in trgovska banka na Dunaju, c. kr. priv. Štajerska ekskomptna banka v Gradcu, Ustfedni banka českych spofitelen v Pragi, Dunajska lombard- in ekskomptna banka na Dunaju, centralna banka nemških hranilnic v Pragi, Živnostenska banka v Pragi. Priloia ..Soče" Si/9. z dna 23. jaimarjiHM. Uružiia sv. Cirila in Metoda. Odbor niožfce podružnice Ch*il"Meto-dove družbe v Gorici se Je konstituiral pri cdborovi seji, ki se je vršila v soboto, dne 20. t m. tako-le: Predsednik g. dr. Ernest Dereani, njegov namestnik g. Iv. Žnidar-5ič. stavb, podjetnik, tajnik: g. prof. Mast-iiak, njegov Lajneslqjk: g. Rud. Žn|darčič, vodja Šole iia^anft/bfegaji^Y>ig.jaii^; telj Domfnko, njegov namestnik: Jos. Fabčič*, odbornik: g„ šolski ravnatelj Strnad. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v PrvacThT priredite dne 28. januvarija 1.1, v Sokclskem domu v Prvačini veselico po sledečem vzpore-du: 1. »Mal položi dar«, petje, 2. »Raztre-senca«, burka v 1 dejanju. 3. Triglav moj dom«, petje. 4. »Svračanje«, poje oktet. 5. Zadnja dva goldinarja«, kom. prizor. Po veselici ples. Začetek ob 3. uri in pol popoldne. Vstopnina k veselici 40 vin. I. sedež z vstopnino-K I., II. sedež z vstopnino vud 70 vin. Odbor. ' Občni zbor podružnice sv. C. in M. v Solkanu se je vršil dne 14. t. m. po na-znanifr.im vsporedu. Po otvoritvenem govoru predsednika, v kojetn je moral z obžalovanjem konštatirati jako pičlo udeležbo in v koiem je v kratkem očrtal namen naše prepotrebne družbe sv. C. in M, ter poročal o njenem delovanju, sledilo je poročilo tajnika, iz katerega posnemamo, d a {e imela podružnica v preteklem letu 90 članov, priredila eno dramatično predstavo, eno javno tombolo s plesom, podružnični izlet, Ciril Metodov kres (za ko-jiga se zahvaljuje gg. Cubeju in Iloltarju) '¦v. Miklavžev večer, pri kojem je obdarila i.?o oirok zlasti ubožnejšili članov in raz-. delila 36 daril, izročenih cd starišev za sv?:je otroke. Vse prireditve so se v vsa-kuii oziru jako lepo izvršile, za kar se v.sui sodelovalcem iskreno za!ivaljulc. Iz bI;jgainikove«a poročila posnemamo, da je imela podružnica K 1475T><> dnboJU k 'v, od katcri!t Je p.sttah K 1082*44 glavni družbi v UufbljatM. Nato se predsednik /alivali poročevalcema irt ostalemu od-b')ri', za uspešno delovanje. Gospod šol. vodja Bajt pa izreka z^.valo odboru v imenu zborovafcev. Po raznih nasvetih m predlogih je sledila volitev novega od bora. Na predlog g. šol. voJje Bajta so bili enoglasno izvoljeni: PreJsj.nlkom: Frane Seherzer, tajnikom: Em5« Z::ri\ bh-Kajrikom: Andr. Skarabct. Deželni zbor. V. seja. Včeraj popoldne se je vršila peta seja deželnega zboraJLNavzoČi zavezniki. YIa-do zastopa nam. s.vetnik Reb^k. Pre&tajo se razne prošnje. Dnevni red: Juridičnemu odseku se izroči zakonski načrt o uvedbi davščine od prirastka vrednosti nepremičnin. Proračun za teto 1912. izkazuje pot milijona K pri^-^nkljaja; pokrije se z najetjem posojil Jzroči se proračun finančnemu odseku. S točko o proračunu so združili določitev stališča deželne uprave napram načrta o saniranju deželnih financ, ki je pen-denten v državnem zboru. Sprejeli si> resolucijo, ki se obrača do vlade s predlogom, naj prevzame tro~ ške dežele, ki pa pripadaj:? vladi, troški za vojaške reči. v lastno ::skrbo. Ako se poviša nameravani davek na žganje, naj se pri tem upošteva zlasti Goriška dežela. Tretja tečka je bila resolucija, ki se tiče kritja potrc&ka. potrebnega za uravnavo večjih v inih tokov v deželi. Sprejeta je resolucija, v kateri se omenja, da so dobile severne dežele ogromne svote za gradnjo kanalov. Ker se pa pri dovolitvi teh svot ni upoštevala Goriška dežela, naj prispeva država k pokritju troškov za uravnavo Soče. Tera, Vipave in Idrije. Deželna kmetijska šola: Sprejme se resolucija, s katero se prosi zvišanje državnega prispevka od 4000 K na 20.000 K. Finančnemu odseku se izroči predlos o olajšavah, ki bi se naj dnvolile za zgradbo hiš za delavce v obče. Deležni naj bi bili tadi mali industrije«. Odobri se'izplačilo-pokore 2^i/jtno§f i čez Kozbanjšček v znesku 100 K;'-'odobri.'! se kredit 2000 K ofbčini Brestoviea za zgradbo kapnice v Gor. Brestovici. Obnovi se drugi obrok 2640 K za zgradbo 2 kapnie v Kobiljiglavi in Tup ičah. Za asanacijska dela se da 4000 Megli« vzbudila grozno razburjenje Dri »Soči«. K njegovi trditvi, Ja v tisočih in tisočih priprostih mož na Goriškem živi napredno prepričanje, pravimo, da je to res in dostavljamo. da je to izključno naša zasluga! O tem naj razmišlja pisec omenjenega članka, dokler ne pride odgovor na »razmere«, ki mu prežene konfuznost iz glave. Za narodni muzei so darovali: flosn. Josip Balič, učitelj. Vrii Sv. Mihaeia, 20 dar: 1.) Ta mali katekizmus Gorica l. 1S00. 2.) Stanič, Gemhle einiger .Taub* &tttmmen.„3.) Stanič, Gebetfo- und Gesangr ibuohlein bra'vcf«, M, 4*1, 62, (>l, W), Rti, oŠ, 3, 73, S, ><\% 85, 14, (»5, -11, 47, 82, 23, 45. *3, KO, (». 70, U, I, 39, 50, 9, 34, 20, 23, 7<>, 71. 1. 78 ,18, 2b, 46, ,i\ 03, 75, 10, 48, 87, 80. Lastniki srečk, ki so zadele s temi iUcvMIkami tombolo, morajo to no^nunitl odseku renhole, oziroma predsedniku .is-teua, k. dr. I*ranu Mrnčič, odvetniku v Trstu, ulica Nuova 13/11. najkasneje do dil*' 25. t. 1912 ob T M) zvečer, ob kateri uri se snide komisija za ovcrovljenje srePk in izplačanjc dobitka v prostorih -— iNarodiic Delavske Organizacije — v Trstu ulica Sv. Frančiška Asiškega 2. II. Na pozneje d::Š!e prijave se odsek za prireditev tom- . bole z oziroin navsvoječasno izdano navodilo ne bo oziral. Za planinski ples dne 1. februarja 1912. vlada obče zanimanje počeli deželi; da, celo gorenjski planinci nas posetijo v svojih pestrih narodnih nošah. Odboi Se popravil markacije in potu po triglavskem pogorju, ki bo ta dan brez težav pristopno tudi neplanipecni. K~čc bodo preskrbljene z vsakovrstnim provijantom in v. najboljSo ,' domačo kapljico. Na planinah nas pozdravi originelni planšar s svojo umikajočo Čredo. V koči na Kredarici svira prva slovenska planinska godba. Odbor ne razpošilja posebnih vabil. Vsakdo, ki želi par veselih uric prebiti med .planinci, nam je dobro dešel. * Goriška slovenska mladina«. — Vojaški orkester bo sv*ra! pri generalni piesni vaji, ki se bo vršila v nedeljo, dne' 28. t, m. od 4—8]/-_' ure zvečer v dvorani Trgovskega acma. P. ,n. obiskovalce naših prireditev Gp&zarjAmo,,na to zadnjo-./ piesno vajo pred velikim plesom (3. s.ve-' čana t. I.). Odbor. Dandanes igra nribolaztvo veliko ubgo. Na vseh krajih se takorekoč tekmuje, kako bi se bolje odkrile krasote višav. Izmed severnejših pokrajin nam v tem oziru prednjači Švica. — Tudi naš slovenski svet je bogat, zelo fcogat na spremembah1, u je Saiibo* premalo znan in zato tudi malo obiskovan. Saj ne poznamo cesto svojih najbližjih višin! PremlaČmi smo, da bi zapuščali svoja zaduhla vaška ali mestna stanovanja in pohiteli malo v zračne višave, kjer se nam okrepča duh in telo. Goričani in Tržačani imaimo tudi nekaj bližjih višjih tečk na razpolago, ki jih pa skoraj (z malo izjemo) niti ne po-znanio. Poletimo ven, da pozabimo saj za hip svoje težave! — Posebno lep in za obisk sposoben vršae — kojega sem Več-J krat obiskal — je Trstelj na Spodnjem Krasu pri Temnici. Ta nudi obiskovalcu 3728 3659 2398 24 kaj lep, da, krasen pogteM daleč <*krog. Mnogo ]e višjih hribov, Jci rte nudijo take izpremerobe. Če se utrudiš in naveličaš ruševitega Krasa, poletiš ca — pod teboj razprostirajočo se vipavsko dolino, oklepajoče jo nanoško pogorje, solnčno Gorico, ki se kaj lepo vidi, furlansko ravan ali na Jadran. Smelo lahko trdim, da je malo nizkih hribov (Trstelj meri 643 m), ki bi nudili tako osvežujoč pogled. — Ne "bilo bi torej slabo, ako bi se tozadevni faktorji (Pl. .društvo) nekoliko zanimali zanj ter storili potrebno, da bi bil malo več obiskovan. — Hribolazec x. »Napaden« Franc Ribič iz Prvačtae. — Kakor je bilo v našem listu naznanjeno, je pr vaški Franc Ribič tožil nekatere Sokole, katere je tudi imenoval snrkovce, da je bil d&e 10. 9. 11. ob priliki čukov-skega izzivanja napaden. Razprava se je vrl5!a dne 17. 10. pr. J. Sokoli so bili vsi oproščeni. Ribiču to ni oilo po volji in tudi ne njegovimi svetovalcem. Vložil Je pfiziv in dne dO, t. ni. se Je vršila nova razprava pri okrožni sodniji m glej — Sokoli so ^opet popolnoma oproščeni: Dasi je imel Ribiv 10 prič — vsi skupil niso mogli kaj dokazati. Precej troškov t>o plačal Ribič. Paje je rekel, da ne bo več tožil Sokolov. SubskribcJja novega rentnega poso-jila, — Iz zadnjih dni došlih poročil je razvidno, da se je že izvršil sklep glede nabave rentnega poselila med finančnim ministrom in konzorcijem, ki je pod vodstvom c, kr. poštne hranilnice. V inserat-netn delu danalnjega lista dobe" cen j. '"fei-tatelji natančen prospekt ki vabilo na sub-skribcijo h istih je razvidno, da se je zgla-siti v pondeljek, dne 29. januvarja v onih, v oglasu omenjenih bankah. Natančneji pogoji v inseratu. Telovadno društvo »Sokol« Deskle-Plave ima svoj občni zbor v nedeljo 28. t. m. točno oh .i uri popoldne v društvenem prostoru po društvenih pravilih. V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsaki vdeležbi. K obilni vdeležbi uljudno vaibi odbor. Tel. dr. Sokol v Biljah je izvolilo na občnera z"boru dne 7. I. 1912. sledeči odbor: Starosta: Ivan Saunig, pst. Andrej Peric, nač. Anton Blazica, taj. Danilo Savnik, blag. Tomaž Nemrc, odb. Luke-žič Jože, Blazica Roman, Peric Janko, Franc, pregl. rač. Savnik Anton, Nernic Valentin. Društvo ima tamburaški in pevski zbor in tamburaški naraščaj. Knjižnica šteje 325 knjig, ki se jih člani pridno poslužujejo. Češka sckolska obec je dosegla leta 1911. števila 100.000 članov. Konec leta 1910. je imela že nad 95.000 članov, med njimi 14585 žen in deklet, zdrurenih v malone 1000 sokolskih društvih. To je krasna narodna četa. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici je imelo svoj 25. redni letni občni zbor dne 4. januarja 1.1. v prostorih pri Zlatem jelenu s povoljno vdeležbo, pri katerem' se je bil sestavil sledeči odbor: Starosta dr. Fran Irgolič, podstarosta Kerševani Josip, načelnik Ljudevit Kranjc, tafnik La-sič Stojam, blagajnik Kozman Avgust, odborniki: Košir Miloš, Žnideršič Rudolf, Škodtiik Anton, Saunig Bruno. Odborniš-kim namestnikom: Trevizan A., Adoif Škraber. Pregledovalcem računov: Dr. Karol Pcdgurnik, Cigoj Karol. Praporščak: Miloš Košir in namestnik: Bašin Alojzij. Na zdar! Goriška Sokolska Župa je imela svoj 3. letni redni občni zbor dne 14. januarja t. 1 v Gorici v prostorih hotela »Pri zlatem jelenu«, pri katerem se je bil sestavil sledeči odbor: Starosta dr. Fran Irgolič, 2 podstarosti: Cigoj Vinko, Rihemberg, Križman Ignacij, Domberg^ačelnik: Ljudevit Kranjc, Gorica, tajnik: Bruno Saj-nig, Gorica, blagajnik: Podgornik Andrej, Gorica, predsednik župnega izobraževalnega odseka: Dr. Karol Marušič, Gorica, župni nadzornik: Fornazarič Alojzij, Gorica. Namestniki: Saunig Gustav, Bilje, Štrekelj Iv., Komen, Kerševan Josip, Gradišče. Pregledovale! računov: CotiČ A.. Komen, Matelič Iv., Kobarid. Julij Jak?!, Rupa. Na zdar! Predsedstvo. Iveza narodnih društev. S4 t m. je priredilo Bralno in pevsko društvo »Draga«« v Svetem pri Komnu svojo 1. veselico, ki je dobro uspela. Videla se je, d;: imajo mladeniči voljo do dela, do Izobrazbe. Tako je prav! Današnji časi zahtevajo napredka, — in »kdor ne napreduje, nazaduje«, nas uči pregovor. Mladeniči, ne ustrašite se truda in boja, saj to krepča moža! Le vrlo na delo in sad vašega truda vam ne izostane. Pridno prebirajte dabre napredne časopise, ki vam bodo nudili razno izobrazbo, vežbajte se v petju in blažite si srca! Vzemite svitli meč v roke, a meč napredka in svobode! Na delo, ker dnevi so resni! Upam, da se kmalu zopet vidimo na odru. Udeleženec. Bralno društvo v Ozelfaiiu priredi v nedeljo, dne 28. jan. v prostorih g, Štefana Šp-.-apana na Vel Otavi veselico, pri koji nastopi tamburaški zbor iz Ozeljana. Uprizori se- tudi veseloigra. Začetek ob 3. uri pop. Gradišče pri RenČah. — »Pevsko in bralno društvo« na Gradišču bode imelo dne 28. januarja 1.1. letni občni zbor v društveni sebi ob 3. uri popoldne s sledeči?« vsporedom: 1. Nagovor predsednika: 2. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikov©; 3. Volitev odbora; 4. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, skliče se že ura pozneje drugi občni zbor z istim dnevn:m redom, ki sklepa ne glede m Število udeležencev (§ 16. dr. pravil). Odbor. Trps ko-Ouitoe in gospodarsKe vesti. Komisija za cbčno pridobnino IIT. razreda. Priredbeni ukraj: politični okraj Gorica-dežela. Predsednik: Dorčfč dr. Franc, c. kr. finančni tajnik. NamCnik: Brc-mig Ivan, c. kr. davčni upra teli. Udje: Križnic Anton, indtistrijee v Kanalii (izvoljen), ' Pavletič Josip, industrijec v Mirnu (izvoljen), Malik Mihael, trgovec v Ajdovščini (imenovan), Mo/.etič Josip, stavbni podjetnik v Onrici (imenovan). Namestniki: Bavdaž Josip, trgovec'^' Gorenji vasi (izvoljen), Scalettari ' Ivani trgovec v Mirnu (izvoljen), Oarlatti Ivan, trgovec v Kanalu .(imeni -aii), Lokar Anton, strojar v Ajdovščini (imenovan).. Komisija za občno pridobnino IV. razreda. Priredbeni okraj: politični okraj: Gorica dežela. Predsednik: Dorčič dr. Franc, c. kr. finančni tajnik. Namestnik: Bresnig Ivan, c. kr. davčni upravitelj. Udje: Čermelj Josip, lastnik mlina v Vrtovi-nu (izvoljen), Marušič Peter, čevljar v Mirnu (izvoljen), Ter-pin Anton, trgovec in krčmar v Podgori (izvoljen), Batistič pl. Hektor v Solkanu (imenovan), Gcrjup Franc, krčmar v Gorenj i vasi (imenovan), Reja pl. Ivan, trgovec v Kozani (imenovan). Namestniki: Mozetič Anton, trgovec v Mirnu (izvoljen), Pavlin Ivan, trgovec in krčmar v Pevmi (izvoljen), Vrčon Anton, trgovec in krčmar v Skriljah (izvoljen), Cotar Andrej, čevljar v Rupi (imenovan), Furlani Franc, lastnik krčme v Prvačini (imenovan), Ulaga Franc,- gostilničar v Kanalu (imenovan). V komisijo za občno pridobnino IV. razreda, Gorica-mesto, je med udi Slovenec Anton Pečenko, trgovec v Gorici (imenovan), med namestniki Slovenec Anton Koritnik, trgovec v Gorici (imenovan). — V komisiji IV. razreda Gorica-mesto ni nobenega Slovenca in tudi ne v komisiji * II. razreda, okraj trgovske zboniee. =••¦¦. ; i: Čebelarska podružnica na Grahovem bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne v ljudski šoli. Pobirala se bo tudi članarina za leto 1912. K obilni udeležbi vabi odbor. Boj med cerkveno in posvetno oblastjo za neko učiteljsko mesto v Dalmaciji. -*— V LŠIobodic čitama: V jednem večjih mest naše dežele je bil razpisan natečaj za učiteljsko mesto, na katero je refiektlralo več kbmpetentov. Škoiovka višja oblast je hotela postaviti n3 to mesto svojega Benjamina, aH mestni šolski svet je diktiral nasproti dufiovskl oblasti svojega koinpetenta. Nobena stran ni hotela popustiti in rezultat ie bil končno ta, da je bit začasno nameščen neki akademik z ne-devršenimi študijami. Hrvatska ima novega bana. - Bivši oldelni predstojnik Čuvaj je imenovan za hrvatskega bana. Čuvaj to banoval .po navodilih Knnen-Hedervarvjevih! ' Kitajska. —' Nastale so nove težave vsled 'tega, ker Siinjatsen ni pripravljen več, odstopiti predsedstvo Juanšikaju. RevoVucicnarci so proti postavitvi provi-izoriČne vlade v Pekingu in Itianšikaj sodi, jnaj' se sedež vlade prenese v Tientsin po fnefžogfbni odpovedi cesarja. Top M TsrtijOui Italijo. Razne vesti, '"Italijansko vojno brodovje je bilo a- plenilo francoski parnik »Cbartage«. Ali parnik je že prost po posredovanju francoske vlade.-" Zapleniti so Italijani tudi francoski parmk »Manouba«; Francija je zahtevala, da morajo italijanske oblasti onih 29 turški.!? častnikov, ki se nahajajo na parnikti, izročiti francoski oblasti. Izročeni pa so italijanski oblasti baje- vsled pokvarjene brzojavke. — Pri Bcngaziju so .napadli- Turki In Arabci italijansko utrjeno stražnico. Turki m Arabci so bili odbiti. '<- -V-treh mesecih ekspedicij v Tripoli-tmrifo je bilo poslanih tjc KU.3S9 vojakov, 4flfi fcair.ir-v, 15000 konj in mul, 12000 volov. Na- :l:tn Jo troškov 2 milijona lir. Razne ^estt ; Aksd. društvo slovenskih agronomov »JKra.1« na punaju priredi svoj tretji redni c^čni;, zbor v petek, dne 26. prosinca ob 8 zvečer v »Brunner Bierhalie« XVIII Gentzgasse 62-z običajnim sporedom. A!;ad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ho imelo svoj III. r^dni občni zbor dm 27. L 1912. ob 8. uri zvečer v pro-#>rjii,;,druš,tva z običajnim vsporedom. Slovanska društva v Pulju priredijo dne 3. februvarija t. T. v prostorih Narodnega Doma veliki .ples za hrvatske šole. Katoliški Škof, ki predseduje akcijski družbi. — VStolnem'Bel'emigradu je-škof Prohaska prevzel predsedstvo neke akcijske družbe. To je prvi slučaj, da je škof -predsednik akcijske družbe. Gledališče pogorelo. — Ljudsko gledališče v Petrogradu je zgorelo. Požar je nastal na odru. Gorelo je po noči po do- > vršeni predstavi. Na Gor. Avstrijskem prehajajo zemljišča čezdalje bolj v češke roke. V ihaiisruški če- | trti na Inu, na Travni in Mihli so poku- ! pili Čehi že 1*30 zemljišč. Hkratu raste tudi število čeških obrtnikov, ki se selijo v-go- ] renjeavstrijske občine. Nemški Miha tre- peče. V Trst« je umrl kontreadmiral Rudolf Schoder, star 80 let. Udeležil se je bitke pri Visu. »Enoglasno« izvoljen. — V nekem kraju na Vestfalskem so volili vaškega predstojnika; »Schulže« ga imenujejo. Na dan volitve se je predstavil volilni komisiji en sam volilec, po imenu Alfred Mater, •Volilni komisar ga vpraša: Koga volite: Maier: Jaz volim privatnika AKreJa Maierja. Komisar: Ker So vsi oddani glasovi, to je Vaš glas, se združili na ime privatnika Alfreda Maierja, vprašam Vas, ali sprejmete izvolitev? Maier: Ne sprejmem. Potem se je vršila druga volitev na jed-nak način kot -prva; po'tretji volitvi pa je rekel Maier: Ker vidim, da se je glas ljudstva izrekel za mene, naznanjam, da sprejmem izvolitev. Sveti Garibaldl — V iPuIju je hotel neki delavec v arzenalu, da se ima krstit: njegovega sinčka na ime: Garibaldi. Ker ni svetnika s tem imenom, mu je rekel du-!'ovnik, da ne more vstreči njegovi želji, Puljski list >GiorrialettO'< je radi tega tako divjal, da je bil konfisciran. Naj se rajše potrudijo v Italiji za boljše sporazumevanje med jerkvijo in državo, potem se lahko zgodi to, da bo Garibaldi proglašen za svetnika, na kar bo kar mrgolelo Oaribnl-dftev po Primorju! Vsled preselitve iz Gorice, pi'o«.?a se prostovoljno pod zelo ugodnimi pogoji kompleks z dvemi hišami in obsežnim vrtom .in sicer v sredini mesta Gorice, Hiši se obrestujeti po 7°0. Natančneje podatke daje upravništvo tega lisla. Politični pregled. Ožje volitve v Nemčiji. — Do danes dopoldne je izvoljenih z dosedanjimi ožjimi volitvami 364 poslancev. Centrurn ima doslej že 91 poslancev, socialisti 99, liberalci 72; — Socialiste je volilo polno vo-lilcevv nezadovoljnih z večnim oborofe-B vanjem. Naj bi uspeh socialistične stranke vplival tudi na Avstrijo in Italijo, da bi nehalo večno oboroževanje, ki žre milijone ter jemlje ljudstvu kruh izpred ust . Nemški krščanski socialci hočejo protestirati proti očitanju, da hujskajo proti Italiji; počakati pa hočejo, da izpregovori Aerental o svoji politiki v delegacijah. Za one. ki trpijo na želodcu! '~~'m~mmm—~m-mm-m-'--'J«>-n- —¦"*"'¦¦".-—...... ' ........i. -' -"""i .. . i_i.i.j. .i . f...T:^ Vsem on"m, kt .-: si nakopait kako želodčno butnen s prehlajeftjem ali s preobtože-njom žehiiK-a. z zatižitj^ni sJabilt. %h prebavo težkih premrzlih ali prevročih jedi ali z ne-u, zmernim življenje » kakur -. žefodčni katar, krče v relodcu, bolečine v želodcu, težko prebav« ah Tasližertje. ae prtporoCa tem potom dobro domafe sredstvo. Cegar blagodejni vpliv,se je preisfcusil že voC iet. Fn to je BP^*- Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino. "^fl| To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih. ^Iraviloih 'zelišč in iz vina ter oja&i .in oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani oerednosti pri prebavljanju in pospe-šnje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndnšijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljaj! pri vporahi. Simptomi, kakor: glavobolj, koleanje. žganje, napihnjenost, bljnvunje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Z*ort:e in njega slabe posl.vliee. kakor kolika, ntripanje. srca. slabo spanje, kakor tndi nabiranje krvi v jetrih, v slozeni ta hemcrotdae bolsčine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost iu vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, SlahnSt F° p" n.avaiii Poslet (Jllricl)=o\?o Zeliščna vino. ILoje zeliričmo vino ni nobeno tajno sredstvo: njegov« sestavine so: vina malaga 450.0, vinslrf t.trk!jaj I0O.O, glicerina HK).Ot črno vino s>40.0. sok jerebike i 50.0, črešnjev sok 320.0, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo l