ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 3 479 PROF. DR. FRANTISEK JORDAN (21. 10. 1921—2. 6. 1979) Vse prezgodaj, v 57. letu starosti, je 2. junija 1979 nenadoma umrl Frantiseli Jordan, češki zgodovinar, profesor na univerzi v Brnu, ki ga je življenjska pot kot človeka in znanstvenika povezala s Slovenci. Rodil se je 21. oktobra 1921 v Pole- šovicah blizu Uherskega Hradišta na Moravskem. Ko je napravil maturo, je nje­ gova domovina že ječala pod peto nacističnega okupatorja^ Univerze so bile zaprte. Nekaj časa je delal v neki tovarni pohištva, potem pa je bil, kot večina češke mladine letnikov 1920—1926, mobiliziran na prisilno delo za rajh. Poslali so ga v tovarno Böhler v Kapfenbergu na Zgornjem Štajerskem, kjer so, kakor piše v svo­ jih spominih, »živeli in trpeli v delovnih taboriščih tisoči tujih delavcev: Čehi, Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Litovci, Jugoslovani, Italijani, Grki, Francozi, Nizozemci, Belgijci in drugi.« Jordan in še trije Čehi so prek slovenskih delavcev v Kapfen­ bergu našli zvezo s partizani v okolici Maribora in so se 31. avgusta 1944 s pona­ rejenimi potrdili odpeljali z vlakom do postaje Cirknica pred Mariborom ter odtod odšli v partizane. Jordan je bil najprej v Lackovem odredu, potem v Tomšičevi brigadi, nazadnje pa v Dolenjskem odredu. Bil je na Kozjaku, na Pohorju, na Pa­ škom Kozjaku, na Dobrovljah, v Zasavskih hribih in je doživel konec vojne v Fmartnem pri Litiji in v Litiji. 2. junija 1945 se je iz Ljubljane odpeljal nazaj v domovino. Kot zaključno misel je napisal v svojih spominih: »Moje bivanje med slovenskimi partizani se je končalo. Bilo je sicer kratko, toda nenavadno napeto in v več smereh odločilno za vse moje življenje. Terjalo je napor vseh telesnih in duševnih sil, bilo je trda šola življenja in boja; izoblikovalo^ je moj občanski in politični profil, v osnovi usmerjen že z dogodkitkrog Münchna 1938 in s fašistično okupacijo, ter položilo temelj za trajno zanimanje za Slovenijo in živ odnos do Jugoslavije sploh.« Jeseni 1945 je začel Jordan v Brnu študirati zgodovino in češki jezik. Leta 1950 je diplomiral, 1953 je s študijo o Čehih in Hrvatih v 16. in v prvi polovici 17. sto­ letja dosegel naslov doktorja filozofije, 1962 z delom (izšlo v knjigi 1965) o pro­ blemih razkola delavskega gibanja v čeških deželah na zmerne in radikale v osem­ desetih letih prejšnjega stoletja naslov kandidata zgodovinskih znanosti, 1964 se je habilitiral za novejšo češkoslovaško zgodovino. Že med študijem jè bil pomožni asistent, leto dni po diplomi je postal pravi asistent in je še kot asistent začel pre­ davati, 1965. leta je postal docent, 1972 profesor — vse na filozofski fakulteti uni­ verze Jana Evangelista Purkyne v Brnu. Tu je bil predstojnik kateäre za zgodo­ vino in arhivistiko. Ne kaže naštevati funkcij, ki jih je opravljal na fakulteti ter v domačih organizacijah in mednarodnih povezavah češkoslovaških zgodovinarjev. V svojem znanstvenem delu se je František Jordan ukvarjal z različnimi ob­ dobji in problemi, skoraj pri vseh pa se je ukvarjal tudi z jugoslovanskimi narodi. Najdlje nazaj je segel v razpravah o Čehih in Hrvatih v turških vojnah 16. sto­ letja (Sbornik praci filosofické fakulty brnenské university C 1961) ter o Hrvatih v čeških deželah v času češke vstaje in tridesetletne vojne (prav tam 1953). Glavno njegovo področje dela je bilo prav gotovo devetnajsto stoletje, njegovo zanimanje je veljalo narodnostnim bojem v čeških deželah od predmarčne dobe do prve sve­ tovne vojne, še zlasti pa delavskemu gibanju. Posebej je raziskoval razvoj na Mo­ ravskem. Tako je pisal med drugim o mladi češki preporoditelj ski generaciji na Moravskem in šturovcih v predmarčni dobi (zbornik L'udovit Štur, Bratislava 1956). O delavskem gibanju govori vrsta razprav, zlasti pa že omenjena knjiga o razkolu v osemdesetih letih. V Macurkovem zborniku (Otâzky dejin stfedni a vychodni Evropy — Europae centralis atque orientalis studia historica 1, 1971) je objavil Jordan obsežno pregledno razpravo o stikih med Čehi in Slovenci v 19. in v začetku 20. stoletja (Češi a Slovinci v 19. a na začatku 20. stoleti, str. 263—292), ki je poleg opisa v velikem delu Češi a Jihoslované v minulosti (Praha 1975) glav­ na študija te vrste v zadnjem času. Posebej se je ukvarjal Jordan z zgodovino mesta Brna in univerze, ki je na njej študiral in učil. V obsežnem kolektivnem delu o zgodovini mesta (Dejiny mesta Brna 2, 1973) je opisal dobo od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, univerzni zgodovini (Dejiny university v Brne, 1969) pa je bil urednik ter pisec prvega dela, predzgodovine univerze. Ob tem je obdelal tudi gibanje za ustano­ vitev druge češke univerze, kot sam pravi, zanimivo, a doslej malo znano poglavje v zgodovini modernega češkega šolstva in politike. To gibanje, ki je hotelo prido- 480 IN MEMORIAM — PROF. DR. FRANTISEK JORDAN biti poleg Karlove univerze v Pragi Čehom še drugo univerzo, ki naj bi bila na Moravskem, se je začelo s študentskim shodom v Kromerižu 9. septembra 1889. V začetku 20. stoletja se je v določeni meri povezalo z našim gibanjem, ki je za­ htevalo ustanovitev slovenske univerze. Uspeha sicer pred propadom habsburške monarhije ni bilo: univerza v Brnu in univerza v Ljubljani sta bili ustanovljeni 1919. »Čeprav sta bili obe univerzi ustanovljeni že neodvisno druga od druge, ven­ dar je bila njuna ustanovitev vsaj delno pripravljena s skupnim bojem in pri­ zadevanjem češke in slovenske javnosti pred prvo svetovno vojno«, je zapisal Jor­ dan v posebnem članku o tem skupnem prizadevanju, ki je izšel v slovenščini v Kroniki leta 1970 (Skupno prizadevanje za ustanovitev slovenske univerze v Ljub­ ljani in češke univerze v Brnu, str. 1—10). Zanimanje za jugoslovansko in slovensko zgodovino je kazal František Jordan tudi s tem, da je objavljal daljša in krajša knjižna poročila in ocene naših del. Posebej pa ni pozabil na svoje partizanske čase. Opisal jih je v časopisu Historie a vojenstvi leta 1966. V slovenskem prevodu je izšla skrajšana prva tretjina teh spominov avgusta 1964 v mariborskem Večeru, dopolnjena in izpopolnjena celota pa v Borcu leta 1975 (Med slovenskimi partizani, str. 307—336). Življenjepis avtorja je napisal Janko Liška, ki je spomine tudi prevedel. František Jordan je še večkrat po vojni obiskal Slovenijo. Vabilo ga je znan­ stveno delo v knjižnicah in arhivih, vabili so ga kraji, ki jih je prehodil kot par­ tizan, vabili so ga znanci in prijatelji, ki se je z njimi seznanil v partizanih ali pozneje. Vasilij Melik