LOGATEC, SOBOTA, 19. JANUARJA 1991
ŠT. 4 • LETO II • CENA -12 DIN
NOTRANJSKI
ČASOPIS)
NOTBNJSKI INF0RJPCIJSK1 iENTER
PRVI TEDNIK ZA ZDRUŽENO NOTRANJSKO
VRNITEV IZ IRAKA
Tudi japonske toyote, sicer sila žejne, niso bile zagotovilo, da bo Marko Adamič s prijatelji srečno prispel domov iz Iraka. Začetek podlistka na strani 11.






| j. ,i	^

'	H ■: v J
' t. :	^
•sil
Z žura na zur,
od smrti do smrti
Etnološka topografija Cerknice
Je o Cerknici izdanih tako malo knjig zato,
ker je tako težko priti do podatkov? Str. 5
VRHNIKA
Do konca in naprej
Na torkovi vrhniški premieri novega slovenskega filma je bilo malo Vrhničanov in okoličanov, vodilnih občinskih mož pa sploh ni bilo. Ali niso vedeli ali pa jih film ne zanima?
Str. 10
IDRIJA
Razmere v gospodarstvu, predvsem likvid- ^ nostne, se iz dneva v dan slabšajo, do neke ^ mere tudi na račun neplačanih storitev. ^ Vzroke za to ne kaže iskati zgolj v tegobah ^ in sprenevedanjih dolžnikov, temveč tudi ^ v finančni in komercialni neuspešnosti neka- ^ terih prizadetih firm. Str. 6
V Hotedršici ni delovnih mest
Nekoč je bila v Hotedršici Iskra in v njej 55 delovnih mest. Danes je nekaj možnosti, da se tu in tam kdo zaposli pri zasebniku. Str. 8
VRHNIKA
ZA BOLJŠI BIVALNI PROSTOR!
ILIRSKA BISTRICA
Zeleni niso krivi za zapiranje tovarn,
Na Vrhniki sta najbolj onesnažena voda in zrak. Kvaliteten bivalni prostor je za občino odločilnega ekonomskega, ekološkega in strateškega pomena. Bo ekološka skupina, sestavljena iz vrhunskih domačih strokovnjakov, uspela pripraviti uspešne programe sanacije dveh največjih onesnaževalcev: IUV in Fenolita, predvsem pa, ali bo na razpolago dovolj denarja?! Med oporečnimi so tudi vojaški objekti, ki se nahajajo na območju izvirov pitne vode...
Stran 10
2 STRAN • 19. JANUAR
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
Predsedniku Republike Slovenije, Milanu Kučanu, postavljam naslednje vprašanje:_____:_________________________________
Moj naslov je:
USPEŠEN SLOVENSKI FILM REŽISERJA Z LOGA PRI BREZOVICI
Jure Pervanje gre zmeraj do konca in še naprej
Kupon pošljite na naslov Matična knjižnica Logatec, Tržaška 44, 61370 Logatec, za Vabilo na kavo.
Izžrebali bomo tri kupone in s tem tri zagotovljene sedeže na prireditvi.
Vabilo na kavo
Po večerih v dvorcu Zemono, Štihovih večerih v hotelu Slon in večerih v celjski Evropi, bo tudi Logatec dobil svoje večere. Matična knjižnica Logatec se je odločila na kavo povabiti znane Slovence. Prvi se je vabilu odzval predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan, pričakujejo pa še odgovor Lojzeta Peterleta, dr. Janeza Drnovška in dr. Jožeta Pučnika.
Enkrat na mesec boste torej lahko pili kavo in se pogovarjali z znanimi osebnostmi slovenskega političnega življenja. Marjan Ge-ohelli, ravnatelj Narodnega doma, nam je v pogovoru povedal, da je ciklus pogovorov, ki jih načrtujejo, logično nadaljevanje pogovorov iz časov slovenske pomladi.
»V Logatcu smo dokaj hitro reagirali na politične spremembe, se organizirali med prvimi v Sloveniji in tako gostili kar nekaj prvakov političnih strank in drugih pomembnih slovenskih mož. Takrat je bila to bolj ali manj stvar proto-
kola. V Matični knjižnici pa mislimo, da je zdaj prišel čas, ko mora »vabljenje« postati stvar civilnih pobud. Zato smo se odločili za obliko ekskluzivnih večerov. Približno 60 ljudi bo lahko pilo kavo in se pogovarjalo z našimi gosti.«
Po besedah Marjana Geohellija si knjižnica ne bo prilastila izključne pravice izbiranja gostov. Svojo pobudo bodo pospremili z nekaj primeri, potem pa vrata na široko odprli vsem pobudam in vašim predlogom.
Februarja se boste tako lahko udeležili pogovora s predsednikom slovenske države, Milanom Kučanom. Pogovor z njim bo vodil Dare Milič. Verjetno bo vstopnic za vse, ki bi želeli sodelovati premalo, zato v Notranjskem časopisu objavljamo kupon, s katerim lahko kot bralec NOČ-a postavite vprašanje Milanu Kučanu. Kakšna je bila kava, na katero nas je povabila Matična knjižnica Logatec, vam bomo sporočili takoj po degustaciji.
bn
Jure, ko si delal film, je bilo, kot da se to ne dogaja. Nobene panike kot ob snemanju drugih filmov, ko je vzdušje kot ob vsakokratnem pričakovanju letine pšenice - zmeraj je nekaj narobe, ali je premalo vlage ali pa premalo suše, samo da je ljudi strah. Ti pa si meni nič, tebi nič, pri rajnki Vibi začel in končal film.
PERVANJE: Gre za pristop. Ce hočeš, lahko zapleteš vsako stvar. Pač nismo zapletali. Bili smo tolpa pridnih profesionalcev, vsak je opravil svoje delo, pa je bil film narejen.
Igralci so uspešen del filma. Kako sijih izbral, si hodil od teatra do teatra in se odločal?
JURE PERVANJE je študiral režijo na AGRFT v Ljubljani. Pri filmu je začel kot uspešen filmski amater, asistent, pomočnik režije in organizator. Kot snemalec in direktor fotografije je avtor številnih kratkih, TV in celovečernih filmov. Za svoje delo je dobil zelo veliko uglednih domačih in tujih priznanj in nagrad. Samo v letu 1990 je dobil za kamero v filmu »Veter v mreži« dve pomembni nagradi: Zlato areno v Pulju in nagrado, ki jo filmski profesionalci zelo cenijo, »Milton Ma-naki« v Bitoli. Njegov film »Do konca in naprej«, je dobil v Pulju dve Zlati areni za kostumografijo in za scenografijo.
Popisi prebivalstva II
Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev, ki bo, kot je načrtovano, aprila letos (po stanju 31. marca 1991), bo osmi jugoslovanski in šesti povojni popis prebivalstva. Dosedanji so bili leta 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971 in 1981. O vseh dosedanjih opisih prebivalstva na Slovenskem smo s pomočjo Zavoda Republike Slovenije za statistiko pobrskali po zgodovinskih in drugih virih ter ugotovili naslednje:
»predzgodovina popisov« - na
temelju ohranjenih virov lahko vsaj približno ocenimo število prebivalcev posameznih krajev na ozemlju današnje Slovenije od 17. stoletja naprej, ko morajo župniki sestavljati poročilo o stanju v posameznih farah, ki vsebujejo tudi podatke o rojenih, umrlih in poročenih.
1754 - mejna letnica, ki označuje prvo štetje prebivalstva v naših krajih. Takratna Avstrija (oziroma poznejša Avstro-Ogrska), kamor je bilo do prve svetovne vojne vključeno tudi slovensko ozemlje, je tega leta po uvedbi davčne reforme in terezijanskega katastra hotela ugotoviti število hiš in sočasno tudi število prebivalstva. Popis, ki je trajal več mesecev je znan pod imenom »terezijanski popis« in so ga izvedli po načelu dvojnega štetja duš: po posvetnih in po cerkvenih oblasteh.
1770 - Avstirja je v zvezi z reformo svoje vojske izvedla splošno štetje prebivalstva, ki je istočasno služilo tudi kot neke vrste nabor. Tako so postala »štetja prebivalstva« na našem ozemlju za več kot 80 let povsem vojaška zadeva. Ta štetja, ki so si sledila vsaka tri leta, so imenovali »vojaška konskri-pcija«.
1850 - Zadnje štetje, izvedeno na našem ozemlju, ki ga uvrščamo po obliki in namembnosti med prejšnja.
1857 - Začetek prvih popisov prebivalstva na našem ozemlju, kakršne poznamo še danes. Izvedba je bila zaupana političnim okrajem in občinam. Prvič je bil določen »kritični trenutek« (31. oktober) in prvič so bili zbrani podatki tudi objavljeni. Popisi take vrste so si na našem ozemlju sledili nato vsakih 10 let, med 1869, in 1910. letom.
1921 - S koncem prve svetovne vojne je bilo konec obstoja Avstro-ogrske države, ki je razpadla. Večina slovenskega ozemlja je bila vključena v novo ustanovljeno državo Jugoslavijo, a več stotisoč naših rojakov je ostalo izven njenih meja v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. To še posebej velja za dobršen del današnje Notranjske oziroma kar za dve tretjini njenih občin.
Po ustanovitvi države so se v Jugoslaviji odločili, da bodo v prihodnje popisovali prebivalstvo vsakih deset let, in sicer v letih, ki se končujejo s številko 0 (ravnali so se po priporočilu, oziroma sklepu leningrajskega mednarodnega statističnega kongresa iz leta 1872) Ker so se priprave za prvi popis zavlekle in ga niso izpeljali decembra
1920,	ampak šele 3,1. januarja
1921,	je Jugoslavija prešla na angleški način popisovanja prebivalstva, v leta, ki se končujejo s številko 1.1931 - Popis iz tega leta je bil v osnovi enak predhodnemu, a je vseboval več znakov; obseg objavljenih rezultatov pa je tudi presegel prejšnjega.
1948 - Tretji popis prebivalstva v Jugoslaviji je bil predviden za leto 1941, vendar ga zaradi vojne niso izvedli. Skoraj vse države, ki so bile vpletene v vojno, so opravile popise prebivalstva neposredno po končani vojni. V novonastali FLR Jugoslaviji pa je bil popis 15. marca 1948. leta. Posebej zanimiv je bil zaradi tega, ker so z njim začeli prikazovati zbrane podatke o prebivalcih po načelu stalnega bivališča.
1953 - Drugi povojni popis pri nas, sodi že v vrsto »svetovnih! popisov, ki se izvajajo glede na določila in sklepe mednarodnih statističnih organizacij. Za Slovenijo je bil ta popis posebej pomemben zato, ker je vseboval tudi dodaten obrazec za osebe. Tega so uporabili za nastavitev registra stalnega prebivalstva na matičnih uradih v občinah. Nadaljno ažurnost tega registra pa je zagotavljal predpis obvezne prijave in odjave stalnega bivališča.
1961 - Popis smo v Sloveniji izvedli v enakem obsegu kot v vsej Jugoslaviji. Posebnost pa je bila v tem, da so tokrat istočasno popisali tudi stanovanja v nekaterih mestih.
1971 - S popisom v tem letu so bila prvič v Jugoslaviji popisana ob prebivalstvu še vsa stanovanja. V Sloveniji smo popisnici za prebivalce dodali poseben obrazec, ki je vseboval osebno matično številko in je služil za nastavitev centralnega registra prebivalstva v SR Sloveniji.
1981 - popis v tem letu je bil prvotno predviden kot popis prebivalstva, stanovanj in zasebnih kmetijskih gospodarstev. V času priprav pa so bile sprejete odločitve, da bo ta popis zbral podatke o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih. Vseboval je tudi vrsto vprašanj, ki so osvetlila obseg in značilnost migracijskih gibanj v državi, med drugim spremembe stalnega prebivališča, dnevne migracije zaradi dela, šolanja in podobno.
Kako bo z letošnjim vas bomo še obvestili, predvsem pa vam bomo predstavili občinske popisne komisije v posameznih občinah Notranjske regije, napotke v času pred popisom in seveda objavili tudi podatke o tem koliko nas je in kaj imamo.
SE-F
Prizor iz filma Do konca in naprej
PERVANJE: Sem tudi snemalec. Razlika med snemalci in režiserji, ki delajo filme samo s te plati je, da se jaz z vsemi igralci poznam, ker delam veliko filmskih in TV projektov, pa mi je bila stvar jasna. Razen za glavnega igralca. Predlagale so mi ga igralke. Ko sem ga videl, sem bil navdušen in posel je bil sklenjen.
Si hotel na vsak način napraviti tak film kot je - dober, gledljiv, nekompliciran,	neveličasten,
sproščen, preprosto razumljiv, šarmanten, zabaven, mestoma tudi sarkastičen in celo aktualen, skratka, film za ljudi...
PERVANJE:... bilo je slučajno, nisem tako komplicirano mislil, kot si ti povedala. Hotel sem narediti film, ki bi ga rad gledal sam. Neobremenjujoč, lahek, lep, z lepimi oblekami v lepem dekorju, pa da se kaj zanimivega dogaja.
Slovenci takšnega filma še nismo imeli.
PERVANJE: Slovenci takšnega filma tudi dolgo več ne bomo imeli, ker bomo spet iskali svoje identitete v najbolj čudnih umetniških in težavnih filmih - čeprav jih tudi sam snemam, veliko sem jih že naredil. Vprašanje pa je, koliko se strinjam s takšno kulturno politiko, ki ljudi samo dodatno obremenjuje. Rad bi, da bi bil moj film podoben Štiglicevemu »Tistemu lepemu dnevu«. Ne po formi ali vsebini, ampak po občutku, ki ga gledalec odnese iz dvorane. Mislim, da mora iti gledalec iz kina zadovoljen in neobremenjen. Časi so takšni kot so in vsako breme, ki ga človeku odvzameš, je zdaj večje kot v kakšnem drugem času.
Zakaj so po tvojem slovenski fil-matji naredili toliko filmov o trpljenju, ki se zmeraj samo še stop-
njuje, ne olajšuje. Trpijo tudi gledalci, ne samo filmski junaki.
PERVANJE: Povedal ti bom, kar stalno ponavljam, pa mi nihče ne objavi. Filmarji smo čisti profesionalci, kar se iz filma vidi, znamo ga narediti. Če ga pa smemo narediti ...? Glej, da prideš do filma, je cela vrsta instanc, najbolj nemogočih komisij, ki anonimno izbirajo raznorazne tekste in potem en tekst izplava na površje in to je potem film. Isto se dogaja v novi politiki, z novimi vodilnimi v kul-
turi. Spet je anonimna komisija, spet izbira neke tekste, na koncu pa bomo spet delali filme, ne vem pa, kakšni bodo. Hrvati so problem rešili, prebral sem v »Delu«. Krsto Papič je šef komisije, objavljeni sta še dve imeni, ki odgovarjata za delo in selekcijo. Pri nas se za vsa leta nazaj enostavno ne ve, kdo je odobril kateri film, ve se samo, kdo ga je delal.
Kako pa vsklajuješ svoje delo kot snemalec, režiser, pisec tekstov, radijskih iger, scenarijev, kot organizator, producent, distributer. V vsem si uspešen, boš zmogel tako na široko tudi naprej?
PERVANJE: Saj bi se usmeril samo v »nekaj«, ampak pri nas od
Film »Do konca in naprej« je kriminalna komedija o človeku, ki rad živi dobro, pa nima denarja. Da bi prišel do njega, ropa. Vse skupaj bi lahko bili zabavni »kavalirski delikti«, če okoliščine ne bi pripeljale do streljanja, tako da je v filmu tudi nekaj mrtvih. Film je prisrčna in iskriva parodija tudi na politiko, policijo, novinarstvo, malomeščanstvo in druge drobne slabosti, ki so značilne za Slovence. Narejen je bil pred enim letom in se zdaj, po volitvah zdi, kot da je že upošteval novo stanje. Pa ga v resnici ni, samo Jure Pervanje misli in dela vedno naprej. Za še dolgo naprej je tudi njegova hiša na Logu pri Brezovici, kamor se je preselil v sedemdesetih letih. Sosedje ga poznajo tudi zato, ker ima dva ogromna psa, Ana in Lana, oba mešanca.
Premiera filma »Do konca in naprej« je bila najprej v Ljubljani, kjer je bila dvorana polna, petnajstega januarja pa še na Vrhniki, kjer je bila pol polna. Je pa toliko gledalcev razveselilo Marjana Koširja, ki skrbi za filmski program in ga žalostijo sicer vedno bolj prazni sedeži. Dvorano so na premieri napolnili ljudje iz Loga, ki so že vajeni takšnih filmskih predstavitev svojih sovaščanov, saj na Logu živi, preračunano na šte-vilo prebivalcev zagotovo naj-
več filmskih režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev v Sloveniji. Manj je bilo Vrhničanov in okoličanov, občinskih vodilnih mož pa sploh ni bilo. Je bilo premalo reklame, ali pa jih film ne zanima, kdo bi vedel.
»nekaj« ne moreš živeti. Ko sem bil polomljen, sem pisal radijske igre, ker nisem mogel letati naokoli s kamero. Ko nisem dobil za snemat, sem pa režiral. Najraje bi pa bil pianist ali pa slikar, kar pa ne bom, ker tega ne znam. Vse drugo pa je bolj ali manj v tesnem stiku s filmom, kjer se Človek nauči veliko stvari, če je pravi profesionalec, čeprav nisem tako dober, kot praviš.
Nimaš pa nikogar, ki bi te rinil. Vem, da so med filmaiji ljudje, ki imajo za seboj nekakšen »lobby«, ti pa nič.
PERVANJE:	Jaz sem »self
made man«, zdaj pa sem že toliko star, da bi moral že sam koga ri-
niti ... Pri petdesetih težko dobiš kakšnega strica.
Ko je začela Viba razpadat in ko tvojega filma »Do konca in naprej* po Pulju ni bilo v dvorane, si stvar vzel v svoje roke, prevzel si distribucijo. V Ljubljani je dvorana polna, najbrž bo ogled kar blizu rekordu za slovenski film.
PERVANJE: Film bi bil še danes v bunkerju, če ga ne bi vzel v svoje roke. Ljudje ga radi gledajo. Zdaj vrtijo tri kopije - toliko jih tudi imam. S kinematografi se dogovarjam sam. Tudi v tujini se bodem sam, pomagajo mi prijatelji. Ravno čakam sporočilo iz Berlina, ali bo film sprejet na festival-Če bo, bo moj trud končan, ker bo prišel v roke dobremu distributerju.
Imaš zdaj v mislih že kaj novega’
PERVANJE: Načrtov ve velikO; niso pa odvisni od mene. Na men' je, da delam, potem pa...
Imaš konkretno idejo?
PERVANJE: Dve ideji sta na ministrstvu za kulturo, čakata na oceno. Tretja pa je tamle, v računalniku.
Kako pa je kulturni minister Capuder reagiral na film, ko si ga je ogledal na ljubljanski premieri?
PREVANJE: Načelno ni rekel* da mu film ni všeč. Naš minister j6 zelo diplomatski zelo diplomatsko se izmuzne iz vseh mogočih situacij ...
... ampak v kino pa je prišel.
PERVANJE: Ja, v kino je prišel in ni niti zbežal takoj po koncu* ampak je klepetal z nami.
Alije res mogoče, da ste se sod®' lavci po končanem filmu normaM* razšli, brez hude krvi, obrekovanj* in slabe volje?
PERVANJE: Te dni sem hod'! s scenografom za nek televizij8* projekt po Gorenjskem, kjer sin ta film snemali, pa je rekel: »Kaj je vendar zgodilo, človek božji, ^ morkoli sem prišel, so rekli, Jul6' kdaj pridete spet?« Pri filmu s velikokrat težave, ko pridemo dr* gič, ker pustimo prvič za seboj ra j dejanje. Mi pa smo pustili za seb"1 samo dobro voljo in lepe odnos®•.
Meta Vaj«
IzBlofic
v London
London je ena od svetovnih prestolnic, ki s svojim čarom privlači milijone obiskovalcev z vsega sveta. Na božični večer sva se tej množici ljudi pridružila tudi midva in v nekaj dneh, ki sva jih preživela v njem, poskušala ugotoviti nemogoče - namreč kaj je tisto, kar privlači mlade in starejše obiskovalce z vseh celin. Odgovora seveda ni lahko najti, če nimaš na voljo mnogo več časa in denarja.
Anglija je v naših mislih vedno nekoliko skrivnostna, otok nekje daleč na severu Evrope, ki se prevoj razlikuje od kontinenta in je bil Vedno malce osamljen in drugačen.
In božič v eni od najbolj konzervativnih evropskih držav mora biti drugačen, sva razmišljala, preden sva z letalom Adrie Airways priletela na manjše od dveh londonskih letališč, ki pa sploh ni tako majhno, saj je v vsakem trenutku na njem parkirano najmanj petdeset večjih in še nekajkrat večje število manjših letal.
Carinske formalnosti za tujce iz Vzhodne Evrope, kamor prištevajo tudi Jugoslavijo in poplebis-citno Slovenijo, niso samo formalnosti. Vse preveč je tujcev, ki vidijo v tem otoku in Londonu samem priložnost za delo in dokaj hiter zaslužek, zato so obmejni organi natančni pri zasliševanju vstopajočih in nemalokrat se zgodi, da ti preprosto brez obrazložitve ne dovolijo vstopa v državo.
A imela sva srečo, saj so nama že po nekajminutnem zasliševanju o službi, denarju, ki ga imava s seboj in namenu bivanja, zaželeli prijetno bivanje.
London nama je bil odprt.
Picadily Circus je eden od najbolj znanih trgov na svetu. Kdo neki se ne spominja svetlečih reklamnih napisov na polkrožnih stavbah, ki obkrožajo ta okrogli trg. Toda najino pričakovanje je bilo preveliko. Ko sva stopila iz
podzemne železnice na ta slavni trg je bilo vse tako majhno, skoraj neugledno. Prešernov trg s Tromo-stovjem v Ljubljani je vsaj dvakrat večji. In verjetno lepši. Večnadstropne zgradbe se kot jata kokoši stiskajo druga k drugi in med njimi največ prostora na trgu zasedajo vhodi za podzemno železnico. A nekaj Prešernov trg v Ljubljani nima: veselih ljudi, ki z rdečimi božičkovimi kapami na glavah veselo proslavljajo božični večer, ne da bi metali petarde in prenašali steklenice vina. Priložnostni božički se sprehajajo po trgu in prepevajo bolj ali manj nabožne pesmi, pri tem pa vsake toliko zavijejo v bližnji »pub«, tipično angleško gostilno, kjer ob določeni uri točijo samo določene pijače. Bog ne daj, da bi okrog pete ure po-
Dobesedno. Podzemna železnica in avtobusi ne vozijo. Dragi taksiji so redki in trgovine, ki so odprte, so v lasti indijskih priseljencev. To je družinski praznik, ko se vse odvija v krogu družine in celo tridesetmetrska smreka na Trafalgar Squaru, ki jo od druge svetovne
poldne zahteval pivo ali zvečer čaj. Ve se, kdaj je čas za čaj in kdaj za pivo. In v vseh dneh bivanja v Londonu sem spoznal, da časa za kavo ni. Kavo točijo v slaščičarnah. Pubi pa so slavni po angleškem in uvoženem pivu in ni dovolj, da naročiš pivo; skoraj greh je, če pri naročilu pozabiš povedati, katere vrste pivo hočeš in se ne spomniš znamke tiste vrste piva.
In nasvet za obiskovalce Londona: Kokakola ni pijača. Pijača je pivo, vse ostalo pa ni omembe vredno.
Na božični dan je London mrtev.
vojne naprej poudarjajo Norvežani v zahvalo za angleško pomoč v boju proti nemškemu okupatorju, sameva v svojem blišču več-stotih belih žarnic.
Kraljica Elizabeta si pozno popoldne vzame pet minut in zaželi svojim podanikom vesele božične praznike in pri tem omeni pripravo ognjemeta v Zalivu.
Božič je resnično praznik. A samo en dan. Že dan zatem so trgovine in lokali zopet odprti pozno v noč in nič nenavadnega ni, če lahko v eni največjih londonskih knjigarn izbiraš knjige na Silvestrovo do desetih zvečer.
Novoletni dan je navadni delovni dan - če štejemo nenavadno, petdeset do osemdeset odstotno znižanje vseh cen na pobožičnih razprodajah. Ves London je ena
sama »šale« (razprodaja) in cene so kar nekajkrat manjše od tistih v Sloveniji. Plače pa so v Angliji nekajkrat večje. Ampak prav jim bodi.
So pa naši prazniki nekajkrat daljši. In še več jih je.
Peter Žnidaršič
Notranjski krasti park -utvara ati resničnost?
V svetu skorajda ni države, ki ne bi imela enega ali več regijskih, krajevnih, občinskih ali nacionalnih parkov. Seveda se ti parki med seboj v marsičem razlikujejo, imajo pa tudi mnoge skupne imenovalce in skupne poteze. Ena od najvažnejših skupnih potez je vsekakor zakonsko reguliranje varovanja dela ali pa celotne podobe (vsebine) določenega parka. To je pomembno še zlasti tam, kjer park v območje varovanja vključuje tudi urbana središča (naselja, ceste in druge komunikacije). Ob tem se pojavlja cela vrsta problemov, ki se jih lotevajo na tak ali drugačen način, ki pa ni vedno uspešen.
Žakaj tak uvod? Iz čisto preprostega razloga. Leta 1984 je Republiški komite za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane pripravil študijo o presoji vplivov na dediščino, v luči turistične in druge izrabe na Cerkniškem jezeru. Istega leta pa so delegati Skupščine kulturne skupnosti Cerknica sprejeli sklep, da je potrebno oblikovati predlog za razglasitev regijskega parka (Notranjski kraški park). Republiški komite za varstvo naravne in kulturne dediščine je nato pripravil strokovne osnove, Republiški komite za kulturo pa osnovne predloge aktov za razglasitev. Po vrsti okroglih miz in posvetov na različnih nivojih, ki jih je pripravil Republiški komite za kulturo je prišlo do navzkrižnih interesov, ki so vso stvar »omrtvičili«. Tu pa se začne »zgodba o Trnjulčici, ki je tako nesrečno zaspala«... Minilo je eno leto, pa drugo... in kmalu bo tudi sedmo. Če pa vemo, da je sedem ljudsko število (pravljično), potem se bo upajmo letos stvar obrnila na bolje ali pa na slabše - kdo ve? Ideja o parku je seveda odlična in ji ni kaj oporekati... toda. Ob tem se pojavlja vrsta težko rešljivih problemov, ki za seboj vlečejo vrsto kompromisov, spreminjanj in dopolnjevanj. Pojdimo po vrstnem redu. Problem je že sama določitev meja parka. Vzemimo za primer, če gre meja
parka ob severnem robu Planinskega polja, kjer so požiralniki reke Unice, se postavlja vprašanje zakaj prav tam? Zakaj niso znotraj meja tudi Kališe (primer enkratne flišne oaze sredi kraških gmajn, brezen, jam, vrtač in udornih dolin)? Če so ali bolje rečeno, če bi bile zajete Kališe, zakaj potem ni zajeta tudi Gradišnica, kjer lahko z jamarsko opremo dosežemo podzemeljsko Ljubljanico (Unico)? Če bi bila zajeta Gradišnica, zakaj ne bi bile zajete Logaške koliševke (enkraten primer petih udornih dolin)? S tem pa še ni vsega konec, podobne dileme se pojavljajo tudi drugod, v Cerknici pa na Blokah in še kje. Drug problem je onesnaževanje. Park naj bi po načrtih zajemal urbana središča (Laze, Unec, Rakek, Cerknica, itd.), ki dodobra onesnažujejo Ljubljanico - reko s petimi imeni, ki naj bi jo park tudi v osnovi čuval. Kako omiliti škodljive posege, saj vsi vemo, da so čistilne naprave zelo draga stvar z zelo dvomljivim učinkom. Tu seveda lahko sprejmemo kompromis z uvedbo različnih stopenj varovanja. Toda kakšen status ima potem park? Ali sploh še lahko govorimo o regijskem parku? Vemo, kakšne probleme imajo v Triglavskem narodnem parku, ki ima status nacionalnega parka. Problemi regijskih parkov pa niso nič manjši, v nekaterih primerih so celo večji. S slikanjem temnih plati in dvomi bi lahko nadaljevali v nedogled, ker pa ima vsaka medalja dve plati, si oglejmo še tisto svetlejšo.
Notranjska svoj park potrebuje. Pa naj bo ta krajevni, občinski ali regijski. Sebi in našim zanamcem bi storili neprecenljivo škodo, če bi pustili, da to enkratno okolje med Planinskim poljem, Kališami, Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom propade. Resda je bilo v preteklosti veliko načrtov za takšno ali drugačno izkoriščanje tega prostora... na srečo se nobeden od njih ni uresničil. Spomnimo se samo načrtov Severni Jadran, pa prekopov od Vrhnike pa do morja.
akumulacijskih jezer za potrebe nuklearke v Krškem in še bi lahko naštevali.
S parkom bi dobili enkratne možnosti za razvoj »lanskega turizma« (soft turizma). Z organiziranjem različnih služb - čuvaji, vodiči, itd., bi pridobili vrsto novih delovnih mest. Park bi zagotovo prinesel tudi več kakovosti našemu življenju (čistejše okolje, boljši zrak, voda, zemlja). Ko takole premišljujem sem vse bolj prepričan, da je dvomov o Notranjskem regijskem kraškem parku prav toliko kot je prednosti, ki bi jih ta razglasitev parka prinesla. Svoje bodo morali povedati strokovnjaki, predvsem pa ljudje, ki v teh krajih živijo in delajo. Že velikokrat je bilo rečeno, da imajo notranjske občine perspektivo predvsem v tistih gospodarskih dejavnostih (turizem), ki tako občutljivega okolja kot je to, ne obremenjujejo s tonami strupenih odpadkov. Dejstvo je, da smo v industrijskem razvoju daleč za razvitim svetom in zato nima smisla za vsako ceno tekmovati z razvitimi.
Le-ti pa so čeprav bogatejši od nas, siromašnejši za nekaj, kar mi še imamo... in to je narava, ki je na vso srečo še nismo popolnoma uničili. Še na eno »malenkost« ne gre pozabiti. Tudi v naravo in če hočete v parke je treba vlagati, ne samo sredstva temveč tudi oseben odnos do tistega kar nas obdaja. Kajti zastonj so vse razglasitve regijskih in kdo ve kakšnih še parkov, če ljudje do tega nimajo pravega odnosa in sprejemajo opozorila in napotke za varovanje bolj zato, da jih kasneje z večjim veseljem kršijo. Ob koncu dodajmo še to. Poleg Notranjskega kraškega parka (ki je strokovno najbolje pripravljen) so v načrtu že razglasitve regijskih parkov na Pohorju, na kamniško-savinjskem koncu na Krasu in ob reki Kolpi.
Kaj pa bo prišlo do uresničitve teh načrtov pa žal nihče ne ve... ja, je že tako, da božji mlini meljejo počasi!	MITR
Neznani znani Notranja
Vabilo k sodelovanju
Notranjska dežela je lepa, nam Notranjcem še posebej pri srcu. Daleč je segel glas o njenih naravnih lepotah in zanimivostih, o kraških jamah, o bloških smučarjih, o trdnih notranjskih domačijah in čvrstih notranjskih Judeh. Zdi se, da drugi vedo o nas več, kot mi sami. Včasih se niti ozremo j'® več, ne razmišljamo po kom se imenuje ulica, v kateri stoji naša hiša. "lorda se še spomnimo Cankarja in Prelovca, s tem pa se naše znanje 0 velikih notranjskih možeh konča.
Toda že bežen pogled v strokovno literaturo nam pove, da je na otranjskem živelo ali še živi veliko pomembnih mož in žena - slikarjev, 'Farjev, igralcev, glasbenikov, pesnikov... Nekateri so bili tu rojeni, rugi so del življenja preživeli med notranjskimi hribi, tretje je ustvarjalno navdihovala pokrajina in njeni ljudje.
št -ti!?* na^° Notranjsko in pomembne Notranjce poznali, začenjamo v tej svilki s serijo člankov, v kateri bomo najprej predstavili glasbenike, sodelovanju vabimo tudi vas, spoštovani bralci! Morda poznate kakšno neodkrito skrivnost, podatek iz življenja slavnih mož, morda imate ranjen še kak dokument. Z vašo pomočjo bomo dopolnili naše skupno atije o ustvarjalnih razsežnostih notranjskih umetnikov.
Notranjski glasbeniki
Miroslav Vilhar
Skladatelj, pesnik in politik Miroslav Vilhar se je rodil 7.
septembra 1818 v Planini pri Rakeku. Poleg politične dejavnosti, v kateri je dokazal visoko stopnjo narodne zavesti, se je ukvarjal tudi s skladanjem. Bil je samouk, zato mu glasbene kritika ne dodeljuje posebnega mesta v slovenski glasbeni zgodovini. Objavil je pet zvezkov slovenskih narodnih pesmi z napevi (1852-1862), od katerih so nekatere ponarodele - Na jezeru. Zagorska, Pri luni. Žalost, Napitnica.
Z igro Jamska Ivanka, ki jo je napisal leta 1850 pa je postavil temelje izvirni slovenski scenski glasbi. Umrl je 6. avgusta 1871 na Klancu pri Pivki.
Manj znan, toda veliko bolj uspešen glasbenik pa je bil sin Miroslava Vilharja.
Franjo Serafin Vilhar
Da ga ne bi zamenjali z očetom Miroslavom, so ga imenovali VIHLAR KALSKI. Rodil se je v Senožečah 4. marca 1852. Glasbe se je učil na orgelski šoli v Pragi, potem pa ga je življenjska pot zanesla v Temišvar, Karlovac, Sisak, Split in Zagreb, kjer je od leta 1891 opravljal delo gimnazijskega učitelja in organista v cerkvi Sv. Marka.
V njegovi bogati ustvarjalni zapuščini sta ostali dve operni deli, sedem maš, zborovske skladbe in solo pesmi za glas in spremljavo. Skladatelj in zborovodja Vilhar Kalski je umrl v Zagrebu leta 1928.
B. N.
NOČ
4 STRAN »19. JANUAR
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
Strah pred vrati
nezaposlenost
Stečaji podjetij, nezaposleni delavci in vedno več ljudi na čakalnih listah so postali vsakdanjost. Za ene groza vsakdana, za druge strah pred prihodnostjo. Zakoni na tem področju urejajo nekatera razmerja, so pa glede na spremenjene gospodarske in politične okoliščine tudi že zastareli. Zato je bil sprejet nov predlog zakonov, ki naj bi podrobneje urejali to področje, o njih pa naj bi dokončno odločali na republiški seji 23. januarja letos, ko naj bi sprejemali Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter spremembe zakona o delovnih razmerjih.
Področje zaposlovanja je sicer pomemben del družbenega razvoja, ki pa ne more biti urejen zgolj z mehanizmi razvoja in trga. Zato je področje zaposlovanja potrebno vključiti v razvojno politiko tako na nacionalni kot podjetniški ravni. Poleg pravic, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, je nujno potrebno razviti tudi instrument intervencij, ki bodo omogočale odpravljanje in preprečevanje brezposelnosti.
V predlogu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je zaposlovanje opredeljeno kot sklop dejavnosti, ki žago-, tavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev ter
oblikovanje in izvajanje aktivne politike zaposlovanja. Z opredelitvijo zavarovanja za primer brezposelnosti se brezposelnim osebam z zakonom zagotavlja določene pravice za primer, ko brez svoje krivde ali proti svoji volji izgubijo zaposlitev. Zaposlenim pa se iz tega zakona zagotavljajo pravice v primeru, ko postane njihovo delo v delovnih organizacijah oziroma pri delodajalcih nepotrebno. Zavarovanje za primer brezposelnosti temelji na konvencijah Mednarodne organizacije dela ter dejstvu, da si delavci v času zaposlitve s plačevanjem prispevkov zagotavljajo določene pravice za čas brezposelnosti.
V zakonu je tudi natančno določeno, kdo se lahko ukvarja z posredovanjem. Poleg zavoda za zaposlovanje, zakon daje možnost, da se s posredovanjem dela lahko ukvarjajo tudi posamezniki in druge organizacije na podlagi koncesijske pogodbe, ki ga sklenejo z republiškim upravnim organom, pristojnim za delo. Za posredovanje zaposlitve ne sme zavod zahtevati plačila.
Predlog novega zakona ureja tudi pravice zavarovancev, če je izguba dela nastala iz objektivnih vzrokov. Ob tem loči zakon obvezno in prostovoljno zavarovanje.
Obvezno so zavarovani vsi delavci v delovnem razmerju in jugoslovanski državljani v tujini, za katere je z mednarodnimi konvencijami zagotovljeno zavarovanje. S prostovoljnim zavarovanjem pa se zavarujejo določene kategorije oseb, ki niso v delovnem razmerju in pridobivajo sredstva za preživljanja iz drugih virov (obrtniki, podjetniki, kulturniki, svobodni poklici...), ter jugoslovanski državljani, ki se zaposlujejo v tujih državah, s katerimi Jugoslavija nima podpisanih mednarodnih konvencij.
Iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti izhajajo tudi pravice do denarnega nadomestila. Pogoj je za pridobitev nadomestila najmanj devetmesečna neprekinjena delovna doba ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih 18. mesecih. Do denarnega nadomestila niso upravičeni tisti zavarovanci, ki so ostali brez dela po lastni krivdi.
Z zakonom se določa najmanjše denarno nadomestilo v višini 80 odstotkov najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca po zakonu. Dolžina trajanja pravice do denarnega nadomestila pa je odvisna od skupne delovne dobe in traja od 3 do 24 mesecev. Izjemoma pa 36 mesecev, če gre za zavarovanca, ki mu
N


do starostne upokojitve manjka največ 3 leta. Možnost izplačila v enkratnem znesku pa je le v primerih, ko se oseba odloči za vložitev sredstev v materialno osnovo dela. Pravica do denarnega nadomestila preneha tudi v primeru, če oseba odkloni delo na začasnih družbenih akcijah ali odkloni delo
na nižjem delovnem mestu od njegove izobrazbe.
V zakonu so našteti še aktivni ukrepi politike zaposlovanja. V sklop teh ukrepov sodijo tudi javna dela, pri katerih se angažirajo brezposelne osebe. Zakon vključuje tudi štipendiranje; od tu izhajajo pravice učencev in študen-
tov, ki nimajo kadrovskih štipendij-
Zagotovo je problematika nezaposlenost vedno bolj pereča in če imate podobne težave, nam jih napišite in jih bomo s skupnimi močmi poizkusili rešiti ali vam vsaj svetovati.
Karmem Štrancar
letje, v septembru in oktobru pa so se pričeli pojavljati znaki ponovne inflacije. Poskušali smo držati ceno, tako da smo povečali uvoz. Zapletati se je začelo oktobra in novembra, ko se je inflaciji pridružila še nelikvidnost. Naši največji dobavitelji so na jugu, v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji. Tudi ob prvi srbski blokadi slovenskega tržišča, razen z enim dobaviteljem, poslovnih odnosov s Srbijo nismo prekinili, tako da je delo teklo uspešno naprej. Iz Srbije dobivamo tudi škrobno lepilo, ki ga trenutno izdelujejo samo v Zrenjaninu in ker smo še vedno odvisni od tega dobavitelja, pomeni to rizik poslovanja. Kljub vsemu pa ima Valkarton so-
plačnikov. Trenutno imamo zapadlih in ne zapadlih terjatev za več kot 130 milijonov, obveznosti pa za 50 milijonov.
Računate na to, da boste denar lahko izterjali?
Ukrepali smo že pred Novim letom in sicer tako, da ne bomo več oskrbovali tistih firm, ki niso sposobne plačati.
Ste jim že ustavili dobavo?
Smo! Tistim, ki niso sposobni plačati in tistim, ki ne zavarujejo svojega plačila. Tako smo uspeli zadeve skoraj v celoti sanirati. Mislim pa, da bomo že v februarju normalno likvidnostno poslovali. Januarja imamo še obveznosti iz najemnih pogodb za opremo, ki jo
Firmam, ki ne plačujejo, iz Valkartona ne pošiljajo več blaga
Logatec nima veliko industrije. Kaže, da je imel v preteklosti premalo vplivnih botrov, domnevno zaradi medvojne preteklosti. To je z današnjimi očmi gledano dobro najmanj iz dveh razlogov. Ne otepa se z armado nezaposlenih in okolja niso preveč zasvinjali, čeprav so postavili tovarni sredi ravne plodne zemlje, kjer bi se morala po vseh pravilih pasti živina ali rasti poljščine. Tam je pred dvajstemi leti iz denatja logaške občine, KTL-ja in Slovenijalesa zrasel tudi Valkarton, ki je postal največji proizvajalec valovitega kartona v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. Ves ta čas se mu je kar dobro godilo, bil je pojem uspešnega gospodarjenja. V logaških razmerah je pomenilo biti zaposlen v Valkartonu imeti dober zaslužek in zagotovljeno delovno mesto. Zato je bilo presenečenje veliko, ko so se v javnosti raznesle govorice, da je Valkarton v težavah, da ima blokiran žiro račun. Svoje so dodale nerodnosti v zvezi z izplačanimi osebnimi dohodki vodilnih...
Vse to smo hoteli preveriti pri prvem možu Valkartona, direktorju Francu Jerini, 39-letnemu diplomiranemu pravniku, ki se mu spomladi izteka prvi štiriletni mandat. Pogovarjala sva se v ljubljanski izpostavi Valkartona, kjer kot pravi prebije precej svojega delovnega časa.
Gospod Jerina, kaj se dogaja z Valkartonom?
Lansko leto je bilo poslovno izredno razgibano. Zadnjo podražitev smo imeli decembra 1989, leto 90 smo začeli kot drugi gospodarski subjekti, normalno, brez inflacije, z določenim tečajem dinarja. Težave so se pojavile, ker so se odprle meje, uvoz in izvoz sta se popolnoma sprostila. Živimo pa v Jugoslaviji, kjer so cenovne razlike takšne, da je papir pri nas za sto odstotkov dražji kot v svetu. Prišlo je do izredno močnega uvoza embalaže v Jugoslavijo in to je pomenilo za nas veliko konkurenco. Na to smo reagirali tako, to bomo delali tudi v bodoče, da smo težili k temu, da se približamo svetovnim cenam. Z uvozom smo znižali svoje cene za 20 do 25 odstotkov. Postali smo konkurenčni evropskim cenam, v našem primeru je to evropska cena in carina, tako da smo v prvem polletju poslovali, kljub temu, da smo za dvajset odstotkov znižali cene, uspešno. Tako smo poslovali tudi čez po-
ostali trije veliki kartonski stroji, kupci pa ne. S tega vidika je naša osnovna dolžnost, da si zagotovimo trg in kooperante, ki nam bodo omogočili, da bomo na trgu konkurenčni in uspešni. Nekatera podjetja KTL-ja izdelujejo embalažo, s katero se lahko pri kupcu pojavimo skupaj, zato bi lahko našli obliko medsebojnega sodelovanja. Kakšno bo sodelovanje, bo pokazal čas, nikakor pa ne bo tako, ki bi Valkarton omejevalo pri poslovnem odločanju.
Neplačnikom torej ne boste do-, da
Že
lani smo naredili v fizičnem obsegu za 10 odstotkov manj, torej za enako manj kot se je zmanjšala slovenska proizvodnja. Imeli smo težave tudi z izvozom, ker je blago zastajalo na italijanski strani zaradi pogostih stavk. Na dan gredo namreč preko meje vsaj dva ali trije tovornjaki blaga. Nimamo pa dovolj dovolilnice za prehod meje in zato objektivno ne moremo povečevati izvoza v takem obsegu kot bi želeli.
Zaradi banalnih in birokratskih ovir,..
Zaradi stavk in administrativnih ovir, v torek nam je pa še veter
bavljali blaga. Ali to pomeni boste krčili proizvodnjo?
To je logično razmišljanje.
Kot direktor sem še vedno plačan po kolektivni pogodbi.
razmerno ugoden položaj in zato dobro posluje, kar kažejo rezultati minulega leta. Dobavitelje imamo na jugu, razen Količevega, kupce pa v glavnem v Sloveniji. Objektivno bi to moralo pomeniti, da ne bi smeli imeti težav.
Kljub temu so nastopile težave z likvidnostjo, imeli ste blokiran žiro račun.
Plačilni roki v tujini so 90 dni in decembra zapade v plačilo blago, ki smo ga naročali septembra. Takrat stvari še niso izgledale tako črno, cene papirja v tujini so bile ugodne, zato smo povečali uvoz papirja, medtem pa so se stvari doma zapletle, tako močno zapletle, da nam slovenski kupci praktično ne plačujejo.
Torej je Slovenija tista, ki vam ne plačuje?
Od 700 podjetij, s katerimi poslujemo, je samo 54 korektnih
imamo v Valkartonu, zato je bilo nekaj problemov na žiro računu.
Je težavam botroval tudi izstop iz KTL?
Valkarton je bil zgrajen s pomočjo Slovenijalesa, KTL-ja in logaške občine. Vse svoje materialne obveznosti je Valkarton povrnil. Po sprejemu Zakona o podjetjih se je Valkarton organiziral kot podjetje s popolno odgovornostjo.
V	prejšnjih letih je imel Valkarton samo proizvodno poslovno funkcijo, vse ostalo je bilo skoncentrirano v KTL-ju. Januarja 1990 smo prevzeli vse poslovne funkcije.
V	tem trenutku imamo predvsem ambicijo, da povežemo gospodarske subjekte na svojem področju. Nekatere investicije so bile doslej zaradi politike, ki jo je vodil KTL. Proizvajali naj bi valoviti karton za vse temeljne organizacije. Nekatere so se medtem izločile, nam so
Foto: Sine Rancov
prevrnil dva tovornjaka. Glede omejevanja proizvodnje pa tole: ko smo sprejemali sklep, da neplačnikom ne bomo več dobavljali, smo ocenjevali, da se bo proizvodnja zmanjšala za dvajset odstotkov. Težko je napovedati, kaj bo. Jaz osebno verjamem, da slovenska država vendarle mora poskrbeti za gospodarstvo.
V čem je prednost?
Preskrbljeni smo s surovinami, znani smo po kvaliteti in upoštevanju rokov, ker imamo kapacitete.
Kakšno je razmeije med surovinami, ki jih kupite zunaj in tistimi, ki jih kupite doma?
O uspehih v Valkartonu odloča politika na področju nabave. V dvajsetih letih kolikor obstajamo, smo dobili renome tudi na tem področju. Ker smo veliki, lahko na tem področju sodelujemo pri oblikovanju politike. Po naših
VALKARTON IMA PRIHODNOST
izkušnjah ni dobro pretiravati niti v eni niti v drugi smeri. Papirja smo uvozili toliko, kolikor smo ga rabili za izvoz in bili zato oproščeni carine. Da pa smo bili na jugoslovanskem trgu cenovno konkurenčni, smo ga uvozili nekoliko več. Ta čas ko ni denarja, je uvoz papirja iluzoren. Papir, ki ga kupimo zunaj je treba plačati. Papir pa, ki ga kupimo v Jugoslaviji, se kompenzira. Mi danes poslujemo blagovno. Tako doma ne kupujemo tistih surovin, ki jih je treba plačati z denarjem ali zavarovati. S tem pa se vključujejo vsi balkanski elementi, ki so s takšnimi posli povezani. Tako iznajdljivih gospodarstvenikov kot so v Jugoslaviji, ni nikjer.
Delati poskušamo kot da se nič ne dogaja, čeprav se tako ne da delati. Pripravljeni moramo biti, da karkoli že bi se zgodilo, na primer v poslih s Srbijo, to ne bi motilo naše proizvodnje. Dobavitelje imamo tudi drugod, tako, da to ne bi vplivalo na proizvodnjo. Zmanjšala pa bi se konkurenca. To pa pomeni višje cene in vse kar iz tega sledi.
Urejanje tega odnosa na trgu naj bi bila od naloga slovenske vlade.
Ni moja naloga, da bi govorili, kaj naj slovenska vlada dela. Moja naloga je, da ocenim kakšna je situacija in kako se moram znajti.
Se vam zdi to normalno?
Mislim, da že nekaj časa ne delamo normalno in da še nekaj časa ne bomo. Ne glede na to ali ostanemo v Jugoslaviji ali ne, nam je dobro! Iz poslovnega vidika so mi všeč carine in meje, ker bi bili edini proizvajalec valovitega kartona. Sedaj nam konkurira v Sloveniji sedemnajst podjetij iz Jugoslavije. Če bo meja, bomo monopoliti, zato bi iz poslovnega vidika to želel
čimprej.
Ali se bo ob zmanjševanju proizvodnje pojavil tudi višek delovne sile, bo moral kdo na cesto?
To je zelo težko napovedovati. V Valkartonu smo že več let naravnani na zmanjševanje delovne sile, predvsem zato, ker moramo stroške našega poslovanja primerjati s konkurenco v tujini in se moramo temu približati. V poletnih mesecih smo imeli obisk petih tujih kapita-lov in vsi so pokazali velik interes za to, da pridejo s svojim kapitalom v Valkatron. Ponujali so nam celo od 60 do 100 odstotne odkupe. Če hočemo biti enakovredni pri dogovorih, moramo biti enakovredni tudi pri stroških. Ko sem prišel pred dobrimi sedmimi leti v Valkarton. je bilo v proizvodnji 440 ljudi, danes pa jih je 365. Moralo bi priti do velike recesije, da bi prišlo do odpuščanja.
Kupili ste gostilno Krpan v Logatcu in avtokamp v Fiesi. Ali se boste ukvarjali tudi z gostinstvom?
Ne, to ni tako!
Mnogi ocenjujejo, da je bila to zgrešena investicija.
Čisto pragmatično bom odgovoril. Valkartonu se od nekdaj očita, da je dobrostoječa firma. Čeprav moramo skrbeti predvsem zase, smo želeli biti prisotni tudi v kraju,
kolikor je pač mogoče. V obrat Alpine v Rovtah, smo investirali v današnji vrednosti več kot milijon dinarjev. Moralno smo hoteli pokriti zmanjšanje delovnih mest v Valkartonu. Ž gostinstvom je pa takole. Vedno je bilo na tem ali preživi ali ne preživi. Ponudbe o tem, da prevzamemo gostinsko pogodbo, so bile že prej. Na začetku sem jih odklanjal. Ko pa se je zgodilo, da gostinstvo Logatec ni bilo več sposobno prenesti vseh bremen, predvsem v Fiesi, se je pojavila dilema: stečaj ali to, da jo
kdo vzame. Tu pa je zaposlenih 30, 40 ljudi in pošteno povedano, ne samo zato smo se dogovorili. Nič nismo kupili, ampak se nam je Krpan pridružil z referendumom. Valkarton je postal lastnik, čeprav so lastnine glede na nova razmerja sporne. Za vse to smo se odločili predvsem zaradi objektov v Fiesi. Tam razpolagamo deset do šestnajst tisoč m2 površine, smo lastniki hotela, kampa in bifeja v Piranu. Škoda je, da bi to šlo iz Logatca.
Veste, kaj boste naredili s temi objekti?
Brez načrtov seveda ne smemo biti. Imamo malo obale in država ne bo trpela lastnikov, ki ne vedo, kaj bi delali. Vendar ravno sedaj občina Piran spreminja zazidalni načrt, postopek bo trajal najmanj eno leto in v tem času se ne bo vedelo, kaj je v Fiesi predvideno. Okvir je znan, hotel z 200 posteljami, za kar je domačega kapitala premalo. Pogovarjati se bo treba s tujimi vlagatelji.
Afera okrog plač v Valkartonu se še ni polegla.
Tukaj imamo nemogočo situacijo. Kolektivna pogodba naj bi veljala, zdajšnji zakon je nekaj spremenil, branžne pogodbe nimamo, osebni dohodki so z zakonom omejeni, stimulacije na tem področju ni. Čeprav je res, da so bili osebni dohodki v Valkartonu saj v povprečju dobri. Da ne bi kdo napačno razmišljal, če bi lastnik to gledal, potem so bili ti osebni dohodki takorekoč predobri. Vodstvo pa je imelo glede na stališče Gospodarske zbornice in na stališča ostalih daleč premajhne osebne dohodke. Bilo je nekoliko nerazumevanja, dogovorili pa smo se na delavskem svetu in sindikatu, tako, da mislim, da je stvar rešena. Odprto pa ostaja vprašanje, kako velik je v resnici tim, ki predstavlja poslovodstvo in je izven kolektivne pogodbe. Kot direktor sem še vedno plačan po kolektivni pogodbi.
Veljate za uspešnega poslovneža, ste pa direktor, ki ga je ustoličila prejšnja oblast. Vam je že kdo rekel, da naj odstopite?
S tega vidika vsaj doslej ne čutim nobenih pritiskov, tudi od znotraj jih ni bilo. Dialogi, ki jih imam s predsednikom IS občine Logatec, pa ne izhajajo iz stranskarskega gledanja, ampak čisto iz drugega vidika. To ni povezano z nobeno barvo.
dm
CERKNICA
NOČ
19. JANUAR* STRAN $
Stari gasilski »oldtimen< samotno razpada na Brestovem dvorišču. Drugje bi ga znali zgladiti, prebarvati, zloščiti - in razkazovati radovedni mladeži, da bi se čudila, kako sta se v nekaj desetletjih spremenila podobo gasilstvo in avtomobilizem. Cerkniški gasilci očitno niso tako sentimentalni. (Foto: Ljubo Vukelič)
Čarovnica Uršula in
Jezerko
V nekoliko obnovljeni samotni hiši Pustnega društva za Blagovnico že nekaj mesecev večer za večerom z alkoholno paro utrjujejo kondicijo in podžigajo inspiracijo podporni in podpirani člani tega veseljaškega društva. Kakšno pustno rajanje pripravljajo domačinom in obiskovalcem letos, je še zavito v skrivnostno meglo. Jezerko zaenkrat še ni preveč družaben, Ščuka pa se še ni vrnila s prijateljskega obiska v Ljubljani. O čarovnici Uršuli se ne ve nič. Na Slivnici je zadnje čase ni bilo videti.
Iz dobro obveščenih krogov smo pol ure pred zaključkom redakcije izvedeli, da sta šla pogrešena čarovnica Uršula in Jezerko stavit, kdo bo letos povezoval karneval. Po dolgem prerekanju sta se stepla, tako da si te dni obvezujeta rane. Vendarle pa je Uršuli ušlo.
da stavi na Petra Hribarja.	Izžrebali in nagradili bomo tistega,
Mi ji ne verjamemo, zato vas ki bo pred pustom poslal pravilni vabimo, da nam pomagate ugibati. odgovor.
Foto: Ljubo Vukelič
Z žura na žur, od smrti do smrti
Čeprav je Cerknica v vseh pogledih (tokrat seveda izvzemimo naravne lepote) skromno mestece in skromna občina, ima nečesa vendarle veliko, veliko preveč: svežih grobov mladih ljudi, ki so umrli na cesti.
Celo na izkušene in trezne voznike preži smrt za vsakim ovinkom katere koli cerkniške ceste, mladi, komaj polnoletni vozniki pa si lomijo kosti in umirajo med Selšč-kom in Cerknico in Cerknico in Starim trgom.
Selšček je zadnja leta najbolj obiskana vas na Cerkniškem. Razlog je znan: tam je edino - in edino mogoče - zbirališče mladine iz cerkniške občine. Med tednom navadna, prijazna gostilna se ob koncu tedna spremeni v zakajen, hrupen in do zadnjega kotička nabit disko. Čisto pravi. Muzika sicer ni po volji čisto vsem. ki pridejo pogledat, ampak tako je povsod. Res je sicer, da se poleti v »disku« znajde tudi kakšen sedemdesetletni očak pa kakšen naključni popotnik z nahrbtnikom, vendar to ne moti tistih, ki grej o enkrat ali dvakrat na teden »v life«. O vseh pisanih razsežnostih tega »lajfa« tokrat sicer ne bomo pisali, najbolj stalne in trdne značilnosti pa je le treba omeniti. Prvo pravilo se glasi: žurati! Pa če »znese« ali ne; če ne gre, se je treba prisiliti. Drugo pravilo: treba se ga je pribiti. Velja kot prej: če ne gre gladko, se je treba malo prisiliti. Važen je rezultat.
Po polnoči so v glavnem doseženi vsi strateški in kratkoročni cilji obiskovalcev diska v Selščku. Re-
alnost je primerno zamegljena, zibajoča se in oddaljena. Življenje ni več tako nagravžno kot sicer in lahko bi se šlo počasi domov.
Kako? Peš v Cerknico ali na Bloke je, kot veste predaleč. Motor je dosti hitrejši, a premalo stabilen. Najidealnejša varianta je avto. Človek pride - zanese te v levo, zanese te v desno, malo si spočije na tleh, pa vendar - do vrat, in je na konju. Po vztrajnem ciljanju vtakne ključ, kamor je treba in se pelje. Potem je bum!... Prijatelji se v strahu razbežijo, pridejo pa policaji in rešilec. Včasih namesto mrtvaškega avta.
Kaj storiti? Zaskrbljeni starši so seveda čisto iz sebe, ko jim taka krvava novica pride na ušesa. O vseh podrobnostih - kako je bil kdo pijan in s kom se je družil pet minut »prej« - se govori po Cer-
knici en teden, potem pa sta zanimanje in vest potešena do naslednjič.
Čeprav so si taborniki pred leti prizadevali, da bi v Cerknici uredili mladinski klub, je ostalo samo pri načrtih. Tako v Cerknici še vedno ni nobene luknje ali diskoteke ali kluba, kjer bi se mladina lahko shajala in, kot se je po socialistično reklo, »uresničevala svoje interese«.
Zadnje mesece je sicer zbujala lažno upanje adaptacija kleti restavracije Jezero - imenovane »Hotel«, vendar se je zadeva ponesrečila.
Že leta na Partizanski sameva in propada »Kravanjetova« hiša, ki je v lasti občine. Jo bo končno za mladinski klub (in še kaj) dobila cerkniška mladina?
Danica Petrovič

Izšla je etnološka topografija Cerknice
Skoraj deset let po svojem nastanku je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s pomočjo Kulturne skupnosti Cerknica, v obliki knjižice izšla diplomska naloga Ralfa Čeplaka o etnološko-topografskem pregledu občine Cerknica. Omenjeno delo je prvo, ki na strnjen in hkrati komparativen način skuša prikazati življenje Cerkničanov v zadnjih sto letih. Pred tem je bilo objavljenih le nekaj etnološko obarvanih člankov v Notranjskih listih, kar ne priča toliko o slabi raziskanosti naših krajev kot o omejenih možnostih objavljanja le-teh v primerih, ko so raziskave že narejene, zato je izid Čeplakove knjižice še toliko bolj razveseljiv.
Pozdraviti velja tudi prizadevanja avtorja in celotnega uredniškega odbora, da se delo dopolni z no-
vimi podatki, predvsem statističnimi, saj bi bilo sramotno, da v dobi računalništva zadnji podatki datirajo v začetek prejšnjega desetletja. Navkljub vsem naporom se je to zgodilo pri nekaterih poglavjih: zaradi objektivnih razlogov pa tudi že znanega kroničnega pomanjkanja zanimanja nekaterih cerkniških institucij.
Čeplakovo delo je tipično po zasnovi, razdeljeno na poglavja kot so: opredelitev območja, notranji ustroj in demografski razvoj, gospodarski razvoj, spreminjanje poklicne in socialne strukture prebivalstva. uvajanje novosti in razkroj ter stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe. Pristop k problematiki je v večini poglavij komparativen; avtor se ne zadovolji le z razkrivanjem posameznih kulturnih fenomenov, marveč le-te po posameznih zgodovinskih obdobjih primerja med sabo, sočasno pa išče razloge za njihovo spreminjanje skozi čas. Tako primerja demografski in gospodarski razvoj ter spreminjanje poklicne in socialne sestave prebivalcev v treh krajih: Cerknici, Vrhniki pri Ložu in Lepem vrhu. Izbrani so bili glede na stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulture, kar omogoča zaokrožen vpogled v način življenja prebivalcev celotne cerkniške občine, saj Cerknica kot središče predstavlja najrazvitejši kraj v občini. Lepi vrh je izbran zaradi svoje nerazvitosti in majhnega števila prebivalcev, Vrhnika pa predstavlja sredino med izbranima ekstremoma.
V poglavju o uvajanju novosti
avtor ne ostane le pri primerjanju stanja v treh izbranih krajih temveč vključi v raziskavo tudi ostale pomembnejše kraje, kar je vsekakor funkcionalno glede na samo strukturo in tematsko pogojenost poglavja.
Poleg tega je delo bogato s fotografijami, ki so vključene med tekst, kar je veliko bolj smiselno kot vključevanje slikovnega materiala na konec dela, kot se je to zgodilo pri nekaterih drugih izdajah iz zbirke Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja.
Knjižica je izšla v nakladi 1.000 izvodov, od tega jih je cerkniška občina dobila 800 in te se bodo, ko se bo uskladila cena, pojavile tudi v prodaji. Na ta način se bodo ljudje lahko sami seznanili s tem zanimivim delom, ki je zaenkrat edino te vrste na Cerkniškem.
Na koncu še vprašanje: ali izdaja Čeplakovega dela pomeni, da se je v naši občini nekaj le spremenilo na bolje, da smo se končno začeli zavedati svoje kulturne dediščine? Čas bo pokazal svoje in upati je, da ta publikacija ne bo ostala lažna znanilka pomladi na Cerkniškem.
Matjaž Mišič

6 STRAN «19. JANUAR
IDRIJA
Osiromašena idrijska gospodarska malha
Razmere v idrijskem gospodarstvu, predvsem likvidnostne, se iz dneva v dan slabšajo, do neke mere tudi na račun neplačanih storitev. Vzroke za to ne kaže iskati zgolj v tegobah in sprenevedanjih dolžnikov, temveč tudi v finančni in komercialni neuspešnosti nekaterih prizadetih firm. Da je tako, dovolj zgovorno kaže dejstvo, ki pa se ga ne obeša na velik zvon, da banka prizadetega gospodarstva nekaterim podjetjem v regiji na vse vrste odobrenih posojil zaračunava le 12 odstotne obresti, medtem ko v idrijski občini ni gospodarskega subjekta, ki bi si uspel izbojevati manj kot 30 odstotno obrestno mero. Še več, zadovoljni so z vsakimi, tudi do 60 odstotnimi, samo, da sploh lahko dobijo kaj pri banki, ki je že lani počistila vse po trezorskih kotih. Če pa tega denarja nima, potem bi jo kazalo izrabiti vsaj kot strokovno pomoč pri pripravi programov in projektov, ki bi pritegnili pozornost republiške vlade in navrgli kakšen razvojni dinar. Nekaj tega je iz republiškega žepa že kapnilo v idrijski industrijski bazen, vendar se bo-
jimo, da bo v tem primeru obveljala slikovita pripomba nekega uglednega notranjskega gospodarstvenika. Ta je vladino potezo oz načil za »socialno pomoč« podka-pitaliziranim firmam. Te seveda tudi akumulacije nimajo, z izjemo treh omembe vrednih, in sicer: Ete, Kolektoija in Kmetijske zadruge, naložbena dejavnost pa je sploh zamrla. Edini objekt, ki ga trenutno gradijo, je prizidek k idrijski osnovni šoli. Ta pa predstavlja komaj dobrih 7 odstotkov vseh naložb v regiji. Denar zanj je iz sredstev petega občinskega samoprispevka. In tudi tega bo vse manj, saj je neposredno odvisen od plač, te pa vemo, kakšne so in kakšne utegnejo biti v prihodnje.
Edina svetla točka ali pa morda rešilna bilka je nadpovprečna iz--vozna naravnanost idrijskega gospodarstva, ki pa je spet pri nekaterih preveč vezana le na enega kupca oziroma finalista končnih izdelkov, pridobljenega tudi na račun konkurenčnih cen. Konkurenčne cene pa je bilo mogoče doseči le na račun ekstenzivnega zaposlovanja poceni in nekvalifici-
rane delovne sile v zgodnjih osemdesetih letih, pri nekaterih tudi v zadnjem času. Zdaj pa ti ne vedo, kaj bi s tako imenovanimi tehnološkimi in organizacijskimi presežki delovne sile. Prav na tem področju letos lahko pričakujemo največja presenečenja, za mnoge, vajene polne zaposlenosti in iskanja boljše plače, tudi boleče realna. Za nekatera podjetja so razmere brezizhodne, ne reši jih nobeno prestrukturiranje. Vsaj trenutno ga namreč ni mogoče opreti na kaj otipljivega; v drugih podjetjih si bodo v procesu lastninjenja oprali roke in vest ter vse prihajajoče gorje naprtili splošnim razmeram.
Sicer pa je ocenjevanje splošnih in posamičnih razmer odvisno od števila in vrste informacij, s katerimi razpolagamo. Upajmo, da jih je predsednik republiške vlade Lojze Peterle imel dovolj, ko je idrijskemu županu Janezu Podobniku na temelju dosedanjih dosežkov gospodarstva te družbenopolitične skupnosti voščil vse najboljše tudi za letošnje leto.
ŠE-F
Idrijska športna kronika v letu 1990
Člani alpinističnega odseka idrijskega planinskega društva na treningu v Strugu
Minulo leto je bilo po športni plati manj bogato, vendar še vedno uspešno. Ob izdatnejši gmotni podpori bi bili rezultati zagotovo boljši in ostali na ravni iz prejšnih let. Kljub temu pa navajamo najpomembnejše, vsaj tiste, ki ne bi smeli v pozabo.
Alpinist Svetičič je ponovno dosegel mednarodni razred in je trenutno edini kategorizirani športnik v idrijski občini. Posebno odmeven je bil njegov vzpon na Eigerju. Največ medijske in siceršnje pozorno-
edini olimpijec Valter Bonča
sti je bilo lani namenjene orientaci-stom. Člani orientacijskega kluba iz Cerkna in planinskega društva v Idriji so med najboljšimi v državi in ni minila republiška ali državna preizkušnja, da jih ni bilo med najboljšimi. Cerkljanski orientacisti so celo osvojili naslov najboljše ekipe v republiki, dva njihova člana pa sta nastopila v mladinski državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu. Ob bok orientacistom lahko postavimo atlete in karateiste. Atleti se ponašajo z medaljami z republiških in zveznih prvenstev, uspešni pa so bili tudi na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Omeniti velja mladinca Moreta in uspešno vrnitev članice Ternov-škove.
Karateisti so razveselili z vrsto uspehov na turnirjih, osvojili pa so tudi pet medalj na republiškem prvenstvu, od tega tudi en posamičen in en ekipni naslov. Sankači so kljub »zeleni« zimi osvojili dve medalji na republiškem in eno na državnem pionirskem prvenstvu, Ko-lerjeva pa je zmagala še na srednjeevropskem pokalu.
Razveseljujejo tudi razmere v idrijskem tenisu. Poleg uspešnega organizacijskega dela in izgradnje dveh novih igrišč, ter delne postavitve slačilnic, so bili tudi lani tekmovalni uspehi. Prednjačila je pionirka Petričeva, ki je bila najboljša na Primorskem. Ne smemo mimo kolesaijev Sloge 1902, čeprav je jasno, da nekaj časa ne bo več takih uspehov kot v zadnjih letih. Bonča je še vedno v samem jugoslovanskem vrhu, mladinec Felc je dosegel nekaj vzpodbudnih uvrstitev. Tudi v prihodnji sezoni bo članska ekipa vozila za celjski Mera. Razveseljivi so rezultati strelcev, ki delujejo v vseh selekcijah, od pionirjev, do tekmovalcev in rekreativcev.
Košarkaiji, ki imajo eno najširših baz in odlične rezultate v mlajših kategorijah, so v preteklosti sezoni dosegli najvišjo uvrstitev v svoji dvajsetletni zgodovini. Žal jim je le za stopničko zdrsnilo pri
uvrstitvi v prvo slovensko člansko ligo.
Ena najbolj popularnih panog v občini je trenutno balinanje, saj so klubi registrirani v vseh štirih večjih krajih in nastopajo v ligaškem tekmovanju. Idrijski balinarji so bili zmagovalci notranjske lige, uspehe pa dosegajo tudi pri delu s podmladkom. Razveseljuje tudi ponovna oživitev nogometa v Idriji. Dobro so zastavili delo v vseh kategorijah, poleg tega pa sodelovali pri obnovi mestnega stadiona, ki je nekaj let nudil zavetje le atletom.
Smučanju jo je vnovič zagodla zima, tako daje razen kluba v Idriji delo praktično zamrlo v vsej občini. Ze na prvem snegu v letošnji zimski sezoni pa smo opazili, da vsaj od odlično organiziranega kluba v Idriji lahko že na prvih področnih tekmah pričakujemo dobre novice.
Lani je bilo kaj malo vzpodbudnega slišati o idrijskih šahistih, plavanje v Cerknem se ni uspelo razviti, dokončno smo pokopali kegljanje. Manj razveseljivo je področje rekreativnega športa. Edini razveseljivi izjemi sta akcija Berk-mandlc, ki pa ne pridobiva na množičnosti, kot bi želeli in pa nekaj rekreacijskih lig, med katerimi sta najbolj priljubljeni mali nogomet v Idriji in Cerknem, ter razni občasni turnirji. Lanska mila zima je prizadela tudi organizatorje Trnovskega maratona in Partizanskih smučin, olajšala pa je delo pohodnikom na Porezen in Javornik, ki jih je bilo vnovič več tisoč.
Porazno je tudi stanje na področju delavskega športa. Ob reorganizaciji sindikatov so svojo vlogo izgubile delavske športne igre, pa tudi v samih firmah nimajo nobenega razumevanja več za rekreacijo svojih delavcev.
Športno kroniko zaključujemo z željo, da bo za športnike v občini vsaj letos več vsestranskega razumevanja. Upajmo, da bodo uspešno izvedli reorganizacijo na področju telesne kulture in končno rešili-modro dvorano.
Franci Feijančič
Črni vrh nad Idrijo, prizorišče Trnovskega maratona
Idrijski Muzejski
večen
Idrijski Muzejski večeri praznujejo sedemletnico obstoja. Ko so organizatorji pred sedmimi leti sklepali stave z nejevernimi Tomaži, da se bodo Muzejski večeri obdržali vsaj do leta 1990, ko bodo Idrijčani praznovali svoj poltisoč-letni jubilej, je temu le malokdo verjel. Vendar tudi sedma sezona priljubljenih predavanj in okroglih miz kaže, da izjemno zanimanje med Idrijčani ostaja, še več, Muzejski večeri so se kot posrečena inštitucija zasidrali tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Med vsemi podobnimi večeri, srečanji in razgovori na Slovenskem, imajo prav idrijski Muzejski večeri najdaljšo tradicijo. Če me spomin ne vara, so bili korak pred Idrijo v Ljubljani organizirani večeri, ki jih je v Hotelu Slon vodil priljubljeni Bojan Štih. Postopoma so nastajale in se ukinjale prireditve kot so bili Štihovi večeri, Zlobčevi razgovori na Zemonu, Partljičevi v Mariboru, sedaj aktualni večeri na štanjelskem gradu in Volfan-dovi Celjski razgovori. Vsem je bila bolj ali manj skupna aktualna politična in družbena problematika, zato so vse po vrsti po nekaj letih usihali in se v podobni obliki pojavili na različnih koncih Slovenije.
Muzejski večeri pa so, kot pove že ime, ciklus predavanj s področja kulture, arheologije, etnologije, tehniške in naravoslovne zgodovine, zgodovine medicine, spomeniškega varstva in muzeologije... oziroma ved, povezanih tako ali drugače s problemi domoznanstva, ki pa jih v današnji, sodobni čas, umeščajo razgovori za okroglo mizo, ki so vedno aktualno naravnani. Naj za ilustracijo navedem nekaj statističnih podatkov. V sed-
mih sezonah se je od septembra 1984 zvrstilo 59 večerov, (27 tem je doživelo integralno objavo v reviji Idrijski razgledi), od tega je bilo 51 predavanj in 8 razgovorov za okroglo mizo, zvrstilo se je 43 predavateljev, če seveda ne upoštevamo številnih aktivnih udeležencev okroglih miz. Če štejemo še ponovitve, predvsem v Cerknem, pa je bilo vsega skupaj spravljenih pod streho skoraj 70 Muzejskih večerov. Sodelovali so strokovnjaki naslednjih profilov: arheolog, etnolog, zgodovinar, zdravnik, geolog, arhitekt, biolog-botanik, gozdar, slavist, literarni zgodovinar, umetnostni zgodovinar, teolog, rudar, komercialist, sociolog-filozof, akademski slikar in novinar. Največkrat so nastopili strokovnjaki s področja zgodovine, medicine, geologije, slovstva, etnologije in arhitekture. Sodelovalo je 16 doktorjev znanosti In 4 magistri, ostali so bili inženirji in profesorji, le trije so imeli višjo izobrazbo. Muzejski večeri so bili med obiskovalci ugodno sprejeti, redno se jih udeležuje od 60 do 80 obiskovalcev, velikokrat pa je bilo tudi več kot 100, 200 in celo okrog 350 udeležencev, npr. na razgovoru za okroglo mizo o problematiki izgradnje HE Trebuša na reki Idrijci.
Do konca letošnje sezone so še štiri teme in sicer: o znamenitem direktorju idrijskega rudnika iz 18. stoletja, Francu Antonu Stein-bergu, o Zakojci in njenem rojaku pisatelju Francetu Bevku, o veliki protiturški vodni zapori v Vipavski dolini, ki jo je načrtoval sloviti Leonardo ter razgovor za okroglo mizo o kulturi dialoga.
Prav gotovo je bogastvo tem neizčrpno, zato se ni bati, da bi Muzejski večeri ugasnili. Ob strani jim
1990-1991
stoji tovarna Kolektor iz Idrije, v zadnjem času pa tudi privatni sponzorji: akademski slikar Rafael Terpin, cvetličar Dolinar iz Idrije in Boženka Lasič iz Goč pri Vipavi. Njim, posebej pa še vsem sodelujočim predavateljem v vseh sedmih letih, gre posebna zahvala. Zvesti publiki, ki se je zbrala okrog Muzejskih večerov, se ni treba bati, da bi ostala prikrajšana za to posrečeno obliko kulturnega življenja v našem najstarejšem rudarskem mestu.	Samo Bevk
Dolg
podzemlja
Zaradi posledic rudarjenja ni ogrožena le idrijska živosrebrna jama z več kot 200 kilometri rovov, temveč tudi ogromno objektov na površju. Gre za približno 15 odstotkov mestne površine, z več kot 100 objekti rudnika, in ostalih. Komisija, ki je izdelala popis poškodovanih objektov, je bila nad njihovim številom presenečena, razvrstila pa jih je v tri skupine: po-slovno-stanovanjske, zasebne in infrastrukturne. Vsi so neposredno nad rudnikom in v naslednjih ulicah:	Staneta Rozmana, Rožni,
Carla Jakoba, Prešernovi, Vodnikovi, Henrika Freierja, Kosovelovi in na Trgu svobode. Med najbolj prizadetimi so: vsi površinski rudniški objekti na območju jaška Delo, ki je popolnoma uničen in ga zato ne kaže obnavljati, temveč podreti; vodni kanal na Rakah, ki
oskrbuje mestno hidroelektrarno; poslovni objekti Mercatorja med staro in novo pošto; stanovanjski bloki v Rožni; upravno poslopje Komunale ter vrste infrastrukturnih objektov od kanalizacije do vodovoda, cest, parkirišč in podpornih zidov.
Po besedah vodje projektne skupine Damjana Krapša, ki mu pomagata še Marko Vihtelič in Drago Murovec, jim bo popis služil zato, da se bodo lahko odločili, kateri objekti so potrebni sanacije in za kakšne ter v kakšnem zaporedju bo treba zbirati sredstva. Za zdaj obstaja šele seznam poškodovanih objektov, najkasneje prihodnji mesec pa bo ocenjena tudi gmotna škoda. Ne bo majhna, saj gre za objekte in ogroženost vitalnega dela mesta.
Preseneča, zakaj ni bilo nikogar,
ki bi o tem spregovoril za časa sprejemanja zakona o zapiralnih delih v živosrebrnem rudniku. Našel se je le Kolektor, ki mu za usodo mesta in ljudi v njem ni vseeno. Prvi korak na dolgotrajni poti sanacije, ki se Idrijčanom obeta in se je ne bo dalo obiti, je že storjen na področju energetike. Na Marofu bodo še v tem srednjeročnem obdobju zgradili novo transformatorsko postajo za mesto Idrija s katero bodo nadomestili sedanjo, ki je postavljena na plazovitem območju, njena mejna zmogljivost pa Idriji že lep čas grozi z električnim mrkom. Novo trafo-postajo bodo priključili tudi na visokonapetostni 110-kilovoltni daljnovod, ki prečka ozemlje idrijske občine, industrija ob in pnd njim pa ječi v strahu pred morebitnim izpadom elektrike.
ŠE-F

NOČ
ILIRSKA BISTRICA
19. JANUAR »STRAN7
Varnejše na Snežnik
IM
mmm


W..
Praktična vaja na pobočjih Snežnika
V Ilirskobistriški občini je poleg ostalih društev in klubov tudi planinsko društvo »Snežnik«. Društvo ima že dolgo tradicijo (leta 1992 bo slavilo petinosemdeset let obstoja). Po številu članov je med društvi gotovo na prvem mestu, saj je v društvo včlanjen vsak deseti občan, predvsem mladina iz osnovnih šol. PD »Snežnik« je od decembra preteklega leta bogatejše še za eno
dejavnost. Iz reševalne ekipe ki je 16 let skrbela za varnost pohodni-kov-udeležencev znanih pohodov na Snežnik «■ so formirali stalno reševalno skupino. Reševalna skupina spada v sklop osme postaje GRS (Gorske reševalne službe) Ljubljana in bo lahko nudila pomoč izletnikom na Snežnik. V pogovoru s Hinkom Poročnikom, izkušenim planincem in pobudnikom
reševalne skupine, smo zabeležili naslednje:
Kdaj se je pojavila potreba po gorski reševalni službi?
Potreba po formiranju gorske reševalne službe PD »Snežnik« se je pojavila že ob prvih vzponih na Snežnik (1798m). Potrebna je pa tudi zaradi vsakodnevnih vzponov skupin planincev iz raznih krajev naše domovine.
ROCK RAPORT
Sobota 5. januar, MKNŽ nam je pripravil presenečenje. Vzrok je bil nenačrtovan koncert skupine Ase-xuals iz Kanade. Ta bend se je na svoji evropski turneji med Benetkami in Beogradom še »mimogrede« ustavil v Ilirski Bistrici. Brez bilo kakšne reklame, razen govoric od ust do ust in nekaj telefonskih pogovorov, se je v klubu nabralo več kot sto poslušalcev. Priznati moram, da so se fantje zelo potrudili in dali vse od sebe. Doživeli smo izbruh čiste energije, ki je kot elektrošok zadela poslušalce. Začelo se je z ritmičnim poskakovanjem, končalo pa z vsesplošnim prerivanjem ter polivanjem z pivom. Nastop je trajal do-
bri dve uri, če štejemo še tri bise z različnimi priredbami od Zeppelinov do Ramonesov. Bend je zelo dobro uigran in na odru se vsi maksimalno trudijo. Klasična postava: dve kitari, bas, bobni. Zvok je bil dodelan (Babo - mojster zvoka se je zelo potrudil, kot vedno), energični kitarski rifi so se prepletali z melodičnim basom ter izvrstnim bobnarjem, ki ni šparal palic. Po koncertu so fantje še pošteno zažu-rali. V intervjuju so nam kasneje zatrjevali, da je to na turneji njihov najboljši koncert, da se počutijo prima in sploh... Skratka, bilo je res v redu, dokler se nista ne vem od kod priklatila dva zapiteža in težila naokoli, tako da so se vsi
počasi pobrali.
Petek 11. januar, doživeli smo ponovitev predstave izpred leta dni. Nastopili so že legendarni Spoons iz Pule, predstavniki t.i. garažnega rocka. Če se spomnim leto dni nazaj, so se ga tako odtrgali (publika skupaj z njimi), da so morali pevca odnesti, ker ni mogel stati. Sedanji nastop je bil ravno tako energičen, vendar veliko bolj kontroliran, kar pa okoli 250 poslušalcev sploh ni motilo in so se veselo prerivali kot ponavadi. Fantje tudi niso več tako rosno mladi, kot so bili nekateri tuji bendi, ki so v klubu sviruckali. Njihova zvezda je v vzponu in upam, da bodo dobili svoje mesto na vrhu, ker si ga nedvomno zaslužijo. Aprila jim izide plošča in potem jih bomo spet videli. So obljubili.
Tekst: M. S.
Foto: M. G.
Od kdaj dela skupina organizirano?
Že prej smo delovali... Kot skupina smo se udeležili vsakega vzpona, kot registrirana skupina pa smo začeli delovati sredi decembra minulega leta. Naše delo poteka predvsem na področju težko prehodnih gozdov Snežnika in več vrhov v okolici, ki vsi presegajo 1200 metrov nadmorske višine. Snežnik s svojimi 1600 kvadratnimi kilometri spada med največje nenaseljene površine na Slovenskem.
Imate tudi treninge?
Seveda. Če hočemo biti pripravljeni, moramo vzdrževati tudi kondicijo. Treniramo bodisi na Snežniški planoti, bodisi v Alpah. Na Snežniški planoti so možne nevšečnosti, še posebej pozimi, ko sneg prekrije poti, markacije in meglo, ki onemogoča vsakršno orientacijo. Zato se je večkrat zgodilo, da so se izletniki izgubili.
Ste že kdaj morali jntervirati?
Glede na to, da je vsak dan več planincev, pa tudi rekreativcev, obstajajo vse večje možnosti, da se kdo poškoduje. Že večkrat smo morali posredovati.
Koliko vas je v skupini in ali jo mislite povečati?
Za zdaj nas je dvanajst. Štirje smo z alpinističnim tečajem, trije pa so bili že prej člani gorske reševalne skupine. Kar pa se tiče števila, so vrata odprta vsakomur, ki se počuti dovolj sposobnega za to delo.
Tekst: Petar Nikolič Foto: Hinko Poročnik
»Prejeli smo«
Spoštovani!
Vljudno vas prosim, da objavite pričujoči članek v vašem glasilu in se vam vnaprej iskreno zahvaljujem.
Predlagam naslov:
ILIRSKOBISTRIŠKO GOSPODARSTVO-ZELENI-EKOLO-GIJA
Zaradi vse več govoric o tem, da je stranka Zelenih II. Bistrice sokriva za stečaje nekaterih podjetij v občini, sem primoran da, kot predsednik izvršnega odbora stranke, navedem ob tem nekaj misli.
Stranka Zelenih je nastala predvsem iz spoznanja nekaj zagnancev, ki so se, čeprav skoraj prepozno, zavedli »tudi« lastne življenjske ogroženosti v dolini, prenasičeni z nezdravo in zastrupljujočo industrijo. Bili so pač časi, ko se odgovorni niso spraševali po zdravju, važno je bilo le preseganje planov in razmetavanje »poceni« kreditov. Pametnih razvojnih programov jim ni bilo mar, napredne ideje in mlade strokovnjake so zatrli. Namesto uvajanja finalnih malih podjetij so gradili gigante in tako »reševali« Škocjanske jame naprimer. Z odprtimi rokami smo sprejemali od tujcev ekološko in dohodkovno vprašljivo tehnologijo. In sedaj?
Neprijazno je le to, da smo se vsi (vsaj tako mislim), predvsem pa Zeleni, teh problemov zavedli veliko veliko prepozno in še to v času, ko so gospodarski problemi najhujši.
Niso Zeleni zaprli TOK-a in tudi poljščin ne posipajo s fenoli, da ne omenjam vonjav, ki odganjajo mimoidoče in povzročajo glavobole ali nadpovprečne obolelosti dihal pri otrocih in odraslih.
Zato, prosim vas, ne nasedajmo tistim, ki hočejo krivdo za svojo nesposobnost in nastale razmere naprtiti tistim, ki nimajo nikakršnega vpliva na poslovanje njihovih podjetij.
Zavejmo se raje hudih ekoloških problemov, ki ogrožajo naš življenjski prostor in rešimo, kar še še rešiti da.
Lep pozdrav!
ZELENI ILIRSKE BISTRICE
Skupina »HAPPY HOUR« Berlin, petek, 28. 12. 1990, MKNŽ II. Bistrica
Zeljnate glave
Kaj se zgodi, če se dokaže, da je neko živilo higiensko oporečno? Verjemite mi, da se lahko zgodi vse mogoče in marsikaj se zve. Pa pojdimo lepo po vrsti. Že par let si krajani KS Rečica prizadevajo opozoriti javnost, da v Lesonitu, odkar so spremenili tehnologijo izdelave vlaknenih plašč, spuščajo v zrak ogromne količine lesnega prahu, ki se potem, ko ga veter raznese, usede po pridelkih v bližnji pa tudi daljni okolici. Nekateri krajani Rečice, ki imajo hiše v neposredni bližini Lesonita, znajo povedati, da se lesnega prahu ob izpustih nabere tudi za prst na debelo. Ljudje bi lesni prah še nekako tolerirali, toda izpustov fenolnih snovi in formaldehida ne morejo, kajti fenoli po vseh svetovnih standardih spadajo med karci-
nogene snovi - torej snovi, ki povzročajo rakasta obolenja, da ne govorimo o delovanju na notranje organe in prebavila. V Poročevalcu iz leta ’88 piše, da Lesonit izpušča v zrak 3,9 tone fenola letno, kar pa ni tako majhna številka, se vam ne zdi?
Na vse te probleme so krajani Rečice javno opozarjali, tudi s peticijo, ki jo je podpisalo preko 300 krajanov. Uradni odziv na te njihove dejavnosti je bil bolj »švoh«, toda to je bila še prejšnja, nedemokratična oblast. Če ob tem pripomnimo, da je II. Bistrica občina, ki v vseh statistikah rekordno vodi po obolelosti dihal ter številu novood-kritih rakastih obolenj, potem se človek upravičeno vpraša: a se res ne da nič narediti?
Stranka Zelenih II. Bistrice se je ravno zaradi teh problemov odločila za analizo poljščin, da se enkrat res dokaže ali ovrže vse te govorice o Lesonitu in podatke da v javnost. Na Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani so poslali sedem vzorcev zeljnatih glav in ohrovta, ki so jih odvzeli v sedmih vaseh v različni oddaljenosti od Lesonita. Ti vzorci so bili odnešeni v Ljubljano skupaj z zapisnikom medobčinskega sanitarnega inšpektorata. Dobljeni rezultati so jasni in nedvoumni: vseh sedem vzorcev je higiensko oporečnih, ker so kontaminirani s fenolnimi snovmi.
V normalni družbi bi bilo po tej analizi vse jasno, toda pri nas se je šele začelo zapletati. Sestanek občinske komisije za varstvo okolja dne 5. 12. 90 je pokazal, da bo reševanje te problematike sila zahtevno. Nekateri člani komisije so menili, da ta analiza ni zadostna, dejstvo je tudi, da v okvirih veljavne zakonodaje ni moč nič ukreniti proti Lesonitu, kajti republiški zakoni ne predvidevajo mejnih vrednosti emisije za fenole in formaldehide. Skratka, za reševanje teh zadev je potrebna kompleksna analiza zraka, poljščin ter zdravstvenega stanja občanov.
Toda v zelju so še vedno delci fenolnih snovi. To dejstvo nekaterim že povzroča težave. Npr. kmetom v občini, od katerih kmetijska zadruga ne odkupuje več zelja. Kupujejo nizozemsko zelje, je bolj zdravo. Odkupljeno bistriško zelje pa so prodali nekam drugam. To je rešitev: če imaš možnost, zastrupljaj rajši druge.
Težave ima tudi gospod Pavlovič, dipl. inž. kemije, z Univerzitetnega zavoda, ker je opravil Zelenim analizo vzorcev. Republiška tržna inšpektorica, gospa Hitijeva ga je ozmerjala, češ le kako si upa delati takšne analize brez njene vednosti ter brez vednosti vodstva
Univerzitetnega zavoda. To je zame novo, se čudi Pavlovič, kajti podobne analize dela že leta brez vsakršnih konfliktov z vodstvom.
Zanimiva je tudi reakcija gospe Kraigherjeve, direktorice Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo, ki pravi, da to sploh niso merodajne analize, kajti »vsak ve, da se zelje prej opere, šele potem se uporablja za prehrano«. Ne bom se spuščal v oceno strokovnosti gospe na takšnem položaju, toda zeljnate glave se, kolikor se kot laik spoznam na te stvari, ne pere, ampak se samo odstrani zunanje liste. Tudi za kisanje se zelja ne sme prati, ker pride do fermentacije - prav tako kot pri grozdju. Ta podatek smo dobili od tehnologinje v Hmezadovi zeljarni.
Predsednik Zelenih, Janko Po-klar, pravi: »Mi bomo še vedno vztrajali pri teh analizah. Na vrsti
je kislo zelje, potem pa še mleko. Če nam ne bodo hoteli vzorcev analizirati v Ljubljani na Univerzitetnem zavodu, bomo poskušali opraviti analize v tujini. Ustavili se ne bomo, dovolj nam je tega, kar se dogaja.«
Kar se zelja tiče, smo v bistriški dolini lahko mirni, kajti mi jemo zdravo nizozemsko zelje. Toda kje je bistriško? Mogoče ravno na vašem krožniku. Dober tek?
Tekst: M. S.
Foto: M. G.
Vsebnost:	- organskih in anorganskih delcev nesnage: l,o9 g/kg zelja
-	fenolnih snovi iz zunanjih zeljnih listov: o,2o7 mg/kg zelja
-	fenolnih snovi iz jedilnega dela zelja: o,27 mg/kg jedilnega dela zelja.
STROKOVNO MNENJE:
Vzorec zeljne glave je higiensko oporečen v smislu določil Jilena 5. točka 2. zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Ur.l. SFRJ, at. 55/78 in 58/85) ker je kontaminiran s fenolnimi snovmi.
_ ,
moratorija na
v .	M
iovm


S koncem leta je potekla tudi veljavnost Zakona o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih, ki je bil sprejet julija meseca 1990 na pobudo bivših lastnikov gozdov, ki so jim jih odvzeli z nacionalizacijo, agrarno reformo in zaplembami. Trenutno pa je nastala zakonska luknja, ki sicer ne omejuje sedanjih upraviteljev z gozdovi Gozdnih gospodarstev pri nadaljnji sečnji. Da pa se ne bi povzročala gospodarska Škoda, je bila na gozdna gospodarstva naslovljeno priporočilo, da se še naprej držijo zakona o prepovedi sečnje. Po besedah svetovalca za gozdarstvo, Jožeta Falknerja z Republiškega sekretariata za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, se bodo Gozdna gospodarstva držala dogovora in do nadaljnjega ne bodo sekala gozdov. Začarani krog pa bo dokončno rešil nov Zakon o vračanju gozdov, ki je že v pripravi.
NOČ
LOGATEC
8 STRAN • 19. JANUAR
OD ZRNA DO POTICE

	
■> nHHHHHK

k^r rJ
5 l i
1, Ul


••- fnionjg
'
NEKOČ JE BILO SAMO V ISKRI ZAPOSLENIH 55 DELAVK
Ni delovnih mest vHotedršdd
Zaradi svoje ugodne lege si je Hotedrščica pridobila tudi nekaj gospodarske moči. Pretežni del prebivalcev se je preživljal s kmetijsko dejavnostjo, nekaj pa tudi z obrtjo in trgovino. Po vojni se je meja sicer prestavila, vendar svoje prometne danosti Hoterdščica ni izgubila in ostalo je nekaj obrtne dejavnosti. Pred približno petnajst leti so odprli obrat Iskre iz Spodnje Idrije, ki je zaposloval med 50 in 55 domačini, pretežno žensko delovno silo.
Sedaj pa obrat že drugo leto sameva in proizvodnja je preseljena v matično organizacijo. Pred letom so se začeli intenzivni pogovori med predstavniki Občin Logatec, Alpino Žiri in njenim italijanskim partnerjem, za odprtje obrata, za izdelavo zgornjih delov moških čevljev. Zaradi različnih vzrokov pa so dogovori in želje padli v vodo. Italijanski partner ni pristal na kalkulacijo za odprtje obrata.
V	Hotedrščici je približno 120 gospodinjstev, od katerih se samo nekaj ukvarja s kmetijstvom, preostali pa so polkmetje ali samo delavci. Delovnih mest pa je ostalo približno dvajset. Ostali prebivalci vasi se vozijo na delo v bližnje industrijske kraje, kar podaljšuje odsotnost tudi dve in več ur.
V	zadnjih desetih letih je v Hotedrščici in okoli zrasla več novih hiš in mladi ostajajo doma. Predvsem ostajanje mladih ljudi v kraju, ki premore tudi prostore za obrtno in industrijsko proizvodnjo, bi moralo spodbuditi podjetnike in obrtnike, da bi investirali v proizvodnjo. S tem bi verjetno ponovno vzpodbudili tudi druge dejavnosti gospodarstva in kulturnega življenja v vasi.
Dom
Utrip jeseni življenja
Upokojitev. Prelomnica v življenju vsakega človeka. Kako težko in počasi minevajo tista zadnja službena leta. Mladi to težko razumemo, toda v življenje marsikaterega človeka upokojitev prinese bolečino in skrb, ki je pogosto povezana še z samoto in slabšim materialnim položajem.
Z vsemi seveda ni tako. Pogosto slišimo upokojence tarnati, da jim čas prehitro mineva, da zdaj, ko so doma nimajo nič časa, zaposleni so bolj kot takrat, ko so hodili vsak dan v službo. In res je. Mnogi posebej tisti, ki jih zdravje ni zapustilo, se v jeseni življenja lotijo stvari, za katere prej niso imeli časa. Slikajo, vrtnarijo, omislijo si
hišnega ljubljenca ali varujejo vnučke Včasih pri kavi poklepetajo o čudnem gospodarstvu, ki gre zdaj, ko njih ni več, vedno bolj po zlu, računajo odstotke, ki jim jih nameni SPIZ in prvega potrpežljivo čakajo v dolgi vrsti na banki.
Kako pa je z logaškimi upokojenci, smo povprašali predsednika Društva upokojencev Logatec, Franca Verbiča.
»V naše društvo je od 1300 upokojencev vključenih 860. Številka je velika in predstavlja kar 13% vsega prebivalstva v občini. Delamo ljubiteljsko, s pomočjo poverjenikov v posameznih krajih dobimo dragocene informacije o problemih, teža-vah zaradi bolezni ali slabega mate-
rialnega položaja. Teh je vsak dan več, zato smo se povezali s socialno službo. Ugotovili smo namreč, da sta samo strokovna in sosedska pomoč skupaj lahko uspešni. Problemi sicer še niso v nebo vpijoči in jih zaenkrat obvladujemo, ugotavljamo pa, da se število ogroženih skokovito veča. Zaskrbljenost je še večja, ker se zavedamo, da bo finančnih sredstev premalo.
Kaj pa tista veselejša plat vašega dela? V katere dejavnosti se lahko vključujejo upokojenci?
»Kar nekaj dejavnosti imamo in program še dopolnjujemo. Veliko pozornosti namenjamo osamljenim in bolnim, pa tudi tistim najstarejšim. Organizacija srečanj starostni-
Kje parkirati na Cankarjevi?
kov je naša vsakoletna naloga, ki nam vzame precej časa. Tudi program izletov je bogat, obiskujemo zanimive kraje doma in v tujini. Naši člani organizirajo razstave ročnih del. Imamo tudi pevski zbor, ki pridno vadi in nastopa, v športu pa so najbolj pridni balinarji. Kar nekaj prvih mest so dosegli na različnih srečanjih upokojenskih ekip.«
V logaškem društvu upokojencev torej vedo, kaj je njihova naloga. Vzorno skrbijo za najbolj ogrožene, obiskujejo tiste, ki so
v domovih starejših občanov, organizirajo različne družabne in kulturne prireditve. Morda bi moral o 13% prebivalstva razmišljati še kdo drug. Spomnim se, kako je zadnjič v vrsti na banki starejši mož potožil prijatelju: »Nihče več se me ne spomni, pa šem štirideset let pustil v fabriki!«
bn
Na drugi tekmi za pionirski pokal v Ratečah, ki je bila 12. 1. 1991, so se dobro odrezali tudi mladi logaški tekači, saj so zmagali v obeh kategorijah za starejše pionirje. (Foto: R. Mam)
Kako daleč skačejo Logatčani?________
postala občinska? Predlog o enosmerni ureditvi ni sprejemljiv predvsem zaradi prevelikega toka prometa na regionalno cesto, kjer bi problem rešil semafor, a je menda naložba vanj tako draga, da si je Logatec ne more privoščiti še vsaj 10 let. Zato ostaja edina možnost, zarisati parkirišča le na eni strani ceste, promet pa ostane dvosmeren. Tako bo mogoče tudi laže kontrolirati kršilce, pravijo na milici. Vendar bo prostora le za 10 ali 12 avtomobilov. Poiskati bo treba nova parkirišča. Kje? Pa smo spet tam. Pa predlagajmo. Morda na dvorišču za blagovnico ali pa podobno kot v perspektivi na Cankarjevi, ureditev parkirnih boksov ob Tovarniški cesti.
Če je ovira za vse to le prekvalifikacija ceste, zakaj to ni bilo storjeno že prej?
Foto: S. Rančov Tekst: KRAS
Takšna je Cankarjeva cesta v Logatcu od tistega dne dalje, ko
Nekoč je bil Logatec znan daleč naokoli po odličnih skakalcih, po pogojih in ljudeh, ki so ustvarjali nove in nove generacije mladih športnikov. Danes je ostala le še bleda slika nekdanje slave pod Sekirico.
Resda videz lahko vara, vendar je pogled na skakalnice na Sekirici, takorekoč sredi Logatca, žalosten.
Od lani samevajo, vse preveč pa je vandalizma, torej uničevanja objektov, ki jih s pomočjo redkih navdušencev skušata Janez Turk in Matjaž Gostiša, sicer trenerja, nekako vzdrževati. Smučarski klub Logatec, skakalna sekcija, šteje danes le 5 pionirjev, starih od 10 do 14 let. Ker so resnično bele vrane, jih imenujemo: Sebastjan Okrož-nik, Boštjan Čuk, Mitja Marolt, Tadej Turk in Tadej Marolt. Pred tremi leti je klub zapustil trener Janez Loštrek in tako ima zdaj klub le dva trenerja. Lanske sezone ni bilo, vendar, kot pravi Janez Turk, skakalnice, oziroma plastiko na njej, obnavljajo. »Največ preglavic nam povzroča razbijaštvo mladih«, zmajuje z glavo, »celo na sodišču ne dosežemo ničesar. Plastiko smo leta 1989 obnovili in lani položili 100 kvadratnih metrov nove v izteku, a kaj, ko jo moramo vedno znova pritrjevati, saj jo že kdo izruje. Le pet mladih fantov, ki že leto dni nimajo pravega treninga, pa niso zadostna pomoč za
so zrasli novi lokali na levi in desni strani. Parkirišče na dvorišču gostilne Korenčan je postalo premajhno, malo tudi zaradi udobja in danes je takorekoč vsak dan, poleti in pozimi, cesta zaparkirana na obeh straneh. Cesta sodi med slovenske regionalne ceste, zato je septembra lani logaški izvršni svet zaprosil republiko za prekategorizacijo v občinsko cesto. Do zdaj se ni zgodilo nič. Niso pomagali niti protesti stanovalcev niti zasedba ceste pred meseci.
In kakšna bo rešitev, ko bo cesta
vse, kar bi bilo treba postoriti.«
Težave logaškega skakalnega kluba so povzročili neprave zime zadnjih let, ko predvsem niso mogli dobiti nobenega novega člana. Začeti na plastiki - to pač ne gre, pravijo. Posebnost skakalnega športa pa je zagotovo tudi v tem, da v njem ni rekreacijskih sekcij kot v drugih zimskih športih. »In
tako si odvisen le od svojih rok«, pravi Janez Turk, »in od rok pičlega članstva.«
Pravijo, da bo bolje, če bo zapadlo kaj snega. Seveda bo treba prebroditi še težave s starši, ki večinoma niso navdušeni nad sinom-skakalcem.
Kaj pa skakalnica v Žibršah? Janez Turk je povedal, da tečejo razgovori med planiškim komitejem z bratoma Gorišek, logaškim klubom in logaškim ministrom za kulturo Mitjo Žigonom o obnovi skakalnice in položitvi plastike. To bi naj bila največja, 90-metrska plastična skakalnica v Sloveniji. Morda stvarnost, morda le želje. Bomo videli.
Zaenkrat pa kaže, da je vse odvisno od dveh mož in od snega, ki ga ni in ni dovolj. Vsaj za skakalni šport ne. Do takrat pa, upajmo, zdajšnjim petim članom in dvema trenerjema ne bo zmanjkalo entu-ziama.
KRAS
iŽ
I
Ran«
Kaj tudi lahko počnejo mladi v Postojni?_________________
V naslednjem sestavku želimo predstaviti MLADINSKI KULTURNI DELOVNI CENTER v Postojni. V klub ste vabljeni dijaki in študenti, pa tudi vsi ostali, ki imate goro idej, pa nimate možnosti za njihovo uresničitev; prav tako pa tudi vsi, ki se želite med prostim časom še česa naučiti.
»Ideja o ustanovitvi kluba ni nova. Potreba po tovrstni organiziranosti mladih se kaže že dlje časa, posebno izrazita pa je postala z odprtjem novega Srednješolskega centra v Postojni, saj je v našem mestu vsak dan več kot tisoč dijakov iz vse Notranjske, Vipavske doline in Krasa. Naš klub naj bi deloval na področju kulture in izobraževanja, vzporedno raznim in-
štitucijam,« je povedal RADO FABJAN, vodja MKDC.
Klub je bil uradno registriran v lanskem juliju, njegova dejavnost pa se je začela z urejanjem prostorov na stari avtobusni postaji v centru mesta. Kdor se spominja tamkajšnjega zanikrnega bifeja, ne bo verjel lastnim očem, ko bo vstopil v prenovljene prostore.
Ko prvič vstopite v prostore kluba, zaman iščete družbo s ste-klenicami piva v rokah, zavito v oblake dima. Večji prostor je namenjen raznim srečanjem, preda-
vanjem in video dejavnosti, v manjšem prostoru pa je nameščena računalniška oprema. Zbirališče mladih torej, kakršnega nismo vajeni, predvsem pa prav nič podobno razvpitim mladinskim klubom iz šestdesetih let.
V klubu je najbolj zaživela računalniška dejavnost. Trenutno imajo tri računalnike, v katerem bodo dobili še četrtega. Zaenkrat prihajajo v klub dijaki, ki računalniško programiranje že obvladajo, v zimskih počitnicah - konec januarja pa načrtujejo začetne tečaje računalništva. Za tiste, ki bi vas take počitnice zanimale: starost tečajnikov ni omejena, za udeležbo boste prispevali simboličnih sto di-natjev, v svet računalništva pa vas bo vpeljal g. Bernard Ženko.
Poleg računalništva načrtujejo v klubu tudi druge dejavnosti: video predstave, fotosekcijo, organizacijo raznih poljudno-znanstvenih in popotniških predavanj...
Njihova velika želja je, da bi klub predvsem sprejeli dijaki obeh srednjih šol v Postojni ter drugod, namenjen pa je tudi študentom.
Klub temu, da je v Postojni vsak dan toliko dijakov, pa klub še ni prav zaživel. Eden od vzrokov je veliko število vozačev, ki jih šolski avtobusi po končanem pouku odpeljejo v domače kraje.
Kdo lahko postane član Mladinskega centra? Rado Fabjan zagotavlja, da je dobrodošel vsak, ne-glede na starost. Trenutno imajo okrog 40 rednih obiskovalcev, nekaj med njimi je tudi podpornih članov, ki večinoma niso več mladostniki, obiskujejo pa predavanja, predstavitve filmov, pa tudi njihova članarina je nekoliko višja...
Pogovor se je ves čas sukal okrog računalnikov in računalništva, vendar so že pričeli tudi z drugimi dejavnostmi. V novembru so predstavili ciklus filmov Paola Pasolli-nija. Filme si je ogledalo le majhno število ljudi, eden od vzrokov je tudi v njihovi zahtevnosti in nekomercialnosti.
Vsak drugi petek so na sporedu razna predavanja, doslej le potopisna in alpinistična. Redno potekajo tudi zanimiva predavanja na temo »Kako uspeti«, kjer poleg predavatelja sodeluje psiholog, ki po predavanjih vodi razgovor.
V okviru predavanj načrtujejo okrogle mize z znanimi osebami, ki se uveljavljajo na različnih področjih.
Urejanje prostorov, nakup opreme, načrtovane dejavnosti - odkod pa finančna sredstva? Problem financiranja so delno rešili s sponzorstvom. Vsak, ki želi biti sponzor Centra, mora vložiti minimalni delež. Klubu so na ta način pomagala skoraj vsa večja podjetja v občini: Postojnska jama, Liv, Na-nos-Mercator, Primorje Ajdovščina (oddelek v Postojni), Optimizem, ZSMS-liberalna stranka, ki je hkrati pobudnik in sponzor, prispevala pa je tudi sredstva za ureditev prostorov.
Navajeni smo, da se mladi v večjih središčih zbirajo le po lokalih, ker drugih možnosti nimajo; ogledujejo si filmske predstave dvomljivih kvalitet, ob koncu tedna mogoče obiščejo kakšen disko-klub (kar pa v Postojni odpade), za načrtovano dejavnost podobnih organizacij pa običajno ni ne prostorov ne denarja, progosto tudi najmanjšega posluha ne.
Mladinski kulturni delovni center v Postojni je prav zaradi tega izjema. Želimo si, da se zaradi začetnih težav, ta zvezdica ne bi prehitro utrnila.
Cerkvica v Predjami
O Predjamskem gradu je bilo že marsikaj napisanega, manj pa o cerkvici Matere Božje, ki stoji tik ob poti, ki vodi v grad.
Vas Predjama je gotovo dobila ime po gradu, saj zgodovinski viri iz začetka 16. stoletja omenjajo samo grad in cerkvico. O tem, kdaj je bila cerkev sezidana, ni poročil, Valvasor pa omenja, da je cerkvico posvetil škof Enej Silvij, poznejši papež Pij 11., ko je leta 1449 obiskal Ljubljano.
Prezbiterij in okni v njem sta gotski, oltar je lesen in kljub večkratnim popravilom kaže renesančni slog. Zelo lep umetniški portal je bil nameščen v prvi polovici sedemnajstega stoletja (1637). To je le nekaj podatkov o cerkvici, ki jih lahko najdete v knjigi Franca
Rupnika, Zgodovina hrenoviške župnije (tipkopis).
Pred dvemi leti so začeli cerkvico obnavljati, vsa dela pa še niso dokončana.
Lani poleti je bil v okviru prireditev PREDJAMSKE NOČI v cerkvi nastop Moškega komornega zbora iz Postojne pod vodstvom Iva Jelarčiča. Zanimanje za koncert je bilo tako veliko, da žal vsi zainteresirani še zdaleč niso mogli vanjo.
Ob koncu pa še zanimivost. Poleg cerkvice raste mogočna lipa, ki ima pri tleh v deblu tako veliko votlino, da se vanjo lahko skrijejo tri odrasle osebe.
Legenda pripoveduje, da so domačini Erazma Predjamskega, potem, ko je bil po izdaji ubit s kamnito kroglo, pokopali v neposredni
bližini cerkvice. Vaško dekle, ki je do grofa gojilo skrito naklonjenost, pa je ponoči, ob svitu lune, na njegov grob skrivaj posadilo mlado lipovo drevo. Lipa se je ohranila vse do današnjih dni in verjetno poleg Erazmove skrivnosti skriva še nešteto drugih.
Kraj Predjama z gradom v skali, zgodovinsko cerkvico, legendarno lipo in idilično okolico ter prijaznimi Predjamci, spada med redke kraje, ki se lahko ponašajo s toliko dragocenimi biseri.
Štefan Bratina
Predjamska cerkvica z legendarno lipo, ki naj bi jo po ustnem izročilu na Erazmov grob skrivaj zasadila njegova oboževalka. (Foto: Š. Bratina)
Visok življenjski jubilej dr. Franceta Habeta
Prav v dneh, ko je izšel zbornik II. Jugoslovanskega simpozija o zaščiti Krasa in o turističnih jamah, je njegov urednik ter organizator simpozija praznoval svoj 82. rojstni dan.
Dr. France Habe se je rodil 11. januarja 1909 na Vrhniki. Kot profesor je poučeval geografijo in zgodovino, vendar ga poznamo bolj kot neumornega jamarja in raziskovalca krasa. V času svojega življenja je lahko opazoval, kako nezadržno prodirajo škodljivi vplivi civilizacije tudi v najbolj skrite kraške kotičke. Postal je vnet zagovornik varstva in ohranjanja naravne dediščine. Tudi ta simpozij, eden mnogih, ki jih je organiziral, je posvečen tem problemom.
Želimo mu še veliko uspehov ter da bi dočakal dan, ko bodo naše kraške reke spet čiste, kot so bile v dneh njegove mladosti.
Tekst in slika: Andrej Mihevc
dr. France Habe
Izšel je zbornik dri^ijugodo^u^^ jamah
Turizem, bolje povedano jamski turizem, je na Notranjskem in na Krasu že stara, a še danes zelo pomembna gospodarska dejavnost. Pohvali se lahko s prvo turistično jamo na svetu - Vilenico; Postojnsko jamo, ki je po številu obiskovalcev med prvimi na svetu ter Škocjanskimi jamami, ki jim je divja lepota prinesla vpis v register svetovne naravne dediščine pri UNESCU.
Pri turistični izrabi jam pa se pojavljajo številni problemi, ki se jih upravljalci jam, jamarji in strokovnjaki različnih strok dobro zavedajo. V kraškem podzemlju se v zadnjih desetletjih negativno odražajo tudi različni drugi posegi v naravo, predvsem pa onesnaževanje vodotokov, ki ponikajo na kraških tleh.
Tem problemom je bil posvečen II. Jugoslovanski simpozij o zaščiti Krasa in o turističnih jamah. Simpozij je bil sicer že lani, med 25. in 27. majem v Sežani, zbornik predavanj, ki vsebuje 28 referatov avtorjev iz Slovenije, Jugoslavije in sosednje Italije, pa je izšel v prvih dneh tega leta. Založila ga je Komisija za zaščito Krasa in turistične jame pri Jamarski zvezi Jugoslavije, ob pomoči SO Sežana, Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter HTG Sežana. Največ zaslug za organizacijo simpozija ter izdajo zbornika
pa imata dr. France Habe ter Drago Rebec.
Referate bi lahko razdelili na več tematskih sklopov, od splošne problematike varstva do konkretnih problemov v zvezi z urejanjem posameznih jam ali kraških področij.
Dr. F. Habe, predsednik Komisije za zaščito Krasa ter turistične jame pri Mednarodni speleološki uniji, je predstavil težko ekološko stanje Krasa, ter potrebo po izdelavi kataloga ter vodnika turističnih jam Jugoslavije, M. Simič pa problematiko varstva jam, ki je posledica nezadostnega sodelovanja naravovarstvene službe in uprav-ljalcev turističnih jam. Število in stanje turističnih jam po posameznih republikah so predstavili tudi referati o turističnih jamah na Hrvaškem, v Srbiji ter v Makedoniji.
Tema večine referatov so bile Škocjanske jame in krajinski park nad jamo ter seveda problemi povezani z onesnaženo Reko. Naj tu omenim nekatere.
E. Tavčarje predstavil krajinske zasnove parka Škocjanske jame. Dr. A. Kranjc ugotavlja, da manjkajo osnovne raziskave o zaščiti okolja in o vplivu turistične in druge rabe jame in površja nad njimi. Na tej osnovi je predstavil program potrebnih speleoloških raziskav v Škocjanskih jamah. Več avtorjev je obdelalo tehnične probleme povezane s sanacijo in rekonstrukcijo poti ter razsvetljave
v jami. K razširjeni turistični ponudbi bi prispevalo tudi športno letališče na travnikih v Ležeškem Gabrku pod Vremšico.
Probleme sanacije Notranjske Reke je predstavil J. Maljevac, spremembe njenega režima, ki je nastal z akumulacijami Mola in Klivnik, pa K. Škerjanc. Reka je bila čista do srede šestdesetih let. Kljub številnim ukrepom so odpadne vode Tovarne organskih kislin in Lesonita več kot dvajset let onesnaževala dolino Reke, Škocjanske jame in podzemlje naprej do izvirov Timave.
Ob nekdaj čisti Reki je mlelo desetine mlinov. V referatu C. Ni-cotre avtor predlaga obnovitev vsaj tistih mlinov, tik pred Škocjanskimi jamami. Mlini bi poleg izrabe Reke služili tudi turističnemu prikazu mlinarstva. V. Kiselečki pa je v svojem prispevku obdelal možnost gradnje male HE pred ponori Reke.
Poleg strokovnih problemov varstva in upravljanja s turističnimi jamami, zapisnika seje predsedstva Jamarske zveze Jugoslavije ter predsednika Turistične zveze Slovenije, je v zborniku še nekaj zanimivega branja. Tako M. Puc piše o tem zakaj so Škocjanske jame sprejete v svetovno naravno dediščino, V. Taufer pa o Vilenici, kjer se srečujejo srednjeevropski pesniki in pisatelji.
Andrej Mihevc
Klub upokojenih prosvetnih delavcev
Klub, ki šteje okrog 55 članov, združuje nekdanje prosvetne delavce in jih seznanja s tekočo problematiko na tem področju. Seveda pa skrbijo tudi za družabna srečanja, izlete in druge oblike razvedrila.
Lani so organizirali izlet v zamejstvo. Obiskali so grad Miramare, hišo pesnika Iga Grudna, njegov spomenik v Nabrežini in še nekatere druge zanimivosti. Prav gotovo bo ostal vsem udeležencem v spominu obisk na slovenski šoli v Zgoniku. Učitelji in učenci tamkajšnje šole so jim pripravili tako 'prisrčen sprejem, da ga je z besedami težko opisati. Učenci so se predstavili s kulturnim programom. ki ga je oblikovala učiteljica in pripovednica Marija Mislej. Prav ganljiv je bil zanos učencev pri izvajanju slovenskih pesmi. Iz oči jim je sijal ponos, da so se lahko
predstavili slovenskim učiteljem in vsaka beseda jim je prihajala naravnost iz srca; iz vsake izgovorjene besede je opazovalec lahko razbral: Slovenec sem, tako je mati djala...
Delo kluba upokojenih prosvetnih delavcev je zastavljeno tako, da svojim članom popestri in obogati
živijenjc. viam mulju so se vedno v stiku s šolami, udeležujejo se raznih proslav, prireditev in srečanj.
Nekateri člani zadnje čase na srečanjih pogosto manjkajo. V klubu se sprašujejo, ali so temu krive zdravstvene težave, ali pa nekateri ne čutijo več potrebe po stikih s stanovskimi kolegi.
Štefan Bratina
10 STRAN • 19. JANUAR
NOČ
VRHNIKA
Za boljši bivalni
prostor!
Skrb za okolje pomeni zdravo življenje. Brez ekološkega ravnotežja je nadaljni razvoj gospodarskih dejavnosti vprašljiv
Ekološka komisija na Vrhniki se je resno in zavzeto lotila dela. Priznani strokovnjaki s področja Krasoslovja in sanitarnih zadev, proučujejo izvore onesnaževanja, pri čemer bo pomembno tudi sodelovanje s krajevnimi strokovnjaki in podobnimi skupinami iz sosednjih občin. Ob zadostni osveščenosti občanov in konkretnih rešitvah, ki jih ponujajo raziskave, se Vrhničani lahko nadejajo boljših razmer v svojem bivalnem prostoru.
Med največje onesnaževalce še zmeraj sodita IUV kot eden največjih proizvajalcev usnja na svetu in Fenolit Borovnica, ki je lociran na robu občinskega črpališča vode in letno predela več kot tisoč ton zdravju nevarnih snovi fenola. Na kvaliteto bivalnega okolja negativno vpliva neustrezna deponija
odpadkov na Tojnicah, kamnolom na Verdu ter dimne in hrupne emisije avtomobilskega prometa. Varovanju našega okolja bodo morali posvetiti več pozornosti tudi kmeti jci.
Prevladujejo ugotovitve, da so med večjimi onesnaževalci tudi vojaški objekti, skoncentrirani na področjih z izviri pitne vode; zaradi neurejene kanalizacije se denimo odplake pod Staro Vrhniko zlivajo kar na polje. Občinska komisija bo proučila obstoječe stanje v kasarnah in prašičji farmi v Borovnici ter podala strokovno mnenje m predloge za reševanje problemov.
Ekološka skupina bo proučila ustreznost lokacije Fenolita, kajti
sedanje možnosti onesnaževanja so več kot očitne. Občinski IS mora spodbuditi zavarovanje kraškega porečja Ljubljanice v občinah Logatec, Cerknica in Postojna, v IUV naj bi čisto pitno vodo namenjeno proizvodni nadomestili z vodo iz opuščenih zajetij, ob Poti v Močilnik pa bo postopoma potrebno restavrirati naravni termalni izvir Furlanove toplice, ki so si ga usnjarji prisvojili in ga v prihodnosti vrniti krajanom. Potrebno bo začeti s sanacijo odlagališča odpadkov, v začetni fazi naj bi uredili odplinjevanje in hrup z avtoceste Emisije škodljivih plinov je možno omejiti z gostejšim drevesno-gr-movnim nasadom. Ekološko komisijo seveda čaka še veliko dela, v občini pa bo potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
France Kvaternik je opozoril, da so neresnične trditve, da so današnje raziskave kopija preteklih, že opravljenih. Raziskave v preteklosti so potekale po segmentih, današnje pa so kompleksne in obsegajo konkretne rešitve in predloge za izvedbo sanacije. Denar torej ne gre za nekaj, kar je Vrhnika že financirala.
Izboljšanje življenjskega okolja je nujno, saj so ogroženi vodni viri in zrak. Najbolj grozijo nevarni fenoli in smrdljivi plini merkaptani. Kakovostno okolje je za Vrhniko izjemnega ekonomskega, ekološkega in strateškega pomena, vzporedno pa pomeni prednost za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti - še zlasti turizma.
Strokovno mnenje ekologov je v letu 1987 ustavilo projekt izgradnje največje ribogojnice
Foto: Sine Ranior
v Sloveniji na območju Bistre, ker so bile tamkajšnje vode prekomerno onesnažene z aluminijem, bakrom, cianidi in nitrati.
Delo ekološke skupine ha Vrhniki je zelo obsežno in natančno, zato je vsa prizadevanja za varstvo našega okolja težko predstaviti v celoti. Upati moramo, da se pri tako pomembni stvari, kot je kvaliteten bivalni prostor, navsezadnje ne bo zopet zataknilo pri denarju.
Omenjenih problemov ne gre samo izpostavljati, organizirati moramo akcijo širše družbene skupnosti. Ne smemo prezreti, da je IUV kot največja onesnaževalka, vložila ogromna sredstva v varstvo okolja, seveda pa moramo doseči večjo aktivnost in sodelovanje celotnega gospodarstva ter tudi republike. IUV namreč prispeva ekološki dinar tudi v republiško blagajno, vrhniški župan pa razmišlja, da bi ta dinar ostal kar doma. In prav je tako!
Turizem smo zanemarili!!
Vrhniški župan vidi razvojne možnosti v turizmu: imamo naravne možnosti, kulturne dobrine, arhitekturne znamenitosti in še kaj. Žal tega nismo nikoli s pridom izkoristili!
Vrhniški župan France Kvaternik je prepričan, da je prava razvojna vizija kraja v turizmu in obogatitvi gostinsko-turistične dejavnosti, kar bo ena glavnih nalog občinskih organov upravljanja. Gre za smele in pogumne korake, ki pomenijo veliko zavzetega dela, znanja in tudi vloženega denarja. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti, kje tičijo posamezni problemi in kako je s turizmom danes, zato smo obiskali Zaplano. Majhna va-
sica nad Vrhniko je znana o naravnih lepotah, ki omogočajo razcvet zimskega in letnega turizma; tu smo se ustavili v gostilni »PARČON« s 45-letno tradicijo in se pogovarjali z GREGORJEM MESCEM, izkušenim gostincem in vselej ambicioznim človekom.
Je Zaplana zanimiva za obiskovalce?
Nedvomno je! Tukaj je v zadnjih letih zraslo blizu 800 vikendov.
Staremu malnu bi morali vrniti pristen ambient in podobo, kakršno je imel nekoč. Turistično društvo Vrhnika je v komplekt vložilo veliko truda in prostovoljnega dela, potrebno pa mu je dodati še kanček življenskosti. Oskrbniki, oziroma najemniki se izmenjujejo, kot da je pomemben samo trenutni zaslužek, nihče pa Starega malna ne popelja iz anonimnosti in poskrbi za njegov razcvet. Golaž nad odprtim ognjem, steklenica piva in balinanje ščasoma postanejo enolični celo najmanj zahtevnim obiskovalcem. Tega se morajo zavedati tako tisti, ki kompleks oddajajo kot tisti, ki ga najemajo.
Planina z razglednim stolpom je zelo obiskovana vrhniška točka. Tu se navadno srečujejo veseli in nasmejani ljudje. Z vrha stolpa seže pogled tja do Ljubljane. Tudi planinci bodo morali gledati naprej, kajti planinske postojanke lahko ponudijo več, še marsikaj pa bo potrebno postoriti na poti do Planine. Pri tem ne gre spregledati Ajdovske stopnje, ki je drobna stvar, a je naša posebnost.
Moramo se dogovoriti, kaj pravzaprav hočemo. Gostinci sicer kon-taktiramo med seboj, a smo še vedno preveč razdrobljeni. Vsak si pomaga na svoj način in je odvisen od lastne iznajdljivosti. Potrebne koordinirane povezanosti ni, ne na nivoju občine še manj na nivoju regije. Vse poteka lokalistično in stihijsko. Nimamo skupnega kataloga, ki bi obiskovalce seznanil z naravnimi lepotami in gostinsko-turistično ponudbo v posameznih okoljih. Organizirano sodelovanje in iskanje skupnih interesov je nujno. Nekatere naložbe v panogo so bile v preteklosti zgrešene ali pa tega nismo izkoristili.
Kaj nudi obiskovalcem Zaplana?
Mnogo premalo, čeprav ima pogoje za uveljavitev zimskega in letnega turizma, to pa samo po sebi ne zadostuje. Imamo naravne lepote, »Star maln« z naravnim kopališčem, kjer bi se dalo pozimi tudi drsati, Planino z razglednim stolpom, Ulovko s smučišči, znamenito Ajdovsko stopnjo, na katero smo takorekoč pozabili in še bi lahko naštevali. Možnosti torej imamo, vendar ostajajo neizkoriščene.
Kaj v Zaplani pogrešate!
Obiskovalci se zanimajo za počitniške bungalove, ki jih nimamo. Razmisliti moramo o možnostih najemanja vikendov, vsaj tistih, ki so večinoma nezasedeni, morali bi zgraditi nekatere športne objekte, za nas so zanimiva teniška igrišča in pa lokostrelski poligon. Velik interes je za športno ali rekreativno turistično jahanje, posebno pozornost pa je treba posvetiti razvoju kmečkega turizma.
Ideje torej so; zakaj niso zaživele?
Največji problem sta denar, katerega za take projekte vselej manjka in togost odgovornih institucij. Naložbe v dejavnost so rizične, saj so pri tem vsi hoteli dobro zaslužiti in navadno so imeli računico tisti, ki nimajo s turizmom in gostinsko-turistično ponudbo nič skupnega. Občina bo morala pomagati ljudem, ki se bodo vključevali v razvojne projekte, bodisi z davčnimi olajšavami ali kratkoročnimi krediti, obenem pa bo potrebno vzpostaviti nove temelje medsebojnega zaupanja. Pridnim in sposobnim ljudem je potrebno omogočiti, da bodo posamezne panoge razvijali in vsestransko plemenitili tako v smislu široke in kvalitetne ponudbe kot zagotavljanju obiska.
Kakšna je gostinska ponudba?
Ob tem vprašanju bi se morali gostinci resno zamisliti. Komercialni pogledi so z jedilnih listov izpodrinili doberšen del domačih do-
brot, po katerih smo sloveli in bili znani povsod. Obiskovalci so prihajali ravno zaradi domačnosti in izvirnosti. Osebno menim, da ponudbe nismo dovolj plemenitili. Nismo znali v celoti obdržati tradicije. Žal se danes bolj izplačajo pice kakor žganci z ocvirki.
Ali niso tudi cene sorazmerno visoke?
Za domačega gosta je vse drago, a tega nismo krivi samo gostinci. Vsi smo soočeni z težko gospodarsko krizo, ki ljudi omejuje, da si ne morejo kaj dosti privoščiti. Seveda
pa turizem ne sme postati zgolj domena petičnih in bogatih, ampak se moramo približati in omogočiti tudi preprostemu, delovnemu človeku. Računati samo na tujce ni dobro, ustreči moramo tudi domačemu gostu.
Veijamete v razcvet gostinsko-turistične dejavnosti?
Vsekakor! Okrepiti moramo medsebojno sodelovanje in ga razširiti na celotno regijo. Vsak kraj na Notranjskem ima svojo zanimivost in posebnost, ki jo gostu lahko s ponosom pokažemo. Poglejte, morda se sliši neumno, da bi morala Vrhnika imeti kombi ali mini bus, toliko je stvari, kamor bi
lahko popeljali obiskovalce: Močilnik, Bistra, Pekel in še in še. Žal še pravega smerokaza ob glavni pro-
metnici ne premoremo. Obiskovalcu moraš biti pri roki, moraš mu nekaj ponuditi, ga navdušiti in razveseliti, ne pa prepustiti samemu sebi. Prav je, da se tega začnemo zavedati.
Gregor Mesec je optimist in prav je tako. Na področju gostinsko-turistične dejavnosti nas čaka veliko dela. Na pravih mestih bodo morali biti pravi ljudje. Priložnost naj dobijo tisti, ki se želijo dokazati, ki so v gostinstvu in turizmu doma in so ustvarjalni. Ne moremo se vseskozi zgovarjati na mile zime in pomanjkanje denarja. Kar imamo sedaj, je tudi posledica togih urad-
niških krogov, pomanjkanja nav-
diha ter rezultat dela tistih, katerim sta gostinstvo in turizem španska vas.	F. T.
Ne umreti - ne živeti
Glas brezposelnega je glas vpijočega v puščavi!
Trpko je danes spoznanje, ko človek izve, da je ostal brez dela in službe. Tehnološki presežki tudi na Vrhniki niso redkost - zmeraj več jih je - in delavci se lahko čez noč znajdejo na cesti. NADJA IVANUŠA, svetovalka za zaposlitve na vrhniškem Zavodu za zaposlovanje, nam je prijazno ustregla s svežimi podatki, hkrati pa zadržano
govorila o prihodnosti, ki ni preveč obetavna.
Po najnovejših podatkih je na Vrhniki 332 brezposelnih, od tega jih 132 išče svojo prvo zaposlitev. Seznama delavcev, čakajočih na delo na domu, nismo dobili, kar je posledica neodgovornega in malomarnega odnosa podjetij, ki so dolžna o tehnoloških viških sproti
Pa delaj, če moreš!?
obveščati »Zavod za zaposlovanje«. Čeprav so bili v odgovornih službah opozorjeni, niso izpolnili svojih obveznosti. Za presežki delovne sile v Liki, Fenolitu, Kovinarski, Gozdnem obratu in še kje se skriva marsikaj.
Vrhniški Zavod za zaposlovanje ima sredstva za začasne in trajne tehnološke presežke, sredstva za dokup zavarovalne dobe in za izplačila dela odpravnin. Podjetja lahko koristijo sredstva za čas čakanja delavcev v višini polovice zajamčenega OD za dobo šestih mesecev. Žal ni interesa in povpraševanja. Gre za nevednost ali togost odgovornih v podjetjih?!
V- občini se je poizkusno pristopilo k »javnemu delu«, kar pomeni, da splošne akcije širšega družbenega pomena opravljajo nezaposleni. Za urejanje okolja v Borovnici je bila potrebna predvsem nekvalificirana delovna sila. Od 14-ih povabljenih se je odzvalo šest delavcev, samih Neslovencev. Sprijazniti se bo treba, da je vsako delo častno, sicer za marsikoga ne bo prostora pod soncem.
Bolj boleče je vprašanje, zakaj je največ presežka med delavci, foteljev pa se nihče ne dotika?! Morda je le preveč političnih nagibov, premalo pa pravih gospodarskih prijemov, ki bi pomenili izhod iz krize, v kateri so se znašla podjetja v občini. Zato se ljudje upravičeno bojijo, da bo spisek brezposelnih in čakajočih še daljši ter da bo v občini kmalu več lačnih kot sitih. Disciplinirati delavstvo ni težko, toda delavec je vselej zaslužil še za druge ne le zase. Ti drugi bodo sedaj morali delatj, kljub temu pa so prej in bodo tudi poslej - dobro živeli! Najsi bo užaljen kdor hoče, vseeno se je pametno zamisliti.
F. T.
KDO, KAJ, ZAKAJ -RAZVOZLAJ
Ste že brali Ribičičevo zgodbico z naslovom KAMEN NA SRČKU? Potem se prav gotovo spomnite glavnega junaka MIHCA. Namesto, da bi ptičkom dajal hrano je vanje metal kamenje. Ptički so se zbrali in Mihca kaznovali. Takoj, ko je Mihec spoznal, da je ravnal narobe je svojo napako popravil tako, da je ptičkom zgradil ptičjo hišico. Ptički so bili Mihčeve odločitve zelo veseli. Vas zanima zakaj smo vam opisali to zgodbico?
Vrtec v Švici
Ko sem danes prebirala Notranjski časopis sem sklenila, da vam pišem. Na začetku vas pozdravljam s sliko, ki je nastala v vrtcu, v Švici.
Zdaj pa bi bilo dobro povedati, da sem se rodila v Švici in živela tam štiri leta. Pišem vam zato, ker so moji spomini na vrtec zelo lepi. Ko sem primerjala naše vrtce z vrtci v Švici sem odkrila veliko razliko. Zdi se mi, da so se vzgojiteljice v Švici z nami bolj ukvarjale, saj je ena vzgojiteljica imela samo štiri otroke. V vrtcu je bilo zmeraj veselo. Veliko smo se igrali, bar-
vali, risali, hodili smo na dolge sprehode, pa tudi za pusta tovarišici ni zmanjkalo idej. Vse nas je našemila nato pa smo se udeležili pustnega karnevala. Upam, da bodo tudi naši vrtci kdaj postali podobni vrtcem v Švici.
Z vzgojiteljico se igrava z različnimi baloni, medtem ko čakam, da pridejo starši pome.
Daija Višič 7. D OŠ 8. TALCEV LOGATEC
Zato, ker nas zanimajo odgovori na tale vprašanja.
Imaš tudi ti doma ptičjo hišici?
Katere ptice obiskujejo tvojo krmilnico?
Kako jim pomagaš preživeti zimo?
S čim jih krmiš?
Najboljši odgovori, ki bodo prispeli na naslov NOTRANJSKI ČASOPIS p. p. 28, 61370 LOGATEC, bodo nagrajeni z ogledom tiskarne LJUDSKE PRAVICE.
Bojana Pivk
BREZ
NAGOBČNIKA
i>'-n
jevanju
»Če kdo med poukom klepeta, mu dam na izbiro dve možnosti: ali gre iz razreda in dobi ukor ali pa je vprašan in dobi enko,« samo slišali razlagati profesorico slovenščine. Kaj pravite o taki strogosti, je učinkovita ali ne? In kaj pravite o takem ocenjevanju? Pravljic in resnic o sreči in krivicah na vaši šoli, pri profesorjih, ki so vsak po svoje muhasti, veste gotovo veliko. Je katera še posebej sočna? Kaj bi vi storili s tem ocenjevanjem, ki je ravno te dni še posebej zoprno?
Ker verjetno nihče ne upa javno lajati sam, predlagamo, da nam kar najhitreje sporočite izkušnje vašega celotnega pesjaka (razreda). Torej, kaj vam leži na duši? Pisemca pričakujemo na naslov: NOTRANJSKI ČASOPIS p.p. 28, 61370 Logatec.
Damjan pleše break - dance
V Mladinskem kulturnem delovnem centru v Postojni smo srečali DAMJANA HOČEVARJA, učenca tretjega letnika lesarstva na Srednji tehnični in naravoslovni šoli v Postojni.
Vodja mladinskega centra nam je Damjana predstavil kot svojo desno roko.
Damjan, zakaj?
No, v klubu večkrat pomagam pri organiziranju raznih dejavnosti, pomagal sem tudi pri novoletnih prireditvah za otroke, ki so bile med prazniki v motelu Proteus. Z nekaj prijatelji smo se preoblekli v živali in pomagali voditi razne aktivnosti.
Starši, ki so svoje otroke pripeljali na prireditve, so bili z vašim delom najbrž zadovoljni?
Upam, da so bili, nekateri so nas
tudi pohvalili.
Kakšni pa so tvoji konjički v prostem času?
Včasih sem treniral košarko v Kranju in v Postojni, vendar sem moral z resnimi treningi prenehati zaradi poškodbe kolena. Sedaj se s košarko ukvarjam samo ljubiteljsko.
Se v klubu tudi ti ukvaijaš z računalniki?
Ne. Tukaj me trenutno najbolj zanimajo predavanja o organizaciji dela, ki sodijo v sklop predavanj »Kako uspeti«. Ta predavanja redno obiskujem.
Sta košarka in delo v klubu tvoja edina konjička?
Ne, nista edina. Plešem tudi break-dance.
Kje si se naučil plesati break-dance? Sodeluješ v kateri od ples-
nih skupin?
Naučil sem se sam, tudi v nobeni plesni skupini ne sodelujem. V Postojni pleše break-dance samo še en prijatelj.
Čestitam! Si svoje akrobacije že kje predstavil?
Na zadnjem maturantskem plesu v Jamski restavraciji sem imel svoj prvi nastop.
Kaj pa branje? Rad prebiraš knjige?
Poleg vseh naštetih dejavnosti mi precej časa vzamejo tudi šolske obveznosti. Preberem večinoma samo knjige za obvezno branje. Sodelujem pa tudi pri novinarskem krožku na naši šoli. Pred prazniki smo izdali šolsko glasilo GLAS KRASA, v katerem sem predstavil naš klub. Glasilo smo prodajali tudi na novoletnih prireditvah in ljudje so ga z zanimanjem vzeli v roke.
Veliko gledaš televizijo?
O ja, kar veliko. Všeč so mi komedije, pa tudi Alfa nikoli ne zamudim.
NOČ POPS13
1.	I’M YOUR BABY TO-NIGHT - W. HOUSTON
2.	LOVE TAKES TIME - M. MARIA CAREY
3.	OBVIOUS CHILD - POUL SIMON
4.	ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFLER
5.	PRAV - M. C. HAMMER
6.	I’LL BE YOUR BABY TO-NIGHT - UB 40 in ROBERT PALMER
7.	ČIST NOR - SOKOLI
8.	THE JOKER - STEVE MILLER BAND
9.	BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI
10.	ICE ICE BABY - VANILA ICE
11.	POT V RAJ - VLADO KRESLIN
12.	JUSTIFV MY LOVE - MA-DONNA >
13.	UNCHAINED MELODV
- THE RIGHTEOUS BROTHERS
Kot vidite, dragi bralci Noča, smo vam tokrat pripravili tudi lestvico. Recimo notranjsko, čeprav vidite, da je zelo internacionalna, no ja, sega od Amerike do Anglije, pa nekaj naših »šoparjev« je vmes. V prihodnje nameravamo lestvico oblikovati z vašo pomočjo, zato vam ne preostane nič drugega, kot da nam čim več pišete in predlagate svoje ideje. Šprejemamo vse: vprašanja, zanimive in še neznane informacije, portrete glasbenikov ... Pošto opremite s kuponom, kajti le tako boste lahko izžrebani za nagrado. Nagrada je kajpak kaseta. Pišite nam o dobrih diskotekah, o klubih mladih - če so in zakaj jih ni, o tem, kako živite. NOČ LESTVICO BOMO vrteli vsak teden - ve se, da ob koncu tedan - v drugi diskoteki, v drugi notranjski občini. Čakamo vas! Notranjski bendi - pošljite nam svoje kasete za našo lestvico!
Vaš Nočko
Marko Adamič: VRNITEV IZ IRAKA
Minilo je nekaj tednov, da sem se trdno odločil za odhod na delo v tujino in to na Bližnji Vzhod, v Irak. Že po samem prihodu me je čakalo presenečenje. Na letališču v Baghdadu sem se namreč moral znajti kar sam, saj me delavci MERCATOR-ja niso uspeli prepoznati. Imel sem srečo, da sem na letalu spoznal nekega Iračana, kateri mi je priskrbel prevoz do kakih trideset kilometrov oddaljenega poslopja, kjer sem bival. Tam me je čakalo že drugo presenečenje, saj poslopje sploh ni bilo MERCATOR-jevo, temveč IMP-jevo. Nekako sem se sprijaznil s tem, da Eom pač eno noč prespal v tem poslopju, saj je bilo vsaj od slovenskega podjetja. Sprejel me je droban črn možic z močnimi črnimi brki, v beli “alji, ki ni bila ravno čista. Bil je vsiljivo prijazen, tako, da sem ga komaj spravil iz sobe. Naslednji dan sem iskal upravo MERCATOR-ja in jo našel kar v istem poslopju. Vsi so bili začudeni od kod sem se vzel, češ, da nje ni bilo na letališču. Obenem sem tudi izvedel, da MERCATOR sploh ni prijavljeno podjetje, temveč le uvaža za druge.
Se isti dan so me preselili v drugo sobo, kjer je nekdo že stanoval. To sem ugotovil zaradi praznih steklenic v dnevni sobi. Kasneje sem ugotovil,
Ig*:;::
lIlillsA. t,, L-
da sem imel s »cimrom« še največjo srečo, saj je bil sostanovalec res dober in pošten fant.
Brane, tako mu je bilo ime, me je tudi prvi seznanil z Baghdadom. Čeprav nisem pričakoval razkošja in bogastva, me je prvič pretreslo. Vprašal sem se: Kam si prišel? Moj prvi stik s karado (tako se imenujejo ulice) je bil iz taksija, ko smo se peljali v klub Jugoslovanov, kjer sem na začetku delal. Mnogo revščine in malo bogastva, vendar je razlika med ljudmi več kot očitna.
Tudi, ko sem vstopil v klub, sem se najprej spomnil na našo sanitarno inšpekcijo, saj bi takšno razvalino takoi zaprla, da o domačih živalih kot so ščurki in podgane sploh ne govorim. Človek se na vse hitro navadi, tako sem se tudi jaz in življenje je steklo.
Vsak dan v Iraku nam je prinesel kaj novega. Kljub trdemu delu, ki smo ga vsak dan opravljali, pa nikoli nismo pozabili na šalo in zabavo. Po deset-urnem delovniku in nemalokrat tudi več, nam običajno ni nikoli zmanjkalo moči. da ne bi šli v disko ali na pijačo. Tako smo se po Branetovem rojstnem dnevu drugi dan zmenili z nekim Iračanom, da nam pripelje v klub kamelo. Na ta dogodek smo že čisto pozabili, ko je čez teden dni možak res pripeljal kamelo. Vsi smo se spogledali in smeje plačali petsto iraških din. Spraševali smo se, kako naj kamelo imenujemo, in, ker je bila moškega spola, jo je Brane krstil kar »Gustel«. Kake tri tedne je bil Gustel maskota kluba in otroci so kar skakali od veselja, ko so ga videli. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Prišel je predstavnik iz naše ambasade in nam ukazal, da moramo ,Gustelna‘ prodati. Tako smo tudi storili. Prodali smo ga nekemu kmetu za sto iraških din. Kaj hočemo, ,biznis je biznis*.
Prišel je mesec april in večini fantov je potekla pogodba. Zaradi meni še zdaj neznanega razloga so konec aprila klub zaprli. Skoraj vsi razen mene so odšli domov, le mene so premestili v kuhinjo na Abu Ghraib, kjer je bilo naselje delavcev IMP-ja. Tu se je moje življenje čisto spremenilo. Spoznal sem nekaj fantov, ki so skoraj vsak četrtek zvečer hodili na lov na divje prašiče. Nisem se mogel izogniti izzivu in kmalu sem bil v tej pustolovski druščini tudi sam. To so bile cele noči brez spanja in veliko vožnje. Lovišče je bilo oddaljeno od naselja dobrih dvestopetdeset kilometrov. Lovili smo med namakalnimi sistemi blizu Kuta na jugu Iraka. Priprave za lov so bile narejene v domači delavnici, tako je puško izdelal neki vodovodar, reflektor pa je izdelal električar. Lovili smo kar z avtomobilom, saj smo med sistemi prevozili tudi po stopetdeset kilometrov. Vozili smo izključno s Toyotinimi »pick-up« vozili, zato, da smo lahko
stali na »kesonu«. Od dvajsetih lovov, kolikor smo jih imeli, smo imeli petkrat dober ulov, trikrat pa so nam ranjeni prašiči ušli preko kanalov. V zadnjih dneh julija pa jih tudi videli nismo, saj je bilo že prevroče, tako, da so se skrivali v vodi med sirkom. Vsakič so naš lov budno spremljali kojoti, ki so tako zavijali, da kljub puški v roki ni bilo prijetno pri srcu. Tudi risov ni manjkalo, a za njih nismo imeli municije, saj bi z osemnajst milimetrsko kroglo naredili več škode kot koristi. Od polovice julija1 naprej smo med potjo na lov zasledili večje premike vojaških enot s tanki in odklopniki proti jugu Iraka. Zdelo se nam je čudno, a smo mislili, da imajo kakšen velik manever. No, da smo se motili, smo izvedeli že prvega avgusta. Naše naselje je bilo od baghdadskega letališča oddaljeno kak kilometer in pol in vsak dan je na njem pristalo in vzletelo nešteto letal, ki so povzročala precejšen hrup. Prvega avgusta se nam je že zjutraj zdelo čudno, da ni slišati letal. Kmalu smo zvedeli, kaj se je zgodilo, saj smo imeli nekaj Arabcev zaposlenih tudi v naselju in ti so nam povedali, kakšne radijske novice so slišali.
(se nadaljuje)
It STRAN • 19. JANUAR
OSVESTILA
ZASTAVA AVTO
p.o. LJUBLJANA
^ ......................................................................................................................................................................
... .............................................. '......................... ...............................................
NOVO
AVTO CENTER - SALON AVTOMOBILOV
JELOVŠKOVA 6 - VRHNIKA
PRILOŽNOST ZA NAKUP POHIŠTVA IZ VSEH PROGRAMOV PO KONKURENČNIH CENAH
popusti ugodni krediti dostava in montaža
od 22.1.1991 dalje
V DOMU KULTURE TOVARNIŠKA 15 V AJDOVŠČINI
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI-ODLOČITE SE ZA NAKUP’ KI GA NE BOSTE
OBŽALOVATI!
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
NUDIMO VAM:
-	TRGOVINA OSEBNIH VOZIL
REZERVNI DELI SERVIS
-	RENT a CAR
-	KMETIJSKA MEHANIZACIJA garancijski servis različnih proizvajalcev
m
SALON POHIŠTVA
OBVESTILA
19. JANUAR • STRAN 1$
NOCINDANV
LOGATCU
V naši rubriki »Noč in dan v CERKNICI, IDRIJI, ILIRSKI BISTRICI, LOGATCU, POSTOJNI in na VRHNIKI« vas seznanjamo z de tur s tv i v ZDRAVSTVENIH DOMOVIH,	VETERINARSKIH AMBULANTAH... Obveščamo vas o kulturnih prireditvah, o verskih obredih	in še o marsičem drugem. Nove, novejše in najnovejše servisne informacije nam lahko sporočite na telefonsko številko (061) 741-414, vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 10. ali pa nam jih pošljite na naslov uredništva:	NOTRANJSKI ČASOPIS, Logatec, p.p. 28. BOJANA PIVK
	
	
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	
NZD - SPLOŠNA AMBULANTA dela vsak dan do 20. ure.	Redno dežurstvo ob koncu tedna je od 18. ure do ponedeljka do 6.30. Tel. 791-013.
KULTURNE PRIREDITVE	
Zadeva: PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI Obveščamo vas, da bo zanimivo predavanje z diapozitivi O PERUJU,	V PETEK, 25. JANUARJA 1991, s pričetkom ob 19. uri v dvorani pod banko v Cerknici. Predaval bo domačin FRANC POPEK.
KNJIŽNICE	
KNJIŽNICA CERKNICA, tel. (061) 791-078 Ponedeljek, torek, četrtek od 7. do 18. ure. Sreda od 7. do 15. ure. V knjižnici lahko kupite naslednje knjige: DEŽELA OB CERKNIŠKEM JEZERU	1689 BLOKE, Praprotnik Janez 1989 SLOVENIJA ZIBELKA SMUČANJA V SREDNJI EVROPI, Svetozar Guček PODRUŽNICA STARI TRG Ponedeljek od 14. do 18. ure. Sreda od 13. do 15. ure. PODRUŽNICA NOVA VAS Četrtek od 14. do 16. ure.
VERSKI ODREDI	
CERKNICA - duhovnik Jože Vidic Maše vsak dan ob 6. in 7. uri, v nedeljo ob 8. in 10. uri. Maše vsak dan ob 6. in 7. uri, v popoldanskem času ob 17. uri. V nedeljo ob 8. in 10. uri.	Martinjak - vsako nedeljo ob 9. uri. Slivnica - vsako nedeljo ob 11. uri. BEGUNJE PRI CERKNICI - duhovnik Andrej Pirš Maše vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 7.30 in 10. uri.
	
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	
NZD - ZDRAVSTVO POSTOJNA Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj naslednjega dne.	Ob sobotah se začne dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Informacije o dežurnem zdravniku dobite na tel. št. (067) 22-401._
DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA	
tel. (067) 22-171 Opravlja redno veterinarsko službo vsak dan od 7. do 14. ure. v času od 21. 1. do 27. L je de-	žurni veterinar Srečko Križmanič, Ulica 27. aprila 19, Pivka, tel. (067) 51-211.
KULTURNE PRIREDITVE	
FILMSKO gledališče 19.	T VRATOLOMNA IGRA, ob 18. uri. Ameriški akcijski triler. HOT SPOT, ob 20. uri. Ameriški seksi triler. 20.	1. HOT SPOT, ob 16. uri. Ameriški seksi triler. VRATOLOMNA IGRA, ob 18. uri. Ameriški akcijski triler.	21.01. HOT SPOT, ob 18. uri. Ameriški seksi triler. VRATOLOMNA IGRA, ob 20. uri. Ameriški akcijski triler. 23.	L SLUGE STRASTI, ob 18. uri. Ameriški erotični. SUPER NI-NJA, ob 20. uri. Hongkong karate. 24.	1. SUPER NINJA, ob 18. uri. Hongkong karate. SLUGE STRASTI, ob 20. uri. Ameriški erotični.
KNJIŽNICE	
knjižnica
BENA ZUPANČIČA POSTOJNA
- Izposoja knjige vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 18.30.
Čitalnica je odprta vsak dan, razen sobote, od 11. do 17. ure.
PODRUŽNICA PIVKA Ponedeljek, sreda, petek od 11.30 do 19. ure.
Torek, četrtek od 7. do 15. ure. PODRUŽNICA PRESTRANEK Ob ponedeljkih od 15. do 17.
PONEDELJEK Grobišče od 12.50 do 13.50. Matejna vas od 14.10 do 15.10. Koče od 15.20 do 16.20.
Slavina od 16.40 do 17.40.
Selce od 17.50 do 18.50. TOREK
Zagorje od 12.50 do 14.20. Drkovče od 14.30 do 15.10. Parje od 15.20 do 15.50.
Jurišče od 16.05 do 16.40.
Palčje od 16.50 do 17.50 ure. SREDA
Trnje od 12.20 do 13.15.
Klenik od 13.20 do 14.10.
Volče od 14.40 do 15.10.
Čepno od 15.20 do 15.50. Neverke od 16.00 do 17.00 ure.
Kal od 17.10 do 18.10.
ČETRTEK
M. Pristava od 13.05 do 14.05. Nadanje selo od 14.15 do 15.15. Dolane od 15.30 do 16.20.
Narin od 16.30 do 17.30.
V. Pristava od 17.40 do 18.20.
PETEK
Suhorje od 13.20 do 14.20.
Buje od 14.30 do 15.20.
Ribnica od 15.30 do 15.45.
Nova Sušica od 15.50 do 16.20. Stara Sušica od 16.25 do 16.55. Doljna Košana od 17.00 do 18.00 ure.
Gornja Košana od 18.10 do 19.10 ure.
POSTOJNA
Cerkev Sv. Štefana - maše so vsak delavnik ob 18. uri. V soboto je nedeljska maša ob 18. uri. Maše ob nedeljah in praznikih so ob 8.30, 10. in 18. uri.
PIVKA
Cerkev Sv. Petra - maše so vsak dan ob 17. uri. Po razporedu so maše tudi na podružnicah, prav tako ob 17. uri. Vsako soboto je nedeljska maša ob 17. uri. Maše ob nedeljah in praznikih so ob 8. in 10. uri.
IDRIJI
NZD - ZDRAVSTVO IDRIJA
Dežurstvo v splošni ambulanti, tel. 71-912
- dežurni zdravnik: 19. in 20. 1.
tel. 71-303.
19. in 20. 1. - mgr. Stane Vončina, tel. 72-715.
21. in 22. 1. - mgr. Milan Božič, tel. 75-302.
23. in 24. 1. - dr. Bogo Fatur, tel. 76-026.
25. 1. dipl. - vet. Matjaž Verdnik, tel. 71-669.
FILMSKO GLEDALIŠČE
19.	1. ČRNI DEŽ, ob 18. uri. Ameriški akcijski. OTOK Z ZAKLADOM, ob 20. uri Ameriški avanturistični.
20.	1. ČRNI DEŽ, ob 19. uri. Ameriški akcijski.
22.	1. IGRA ČAROVNIC, ob 19, uri. Ameriška grozljivka.
23.	1. IGRA ČAROVNIC, ob 19. uri. Ameriška grozljivka.
25. 1. VROČA MERVLIN, ob 19. uri. Ameriški hard pomo.
MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA V IDRIJI Izposoja knjig in video kaset ponedeljek. sreda in petek od 11. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 14. ure, v soboto in dan pred praznikom od 7. do 12. ure.
KNJIŽNICA V SPODNJI IDRIJI Odprta v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 19. ure.
KNJIŽNICA V CERKNEM Odprta je vsak dan, razen ponedeljka in sobote od 11. do 19. ure.
IDRIJA - duhovnik Stanko Medveščak
Cerkev Sv. Trojice - maša (spovedovanje) vsak dan ob 8. uri. razen ob nedeljah in praznikih.
Cerkev Sv. Jožefa delavca - maša vsak dan ob 18. uri, ob nedeljah ob 8., 10. in 18. uri. SPODNJA IDRIJA - duhovnik Franc Kavčič
Maše v ponedeljek in petek ob 17. uri, v torek in četrtek ob 7.30, v soboto ob 18. uri ob nedeljah in praznikih ob 8. in 10. uri.
ILIRSKI BISTRICI
NZD - ZDRAVSTVO ILIRSKA BISTRICA
Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 6.30 naslednjega dne. Ob nedeljah in prazni-
kih traja dežurstvo od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Dežurnega zdravnika pokličite po telefonu (067) 81-475.
91, dr. Majda Troha, 21. 1. 91, dr. Franci Jereb, 22. 1. 91, dr. Bojan Pelhan, 23. 1. 91, Djordje Fen-vejši, 24. 1. 91, dr. Uroš Cergol, 25. L 91, dr. Nada Likar
	
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	
NZD ZDRAVSTVO LOGATEC, tel. 741-217 19.-21. L dr. Katarina Turk, tel. 741-494 21.	-22. 1. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173 22.	-23. 1. dr. Jasna Čuk, tel. 741-217 23.	-24. 1. dr. Blagica Džaiš, tel. 741-327	24.	-25. 1. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173 25.	-26. 1. dr. Jože Skvarča, tel. 741-235 Stalna pripravljenost traja med tednom od 20. ure do 6.30 naslednjega dne; v soboto od 14.30 do ponedeljka do 6.30. V primeru sprememb kličite postajo milice, tel. 741-202.
DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA	
tel. 751-260. 19.-20. 1. dipl. vet. Andrej, Hotedršica n.h., tel. 769-100, UKV 44 21.-25. 1. dipl. vet. Ivan Kobal,	Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35
KULTURNE PRIREDITVE	
NARODNI DOM LOGATEC 20. 1. koncert Pihalnega orkestra Logatec, ob 19.30 pod vodstvom Matjaža Albrehta in z gostjo, jazz-pevko Alenko Godec. VRH NAD ROVTAMI 19. L in 20. L premiera in ponovitev predstave F. X. Svobode IDE-	ALNA DRUŽINA. Režija Marko Žust. Kraj dogajanja osnovna šola na Vrhu. ROVTE 25. 1. nastop mažoretk iz Logatca z gosti ob 19.30 v Kulturnem domu ROVTE.
KNJIŽNICE	
MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC Odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob petkih od 15. do 19. ure.	ROVTE Vsako nedeljo od 8. do 10. ure. HOTEDRŠICA Vsak četrtek od 17. do 18. ure.
VERSKI OBREDI	
GORENJI LOGATEC - duhovnik Janez Kompare Župnijska cerkev Rožnovenske matere božje - maše vsak dan ob 18. uri, v nedeljo ob 7. in 10. uri. HOTEDRŠICA - duhovnik Franjo Simončič Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika - maše vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 8. in 10. uri.	DOLENJI LOGATEC - duhovnik Tone Kompare Župnijska cerkev Sv. Nikolaja -	maše ponedeljek, sreda, petek, sobota ob 18. uri, torek in četrtek ob 8. uri, nedelja ob 7., 9. in 10.30. ROVTE - duhovnik Janez Petrič Župnijska cerkev Sv. Mihaela -	maše ponedeljek, torek, sreda ob 7. uri, četrtek, petek ob 17. uri, sobota ob 8. uri, nedelja ob 7.30 in 10. uri.
	
ČRNI VRH NAD IDRIJO - duhovnik Ivan Mozetič Vsak dan ob 17. uri, v petek ob
8.	uri, ob nedeljah in praznikih ob 7. in 10. uri.
GODOVIČ - duhovnik Vinko Kobal
Vsak delavnik razen četrtka ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih ob
9.	uri.
LEDINE - duhovnik Franc Štekar Maše so vsak dan razen srede ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 9. uri.
dela štiriindvajset ur dnevno, na vedali tel. št. (067) 81-010 vam bodo po- narja.
naslov dežurnega veteri-
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	
NZD TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA Nega bolnikov na domu vsak	dan, dežurni zdravnik tel. 751-141. V izjemnih primerih lahko kličete PM Vrhnika, tel. 751-122.
DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA	
Uradne ure od 7.00 do 8.30. Od 8.30 do 15. ure kličite na tel. 218-789 ali 218-911, od 15. do 7. ure naslednjega dne skrbi za naročila dežurnemu veterinarju Varnost Ljubljana, tel. 268-543.	Veterinarska higienika kličite na tel. 752-765. 19. do 20. 1. dipl. vet. Andrej, Hotedršica n. h., tel. 769-100, 21.-25. 1. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35
KNJIŽNICE	
CANKARJEVA	KNJIŽNICA NA VRHNIKI Od ponedeljka do petka odprta	od 9. do 19. ure. V soboto odprta od 8. do 12. ure.
VERSKI OBREDI	
Župnijski urad Vrhnika, tel. 751-344. Maše - delavniki: ob 18. uri, cerkev Sv. Pavla na Vrhniki. Nedelje: ob 7.30, 9. in 18. uri,	cerkev Sv. Pavla na Vrhniki, ob 10.30 cerkev Sv. Lenarta na Vrhniki, ob 9. uri maša v Zaplani, ob 6.30 in 9. uri maša v Bevkah
	
	
Radio Cerkno, oddaja na UKV mreži za Idrijo in okolico na 97,2 MHz, za Spodnjo Idrijo in okolico na 99,5 MHz, za Cerkno in okolico pa na 90,9 in 87,7 MHz ter na sred-	njem valu na frekvenci 594 KHz. Spored: V sredo, četrtek in petek od 16. do 19. ure, in v nedeljo od 9. do 15. ure.
NOČ
OBVESTILA
14 STRAN • 19. JANUAR
RAM d. o. o.
Prodaja in servisiranje pisarniške in računalniške opreme Pionirska 7, Vrhnika, tel.: (061) 752-604
-	namizne računske stroje (staro za novo 10-15% popusta)
-	računalnike AT, katere lahko sestavimo po želji strank
-	tiskalnike
Za vse stroje Imamo servis.
Nudimo vam tudi:
-	diskete
-	računalniški papir
-	papirnate trakove za blagajne
-	barvne trakove in kasete za vse vrste omenjenih strojev
Lahko si brezplačno ogledate računalniške programe za vodenje poslovnih knjig:
-	malih podjetij
-	obrtnikov
-	trgovin
Organiziramo računalniško izobraževanje:
-	SPLOŠNI SEZNANJEVALNI TEČAJ - tečaj o možnostih, ki jih prinaša računalnik
-	VVORDSTAR - izobraževanje za delo z urejevalnikom besedil
-	LOTUS 1-2-3 - izobraževanje za delo z računskimi tabelami
ZA VSO PONUDBO IN INFORMACIJE SAMO VAM NA VOLJO OD 7.-15. ure.
Prodajamo:
-	pisalne stroje
-	električne pisalne stroje
-	elektronske pisalne stroje
-	register blagajne
I
!

!

Mal! oglasi
Veteran Triumph, 350 cm3, letnik 1932, prodam za 8.000 DEM. Avčin, Zagorje 63, Pivka.
Prodam tri bike simentalce, starosti šest, deset in štirinajst mesecev. Tel.: (061) 708397
Prodam samo enkrat rabljen kompleten sadilec krompirja. Tel.: (061) 225628
]

!

J
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
DA, ŽELIM POSTATI NAROČNIK NOTRANJSKEGA ČASOPISA
Ime in priimek: ____________________________________
Ulica, hišna številka: _____________________________
Poštna številka, kraj:______________________________
Naročnino bom poravnal, ko mi boste poslali položnico.
Datum: ______________ Podpis naročnika: ------------
(Naročnina je trimesečna in znaša s popustom 130 din).
ZMANJKALO VAM JE DRV, RADI BI ZAMENJALI AVTOMOBIL, PRODALI HIŠO ALI STANOVANJE; IŠČETE ALI PONUJATE ZAPOSLITEV, NE NAJDETE INŠTRUKTORJA ZA MATEMATIKO... Odslej lahko svoje želje, zahvale, čestitke in ostala sporočila posredujete drugim tudi s pomočjo NOTRANJSKEGA ČASOPISA, v rubriki MALI OGLASI. V naslednji številki brezplačno!
V NOTRANJSKEM ČASOPISU ŽELIM NAROČITI NASLEDNJI MALI OGLAS:
(prosimo, pišite v tiskanih črkph)
Posebne želje: --------------------------------------------
Ime in priimek: ___________________________________________
Ulica, hišna številka: ------------------——----------------
Poštna številka, kraj: ------------------------------------
Stroške oglasa bom poravnal, ko mi boste poslali položnico.
Datum: ----------------- Podpis naročnika: ________________
IDRIJA CERKNICA IL. BISTRICA LOGATEC VRHNIKA POSTOJNA
* z

I
X
tSNOlO^O^"
ter r, v
N	^ere-

■ ^errrrre ^^UD^Voncu	,n
6-»^VDUAJ^Sv0*V»*1h
ČASOPIS »»^""d^NOTRANJSKi |
KZ*.«
Idrija. Ilirska	LOGATEC. ali pa nas poki,are na
ČASOPIS. P P-28'bl* /
§
i

.i
OBVESTILA
19. JANUAR • STRAN 1$
MsMCIHSP1
_______(°* 19-januarja do 25 Januarja)
# KOZOROC %*.	1.________
Prednost morite prepustiti vašim poklicnim inte^™
_
>* OVEN 11.3^00.4.

HLS.

__
___________________________________________________________________________________________________________________________________________j

11___
* v mem partnerstvu se bo pojavil nenavaden nemir. Dobro se
---M..........m.4
** te teden boste srečni v ljubezni.
g/i liti iii,.vil;.

Hiti!

M DVOJČEK ai.
trt1,,.-.
		
Precejšnja sreča v ^be//i/ vas <ža*a tn podutfli se boste čudovito.
-e KAK XX. *-«. 7.
Preveč nasfrpnf ttoste, zato vam ne bo lahko ustreči. Ummte se!
*f LBV as. 7^-*S. 8.
V' guOezro' vas bo mati zanesti, ker pa znate biti diplomat, boste svefapt parbvsrja pomiriti.
4tf DEVICA l
Trenutno $e lahko pojavijo neugodne napetosti, zato ohranite mirne
&*»■________________

H TEHTNICA *4-9-*3.10.
Čaka vas precej presenečenj in novih znanstev Varujte se intrigi
•:ji^jijiii^i^M^l|t^i^t^14<44i««4^i»»H iriTriririiri iiriiri iririiirii TiT[ rm' J~ ^ "	—.1-11111111111111111111' m
ŠKORPIJON 14.10-Z1.11.
Če boste v partnerstvu hoteli obdržati harmonijo, boste morali z diplomatko pomagati sebi in partnerju.
& STRELEC O. H-ai. 11._______________________
■ Kratko in jedrnato - razvajali vas bodo in srečni boste.
sr
v
1
1
1
m
1
I
I 1 1!
II
B.

Astronomski koledar za dni od 21, do 27. januarja 1991

Ponedeljek, 21. januarja. Izteka se prva tretjina koledarske zime. Sonce vzhaja na današnji dan ob 7.36, nebesni poldnevnik preide ob 12.13. Slovo bo drevi ob 16.51. Luna bo danes nad našim obzorjem od 9.41 do 23.04.
Torek, 22. januarja. Dnevne svetlobe bo 8 ur in 17 minut. Sonce bo razpršilo jutranji mrak ob 7.35, mračiti se bo začelo ob 16.52. Luna se bo pojavila nad obzorjem ob 10.03, zašla pa bo ob 0.19 jutrišnjega dne.
Sreda, 23. januarja. Luna je zašla ob 0.19. Po 10. uri in 28 minut bo spet nad našim obzorjem. Današnji svetli dan bo za 2 minuti daljši od včerajšnjega. Sonce bo vzšlo ob 7.35, zašlo pa 6 minut pred 17. uro. Prvi krajec bo ob 15.21.
četrtek, 24. januarja. Prvi svit današnjega jutra se bo pojavil ob 7. uri. Sonce bo vzšlo ob 7.34, pravo sončevo poldne bo ob 12.15, tedaj bo Sonce nad južno točko. Zatonilo bo ob 16.55, konec večernega mraka bo ob 17.29. Luna bo zašla ob 1.35, vzšla bo spet ob 10.59.
Petek, 25. januarja. Luna bo zapustila naše nebo ob 2.50. Nad severovzhodni strani bo spet vzšlo ob 11.39. Luna se bo danes pomikala po istem nebesnem tiru kot Sonce ob kresu. Sonce bo nad obzorjem od 7.33 do 16.57.
Sobota, 26. januarja. Svetli dan bo trajal danes od 7.32 do 16.58. Luna bo zašla ob 4.07 in vzšla ob 12.31.
Nedelja, 27. januarja. Prvi prameni jutranje zarje se bodo prižgali ob 6.57. Sonce bo ustvarilo beli dan ob 7.31. Mračiti se bo začelo natanko ob 17. uri, noč pa bo nastopila ob 17.34. Luna bo zašla ob 5.13, pod obzorjem pa ne bo dolgo. Spet jo bomo videli po 13.35.
K
I
as
i
i
I
I
«
I
M
Krnska rez sadnega drevja
Zime brez snega, kakršna je (vsaj v nižinskih predelih) tudi letos, so za sadjarje pravi izziv. Najbrž so redki tisti, ki v svojem sadnem vrtu še niso opravili kratkega obhoda in ocenjevali, katero vejo bo treba na jablani ali hruški odrezati.
Sadjarski strokovnjaki sicer svetujejo tudi zimsko rez sadnega drevja, vendar se mora za to odločati vsak sadjar po svoji oceni. Namreč dobro vemo, da znajo biti tudi mile zime v spomladanskem času zelo muhaste, še posebej do temperaturnih sprememb. Nizke temperature lahko na mladi rezi zaradi pozebe povzročijo nepopravljivo škodo. Ne bi smeli pozabiti, da je tudi drevo živo. Spom-
Od luknje do luknje
Slovenske, torej tudi notranjske ceste v razsulu — Posledica dolgoletnega neurejenega financiranja gradnje, obnove in vzdrževanja
^ jioiflflco januarja
".............................. g v	e
lili

Fabjan in Boštjan sok v drevju poženeta.
Ako je Vinku - 22. - vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče. Kakor Vicenca bo, tako čez leto ostalo bo.
Če na Vincenca dan sonce peče, obilo vina v sodu steče.
Zmrzal vsako zimo na slovenskih cestah zapusti hude poškodbe, ki jih vozniki med vijuganjem od luknje do luknje prav dobro občutimo. Dejstvo je, da je takšno stanje predvsem posledica dolgoletnega neurejenega financiranja gradnje, obnove in vzdrževanja, saj je bil odstotek od cene bencina, namenjen cestam, do nedavnega zelo majhen, v primerjavi z zahodnoevropskimi deželami.
Glede gradnje novih cest so se stvari v zadnjem času premaknile na bolje, manj pa je bilo storjenega pri obnovi in rednem vzdrževanju, saj so slovenska cestna podjetja lani na približno 5000 kilometrih slovenske mreže avtocest ter magistralnih in regionalnih cest z denarjem, ki je bil na razpolago, uspela obnoviti asfaltno plast le na posameznih odsekih v skupni dolžini 25 kilometrov.
Stanje je najhujše predvsem na regionalnih, pa tudi na magistralnih cestah, kar lahko opazimo tudi na Notranjskem, saj je na primer vožnja po magistralni cesti Ljublja-na-Postojna, predvsem na odseku med Ljubljano in Vrhniko, prava avantura. Cestarji se sicer trudijo, da udarne jame sproti zakrpajo, vendar delo na cestah v zimskem času ovirajo vremenske razmere, pa tudi sicer zgolj krpanje lukenj ni dolgoročna rešitev, saj bi bilo treba asfaltno prevleko obnoviti v večjem obsegu, da bi bilo popravilo učinkokvito.
K sreči je bila letošnja zima vsaj do sedaj dokaj mila, zato so poškodbe na cestah ponekod manjše kot pred leti, ko smo bili priča po več zaporednim zmrzalim, vendar bi lahko nizke temperature in večja količina padavin v nadaljevanju zime povzročile katastrofalne posledice, ki bi jih zelo težko odpravili, saj bo dobršen del denarja, namenjenega rednemu vzdrževanju, porabljen za odpravo poškodb, ki so nastale ob lanskih neurjih. Stanje naših cest torej čez leto ali dve ne bo bistveno boljše kot je dandanes, zato bo najbolje, če se pač prilagodite razmeram na vozišču. Če naletite na luknjo, se pridušajte; morda vam bo vsaj odleglo, spremenili pa tako ali tako ne boste ničesar.
Marko Škrlj
ni mo se, da se tudi človeške rane pozimi težje celijo.
Od česa je odvisna rodnost dreves, v katerih mesecih in za katero drevje je primerna zimska rez, bomo izvedeli od strokovnjakinje, diplomirane inženirke Milene Lek-šanove:
Zgodnja, redna in obilna rodnost sadnih dreves je odvisna od celoletne oskrbe. Med opravili v sadovnjaku je zimska rez zelo pomembna, tako zaradi oblikovanja kron mladih drevesc kot zaradi rodnosti. Če dreves ne obrezujemo, razvijejo gosto in visoko krono. Večina poganjkov raste pokončno, zato se krona zgosti in drevo začne rojevati pozno. Zaradi pomanjkanja svetlobe se začno najprej sušiti in odmirati mladice ter tanjše veje v notranjosti krone, nato pa tudi starejše veje in vrhovi. V naših starih nasadih vidimo veliko dreves, ogolelih v spodnjem delu ali v notranjosti krone. Preostale močnejše ogrodne veje rodijo samo na vrhovih. Plodovi takšnih dreves so kržljavi, drobni in slabo obarvani. Poleg tega neobrezana drevesa rodijo le izmenično, težko jih je škropiti in obirati. Tudi s pregostim sajenjem ali nepravilno rezjo, to je s krajšanjem enoletnih poganjkov, ustvarimo enake razmere. Ne glede na sadno vrsto,
sorto, podlago ali vzgojno obliko krone obstajajo pravila, ki jih moramo pri rezu nujno upoštevati. Poglavitno načelo pri sodobni rezi je, da enoletnih 'poganjkov ne krajšamo: pustimo tiste veje, ki so primerne za vzgojo ogrodnih vej ter redčimo pri osnovi. Popolnoma odrežemo samo odvečne in pregoste poganjke, kajti vsaka močnejša rez upočasni začetek rodnosti.
V obdobju rodnosti moramo rezati bolj ali manj skladno z zahtevami posameznih sadnih vrst in sort, pri tem pa upoštevamo kje in kakšen rodni les razvijajo.
Pomembno je, da so krone dovolj zračne, z enakomerno vretenasto razporejenimi ogradnimi vejami, ki se ne pokrivajo in senčijo, s čimveč mladega rodnega lesa, saj se le tako razvijajo kakovostni, primerno obarvani in debeli plodovi.
Preden se lotimo zimske rezi, si najprej oglejmo drevo in ugotovimo, kakšne so bile rast, rodnost in zdravstveno stanje v minulem letu. Bujno rastoča drevesa režemo manj, oslabela pa močneje, da spodbudimo novo rast. Najprej odrežemo ali izžagamo vse odvečne debelejše veje, ki gostijo krono, nato začnemo obrezovati od vrha krone navzdol vsako posamezno vejo posebej in sicer tako, da so zgorje veje krajše od spodnjih
in da sta obrezano drevo ter vsaka posamezna ogradna veja videti kot prisekan stožec. Ogrodne veje so obraščene z dve in večletnimi vejami, te pa nosijo rodne veje in vejice ter enoletne poganjke. Ti se bodo razvili v rodne veje. Primerno zračnost krone dosežemo s krajšanjem dvo- in večletnega lesa z redčenjem, torej izrezovanjem (ne krajšanjem) enoletnih poganjkov ter z redčenjem pregostih večletnih vej na ogrodnih vejah.
Zimsko rez opravljamo pri večini sadnih vrst - pri jablanah, hruškah, slivah, breskvah, mladih orehih - in sicer v obdobju zimskega mirovanja, to je v času od odpadanja listja do brstenja. Vendar to lahko velja le za toplejša primorska območja. V krajih s hladnejšimi zimami je priporočljivo rezati proti koncu zime: februarja, marca, ko mine nevarnost zimskih pozeb, breskve pa celo tik pred cvetenjem.
Mlada drevesa vseh sadnih vrst režemo spomladi, tik pred brstenjem, in poleti. Starejše rodne češnje in višnje, maline in robide režemo po obiranju, ali dopolnilno spomladi, črni ribez februarja, lahko pa tudi po obiranju. Marelice obrezujemo po cvetenju, rodna orehova drevesa pa v obdobju rasti.	Ivanka Polanec
ruto: sme Kancov
Prejeli smo
Spoštovano uredništvo tednika »Noč«
Pišem vam z DUNAJA. Pesnik Andrej Žigon mi je posredoval prvo številko »NOČ-i« in me Z njo prijetno presenetil in razveselil. Upam, da se mi bo kmalu ponudila priložnost, da se seznanim z vami, in pozdravim vsaj nekaj njenih oblikovalcev. Vsekakor bi vam rada ob vstopu v leto 1991 kot »Prvemu tedniku za združeno NOTRANJSKO« zaželela SREČNO POT V PRIHODNOST.
Vaša Milena Merlak-Detela
NOČ
ZA RAZVEDRILO
16 STRAN • 19. JANUAR
BRDAVS
zasačen pri dejanju naši agentje so opazovali občinskega agenta cenca ki je kupoval že drugi izvod tretje številke našega časopisa njegov šef pero za takšno potrošniško mrzlico ni dovzeten.
* * *
najpomembnejši demosov dosežek v Cerknici je permanentni karneval v strokovno delavko za kulturno dejavnost je našemljena bivša socialna delavka zvonka
* * *
že štirje zvesti bralci so nam svetovali da bi se naš časopis preimenoval v noč plus zdaj čakamo da predlog podprejo še gospod hribar gospod okoliš in gospod turšič
* * *
milan kučan na vrhniški razglasitvi slovenca leta prekmurci se ne borimo za stolčke borimo se za pozicije
* * *
novinarje ki so sodelovali na prireditvi in v strahu za službami pokazali da znajo še kaj drugega pa je potolažil Z naslednjim zagotovilom sem že jaz višek pa bom še vas vzel
* * *
včasih so se z dobrimi avtomobili postavljali samo v nekaterih idrijskih firmah sledili so jim obrtniki in italijanski penzionisti zdaj so se jim pridružili že Občinarji pa naj kdo reče da nam gre slabo
* * *
le zakaj si je idrijski župan omislil komisijo za občinska priznanja če z njenim delom ni zadovoljen in bi sam presodil drugače
* * *
— in tomaža pavšiča omenjamo samo zato da je omenjen
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4
Us					B	IMETNIK VANJSKE	SPROŠČENOST BREZ ČUTA ODGOVOR-	ŽENSKO IME	VMALEM	OSEBNI	VRHUNSKI ŠPORTNIK	Ž3z	
					POVRTNINA							TKANINA ZA	
					EE								
					GRŠKI POVELJNIK PRED					NOVA REVIJA			
					STAVČNA NIKALNICA			PUCCINIJEVA	GRAM0F.	RAZLIČNA SAMO- GLASNIKA	• S0LMIZAC. ZLOG VARNOSTNI		
					s								
					►								
	ZGODOVINSKO MESTO V ŠPANIJI	LES TROPSKEGA DREVESA	ODTENEK ŽENSKO IME							vc ‘""tSO-			
					LATINSKA KRATICA ZA MESTNIK				POKRAJINA V DELTI DONAVE			PRITOK SAVE	
OBLJUBA										PRE0KRET			
SHAKE- SPEAROV JUNAK					SOGLASNIK IN SAMOGLASNIK			RAZVALINA IND0NEZ. (ADAM)					
Stotnik			ZADNJA ČRKA ABECEDE			MILIJ0NS	D0B0J						
ANGLEŠKI (JOHN)						PERZEJEVA						SLOVENSKA SOPRANISTKA (KSENIJA)	NADLEŽNA ŽUŽELKA
OMOT					TOVARNA V MEDVODAH KRAJEVNA SKUPNOST						SMRD0KAVRA		
EVR0I OTOŠKi							RIMSKA "amerTvojT REVOLVER			OTOK V SRED. JADRANU ALKOHOLNA			
DODATEK K POGODBI						KOŠARKARSKI BIVALIŠČE UMRLIH			TEKOČINA BREZ VONJA. BARVE IN OKUSA				
ŽIVALSKA NOGA					KLASIČNA JAPONSKA SARAJEVO			MONIKE SELEŠ. MALA..	IMEAM. IGR. TOVORNJAK				ALUMINIJ
43				VRSTA BAKTERIJE									
					►								
Odrasli ste res čisto ponoreli! Jaz se ne grem več... (Foto: Ljubo Vukelič)
Burja, ki je te dni divjala na Vipavskem, tudi Valkartonovemu tovornjaku ni prizanesla. (Foto: S. Rančov)
r———————
_________
Nagrade za križanko št. 4:
1.	nagrada 300 din
2.	nagrada 200 din
3.	nagrada 100 din
Naqrade pošljite na naslov Notranjski časopis, Notranjska 14, 61370 Logatec z oznako »NAGRADNA KRIŽANKA 4« do sobote, 2. 2. 1991. Izrežbancem bomo poslali nagrade po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke št. 2.:
1.	nagrada (500 din) Janez Levec, Martinjak 18, Cerknica
2.	nagrada (300 din) Ljudmila Hrastnik, Rimska ul. 5, Cerknica
3.	nagrada (200 din) Janez Rudolf, Klanec 8, Logatec
Nagrade je prispevala trgovina na drobno MAKSIM, Ivo Količ z Vrhnike. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke št. 2:
Vodoravno: NOTRANJSKI, SLON, INVENTIVNOST, RAPA, NOEMA, IJ, ORA, RAS, NR, PS, NISSAN, IRA, ČIK, NEPREGLEDNOST, PIANO, OSLICA, DIANA, ODSTRANITEV, RAC, OLE, OE, TOR, TINKA, IDRIJA, PET, PR, IME, EOL, JEDRA, OT, LIE, KITA, RL, ANALEKTA, RO, OSSIAN, REAL, RM, OČAKI, EPP, EN, ASTA, IST, INK, AN, ČITA, NK, Cl, KŠ, PAST, EP, NS, NOTA, IGO, PIA, ORO, EVA, IKEDA, SEJALNIK, KRITERIJ, KARAŠ, ODA, TAKT, MAJOLIKA,
Notranjski časopis izdaja Notranjski informacijski center. NIC. d.o.o. Logatec. Notranjska 14. 61370 Logatec, p.p. 28 • Glavni urednik: Dare Milič • Odgovorni urednik: Marko Škrlj • Direktor NIC, d.o.o. Logatec: Siniša Rančov • Predsednik časopisnega sveta: Samo Bevk • Uredništvo: Ingrid Kovač, Branka Novak. Meta Ornik-Trobič. Danica Petrovič. Bojana Pivk, Nada Šabec. Ivo Čargo. Simon Kardum. Matjaž Kete, Dominik Murn, Primož Sark, Filip Šemrl, Milan Trobič, Franci Tršar, Ljubo Vukelič • Začasni sedež uredništva: Tržaka 15, 61370 Logatec, tel.: (061) 741-414, fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK: 50110-603-54448 • Notranjski časopis tiska Tiskarna Ljudska pravica • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo • Izhaja vsako soboto • Cena 12 din • Po sklepu rep. sek. za inf. oproščeno prometnega davka (odi. 23-90. z dne 17. dec. 1990)