_ ' ; V ' *■ m ss 3:um .wxauk •*--' uist Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na Šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna tiO lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEO. IN ABBONA M. POST DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. KNJIŽNICA / v “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja.“ Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 18,(344) TRST - SOBOTA, 7. MAJA 1955 CENA 20 LIR MOGOČNOST LETOŠNJIH PRVOMAJSKIH PROSLAV V TRSTU, MILJAH, NABREŽINI IN KRIŽU Zbrano okrog Togliattija je tržaško ljudstvo dokazalo svojo odločnost v borbi za mir, delo in svobodo 9. MAJ 1945 93 Pred desetimi leti se je s prc-aj<> poslednjih ostankov mici-''iene vojske zaključila vojna, je divjala po Evropi od sep-,61 lira 1939. Predstavniki tiste "'uline in krute vojske, ki so '''Vaj časa mislili, da bodo po-i*a|* gospodarji sveta, so kapi-s"Prali. V Berlinu, gnezdu in .blišču nacističnih blodnih sanj !!. plapolala rdeča zastava, 9ler pa je našel smrt pod razionatili tistega krvavega siste-ki ga je mislil vsiliti čl o-V mu-ieišu iivm.skih lop-, mIi tovarnarjev in mili ja rlodu Pili ^ du svojih sovjetskih bratov |j 'Pili na plan. Zavzetje Ber-I,'1'1 je zaključilo veličastno e-rv P^j‘> sovjetskega ljudstva, -Npskih narodov, antifašistič-'h sil. jj-^'lja. ki je po 9. maju 1945 Iti] V adovala po vsem svetu, je v,,.'1 *a. da ne. hi več prišlo do v J6<‘, da hi se prenehale vse ,VJ6<’ pustolovščine, da hi se dal mir. V svesti si te so se narodi lotili težkega "ovitvenega dela. hrt !" slučajno, da so bile prav lt:.,".i dni pred desetletnico in nemške ne ratifika-Zahodni evrop-dopušča ponovno postav- Srjeve, L,'.’'jovega zloma (j.P'tulaeije polože k'“ listine - 'Z„l %n '""Ji- ki li» r"žitcv Nemčije tl(la "" ta način v veliko nevarni težko priborjeni mir lij Nemčija bo po tej pogrniva ? 'ko imelo vojsko 500.000 Ufi'kov. Kadri te vojske so že ir hravljeni. V osrčju Evropo H0|iiZ,'j ponovno vstala zaradi llfi' 'ke vodilnih krogov Vel "It,!11 "'je in ZDA nemška voj-'evanšnimi težnjami, pre-in.,'1"1 z maščevalnim duhom k novim zavojeva- "ev-"'"ll Evrope se zavedajo te Tem bolj se je zn. V„j8|^ ker stojijo na čelu le 'lil; )'■ 'sli generali, ki so vo-6*1- "»‘ejevsko vojsko na ujelo je "arbarskem pohodu. Za-8a"'o ob sebi umevno, da so se narodi vzhodne Evrope odločili za obrambne ukrepe proti tej naraščajoči nevarnosti. Zato ni čudno, da narašča po vsej Evropi odpor proti a-meriški in angleški politiki, ki omogoča vstajanje nove militaristične nevarnosti v osrčju Evrope. Ta borba narodov in dosledna politika miru Sovjetske zveze sla omogočili rešitev avstrijskega vprašanja. Ta borba narodu/, bu .nujne morala voditi k mirni rešitvi nemškega vprašanja, k porazu agresivnih načrtov. ZDA. V. Britanije in Zah. Nemčije, k onemogočitvi atomskega uničenja. Oh desetletnici zmage nad nacifašizmom in zloma Hitlerjeve Nemčije se morajo naši ljudje, ki so toliko pretrpeli za časa vojne, obvezati skupno z drugimi narodi, da ne bodo dopustili novih vojnih pustolovščin, novega klanja, novega uničenja. Slovenci in Italijani, narodi Jugoslavije in Italije so življenjsko zainteresirani v tej borbi in bodo prav gotovo znali izpolniti pred zgodovino, pred stotisoči padlih svojo dolžnost : ohraniti mir, utrditi ga in zvezati roke norcem, ki pripravljajo nov svetovni spopad. Prvi maj 1955 je za nami in prijetno je mislili na vsa doživetja tega nepozabnega dne. Priprave niso bile lahke, saj se na primer, do zadnjega trenutka ni vedelo, kje bo jutranje zborovanje. Povorko so policijske oblasti prepovedale, potisnile so sindikalno zborovanje na neprimeren -predmestni trg, očividno v namenu, da odvzamejo ljudem voljo hoditi tako daleč. Zgledalo je, da vlada zmeda in preplah pred v.emi težkočami, ki so jih postavljale oblasti, in vendar je Prvi maj uspel kot še nikoli. Zaman so bili vsi poskusi omejevanja svobode sestajanja in manifestiranja, zaman tudi netti čudni, pro-vokatorski poskusi na Senenem trgu, ko se je začelo ljudstvo zbirati, da sliši besede sindikalnih voditeljev. Prvim udeležencem so policijski agenti skušali odstraniti rdeči nagelj na gumbnicah, toda ko se jih je na trgu nabralo tisoče z nageljni, že niso mogli več tega prepovedati. Odpeljali so na policijo nekega raznašalca lista «l’Unità», nekega fotografa, nekegà mladinca, motila so jih nekatera dekleta z rdečimi bluzami, toda ljudstvo je pri vseh teh motenjih ostalo mirno, čeprav ogorčeno zaradi nepotrebnega velikega števila policistov in njihovega nečuvene-ga obnašanja. Končno so se tudi policijske sile umirile pričo dokazane disciphnirano-;1 i in politične zrelosti udele-encev. Zborovanje na Senenem trgu Ogromni množici zbranih je najprej spregovoril tov. Radici!, ki je sporočil, da je telefonico» protestiral pri vladnem komisariatu proti zadržanju policije ter priporočil, naj ljudstvo ne naseda, ker imajo namen preprečiti zborovanje. Potem, ko je opisal pomen proslave, je tov. Radich podal besedo tov Gombaču podtajniku Delavske zveze-OGIL. Tov. Gombač je v svojem govoru opisal današnje stanje v svetu, v Italiji in pri nas ter podčrtal pietre bo po enotnosti vseh delovnih slojev za rešitev mestnega gospodarstva in naše bodočnosti, za obrambo demokratičnih, na. rodnih in sindikalnih pravic ter pridobitev osvobodilne borbe. ■Sledil mu je tov. Tominez, tajnik sindikata kovinarjev, ki se danes v prvih vrstah borijo v obrambi delavskih svoboščin. Tudi on je protestiral proti postopanju policije, v katerem je videl namen ustrahovati delovno ljudstvo, ki hoče proslavljati svoj praznik v miru. Na eni strani takšen ogromen policijski aparat proti mirnim meščanom, na drugi strani stotine delav- ZAHVALA ZA NAUKE IN VOŠČILA ZA ČIMPREJŠNJE OKREVANJE TRŽAŠKI KOMUNISTI VODITEUD italijanskega delavskega razreda Togliatti je nakazal tržaškemu delavskemu gibanju smernice nadaljnje borbe za uresničenje zahtev vsega prebivalstva cev, ki so dan prej zapustili Pacco, slikar Zigaina in razne Iz plenuma tržaških komunistov, ki je bil v torek 3. maja, je bilo odposlano tovarišu Togliattiju naslednje pismo: Dragi tovariš Togliatti! Tržaški komunisti, zbrani na plenumu, da preučijo rezultate velike prvomajske manifestaci e in povlečejo o uspehu tega borbenega dneva zaključke za svojo akcijo v o-brambi miru, svobode in dela, ti želijo obnoviti svoj topel, prisrčen pozdrav in izraziti svojo hvaležnost za veliko vrednost smernic, vsebovanih v govoru na stadionu Val-maura. Vsi, ki smo v celoti občutili in razumeli tvojo ginjenost ob spominu na epizode in slavne osebnosti našega gibanja, bomo zvesto čuvali in dalje razvijali — kot nas učiš — dediščino, ki so Jo nam zapustili naši padli, bomo razvijali bratsko povezavo v borbi in idealih, katera nas združuje z nepremagljivo fronto, ki ji na čelu stoji slavna Komunistična partija Italije pod tvojim vodstvom. Ti si nam z veliko jasnostjo nakazal naše naloge v sedanjem položaju s formulacijo politike, ki jo je treba razviti zato, da bo naše mesto znova igralo svojo vlogo v Evropi, da bo znova postalo delovno mesto in središče trgovske izmenjave z vsemi deželami, most prijateljstva med narodi. Držali se bomo, tovariš Togliatti, tvojih naukov, ki predstavljajo neprecenljivo priznanje našega dela in vzpodbudo k nadaljnjemu vztrajnemu in navdušenemu stopanju po tej poli za dobrobit našega mesta in za prispevanje k skupni borbi za mir z drugimi narodi. Ta borba za odpravo nevarnosti atomskega pokola o-staja za nas glavna naloga, ker je tem potrebnejša — čeprav izraža globoko zahtevo vseh narodov — v tem mestu, na lem področju, kot si učinkovito dokazal v svojem govoru. Tvoje točne in \ronkrelne smernice tudi po tem vprašanju nam bodo pomagale in nas bodo vzpodbudile k podvojitvi našega delovanja, k mobilizaciji novih slojev prebivalstva, k nabiranju nadaljnjih tisočev in tisočev podpisov proti pri- svoje mesto in odšli v Avstralijo, da si poiščejo kruha. Ti različni primeri prikazujejo da sedanji vodilni razredi ne znajo zagotoviti potreb ljudstva, ne znajo ga razumeti in druge osebnosti. Ko se je končno umirilo navdušenje, se je nadaljeval spored. Telovadci in telovad-kinje so izvedli kratek telovadni nastop in končno sesta- stopiti v korak z zgodovino. vm Togliattijevo ime. Nato se Delavsko gibanje pa vedno i je Začel velik defile, ki je tra- pravljanju atomske vojne. To smo ti hoteli povedati, tovariš Togliatti, ko ti obenem ponavljamo svoj najtoplejši pozdrav in svojo vročo željo, da bi čim prej in čim popolnejše okreval in da bi ostal zdrav. Prepričani smo, da ti mri tem govorimo v imenu tisočev delovnih ljudi in prebivalcev, Slovencev in Italijanov, ki so praznovali nepozaben Prvi maj, veseli, da so te imeli v svoji sredi in da so ti lahko izpričali s svojo prisotnostjo ia s svojim močnim a-plavzom spoštovanje, zaupanje in ljubezen demokratičnega in antifašističnega Trsta. TRŽAŠKI KOMUNISTI bolj napreduje, čeprav se mora včasih trenutno zaustavili zaradi udarcev razrednega nasprotnika, ki pa ne bo mogel doseči svojega namena, ker je ljudstvo dovolj močno, dn to prepreči. Tov. Tominez je na koncu pozval na vedno o-dločnejšo borbo po poti, po kateri hodi delavsko gibanje že desetletja, po kateri je do- 5 e Jo fo-. yyàjfr" .ijgMgeJfl -b” končno doseglo svoj svetli cilj osvoboditve vsega človeštva. Sredi govora tov. Tominza je prikorakala iz ul. del Veltro godba Rinaldi svirajoč delavske koračnice. Govor je bil za čas prekinjen z burnim aplavzom, s katerim je ljudstvo pozdravljalo junaško godbo, ki jo je policija pred pričetkom zborovanja ustavila na poti. Vse člane godbe so odpeljali na komisariat, hoteli so jim celo zapleniti instrumente, pa so jih končno jal približno eno uro. Mogočna povorka delovnih sil Povorko je divorilo pet deklet oblečnih v tržaško zastavo, katerim so sledile rdeče delavske zastave in zastave miru, za njimi je stopala neutrudna godba Rinaldi, velika skupina malih pionirčkov v velikimi obroči okrašenimi s cvetjem in nato, kot prvi, delavci ladjedelnice Sv. Marka, ki so posrečeno prikazali izkoriščanje delodajalcev in o-svoboditev delovnega ljudstva s pomočjo enotne borbe, ki bo pretrgala suženjske verige. Sledili so delavci Tovarne strojev Sv. Andreja, številno zastopstvo pristaniških delavcev, pomorščakov, železničarjev, delavcev Arzenala, ki so nosili ladjo izdelano v Trstu a dodeljeno iGenovi, delavcev Acegat, ILVIA, ladjedelnic Sv. le izpustili in jim dovolili pri-hod na trg. Ogorčenje ljud- Roka- Giuliano, Felszegi, pi- ® . UDUarno HvaViav X7c o clrnnino Vila v Konkonelski ulici na Opčinah, kjer se le dni zdravi tov. Togliatti stva se je ob tej novici spremenilo v smeh, kajti s tem so se agenti javne varnosti res osmešili. Manifestacija na stadionu Zgodaj popoldne so pa začeli ljudje prihajati na stadion, da si čimprej zagotovijo boljša mesta. Ze takoj po eni uri popoldan se je po ul. I-stria in drugih poteh, ki vodijo na stadion vila dolga povorka ljudi, mož, žena in o-trok. Ljudje so se med seboj šalili, češ povorke so prepovedane. naša je ilegalna, kaj bodo sedaj storili? Davno pred napovedano tretjo uro, je bil stadion popolnoma natrpan. Ljudstvo je napolnilo celo stopnišča pri vhodih in nešteto njih je ves čas prisostvovalo proslavi 6toje. Kmalu po tretji uri se je začela prvomajska proslava na stadionu z dviganjem zastav in Internacionalo, ki jo je svira-la vrla godba Rinaldi. Nato so nastopile baletne skupine iz Skednja in Podionjerja ter skupina mladincev in mladink iz Modene, ki so preplesali ves krog na stadionu, pred odrom voditeljev naše (Partije in gostov so pa izvedli lep narodni ples. Tov. Togliatti ia na stadion prihaj vovarne Dreher. Vse skupine so nosile najrazličnejše napise s pozdravi tov. Togliattiju, z zahtevami po izboljšanju gospodarskega stanja in z nazornim prikazovanjem stvarnega položaja v Trstu. Med vsemi pa je prevladovala borba za mir, proti atomski vojni, za uničenje jedrnega orožja. Po številnih tovarnah so prišle na stadion sekcije in celice Partije mesta in vasi s svojimi zastavami in transparenti, nato razne organizacije, med njimi partizani in politični preganjanci, španski borci), predstavništvo slovenskih društev z močno skupino narodnih noš, partizani miru, športna društva in mladina, mladina, ki zahteva delo in mir, napisan v vseh svetovnih jezikih, dekleta, dijaki, mladi delavci, ki so dali posebno radostno obeležje prvomajski proslavi. Tov. Togliatti, gostje in vse ljud-lvo je burno pozdravljalo mogočen mimohod. Govora tov. Vidalija in Marine Po mimohodu, ko je zamrl posledni zvok Internacionale, so se začeli govori. Tov. Vidah je najprej pozdravil voditelja italijanskega delavskega razreda in našega tovariša, prijatelja in učitelja tov. Pal-mira Togliattija in ožigosal tržaško reakciio, zaradi njene kamnan je obrekovanj proti našemu gostu ter nato z njemu sv(j>sive/m uoioùiiosiju o-pisal tov. Tog1 i atti ju in vsem prisotnim težke razmere našega mesta in vse kršitve Spomenice o sporazumu. Mi vsi se borimo proti temu stanju in vemo. da ne bo dolgo trajalo. To zavisi seveda od našega delovanja, od naše borbe, od naše enotnosti. To zavisi predvsem od velike bitke za mir, ki se razvija po vsem svetu in tudi pri nas. Vemo, da je naša usoda tesno povezana z razvojem borb italijanskega in jugoslovanskih narodov, povezana je z borbo zatiranih in svobodnih narodov na čelu s Sovjetsko zvezo in veliko Kitajsko za ustvaritev velike in srečne socialistične družbe. Nato je tov. Marija Bernetič pozdravila v imenu slovenskega ljudstva tov. Togliattija, vo. ditelja slavne K Pl, pod vodstvom katere se delovno ljudstvo Italije bori za uresničenje resnične demokracije, za ■vobodo in mir. Izrazila je hvaležnost slovenskega ljud- ( Nudai irnanje na IV. strani) V Genovi $e vedno stavkajo GENOV A — Genovski pri- Žolčni izpad Reči, da je komentar «Pri- «neznanega» Togliattija? morskega» k Togliattijevemu Mislimo torej, du je ta napad govoru ogaben, je vsekakor pre- tudi sad jeze, ker je «kominfor• malo. Nočemo pu se spuščati mistična» prvomajska proslava na tak teren ogabnosti, ker bi , tako zjutraj kot popoldne tako bilo nekoristno in bi bilo mor• veličastno uspela. Posebno še da ml nekaterih ljudi celo ze- j ker se na sliki o manifestali ji zeleno. Reči pa moramo, da je okrog Laureati ja in Kosmine napisal ta komentar človek, ki lahko sešteje pičlo število ude-se mu je po vsej verjetnosti raz~ lesencev. lil žolč. Kako si pač moremo oPrimorski» obtožuje, To-drugače razlagati strastno so- glialtija da želi spraviti v po-vraštvo do Togliattiju, ki izhaja žabo «kominformovski napad iz vsake besede članka? Od vseh člankov, ki smo jih prebrali v drugih listih, se nam je zdel tako žolčen le članek v videmskem fašističnem dnevni* ku, za katerega je to razumljivo. Nerazumljivo pa je, da se luko sovraštvo pojavlja na straneh tistega lista, ki se že nekaj let postavlja v vlogi na jzveste jšega socialističnega glasila, najzvestejšega zastopnika naprednih, delavskih idej. V tem zadnjem času nismo še niti enkrat zasledili v tem listu takega žolčnega napada na kakega desničarskega, reakcionarnega voditelja. Podoba je pač, da je njihovo sovraštvo do Togliattija nekaj zelo zakrknjenega. Ugotoviti je treba, da se je ta napad na Togliattija izvršil, ne da bi «Primorski» — ki skuša bili čim bolj objektiven, ko gre za Eisenhoiverja, Edena, SceL bo, Adenauerja ali Sagarata in na to objektivnost pozablja, ko gre za komuniste — obvestil svoje bralce, o čem je Togliatti pravzaprav govoril. Na ta način je pač zelo lahko napadati človeka, prav posebno še, ko se prihodu in govoru tega človeka, visoko čislanega in spoštovanega zaradi svojih sposobnosti tudi v reakcionarnih krogih, ne staniščmki industrijskega sek- posveča niti ena vrstica «ohjek torja nadaljujejo že 107 dni tirnega» poročanja. «Primor• svojo stavko. V podporo njihovi akciji so v petek stopili v stavko delavci vse industrijske cone od Sampiedarene do Voltri. ski» ima pač drugo delo. Mora posvečati stolpce in stolpce svinca, n. pr. kongresu tržaških sa-ragatovcev; zakaj naj bi tratil svoj dragocen prostor za nekega ZDRAVNIŠKO POROČILO 0 STANJU DRAGEGA GOSTA Tov. Togliatti bo lahko čez nekaj dni odpotoval Cim še je pojavil tovariš Togliatti, generalni sekretar KPI, je zaoril na stadionu navdušen aplavz, ki se dolgo ni hotel umiriti. Tisoči demokratov in tovarišev so takti izkazali vse spoštovanje in ljubezen voditelju italijanskega delovnega ljudstva, ki je obenem voditelj in učitelj vseh ostalih zatiranih narodov. Tov. Togliatti je ginjeno odzdravljal. Na častnem odru so se poleg njega pojavili voditelji KP Tržaškega ozemlja na čelu s tov. Vidalijem in Bernetičevo, posl. tov. Nilde Jotti in mala Marisa, Togliattijeva pohče-rjenka. Prisotni so bili tudi razni voditelji KPI iz Goriške, Furlanije in Benečije, tajnik PSDI prof. Lonza, dr. Pin-cherle od «Unità Popolare», predstavniki tržaške federacije PSI, dolinski župan tovariš Lovriha in miljski tovariš Ze ves teden je delovno ljudstvo našega mesta in podeželja zaskrbljeno nad zdravstvenim stanjem tov. Togliattija ki se je moral zadržati v našem mestu. Od vseh strani prihajajo na sedež naše Partije in uredništva naših listov povpraševanja o zdravju ljubljenega voditelja italijanskih delovnih množic. Vsem lahko zagotovimo, da ni nikakega povoda za zaskrbljenost. Zdravniško poročilo, ki so ga izdali v sredo zvečer profesorji C. Frugoni, F. Donini in M. Spallone pravi, da se bo ‘ov. Togliatti lahko vrnil v Rim čez nekaj dni. Ta vest bo nedvomno prav posebno razveselila vse, ki so 7. občutkom in skrbjo v teh dneh v duhu ob strani 'ljubljenega tov. Togliattija in mu iz, . , , , .. . _ vsega srca želijo, da bi čim- ! > nastala 1. maja po iwohnem prej popolnoma okreval. S eovoru katerega je tmel, dalj tem bi se morale dejansko ias“ direktno ,zpostavljen soncu) končati vse, več ali manj sen- ]e d° danes Po^eka, dn b' P zscionalne vesti, ki jih je v zadel ™ttanw m se je omejil tem tednu krpucalo o bolezni "d srednjo možgansko opno Matov. Togliattija tržaško in ita- "Je p0s ' Togliattija je dobro. lijansko časopisje. Domneva se. da se bo lahko čez Ko je v nedeljo zvečer od- riekaj dni vrnil v Rim». bajal tov. Togliatti s stadiona, burno pozdravljen od tisoč-1 peljan v vilo na Opčine, so glave množice, ni gotovo j ga takoj obiskali sekretar nart ihče domneval, da se bo mo- še Partije tov. -Vidah,j (tjovj. ral priljubljeni voditelj zadr- ' Bernetičeva, VVeissova, tovariš žati pri nas toliko časa. Čeprav ga je obšla med govorom trenutna slabost, si je kmalu precej opomogel. Vendar mu zdrvvstveno stanje ni dopuščalo, da bi se podal na potovanje. Zato ga je prijatelj gostoljubno povabil naj se odpočije v njegovi vili, ki se nahaja v Konkonelski ulici na Opčinah. Poklicali so takoj prof. Doninija, ki je ugotovil, da je zadela tov. Togliattija lažja sončarica in predpisal absoluten počitek. Isto prognozo so dali prof. Spallone, ki je bil izrecno poklican iz Rima ter prof. Frugoni, ki je prišel k tov. Togliattiju v sredo zvečer. Zdravniško poročilo izdano v sredo zvečer pravi: Venozni zastoj po sončarici (ki Destradi. V ponedeljek je prišel na kratek obisk tudi tov. Scoccimarro, ki se je zadržal pri generalnem sekretarju KPI do večera , in drugi. Ciani 1K naše Parti, e so vsak dan pri dragem gostu in se zadržijo z njim v razgovoru o najrazličnejših vprašanjih, v kolikor seveda dopuščajo zdravniki. ki pazijo, da bi se bolnik ne utrudil preveč. Vso skrb in nego mu posveča predvsem tov. Nilde Jotti, poleg seveda male Marise, ki jo je tov. Togliatti pohčeril, ko ji je Scel-bova policija ubila v neki demonstraciji brata, edinega člana družine ki jo je s svojim delom preživljal. V tem tednu ie prejel tovariš Togliatti veliko število brzojavk z voščili za skorajšnje okrevanje. Brzojavke in pisma, ki jih pošiljajo tovariši in simpatizerji- iz Italije in tudi z našega področja pričajo o veliki ljubezni in spoštovanju delovnega ljudstva do svojega voditelja. Gotovi, da tolmačimo vročo željo vseh demokratičnih Slovencev, vseh naših bralcev na socialistično Jugoslavija», . fepublikanske Španije proti Milnemu napadu fašistov. Mi strani zgodovine ital i jan-f6n delavskega, socialistične- k -a koli politični tendenci. Proti tej grožnji je potreben plebiscit narodov. Potrebni so novi milijoni po Jpisov Z velikim zadoščenjem »cm videt, da se je na transparentih, ki so šli minio nas, prikazovala naloga po okrepitvi te fronte miru z nabiranjem stotisočev, milijonov podpisov pod Dunajskim apelom, ki zahteva uničenje atomskega orožja in obsoja zločince, ki pripravljajo a-lomsko vojno. Danes je bilo objavljeno, da je v Italiji podpisalo Dunajski apel že preko 8 milijonov zavednih državljanov ; ta rezultat za tako veliko in obljudeno deželo, kot je naša, ni še zadovoljiv; ga moramo podvojiti in jaz vas pozivam, delovni ljudje, državljani Trsta, žene, tržaški in podeželski mladinci, pozivam vse delovne ljudi Italije, o katerih upam, da bodo od daleč poslušali moje besede, na pospešitev dela za nabiranje nadaljnjih milijonov podpisov. Vem, tla delo, ki bi moralo biti skoraj lahko, ker to je želja vseh, postaja težavno,ker se vanj vmešujejo občajni ustvarjale! nesloge, ker so celo nekatere državne oblasti, ki ga skušajo onemogočiti, in so kak-šenkrat tudi med dobrimi delovnimi ljudmi, možje, žene, ki mislijo, da je to delo zaman in da ne koristi. Ni res ; to je ena izmed najnevarnejših napak, ki s:* lahko zagreši. Pomnite : kako je uspelo nam, komunistom, nam delovnim ljudem ustvariti tako veliko partijo, ustvariti tako številne sindikate tu, v Italiji, v drugih deželah, po vsem svetu? Kako smo si odprli pot? Vedno smo začeli s težavnim, potrpežljivim, napornim delom, ki je z. htevalo vnemo vseh in nam je moralo na koncu nuditi rezultat, ki nam ga je dalo. Potiskati naprej to delo pomeni razširiti fronto zahtev miru, dokler ne objame vseh mož, žena, mladincev razen male manjšine, zaslepljene od razrednega sovraštva ali od strankarstva. Želim pa vam povedati, tržaški prebivalci, ker govorim vam in vašemu mestu, da je ta borba prav posebno potrebna tu v Trstu, na tej meji, na tej zemlji. Tovariš Paimiro Togliatti vsenarodnega gibanja, kane bi bili delavci in ljud-tega mesta dali svoj do-doprinos dela, upora, Sosti v borbi, junaštva, krvi. <«to proslavljati 1. maj v Tr-»ii samo dejanje, ki povzro-Navdušenje, marveč je čast, i'i^ v ponos tistega, ki ga izvr* je velik, svetel dan kot ,0 nebo danes. Danes je de-I^Ki dan, je dan, ko se prozia delo, največja aktivnost ,Ha, aktivnost, ki je nudila %nje, ki je ustvarila vso 'Ko, v kateri smo se rodili, . smo se naužili in katero '8kamo dalje. Veliki nauk Preteklih Praznikov dela dau se je porodil pred s desetletji kot protest proti /“Brskemu zločinu, izvršene-17 V ZDA proti skupini ilelav-j* borcev. In čedalje bolj je i sprejet od avantgardnih de-'H kot dan, v katerem so se ,vei in delovni ljudje vseh 'v združevali za postavlja-pvojih prvih zahtev po pralo svobodi : zahteve po o-'"rnem delavniku, zahteve 8Vohodi združevanja mezd* delavcev, ljudi, ki nimajo ‘jkga kol svojo delovno silo ,*'vljenje. In tedaj se je strah C'dl v sloju bogatinov, pri-||8ir. neev, kapitalistov in vla-tj*v. ki so vladali svetu v in- "s,, istih. In morda je med še nekaj ljudi, ki se tega ličili j a jo. Jaz se tega sporni-C' ker mi je o tem pripo-ifCval oče, ko sem bil otrok, V da je bil 1. maj dan, ko se Vl,°gl<> na cesto, ker je bila koščena pešadija z orožjem, » |b'vljcnim na streljanje, ker ‘da konjenica pripravljena 0“pail proti mirnim povor-pv,,.delovnih ljudi, ki so zah- v tem je že bil velik nauk ; ] V' svoje pravice. Lv . ||‘tg 'dl pokolih, ki so leta in v “krvavih dan Prvega mali “rši in drugih deželah, je 'i "''k nauk za delavce, nauk, " niti danes ne smemo po zabiti; gorje če bi ga pozabili ! Nauk je v tem, da ni dovolj, da naj bo delo tista velika ustvarjalna in napredna sila. ki jo vsi priznavajo ; ni dovolj, da imajo delovni ljudje pravične in svete zahteve, ki jih kot take tudi priznava čedalje večje število ljudi. Ne, to ni dovolj, da bi šli naprej ; da se lahko dobi priznanje svojih pravic, da se lahko izbojuje višja življenjska raven, je treba imeti solidno organizacijo, je treba biti enotni in se je treba boriti. Zato 1. maj ni le bil, ni le postal v čedalje večji meri splošen praznik vsega ljudstva, ki živi od dela, in je danes proslavljen tudi od delovnih ljudi, ki še niso blizu nas, marveč je bil 1. maj za nas vedno dan pregleda uresničenih pridobitev in pripravljanja novih borb, dan, v katerem je voditelj razrednega gibanja delovnih ljudi dolžan opozoriti delovne ljudi, opozoriti ljudstvo, da bomo lahko korakali dalje k novim pridobitvam in razširili našo fronto, preuredili svet po velikih i-dealih socializma le, če sg bomo organizirali, če bomo ostali enotni in se borili. Desetletnica zmage nad nacifašizmom Ta praznik so hoteli ukiniti, ko je težil z morečo težo n'ad našo deželo režim reakcionarnega trinoštva ; toda mi smo ponovno prišli na dan in prav pred kratkim smo proslavili desetletnico zmage nad našimi zloglasnimi zatiralci, nad nemškimi osvajalci, ki so prišli sem, da hi pomagali držati nas pod fašističnim jarmom. Togliatti je nato poudaril, da se ta praznik ne proslavlja samo po vsem svetu v velikih mestih in na vasi, v malih in največjih državah, povsod, marveč da obstaja in uspeva, da je vedno večji in močnejši del sveta, v katerem imajo delavci in kmetje, vsi, ki živijo le od svojega dela, v svojih rokah državno oblast, razpolagajo z bogastvom, upravljajo bogastvo in delo v interesu vseh ljudi. Pošiljamo svoj bratski, topli pozdrav je nadaljeval Togliatti moskovskim delovnim ljudem, ki v tem času defili-rajo pred mavzolejem, kjer počivajo ostanki dveh največjih mož, ki sta otvorila delavskemu razredu, narodom Rusije pot k socializmu : ostanki Lenina in Stalina. Pošiljamo svoj pozdrav delovnim ljudem daljne Kitajske, ki v tem času defilirajo po trgih Pekinga in Sangaja, kjer so se se pred nedavnim bile težke borbe v znamenju neodvisnosti, svobode in napredka. Pošiljamo svoj pozdrav tem svobodnim narodom, ki korakajo z večjo ali manjšo naglico k socializmu. Obračamo svoj hvaležen in ginjen pogled v Varšavo, Berlin, Prago, Budimpešto, na bližnje in oddaljenejše dežele balkanskega polotoka. In dejstvo, da lahko pošiljamo ta pozdrav tiko velikemu, nepreglednemu delu sveta, kjer je delavski razred na čelu družbe in vodi človeštvo po novi poti, dokazuje, da se tudi na našem praznovanju čuti nov znak uspeha, zmage, triumfa. Ali smo mi, delovni ljudje Italije, delovni ljudje Trsta že zmagali v naši borbi? Ne, vemo, da še nismo zmagali, se je pa pojavil v naši duši razen upanja, s katerim smo začeli korakali, s katerim so začeli korakati naši predhodniki pred več-desetletji, nov element ; gotovost v zmago. Danes se ne blodi v temi ; zaradi poti, ki jo je delavski razred prehodil v zadnjih desetletjih svetovne zgodovine, so uspeh, zmaga, triumf zagotovljeni četam dela, ki hočejo ustvariti novo civilizacijo. To ne pomeni, da je obzorje, ki stoji pred nami, pred vsem svetom in pred našo deželo, mirno, vedro ; nasprotno; temni oblaki se zgrinjajo nad tem obzorjem, se zgrinjajo nad našo deželo in nad vsemi deželami sveta. Strašna „novost“ ki ja nudi kapitalizem /Votiu, strašna grožnja, ki si jp ppl o človek ne upa opisati, leži danps nad človeštvom, grožnja nove vojne, v kateri bi se uporabljala orodja za uničenje človeštva, uničenje mest, vasi z atomskim in jedrnim orožjem ter bombami; to je «novost», to je perspektiva, ki jo Zakaj vprašanje Trsta še ni rešeno Nato je tov. Togliatti začel govoriti o tržaškem vprašanju, o katerem se v nekaterih krogih v Italiji pravi, da je rešeno, ker mislijo, da ne morejo več z izkoriščanjem nacionalnih čustev organizirati manifestacij, vihteti zastav, podžigati tudi nacionalno in razredno sovraštvo. Dovolite mi, ila vam rečem, da nisem lega mnenja. Tržaško vprašanje ni še rešeno. Mi ne moremo, ne smemo dopustiti, da bi se reklo, da je tržaško vprašanje že rešeno. Ker sem prišel sem za to proslavo, sem včeraj krožil po tem področju, šel sem do tam, kjer so bili postavljeni obmejni stebri na milj-sitem polotoku, na Krasu ; šel sem po mestnih ulicah; opazil sem več stvari, od katerih večina me je žalostno prizadela in ne samo zaradi barbarskega in celo smešnega načina, s kateiim so bile začrtane nove demarkacijske linije, z razkosanjem njivice, za izgonom prebivalcev iz hiš, z žalitvijo, uničenjem ali s poskusom uničenja povezave človeka, družine s krajem, kjer se je rodil, z zemljo, ki jo je obdeloval, prisiljujoč ga na slep način v izgnanstvo. Tovariš Togliatti je dejal, da ga je predvsem poleg tega zadel vina, vse mesto. Ko se gleda tak prizor, se ne more trditi, da je tržaško vprašanje rešeno. Ne, nekaj se je storilo za omilitev položaja na tej meji, a vprašanje Trsta, vprašanje življenja, razvoja tega mesta stoji še vedno pred Italijo, pred nami vsemi in se mora še rešiti. Trst je nastal kot veliko središče dela, h kateremu se stekajo življenjski tokovi vseh dežel Evrope in prav posebno de žel na vzhodu. Tržaško vprašanje bo rešeno samo, ko bo Trst ponovno dobil svojo vlogo, dobil svoje mesto. Tedaj bodo delavci ponovno imeli dela, se bodo zgradile nove tovarne, ladjedelnice bodo prepolne ladij v gradnji in popravilu; bo dela za malo produktivno meščanstvo; v tem kolu,, kjer se prepletajo ljudje različnih narodnosti, bo vladalo *blagostanje. Funkcija Trsta K temu se je treba povrnili. Kako pa se povrniti? Mi ne sme. mo pozabljati. Izhajati moramo iz osnovne ugotovitve, da se me- Svetoivančanka v narodni noši izroča v imenu tržaških Slovencev tovarišu Togliattiju zlato spominsko kolajno predstavljajo ljudem gospodje, ki vodijo kapitalistični in imperialistični del sveta. Evo kaj pripravljajo. Pred nekaj meseci so se sestali v Parizu in nato so oznanili, da kopičijo orožje in pripravljajo v Evropi, tu, na naših zemljah, na naših mejah, ria naših morjih, v naših mestih atomsko uničevalno vojno. Mi obsojamo ob tem Prvem maju to grožnjo, ker vemo, da je danes borba za oddaljitev te grožnje, za njeno odpravo glavna naloga delavskega razreda kol avantgarde vseh delovnih ljudi, kot avantgarde vsega človeštva. Mi nočemo atomskega uničenja; mi hočemo, da se onemogočijo načrti imperialistov, ki pri /navijajo atomsko vojno; zato pa je potrebno, da se nadaljuje, razširi, okrepi čedalje bolj velika in nepremagljiva borba delovnih ljudi in vseh mož ter žena, pa naj pripadajo kateremu koli socialnemu sloju, kateri koli veroizpovedi, kateri pogled na mesto z zapuščenimi pomoli in z nezadostnim delom v industriji. Množično izseljevanje težak udarec za mesto In včeraj 20 ali 30.000 prebivalcev, zbranih, da žalostno pozdravijo 800 delovnih ljudi, ki so odšli v tujino, v Avstralijo. Naj spremlja te delovne ljudi na njihovem žalostnem potov; -n ju naš pozdrav, naj jih spremlja naša želja, da bi imeli več sreče v tuji deželi, tako oddaljeni od svoje domovine. A mi smo pogumni, mi smo dolžni povedati resnico: to ni izhod za rešitev vprašanja Trsta in Italije. Ne, ko odhaja delovna sila, ki je najdragoce-nejli kapital nacionalne družbe, ko odhajajo delavci, ki so vedno bili najlepša manifestacija aktivnosti tržaškega prebivalstva, to je udarec, ki ga dobiva gospodarstvo, industrija, trgo- sto Trst nahaja na robu med zahodnimi in vzhodnimi deželami Evrope, se nahaja prav na tistem robu, kjer bi hotel imperializem, sovražnik miru in narodov, zgraditi neprehoden jez za nadaljevanje svojih intrig, za pripravljanje novih voj. na, novih katastrof za narode hvrope. To je torej pravo vprašan je. Trst bo lahko živel, bo lahko znova vstal, ko se bo dovolj u-poštevala ta stvarnost, ko se bo priznavalo, da je treba za rešitev tržaškega vprašanja vzpostaviti aktivne kontakte z narodi, ki živijo na oni strani te umetne pregrade, tako, da bi se ponovno stekali k temu delu Jadrana življenjski tokovi dela in trgovine. In to se bo zgodilo. Mi komunisti priznamo kot pravilno zahtevo, naj Trst postane v tem delu Jadrana prosta luka. Ta zahteva je zelo pravilna in bo morala biti sprejeta od italijanske vlade, mi pa se obvezujemo napraviti vse potrebno, da bo sprejeta. Treba pa je vedeti, da mora to zahtevo če hoče biti učinkovita in če hoče nuditi vse, kar lahko nudi, spremi juti vzpostavitev nove politike do dežel, ki so na vzhodu, katerih večina se je danes napotila k socializmu in v večini katerih so na oblasti avantgardne sile delovnega ljudstva: delavci. Kaj delajo sovražniki miru? Oni hočejo, nasprotno, razbiti Evropo, hočejo da bi tu pregrada ostala in da bi se še povečali. C.e bi se moral ta položaj nadaljevati, se ne bo moglo tr-žAško vprašanje ■— naj se ima la pred očmi nikoli rešiti; Trst kot mesto, kot središče pro. izmenjave. Togliatti govori izvoda je in trgovske izmenjave ne bo mogel kot hirati. Treba premagati, treba boriti se in oilpraviti politiko, ki deli Evropo v bloke; treba začeti in slediti politiki sožitja med vsemi narodi. Še več, že ko sem izrekel to besedo, dovolite mi, da je za mesto in ozemlje, kot je tržaško in primorsko, tudi oznaka «sožitja» verjetno omejena. To, o čemer je treba govoriti, je sodelovanje med italijanskim ljudstvom, med Trstom, med prebivalstvom Julijske krajine in prebivalstvom, ki živi v vzhodni Evropi, aktivno sodelovanje v skupni stvari delu in Potrebno je aktivno sodelovanje z Jugoslavijo je socialistični in komunistični del pridobitve delovnih ljudi. Kakšne so zahteve, za katere se bijejo delovni ljudje? So blagostanje, plača, primerno delo za vse in nato udeležba delavca v javnem življenju, bratstvo med narodi na podlagi politike miru. No, poglejte takozvani zahodni svet in poglejte na drugi strani socialistični svet : kje je tista velika kapitalistična dežela, kjer so te pridobitve za j a niče ne delavskemu razredu? Okrepiti Partijo in demokratično gibanje Samo, kjer so komunisti in delavski razred na čelu države, tam so se ti rezultati dose- kruhom še v zemlji. Danes je rdeči nagelj, jutri, pa bodo bogate žetve, soci i ližem, h kateremu se vsi nagibljemo, nova družba, ki bo temeljila na svobodi, na neodvisnosti narodov, na družbeni pravičnosti, na bratstvu med vsemi ljudmi, vsemi narodi. Tovariš Togliatti je zaključil svoj govor, vzklikajoč Prvemu maju. delavskemu pr z-niku in Komunistični partiji Trsta. Dokazi predanosti ljubljenemu voditelju Oh njegovih zaključnih besedah je ves stadion odmeval od hurneva odobravanja, ki ga je povzročil Togliattijev govor, pazljivo spremljan od vseh navzočih. Po govoru je ogromna množica ljudi č;.kala na odhod velikega voditelja italijanskega proletariata, da mu še enkrat izpriča svojo ljubezen, svoje zaupanje, svojo predanost. Marsikatero oko je bilo oroseno od solza, marsikateri krepki delavski in kmečki obraz je bil ginjen. Togliatti sé je res počutil med našim ljudstvom kot doma, je res dobil dokaz, kako ga naše ljudstvo ceni kot borca, kot voditelja, kot človeka. Slovenci in Italijani našega mesta so mu bili blizu in, ko mu je postalo slabo in je moral prekiniti za nekaj minul svoj govor, je zavladala po prostranem stadionu globoka tišina. Nihče ni nič rekel, a iz vseh oči, z vseli obrazov si lahko razbral zaskrbljenost, bratsko skrb za človeka, ki je drag srcu vsakega poštenega človeka, srcu delavcev, kmetov, naprednih izobražencev. In ko so ga videli, da je odhajal in da mu ni bilo nič hudega, je veliki množici Iju-! di, ki ga je v molku čakala. Tovariš Togliatti je postavil vprašanje odnosov z Jugoslavijo, obsojajoč linijo, ki ji je sledila dalj časa večina italijanskih strak in italijanska vlada in ki je bila sovražna jugoslovanskemu ljudstvu in Jugoslaviji, kot zgrešeno in absurdno politiko, ki jo je treba odbiti z največjim ogorčenjem v samem interesu tržaškega prebivalstva, Trsta in ozemlja. Trav z narodi Jugoslavije, z jugoslovansko državo in vlado treba v prvi vrsti vzpostaviti režim aktivnegu sodelovanja zato, da se pozitivno rešijo tržaško vprašanje, vprašanje, ki zaskrb-Ijajo življenje tržaškega ljudstva in ki še niso bila rešena. To se lahko doseže samo na osnovi mednarodne, politike, ki naj odkloni podreditev imperialističnim deželam. To politiko je treba nadomestiti z medsebojnim razumevanjem, s politiko sožitja in miru. Tudi mi sami italijanski komunisti smo v preteklosti imeli ostra nasprotja z ljudmi, ki so vodili in še vodijo jugoslovansko vlado in državo, a mi nimamo nobenega namena, da bi se pustili zaslepiti od rekrimina-eij preteklosti. Za radikalno in dokončno rešitev tržaških vprašanj je potrebno, mi to vemo, sodelovanje med Itulijo in Jugoslavijo. No, to sodelovanje mora biti v okviru splošne politike miru. Mi pozdravljamo vsak korak, ki oddaljuje Jugoslavijo od tabora imperialistov in jo približuje taboru narodov, ki hočejo neodvisnost in mir. Pozdravljamo kakršen koli napredek v tej smeri in, ponavljam, se ne bomo nikoli zaustavljali na rekriminacijah o preteklosti. Mi hočemo sporazume. med italijanskimi delovnimi ljudmi ali med delovnimi ljudmi drugih narodnosti in drugih krajev predvsem tu, v tržaškem mestu, na podeželju, ki ga obkroža. Brzojavka iz I. 1945 pravilno navodilo Govoreč o brzojavki, ki jo je 1945 poslal in katero so zopet potegnili na dan klerikalci in fašisti, v kateri je pozival tržaško prebivalstvo naj sprejme jugoslovanske čete kot osvoboditelji-cs je Togliatti dejal : Ali mislijo, da se mi tega sramujemo? Mislijo, da jo smatram za napako? Ne, tisto je bilo pravilno navodilo, navodilo, ki je soglašalo s tisto politiko, ki bi bila dovolila za pred časom, če bi se bita dosledno sledila, rešitev vseh tržaških vprašanj in mnogo boljšo rešitev od seilanje. Kako, gospodje oil DC, ali bi bilo torej treba, da bi bilo ljudstvo Trsta sprejelo jugoslovanske čete s puškami, z mitraljezi? To je bilo, kar so hoteli Nemci, kar so zahtevali fašisti. In če bi se bilo to napravilo, ste se vprašali, kaj bi se bilo zgodilo s Trstom in Julijsko krajino, ste se vprašali, ali bi se h ji o lahko dobilo po sprožitvi takšnega spopada priznanje nacionalnega značaja in ali bi se bili lahko navezali odnosi sožitja in sodelovanja s sosednimi narodi? Ne, to ne bi bilo več mogoče; zato samo linija, ki smo jo tedaj predlagali s tisto brzojavko, je bila pravilna in, če so pozneje šle stvari slabo, je bilo zato, ker se ni hotela slediti tista pot, ki je bila pot bratskega sporazuma in sodelovanja med vsemi narodi, ki so se združili, da se vodi do zmage velika demokratična borba proti fašizmu in nacizmu. Prevladali so razdraženi nacionalizmi, a tudi tu nočemo delati rekriminacij. Prekinitev govora zaradi trenutne slabosti tov. Togliattija Ob tem trenutku se je tovariš Togliatti trenutno počutil slabo. Voditelji, ki so stali o-krog njega, so mu pomagali, da se je nekaj minut odpočil. Ko mu je bilo boljše, se je lotil zaključnega dela svojega govo- ... , , . • ra. Poudaril je, da imajo delav- S'buuje, svoboden razredu, pred seboj perspektivo trde smdikat delovnih ljudi. To je v Prvomajske proslave na stadionu sta sc udeležili tudi poslanka Nilde Jotti in mala Marisa Malagodi gli in se ne bodo več izbrisali. Zato danes, ko proslavljamo Prvi maj, ga moramo proslavljati z obvezo: obvezo, da bomo okrepili tu in po vsej Italiji komunistično gibanje, socialisti- borbe. Dejal je, da se. reakcija v svoji ofenzivi proti svobodi najprej loteva delavskih svoboščin. Delavci je dejal Togliatti — potrebujejo svobode prav tako kot plače, še več kot plače. Jo potrebujejo, ker so ljudje in ker je njihovo dostojanstvo v svobodi, v svobodi se najde možnost voditi borbo za svoje ideale, uveljaviti se kot sile svobodnega sveta. V tej zvezi je treba spregovorili zelo jasno. Reklo se je v tem zadnjem času. da se tista vi j o, kjer prevlada napred- resnici edino jamstvo, da bomo šli naprej, da bomo lahko uresničili svoje ideale, pridobitve, od katerih od visi napredek vse civilizacije. In to vam pove sam sovražnik, ko osredotoča svoje napade proti vam. Potem ko je tovariš Togliatti ugotovil, da je imela naša partija, ko se je ustanovila v Trstu, večino ne samo med delavci, marveč incd vsem ljudstvom, je zaključil, pozivajoč na okrepitev našega gibanja, na dviganje novih rdečih zastav povsod, na ljudskih domovih, na sindikalnih sedežih, ker so rde- ni del delavskega gibanja — toče zastave kot nageljni med odleglo. Tedaj se je oglasilo ploskanje, vzklikanje, navdušenje. Naša voščila Tedaj smo videli, kako so ga vsi pozdravljali. Čutili so, da je njihov človek, nak človek, da nam je dragocen. Togliatti je torej začutil, kako utriplje srce našega ljudstva. Utriplje za pravično stvar, za stvar boljšega življenja, za stvar pravičnejšega sveta, za tisto stvar, katere visok predstavnik je on. Paimiro Togliatti, tovariš in prijatelj Stalina, Dimitrova, Mao Ce Tun-ga in vseh na j večjih delavsko-kmečkih voditeljev. In ko mu je množica, preden je odšel, še zadnjič zakričala «Živel Togliatti ! », smo si rekli : Da, živel Togliatti, živel še dolgo let, da bo lahko še dolgo vodil delovne množice Italije v boju za boljšo in pravičnejšo družbo, za napredovanje socializma in komunizma po vsem svetu ! Pionirji so s svojo prisotnostjo v defileju živo opomnili prisotne na potrebo po še odlo-/ čnejši borbi za mir FELEVAŽEN GOVOR TOVARIŠA TOGLIATTIJA NA PRVOMAJSKI MANIFESTACIJI OZITJE IH SODELOIIAHJE MED JUGOSLAVIJO IH ITALIJO la vrcdpoooi za razvil Trsta la niegsve vloge v Evropi iti v peli oblastem » nedeljo zjutraj so prilil a-genti civilne policije na sedei sekcije KP v Barkovljah ter zahtevan odstranitev zvezde, ki jo vsako leto izobesijo tovariši na predvečer 1. maja. Ker je bil sedet Se zaprt, so brez vsakega obzira zbudili družine, ki stanujejo v isti stavbi. Ko je prilel sekretar sekcije, so ponovili svoj ukaz in zahtevali celo, da se odstrani tudi partijska zastava. Na proteste naie ga tovarila so se sklicevali češ, da je bila izdana v tem smislu višja odredba, ki prepoveduje izobešanje vsakega znaka ali zastave z znakom. Tovariši so sneli zvezdo, zastavo pa pustili na svojem mestu. Popoldne so se policisti vrnili in zahtevali, da se sname tudi zastava s srpom In kladivom, nato so odšli, verjetno zadovoljni, da je bil izpolnjen vsiljeni ukaz in tako rešen... javni red. Nekaj podobnega se je zgodita ludi v Sv. Križu, kjer so ukazali sneti slovensko zastavo. Ce te gre za višje odredbe in določbe, kakšne zastave se lahko izobešajo, misltmo, da bi morale biti dane v javnost. Sicer pa je tudi to novost, ki je Tržačani niso poznali niti takrat, ko je u-pravljala naše področje tuja vojaška okupacijska oblast. In takih novosti smo videli in občutili ob letošnjem Prvem maju, na žalost še preveč. Dan matere v znamenju borbe za mir jutri, v nedeljo 8. maja, ko p iteka obletnica zaključka um ge svetovne vojne, se proslavlja tudi dan, posvečen materam, kajti matere so največ pretrpele zaradi vojne in njenih posledic. Kot po vsem svetu, bodo tudi v Trstu na ta dan žene izrazile svojo voljo po miru. Zveza demokratičnih žena podčrtuje važnost tega dne ter prireja za nédeljo dan miru in vabi vse žene, ki še niso podpisale Dunajskega apela, naj pristanejo na t<> plemenito in človekoljubno pobudo in podpišejo apel. V ta namen bo ostal sedež ZDZ v ul. Paduina 4 II. nad-str. odprt vso nedeljo dopoldne. DELO Naše ljudstvo je dalo vreden odgovor na vse omejitve in ovire Velika udeležba na prvomajski manifestaciji v Miljah - Enotna proslava v Nabrežini Govora tov. Šiškoviča in Pittonija - Tudi v Križu so svečano proslavili delavski praznik (Nadaljevanje s 1. strani) stva za vso slidarnost in podporo, ki nam jo je dajala KPI pod njegovim modrim vodstvom za časa fašizma in nam jo nudi tudi sedaj, ko so naše pravice spet teptane, Zaveti mo se, da bomo dosegli spo- zaobljubljamo, da bomo ostali vredni nasledniki čistih idealov za katere so padli, Zvesto in dosledno bomo čuvali in krepili bratstvo in prijateljstvo med Slovenci in Italijani, ki se je rodilo iz krvi in žrtev padlih v narodnoosvobodilni variša Togliattija, gosta tržaških delavcev in se nato spomnil desete obletnice osvoboditve, za katero je Križ dal 47 padlih. Opisal je kršitve Londonskega sporazuma in Posebnega statuta ter gospodarske borbe delovnega lju-d- m,m » ***' 'šrvsT IS* % h£j0&? #£>•« #: «,. t« * * ? < f 'mn* r: ipf ’y " z,: ■ m MM -. X*:: mm - * o» ^ .-r S? • ” >***'- \ i'" , « i T* -i Prvomajsko zborovanje na glavnem trgu v Miljah štovanje naših narodnih in socialnih pravic samo z odločno borbo v enotni fronti vseh Slovencev in ob podpori vseh naprednih sil italijanskega naroda. Letošnji prvi maj sovpada z desetletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Zato se danes s hvaležnostjo spominjamo vseh padlih in se Na dan prvega maja so v Nabrežini položili vence k spominski plošči padlih v NOB f V' SfUHŽ dtona. in v sueiu borbi. Na koncu svojega občutenega govora je tov. Marina pozuravila vse narode sveta Ki se borijo za mir, srečne narode sovjetske zveze, narode Jugoslavije in ueiovnu ijua-stvo Italije. Siedo je pozdrav preustavnika PSi. Preden je začel svoj govor lov. Togliatti, je prišla na o-uer deiegacija oiovencev v narodu in nusah in jpodarila gostu zlato spominsko kolajno. skupina zena je podarila šop cvetja in sliko tržaškega umetnika Spacala, dočim so pionirčki obdarovali maio Ma-riso z ruečim robcem s trža-ško helebardo. Slovenski pio-nirčeK je pozdravil v slovenščini, • dekletce pa v italijanščini. Po govoru tov. Togliattija, ki ga objavljamo na tretji strani našega lista, je tovariš Vidan zaključil to veličastno proslavo delovnega ljudstva irsta, ki je še enkrat dokazalo svojo zavednost in privrženost sveti stvari osvoboditve delovnih ljudi, ki je ne bo mogel nihče več ustaviti na poti v lepše življenje. stva. Končno je pozval na e-notnost v borbi za svobodo, mir in bratstvo med narodi. MltiDiia mm proslavljra v Salila Uspele proslave 1. maja na podeželju ITALIJANSKO NOGOMETNO PHVENSTVO V 29. kolu prvenstva so bili rezultati naslednji: Bologna -Triestina 1-1 (tekma je bila v soboto), Genoa - Juventus 2-0, Inter - Catania 3-0, Najxdi -Lazio 3-2, Atalanta - Novara 1-0, Fiorentina Roma 4-3, Spai - Sampdoria 2-0 Torino - Pro Patria 3-1, Udinese - Milan 3-2. Lestvica je naslednja: M6-. lan 39 točk, Udinese 37, Roma 35, Bologna 35, Fiorentina 33, Juventus 32, Najxdi 31, Torino 30 Inter 29, Sampdoria 28, Triestina 28, Atalanta 26, Genoa 26, Lazio 26, Catania 25, Novara 25, Spal 20, Pro Patria 17. Jutri bodo naslednje tekme: Atalanta - Bologna, Fiorentina - Genoa, Lazio - Milan, Inter - Napoli, Sampdoria - Novara, Triestina - Roma, Juventus - Spai, Catania - Tori no, Pro Patria - Udinese. TRZASKI SPORT Tržaška boksarska zveza organizira jutri 8. t. m. ob 10. uri v Kinu ob morju matinejo a-materjev boksa. V peresni kategoriji se bosta pomerila Sab-batelli (CRDA) in Zatti (UPT) v srednji kategoriji Kozina ( APT) in Lupini (UPT), v težki kategoriji Perabò (AGI Gorica) in Lorenzini (UPT) V programu so še drugi boksarski dvoboji, ki so veljavni kot preizkus za pokrajinsko prvenstvo novincev. Vstopnina: parter 200 lir, ga lerija 100 lir. DROBNE ŠPORTNE VESTI RIM — Italijanska nogometna zveza je sklenila, da se bo letošnje nogometno prvenstvo A lige končalo 19. junija. Iste ga dne se bo končalo tudii prvenstvo B lige. Zaradi priprav in tekme med Italijo in Jugoslavijo, ki bo 29. maja bo prvenstvo prekinjeno od 15. maja do 5. junija. UTRECBT — Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu ki se je končalo pred dvema tednoma, se je častno plasiral Jugoslovan Žarko Dolinar, polfinalu je premagal Madžara Sidoja in se tako plasiral v finale, ki ga je igral z Japoncem Tanako. Sele v finalu je moral podleči Jajx>ncu. kateri je zmagal z rezultatom 21:12, 21:9, 21:14. V dvojici sta zmagala v finalu Ceha Andreadis in Stipek, ki sta porazila Dolinarja in Harangozo z rezultatom 21:10, 21:7, 21:8. KARLOVAC — Teniški dvoboj med Jugoslavijo in C ličjem za Davisov pokal se je končal z visokim porazom Jugoslavije z rezultatom 5:0. zmago nad Jugoslavijo se je Cile plasiral za dvoboj z Madžarsko. NEAPELJ — V kolesarski dirki Rim - Neapelj - Rim je odnesel končno zmago Monti. Na drugo mesto se je plasiral Defilippis, na tretje pa Coppi presledkom 4’02”. BRESCIA — Na tradicionalni avtomobilski dirki «Tisoč milj» je letos zmagal Anglež Stirling (Moss na stroju Merce-des s časom 10.07'48” (povprečna brzina 167;650 km na uro). Na drugem mestu je Fangio tudi na Mercedesu, dočim si je Maglioli na stroju Ferrari priboril šele tretje mesto. * Končni dvoboj I. kola za Davisov pokal so dali naslednje rezultate: Egipt - Turčija 4-1, Avstrija - Finska 5-0, CSR - Portugalska 5-0, Argentina -Monaco 3-2, Nemčija - Irska 4-1. Tudi na podeželju so proslave prvega maja izredno u-spete. V Miljskih hribih so kljub neštetim oblastvenim omejitvam zagoreli kresovi na predvečer-, na sam dan Prvega maja pa se je iz -Ljudskega doma razvila povorka, kakršne mesto še ni videlo. Povorka je šla po mestnih ulicah do trga Marconi, kjer je bilo zborovanje. Predsedoval je tovariš Donadel, govorila sta pa tov. Gerlanc Anton in Paolo Sema. trebno, da se združeni borimo za naše pravice. Zaključil je lov. Pegan, ki je dejal med drugim, da so bili tudi Zaležani preganjani in mučeni od tujih brezsrčnežev, kar priča tudi ta spomenik. Opozoril je, naj -ljudje ne zapuščajo svoje domače grude, ker je treba tukaj združeni zahtevati delo in se boriti za lepšo bodočnost. Pevski zbor je zaključil proslavo s par borbenimi pesmimi. Naj tu omenimo, da so se te proslave udeležili na splošno vsi vaščani in kar je posebne pohvale vredno, tudi svojci padlih. Drugi d m pa je kriška godba v spremstvu vaščanov svi-rala budnico skozi vas; prt spomeniku pa je zaigrala ža-lostinko «Žrtvam». Po prigrizku pri tov. Pircu je zaigrala še več komadov, kar so vaščani z zanimanjem poslušali. Popoldne pa je šlo več vaščanov na manifestacijo v Trst, da vidijo in poslušajo velikega voditelja KPI tov. Togliat- V Gropadi in Trebčah proslava zmage Jutri, 8. t. m. bo proslava desetletnice osvoboditve ob 11. uri v GROPADI, na trgu pred spomenikom. Govoril bo tov. Guštin Veljko, občinski svetovalec občine Re-penlabor; ob 11. uri v TREBČAH, na trgu pred spomenikom, kjer bo imel preslavni govor tov. Alojz Markovič. Razdeljevaaje cepiva proti parkljevki Glavno ravnateljstvo veterinarske službe je dalo Prefekturi na razpolago 1.500 doz cepiva, s katerim bodo v prihodnjih dneh cepili proti slinavki in parkljevki govejo živino obmejnega področja in zlasti živino, ki mora zaradi paše in poljskih del preko meje. Omenjena cepljenja so del t i j a, ki je obenem zagovor- stalnega načrta, ki ga je pri-nik nas Slovencev. | pravila prefektura za boj pro- li bolezni. ZAKLJUČIMO Z USPEHOM NABIRALNO AKCIJO ! Nadi milijon lir za stroške 1. maj*a Vaški dopisnik V zadnjem tednu se je nabiralna akcija za kritje stroškov proslav Prvega maja nenavadno razživela. Številne sekcije so poslale precej nabranih prispevkov in tako omogočile, da je nabrana vsota presegla milijon lir. V ogromni večini se sekcije in okraji približujejo postavljenim ciljem, mnoge od njih so že gotove, da ga bodo presegle. Na vsak načm je priporočljivo, da sekcije čim prej zberejo vse preostale biokete in ves nabrani denar, da bi mogel Pripravljalni odbor sedaj, ko so prvomajske proslave za nami, kmalu zaključiti račune in objaviti dokončni uspeh nabiralne akcije. Milje so se luni v lem tednu odlikovale. Poslale so nadaljnjih 80.175 lir in s tem dosegle skupno 182.535 lir. Sekcija Rojan je poslala 4.050, VOM 15.150, Barkovlje 12.929, Sv. Ana 15.690,Kolonkovec: celica 1. maj 3.845, pel. Macarol 7.540, cel. Belloyanis 350, cel. Mar-Sič-Maver 1.400, cel. 3 heroji 900, skupno 14.035; Curiel 88 tisoč 85, Pončana 16.905, tov. Zini iz Rojana 1.250. Sekcija Sv. Vid 21.895. ZAKLJUČENA PRVA FAZA BORBE V C.R.D.A. Delavska zveza podpisala sporazum z obširnimi pridržki Vnešeni pridržki puščajo delavcem popolnoma proste roke za obrambo njihovih pravic - Odpusti pri Selad Kot je bilo najavljeno, se je v soboto zvečer vršila proslava desete obletnice zmage nad nacifašizmom tudii v Saležu pri spomeniku padlih. Tovariši, ki vedno skrbijo za -snago in olepšavo pri tem spomeniku, so tudi ob tej priliki pokazali -svojo zavednost in hvaležnost do teh dragih, ki so darovali svoja življenja za boljše življenje. Spomenik je bil razsvetljen in na vrhu se je bleščala žareča zvezda. Vaščani so položili dva venca, drugi dan pa je tudi občina poslala svojega. V začetku je tov. Pegan Just, ki je predsedoval, pozval navzoče na enominuten molk v spomin padlim, nato je pevski zbor pod vodstvom tov. Hermana Miliča zapel žalost ink o «Žrtvam». Sledil je govor tov. Markoviča, ki je v lepih besedah objasnil pomen te proslave ter govoril o težkem -položaju v katerem se nahajamo tu, na tem Ozemlju, posebno mi Slovenci. Ce hočemo kaj doseči, je dejal govornik, je po- Z začetkom pogajanj na k a- rovanju, ki je bilo sklicano za tera je ravnateljstvo končno pristalo, je prišel problem CRDA v petek prejšnjega tedna v novo fazo. Pogajanja so trajala v petek ter se nadaljevala še pozno v noč, ker ni hotelo ravnateljstvo ladjedelnic ničesar popustiti. Po dolgi in burni diskusiji je prišlo v soboto do sporazuma, ki ga je pa podpisala samo Delavska zbornica, dočim so si predstavniki Delavske zve-ze-OGIL m FIOM iz Tržiča pridržali pravico, da o sporazumu vprašajo za mnenje delavce. Tako je Delavska zbornica s svojim podpisom na sporazumu postavila svoje pristaše in sploh vse prizadete delavce v ladjedelnicah pred izvršeno dejstvo, dočim je Delavska zveza-CGIL dala delavcem najširšo možnost, da so o novo nastalem položaju podrobno razpravljali na zbo- 0BČ1NSKA SEJA V NABREŽINI Odobrili so prodajo 28 tisoč kv m zemljišča V Nabrežini je bila letošnja proslava posebno pomembna, ker je bila enotna. Na zborovanju na trgu sta govorila tovariš Karel Siškovič in predstavnik PSD! Arnaldo Pittom. Tradicionalna povorka se ni mogla vršiti, ker so jo oblasti v zadnjem trenutku prepovedale, proti čemur je tov Sinkovič odločno protestiral. Kot govornik od -PSDI, je tudi tovariš Siškovič poudaril važnost delavske enotnosti in pozval delovno ljudstvo naj nadaljuje po tej poti, po poti bratskega sodelovanja obeh narodnosti, vseh delovnih sil, v solidarnosti z italijanskim in jugoslovanskimi narodi za srečno bodočnost vseh. V Sv. Križu so svečano proslavili Prvi maj z zborovanjem na vaškem trgu. Predsedoval je tov Zoran Tretjak, ki je pozdravil vse prisotne in podal besedu tov. Markoviču, kateri je najprej pozdravil to V Križu Je imel prvomajski govor tov. Alojz Markovič-Zvonko. Tudi v tej vasi Je manifestacija dobro uspela Zemljišče bo služilo za razširitev industrijskega kompleksa „Cava Romana" Ob dokaj pičli udeležbi svetovalcev je devinsko-nabrežin-ski občinski svet nadaljeval v torek svoje jesensko zasedanje. Na dnevnem redu so bile izključno prošnje raznih zasebnikov in podjetnikov, ki so zaprosili za prodajo občinskih zemljišč. Med najvažnejše spada nedvomno prošnja S-onzo-gna, najemnika kamnoloma «Cava Romana», ki je zaprosil za približno 37 tisoč kv m občinskega zemljišča O prodaji raznih občinskih zemljišč je poročal odbornik tov. Ado Slavec, ki je pojasnil po edine prošnje. Tako je občinski svet soglasno odobrit prodajo še 40 kv m po 260 lir Trobcu iz Cerovelj, 1900 kv m po isti ceni Rafaeli Saksida, 1200 kv m najemniku kamnoloma v Medji vasi, isto tako po 250 lir za kv m. Občinski svet je nadalje odobril, da se dà v najem na trgu v Nabrežini primeren prostor Pertot Mariju, ki bo postavil bencinsko črpalko. Kot zadnja je prišla v razpravo prošnja, ki jo je predložil Sonzogno, najemnik «Cave Romane». Slednji vpraša, da se mu proda 37 tisoč kv m zemljišča, ker namerava zgraditi večjo delavnico, tovarno za predelavo apna, postaviti žage za rezanje kamna ter delavski dom z več sobami, restavracijo in celo barom. V diskusijo je o tem vprašanju poseglo več svetovalcev, med temi tovariša Albin Škrk in Gratton. Tov. Škrk je v celoti podprl prošnjo ter poudaril, da bi bila zavrnitev prodaje pač v protislovju z dejanskim gospodarskim stanjem občine, ki mora stalno iskati pomoči, da lahko vsaj delno krije proračun. Nameravana ražširitev kompleksa «Cava Romana» bi bila gotovo v splošno korist občine in zato jt tudi pravilno, da se zemlji- šče proda. Odbornik Floridan je opozoril, da je treba biti glede tega previdni in treba dobro preučiti stvar. Na vsak način je treba stremiti za tem, da pride v občinsko blagajno čim več denarja. Svetovalec tov. Gratton. je vsestransko podprl prošnjo za odstop zemljišča ter postavil dober predlog in sicer, naj se izkupičkom zgradi dom za onemogle starčke. Po dolgi diskusiji je prišlo do končnega sklepa, da se proda podjetniku Sonzogno približno 28 tisoč kv m zemljišča in to po primerni ceni. Sprejet je bil predlog tov. Grattona da se z izkupičkom poskrbi za gradnjo doma za onemogle. Sklenjeno je bilo še, da se bo o ceni razpravljalo na prihodnji seji. ponedeljek. Po dolgi in obširni diskusiji so delavci pooblastili zastopnike Delavske zveze, da podpišejo sporazum in sicer z obsežnimi pridržki. Tako so -dali delavci nov dokaz razredne in politične zavesti. Prišli so do zaključka, da bi enostransko podpitani sporazum lahko samo ustvarjal nasprotstva mej delavci dveh sindikalnih organizacij, kar bi gotovo ne bilo v korist ustvarjajo «j se enotnosti v borbi za delavske pravice. Bodisi na zborovanju, kakor tudi v medsebojnih razgovorih so delavci poudarili potrebo enotne fronte, ki bo lahko vedno uspešno kljubovala vsem nakanam delodajalcev. Predstavniki Delavske zve-ze-UGlL so podpisali sporazum naslednji dan,' Razen tega je bil na izrecno zahtevo slednjih sestavljen poseben zapisnik, v katerem je vnešeno stališče tega -sindikata in delavcev v pogledu problemov, ki so zapo-padeni v sporazumu. Dejansko gre za obsežne pridržke sindikatov glede po-edinih točk, posebno kar se tiče tarif za akordno delo. Ti pridržki puščajo delavcem proste roke za obrambo njihovih pravic, čim bo ravnateljstvo jasneje obrazložilo, kako si zamišlja izvajanje nekaterih točk, ki so v sporazumu dokaj nejasne. S podpisom sporazuma se je v torek končala agitacija v CRDA,. Na dnevnem redu listane še vprašanje odpustov v ladjedelnici Sv. Marka, ki jih je izvedlo ravnateljstvo, kot represalijo na delavsko stavko. O tem vprašanju se bo izrekla posebna arbitražna komisija, ki bo sestavljena te dni. Pri Selad v Nabrežini so najavili 20 odpustov, čeprav niso delavci izpolnili določenega šestmesečnega roka zaposlitve. Kot vidimo gre za očividen poskus postopne ukinitve te ustanove, ki jo je postavila ZVU, da bi vsaj delno lajšala težko stanje brezposelnosti. Borba za- ohranitev Selad postaja tako v vedno večji meri vprašanje, ki ne more in ne sme zanimati samo tistih delavcev, ki jih ustanova od čaša do časa zaposluje. Okrog prizadetih delavcev se mora nujno strniti čim širša fronta, ki bo preprečila še večjo propast tržaškega gospodarstva Prosvetna prireditev na Opčinah Tovariši Stefan Burolo, Anton Co-k. Viktor Balde, Andrej in Franc Kranjec, Ivan Černigoj, Anton Mlač in Anton Afrič iz Podlonjerja so v počastitev spomina -pok. tovariša Ivana Čoka darovali 3.460 lir za Prvi maj. Sekcija Sv. Jakob 23.560 lir, Skedenj: cel. Flego 7.530, cel. Mezgec 6.040, cel. Kermac 5.950, cel. Plesnik 4.500, skupno 24.020; tovarna ILVA 8 tisoč 250, sekcija Tomažič 34 tisoč 980, Pisoni 1-0.000, Saldassi Angelo 500, Balbi Marija 3.000, Acegat (tretji polog) 24.850, Arzenal 20.585 lir. Salež 3.650, Opčine 21.2.20. Magdalena 49.198, Trebče 15 tisoč 405, Padriče 2.150, Prosek 10.650, Sv. Alojz 11.020 lir. Dijaška matica priredi jutri v nedeljo 8. t. m. ob 16 uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prosvetno prireditev. Nastopajo gojenci Dijaškega doma z naslednjim sporedom: 1. «Na Gorenjskem je f letno...», pevsko baletna revija; 2. nastop mladinskega pevskega zbora; 3. narodni plesi folklorne skupine in narodne pesmi dekliškega kvarteta; 4. «Učeni bolnik», šaljiv prizor iz dijaškega življenja. Dolinski ta-ntje priredijo jutri, v nedeljo 8. in ponedeljek 9. t .m. s pričetkom ob 19 uri tradicionalni ples pod «mlajem». Proslave v Kepentahru in Zgoniku V nedeljo, 1. maja je bila v Repentabru slavnostna seja občin kega sveta, posvečena desetletnici osvoboditve. Med slavnostnim govorom župana se je pred občinsko hišo zbralo veliko število vaščanov ;n svojcev padlih. Po končani slavnostni sej: so prišli svetovalci pred občin,ko poslopje, kjer sta zbranim spregovorila občinska svetovalca Ludvik Guštin m tovariš Veljko Guštin. Po enominutnem molku v počastitev padlih je župan odkril ploščo z napisom: «Ob desetletnici osvoboditve, v spomin padlim. Maj 1945 - 1955 - Občina Repentabor», ki naj spominja naše ljudstvo na pretrpljeno g<-' 'e in ga krepi v njegovi nadaljnji borbi z.a svoje pravice. Po odkritju spominske plošče so se občinski- možje, skupno z vaščani podali v Veliki Repen, kjer so položili venec na spomenik padlih. Tudi v Zgoniku je bila v nedeljo slavnostna občinska seja in po seji odkritje dveh spominskih plošč, v slovenščini in italijanščini v veži županstva, Po svečanosti so se občinski možje podali k spomeniku padlim borcem, kjer Za teden --- dni — Sobota, 7. - Stanislav Nedelja, S. - Dan zmage nad n® ctzmom Ponedeljek, 9. - Gregorij Torek, 10. - Jordan Sreda, 11. - Žiga Četrtek, 12. - Pankracij Pete-k, 13. - Servaci] ZGODOVINSKI DNEVI 8. 1945 so zavezniške sile izb® jevale zmago nad nacisti*»1 Nemčijo. 12. 1944 j-e izšla v Trstu pr«, tajna številka glasila «Uniš Operaia». OBNC RADIO ODDAJE TRST A SOBOTA: 12. Naše po-vrtini»1 in. zdravje - 13. Operni duet« kvarteti in zbor. - 15.30 Pogov®1 z ženo - 16. Lahke melodije igfl salonski orkester Pacchiori ‘ 16.45 Domači odmevi - 18.40 DU» Pertot Kos - 19. Radijska ui» verza: Poli: Suženjstvo starti1 Rima - 21. Malo za šalo - m-al* aa res. NEDELJA: 9. Kmetijska oddal - 10. Prenos maše iz tržaške stol n,ice - 12. Oddaja za najm.lajše 16. Ma-lo za šalo - malo za rti. 18. Beet-hoven: Koncert št 1 1 kla-vir - 19. Naši književni! pred mikrofonom - 20.30 Pucciii «Tosca» o-pera v 3 dej. ' -PONEDELJEK 13. Poje žeuč« duet - 14. Lahke melodije ig«1 pianist Franco Russo - 18. B8[' lio-z: Symiphonie fantastitque Mamica pripoveduje - 20.10 Sl® venski m-oški- zbori - 21.15 Kul1 Že vnos t in umetnost - 22.30 cn® pi n : 24 preludijev. TOREK: 13, Glasba po želja*; 14. Borodii-n: Polovetz-ki -plesi , 18. Sai-nit-Saens: Koncert št. 3 1 viol ino ln ork - 19. Radijska u*1’ verza: Benedetti: Prenašanje P-roč il - 20.30 Radijski oder: Rf m-ec: Začarani grad. SREDA: 13.20 Duo Harris-Pr] mani igra lahke melodije Prokofjev: Koncert za kiav1 št. 3 - 18.30 Z začarane pojini pa gleženj. Vse tri iponesreče-nce so prepe-lj-ali v bolnico. *** Prejšnji -petek popoldne se je pripetil)a v ul. Bergamasco huda nesreča. 2-letni A-n-gel-o Strana, ki- stanuje s staro materjo na hš-t. 9 je v -trenutni odsotnosti žene splezal na okno in, padel -poldrugi -meter globoko na cesto. Pri- padcu si je otrok verjetno prebil lobanjo. Krvavečega otroka j-e -prinesla v naročju n-a -dom stari materi neka soseda. Stara mat! je spravila otroka v posteljo misleč, da ne bo hujS-i-h -posledic. Sele pozneje so Trst - Bazovica - Padriče -Gropada - Trebče Odhodi iz Trsta: (iz postaje trg Libertà in Largo Barriera Vecchia): 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.30 19.00 19.45 20.30 22.30 24.00. Iz Trebč: 6.30 8.00 9.15 10.45 I, 1.45 13.45 1-4.25 15.15 15.40 16.00 16.30 17.00 17.45 18.10 19.00 19.30 20.00 20.30 21 00 21.50 23.20. Iz Padrič: 6.35 8.05 9.20 10.50 II. 50 13.50 14.30 15.20 15.45 16.05 16.35 li7,.05i 17.50 18-16! 19.05 19.35 20.051, 20.35 2-1.05 2155 Iz Bazovlice: 6.46 6.10 9.25 10.55 11.56 14.00 14.35 15.25 15.30 16.10 16.40 17.10 17.55 18.20 19.10 19.45 20.10 20.40 21.10 22.05 23.30. Trst - Fernetiči Odhodi iz Trsta: 10.00 13.10 Iz Fernctičev: 10.50 13.35. Trst - Domio - Boljunec -Dolina - Prebeneg Odhodi iz Trsta (samo s postaje Largo Barriera Vecchia): 9.00 10.30 12.30 14.30 16.00 17.00 18.10 19.30 20.35 2? 00. Tz Doline: 6.30 9 45 11.00 14.00 “AUT0VIE CARSICHE" 15.00 17.30 1-8.00 19.00 20.10 21.30. Iz Boljunca: 6.35 9.50 11.05 14.05 15j05 17.35 18.05 19.05 20.15 2-0.55 21.35 212.05. Iz Prebenega: 6.15 13.20 Trst - Ricmanje (skozi Domjo - Log) Odhodi iz Trsta (samo s postaje Largo Barriera Vecchia): 9.30 14.-00 16.1-5 19.30 22.45. -Iz Ricmanj: 6.30 10.00 14.30 16.45 20.00. Trst - Mačkovlje (skozi Domjo - Adamič - Dolino) Odnodi iz Trsta (Largo Barriera Vecchia): 13.00 22.30. -Iz Mačkovelj: 13.45. Odhodi iz Trsta (skozi Oreh -Osp): 12.00 18.30. - Iz Mačko- velj (skozi Oreh - Osp): 6.30 12.30 19.00. Trst - Podlonjer - Lonjer Odhodi iz Trsta (Largo Barriera Vecchia in trg Sv. Frančiška): 8.00 8.31 9.01 10.00 11.42 1-2.00 12.15 12.30 12.45 13.00 13.15 13.30 13.45 14.00 14.15 14.30 14.45 15.00 15.15 15.30 1545 16.00 16.15 16.30 16.45 17.00 17.15 17.30 17.45 1-8-.C0 18.1-5 1-8.30, 18.45 19-00 19.15 19.30 19,45 20.00 20.1-5 20.30 20.45 21,00 21.1-5 21.30 2-1.45 22.00 22.15 22.30 22.45 23.00 23.15. Iz Lonjerja: 7.40* 8.16* 8.46* 9.16* 9.46 10.16* 10.46* 11-21 12.20 12.35 12.50 13.05 13.20 13.35 13.50 14.05 14.20 14.35 14.50 15-05 15.20 15.3-5 15.50 16.05 16.20 16.35 16.50 17.05 17.20 17.35 17.50 18.05 18.20 18.35 18.50 19.05 19.20 19.35 19.50 20.05 20.20 20.35 20.50 21.05 21.20 21.35 21.50 22.05 22.80 22.35 22.50 23.05 2.3,20 23.35. *) Odhodi iz Podlonjerja. Iz Podlonjerja odhajajo avtobusi pet minut pozneje po urniku odhodov iz Lonjerja. — Iz trga Sv. Frančiška odhajajo avtobusi pet minut pozneje po urniku odhodov iz Largo Barriera Vecchia. letna Olg,a Ale latore por. Polia-ohi- iz ul. Palestri-na. Fri pa-d-cu je m-očno ud ari-la z g-lavo o-b ttla-k. Izdihnila Je med prevozo-m v bolnico. Z vespo j-e v ponedeljek treščil ob obcestn-i kamen 32-let-ni Lu-i-gi Bask ar iz uil. Giulia. Do nesreče j-e prišlo, ker j-e Ba-ska-r nena-dom-a zavrl, čim je neki mimoidoči pešec zamahnil z roko. Pri padcu je -bila ranjena tudi Bask-arje-va žena, 29-letna Marija roj. Plesničar. Pri -padcu si je v-ozač vespe prebil lobanjo, dočim je žena odnesla lažje poškodbe. Pešec, 51-letni A-leksan-de-r Kuret, je bil tud-i prepeljan v -bolnico, kjer so zdravniki ugotovili vinjenost. *** V torek je Izvršila samomor z gori-ln-im -plinom 3-7-letna Marija Stavka Resinovič por. Pontoni iz ul. Volta. Na opozorilo n-eke sosede, ki je začutila vonj po piinu, so prišli agenti policije i-n odprli stanovanje. Njihova Intervencija pa je prišla prepozno, Rezi-novičeva je bila takrat že mrtva. Truplo so prepeljali v mrtvašni-co bolnl-ce. Nesrečna žena je Izvršila samomor zaradi -ljubezenskih raztegov, kar se j-e dalo razv-ideti -Iz pisem ki .i-l-h je -pustila za svor je so-rodin i-k-e. *** Isti- dan je Izvršila samomor, i-stotaiko z gorilnim plinom 72-let-na Ada Robba vd. Giongo iz ul. S. -01-1 lino. Ko j-e -prišel njen sl-n domov, j-e bila Giongova že mrtva. Po sodni preiskavi so prepeljali truplo v mrtvašnico bolnice. *** V svojem -stanovanju v KontovelS-ki ulici n,a Opčinah, je v torek okrog -poldne nenadoma izdihnil 55-let-n i Ja-kob Geri. S m,rt je na-stopi-la iz neznanih -razlogov. Truplo so prepeljali- v mrtvašnico, -kjer j-e bilo dano na razpolago sodnim oblastem za izvršitev obdukcije. *** Zaradi poskusnega umora je -porotno sodišče v sredo obsodilo 49-letnega Albina Superino iz ul. Bonomea na 4 -leta i-n 8 mesecev zapora. Nasilnež, znani fašistični legionar je aprila lanskega leta zabodel z nožem pri- PREJELI smo: dijaški «Literarne vaje» št. 5 in 6, i*** y ree in april 1956, ki ga id* il$, sri jajo dijaki slovenskih sr®| L** njih in strokovnih šol na T yJl iaškem ozemlju. Gledališče Predstava v Križu i^ljr Dijaki klasičnega liceja v ^ s tu priredijo d-a-nes, v sobot» L-™r t. m. ob 20.30 v Križu, Bar-nj «Vid, Peterlin. Konnersa ve-seloi-gro v 3 deja^Hni^j «Roksi». Igro režira prof. J \ ........ , v ' ■ V nedeljo, 8. t. m. o,b 16.30 (i ,| pilili skli F Ma '■ Na Snj ig-ra uprizorjen; v dvorani iti s Konitov-e-lu. j Li-,/ V četrtek, 12. t. m. ob 20.30 f»1” stopijo -dij-a-k; z isto i-gro v K® dvorani v Nabrežini. K 8 Sobota-, 7. n o OPČINE m-aja: «-Di-vJI (-Ballata sel v agg-la). Baf' 4 S •v «Ve- >n.' film Warner Bros. N. vigilata speciale). v„ 1 a t RKO. 1.1% s* ru» BElfgiSSyKj Založništvo «DELA» ^ I '1-, Tiska tip. RIVA. Torrebl»'