BpcdSslMf te — PoStnina p LJubljana, četrtek S« avgusta Cena cent« 80 Uprav oišcvo; Ljubliana, Puccinijeva ulica 5. Telefon 4t. 11-22. 11-23 11-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica i - Teletoo 11-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Liubliansko pokrajino pn poftno-čekovnem zavodu St 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti Cort. Post. No 11-3118 IZKijUCiNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije m inozemstva ima Unione "ubblicitS Italiana S. A. MILANO Izhaja riak dan razen ponedeljki Naročnina znaia mesečno Lir 18.—% za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim fw crom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica h. S. — Telefon Jtev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per Ia pob- bliciti di provenienza italiana =d est era: Unione Pubblicitk Italiana S. A. MILANO. obrambni boji na sicilskem bojišči« Pireprcčeai ponovni sovražnikovi poizkusi predora — Pet sovražnikovih letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1166: Bitka, ki že štiri dni silovito besni na bojišču Sicilije, je postala posebno ostra v srednjem odseku med Regaibutom in Cen-tnripejem, kjer je trdovratni odpor osnih čet preprečil uspeh mogočnim ponovnim sovražnikovim poizkusom prodora. Letalstvo Osi sodeluje pri bojih in napada cilje na kopnem in na morju. Na vzhodnem Jonskem morju so nemški lovci uničili 3 letala tipa »Liberator«, naši minonosci pa 2 dVomotorni letali. General Ambrosio. Kl^tib silni premoči se Je sovražni poskus prodora na Siciliji izjalovil BerLii, 4. avg. s. Kakor zatrjuje mednarodna obveščevalna agencija, se je ponovno izjalovil poizkus predora, katerega so pred tremi dnevi pričele ogromne skupine čet Kanadčanov in Američanov v srednjem odseku siciljske fronte, da bi olajšale napredovanje Pattonovih čet v severnem obalnem področju in dale znak za poiiod 8. armadi, ki je blokirana v ravnini Catanije. V ponedeljek so množice kanadskih in ameriških čet zopet enkrat poizkušale prodreti po močni topniški pripravi, ki je trajala več ur, poslužujoč se znatnih letalskih sil. Vse to pa ni moglo preprečiti junaškim branilcem zopetnega uspeha na področju Nicosije in Regalbu-ta. V borbah nezaslišane silovitosti so ita-lijansko-oemSke čete deloma z drznimi protinapadi pognale sovražnika zopet nazaj pri čemer je imel izredno hude izgube. Trdovraten odpor osnih čet Lizbona, 4. avg. s. Poročevalci ameriških listov opozarjajo v svojih poročilih o operacijah na Siciliji na ostrost borbe in odpora osnih čet. Agencija »Exčhange<< govori o bojih na področju, ki ne pripada nikomur, ker se Anglosasi bore na ozemlju posejanim z minami in razntem po eksplozijah, zaradi križnega ognja osi. Odpor osnih čet označuje poročevalec 2» strahovit. Isti poročevalec navaja tudi na-nade nemšlcih padalcev in piše, da je cvet Montgamery jeve pehote v ostri borbi z najbolj bojevitimi edinicatmi italijansko-nemške vojske. Tudi agencija »United Press« omenja trdovratni odpor italijan. sko-nemških oboroženih sil na vzhodnem predelu Sicilije. Udejstvovanje nemškega letalstva na Siciliji Berlin, 3. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava naslednje podrobnosti o borbah na Siciliji; Na področju Nicosije so nemške letalske skupine podnevi in ponoči napadale ameriške in kanadske postojanke. Američani in Kanadčani napadajo za ceno največjih žrtev obrambno fronto Osi. Navzlic spretni kamuflaži, s katero skuša sovražnik skriti svoje ofenzivne priprave in navzlic ojačenju protiletalske obrambe so nemška brza bojna letala lahko izsledila in bombardirala z uspehom zbirališča tankov in sovtražnih motornih saedstev. Navzlic premoči sovražnih sil in navzlic možnosti, ki jih ima zaščitenje lastnih pokretov, čeprav z izredno potrošnjo spremljevalnih lovcev, je moglo nemško letalstvo s ponovnimi drznimi napadi razbiti oskrbovalni sistem sovražnih čet. Včeraj je nemškim letalcem uspelo sestreliti v letalskih dvobojih 23 sovražnih letal. med njimi 11 večmotornih bombnikov, ki so hoteli motiti italijansko in nemško zaledje. Borbenost čet na Siciliji Bukarešta, 3. avg. s. List »Evenimen-tui« ugotavlja, da je angloameriško napredovanja na Siciliji v zadnjih 48 urah oslabelo ter dodaja, da se čete, kj zapirajo dohod do Messine, drugače borijo kakor so se borile prej, kar dokazuje, da prihod Badoglia na oblast močno vpliva tudi na italijansko vojsko. Anglosaške utvare Stockholm, 4. avg. s. Londonski poročevalci nevtralnih listov poročajo, da zahtevajo zavezniki čim dalje bolj vztrajno brezpogojno kapitulacijo Italije, kar naj bi pomenilo, da bi se moral italijanski narod z zvezanimi rokami in nogami prepustiti tuji zasedbi, pri čemer bi moral ponovno žrtvovati komaj pridobljeno svobodo. Iz Berna poročajo, da piše list »Basler Nachrichten« v dopisu iz Ix>ndona, da tamkaj smatrajo, da se bo čim prej zopet začelo sistematsko bombardiranje Italije. Takoj po Mussolini j evem padcu so zavezniki zavzeli stališče čakanja, da bi ugotovili, kakšen bi utegnil biti nadaljnji razvoj italijanskega zadržanja. Sedaj imajo vedno boli vtis. da vlada maršala Badoglia ne namerava sprejeti pogojev Anglosasov, kakor sta jih pojasnila Churchill in Roo-seveit. V londonskih političnih krogih poudarjajo, da bi se morebitnih pogajanj z Italijo morala udeležiti tudi Francija, kar dokazuje, da Anglosaški velesili ne mislita izključiti Francije od morebitnega reševanja vprašanj, ki se tičejo Italije. Kakor doznava isti poročevalec lista »Basler Nachrichten«. postavlja sedaj tudi moskovska »Pravda« zahtevo, da mora čudi Rusija sodelovati pri morebitnem bodočem priznanju italijanskih interesov bodisi zato, ker so se italijanske divizije borile na vzhodnem bojišču, bodisi zato, ker je ruski odpor preprečil Nemčiji, da bi poslala divizije v Italijo. Kakor se torej vidi, bi si nele Angleži in Američani, temveč tudi Francozi in Rusi hoteli razdeliti plen tiste Italije, ki je nasprotno boli kakor kdaj odločena, da brani svoje življenje in svojo svobodo, kar v ostalem priznavajo tudi mnogi nevtralni opazovalci. (*II PiecoloO Ameriške špekulacije z živili Stockholm, 4. avg. s. šef ameriških organizacij za dobavo hrane v dežele, prizadete od "vojne, Lehmann, je izjavil, da bo »vež v Ameriki tudi po vojni racioniran še eno leto ali dve. Pripomnil je, da je več tehtnih razlogov, ki govore v korist dobav blaga, med drugim ta, da predstavlja pomoč v hrani dobro kupčijo za Ameriko, zlasti, ker so stroški za pomoč trpečem narodom, da si opomorejo, neznatni v primeri s tem, kar bodo ti narodi plačali Ameriki, ko bo njihova kupna moč zopet obnovljena. Gospodarstvo v Iranu pod ameriškim nadzorstvom Ankara. 1. avg. s. Opozicija v Iranu je predložila vladi protestno resolucijo zaraJi prepu stitve Američanom zadnjih odsekov gospodar-sko-finančne uprave države, ki so še ostali pod vodstvom Irana. Tak ukrep je zahteva! severnoameriški finančni diktator s pretvezo, da je potrebno za rešitev Irana pred popolnim gospodarskim zlomom, da preide ves finančno-denarni državni aparat v roke Američanov. Ugodna žetev v Rumuni j i Bukarešta, 3. avg. s. V razgovoru z zastopnikom nekega lista je kmetijski minister Maiana podal zanimive izjave, po katerih je bilo letos v Rumuniji posejanih z žitom nad 3 milijone ha, z ržjo pa okrog 250.000 ha. Po prvih poročilih o mlačvi se lahko reče, da je bil dosežen povprečni pridelek 1.000 kg na ha. Letošnji pridelek se bo sukal torej okrog 300.000 vagonov žita. Računajoč potrebo, kakor je storil minister za oskrbo, na 160.000 vagonov za notranjo potrošnjo in količino, ki je potrebna za bodočo setev, bo Rumunija razpolagala še z 80.000 vagoni žita. Tudi pridelek koruze kaže dobro na površini 4 milijonov ha. Dodati je treba še 25.000 vagonov rži, ki se tudi uporablja pri oekl. Minister je zaključil, da bodo na ukaz kondukatorja spravili velike količine žita za bodoče leto. tako da bo potreba krita za ves narod ob vsakem primeru. Glede sladkorne repe je rekel minister, da je bila lete« obdelana dvojna površina v primeri z lanskim letom. Žetev bo torej dobra in se bo tudi proizvodnje sladkorja povečate. Seja vlade Kšm, 4. avg. R. S. Jutri 5. t m, «e bo sestala vlada k seji. na kateri bodo sprejeti pomembni sklepi. Novi generalni tajnik za prehrano Rim, 3. avg. s. Za generalnega tajnika za prehrano je bil predlagan profesor Vik-torio Ronchi, generalni direktor ministrstva za poljedelstvo. Profesorju Guidu de Marziu, generalnemu inšpektorju tega ministrstva, je bilo poverjeno vodstvo generalne direkcije za, prehrano. Preosnova mladinskih organizacij Rim, 3. avg. s. Označbe »Generalno poveljništvo GILa« in »Zvezno poveljmištvo GILa« se spremenijo v »Izredni koimisari-jat za italijansko mladino in v »Pokrajinsko središče za italijansko mladino«. Emisija kreditnih papirjev notranjega ministrstva Rim, 3. avg. s. Uradni list objavlja dekret šefa vlade z datumom 31. julija 1943. s katerim se skrajna meja emisije posebnih kreditnih vrednostnih papirjev, imenovanih »kreditni papirji za izredne stroške notranjega ministrstva«, določi za drugo polletje 1943 v znesku 4 milijarde lir za dnevne podpore potrebnim družinam vpoklicanih vojakov. Zaključek poslovanja zakonodajnih komisij senata Rim. 3. avg. s. Zaradi najavljenega zaključka 30. zakonodajne dobe so prenehale delovati zakonodajne komisije senata, predsednikom teh komisij pa zapadejo njih položaji. Člani urada predsedništva ostanejo na položajih do imenovanja naslednikov. Ostavka predsednika Kr. Akademije Italije Rim. 3. avg. s. Cav dr. Luigi Federzoni je odstopil s položaja predsednika Kr. akademije Italije. Njegov ouston je bil sprejet. Novi predr, dnik Italijanskega znanst -/enega društva Rim, 4. avg. s. S Kr. ukazom je bil potrjen profesor senzor Aldo Castellani za predsednika Ialijan-kega znanstvenega društva. Benede So Croce ministru za s: irodno vzgojo Rim, 4. avg. s. Ben^detto Croce se je takoj odzval ministru za narodno vzgojo in se mu zahvalil za pozdrav, obenem pa ga ■vzpodbudil, naj bi začel obnovitveno delo v šoli. kakor žele vsi šolniki. Italijansko zastopstvo psi Lavslu Vichy, 4. avg. s. Šef vlade Laval je sprejel vodjo italijanskega odposlanstva v Vicb.Vju Ciiristofora Lagassija iz italijanskega veleposlaništva v Parizu. Kitajski tisk o izpremeuifeah v Italiji Sanghaj, 4. avg. s. Tukajšnji listi posvečajo še nadalje mnogo prostora italijanskim dogodkom prejšnjega tedna. Komentarji, med katerimi je zlasti značilen uvodnik lista »Shangaj Times«, poudarjajo postopno in disciplinirano reorganizacijo vsega narodnega delovanja in imenovanje sposobnih osebnosti na odgovorna mesta. Navajajo tudi, da se vojna nadaljuje z nezmanjšano živahnostjo in da je ves narod, ki se sedaj zaveda svojih nalog, združen in strnjen okrog vladarja in svojih voditeljev Posebno pozornost posvečajo izjavam zunanjega ministra Gva-riglie. ki jih označujejo za nepristranske in stvarne Bojišče na Siciliji v ospredju zanimanja Stockholm, 4. avg. s. Rimski poročevalec lista j. D agens Nyhiter« piše v daljšem dopisu med drugim: Kdor pregleduje pisanje italijanskih listov, si je popolnoma na jasnem, da je vsak Italijan prepričan, da se je treba še nadalje boriti in trpeti, ako hoče Italija iziti iz sedanjega položaja častno. Vsak razumen Italijan tudi upošteva, da se je vlada znašla pred izredno težko nalogo. Dopisnik poudarja tudi razumevanje cerkve za naloge italijanske vlade in nar vaja v zvezi s tem izjave turinskega nadškofa, ki je posvaril vernike, češ, da bi bil zločin proti domovini, če M se motilo delo vlade, švedski novinar poroča nadalje, da se je italijansko življenje vrnilo v svoje tire in da se je narod prostovoljno podal na delo ter skuša z najboljšo voljo rešiti vsa velika in majhna vprar-šanja vsakdanjega življenja. Rim nudi sliko delovnega miru, h čemer seveda nočemo reči, da bi se ne razpravljajo živahno o položaju države. Ta trenutek gledajo vsi predvsem na Sicilijo, ki je ▼ ospredju zanimanja in si ne delajo nobenih utvar o resnosti položaja na bojišču. Nadalje poudarja dopisnik železno voljo vlade in vojaških oblasti, ki hočejo preprečiti, da bi s v tem težkem prehodu pojavili nevarno notranji konflikti. Rojstvo švedske princese St°ckholm, 4. avg. s Švedsko kraljevo družino je razveselilo rojstvo princese, četrte hčere princese Sibile, soproge kraljevega nečaka Silovit orkan Buenos Aires, 3. avg. s. Silovit orkan, ki je divjal 12 ur v Texasu blizu Mehiškega zaliva, je napravil ogromno škodo, zlasti v mestu Galvesthon, kjer ni nobena hiša ostala cela. Orkan je razkril tudi najtrdnejše strehe, vendar žrtev ni bilo. Sovjetski poraz ob Miusu I7.895 ujetnikov, 730 oklopnih voz, 703 topovi in 398 metalcev granat zaplenjenih ali uničenih Ix Hitlerjevega glavnega stana, 4. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je cb. javilo naalednje poročilo: V bitki ob Miusu so pehotni in oklopni oddelki vojske In Oborožene SS pod vodstvom feldmaršala von Mannstejna in generalki pehote Hollita z vzorno podporo letalskih oddelkov pod vodstvom generala Detttopa preprečile ponovne poskuse za prodor, izvedene od močnih sovražnih sil, in so v zanos ne m protinapadu porazile so-vražntkto, ki je severno od Kujbiševa prodrl Do 2. avgusta je bilo v teh bojih zajetih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa 730 oklopnih vozil, 703 topovi in 398 metalcev granat, kakor tudi mnogo drugega orožjR, in obsežen vojni materija!. Sovražne izgube padlih presegajo večkrat število ujetnikov. Na fronti ob Doncu in na področju pr; Bjelgorodu poskuša sovra/.nik z močnimi pehotnimi divizijami in oklopnimi oddelki ob močni letalski podpori prodreti from.o. Medtem ko je bil ob Doncu poskus prodora prestrežen in so bile sovjetske čete v takojšnjem protinapadu vržene nazaj, se hudi boji pri Bjelgorodu še niso zaključni. Na fronti pri Orlu so nadaljevali boljševiki svoje močne napade s težiščem južnozapadno od mesta. Z uničenjem mnogih oklopnih vozil so bih povsod krvavo odbiti. Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi bojnimi letali posegli v boje na kopnem in so bombardirali noč in dan železniške naprave in razkladalne naprave v zaledju sovražnika. Tudi južno od Ladoškega jezera so se zrušili pred našimi postojankami sovražni napadi, podprti z oklopnimi in letalskimi silami. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva so uničili včeraj veliko število sovjetskih oklopnih voz in sestrelili 118 letal. V zadnjih dveh dneh so samo oddelki vojske in SS uničili 261 oklopnih voz. Na morju pri Murmansku so brza bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji in en sovjetski brza čoln. Na Siciliji so nemške in italijanske čete v večdnevnih težkih bojih proti visoko nad-močnemu sovražniku in v najtežjih terenskih in vremenskih razmerah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severnoameriške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek fronte, vsi napadi pa so se z največjimi izgubami moštva in materijami izjalovili. V času od 10. do 31. julija so naše kopne čete uničile 309 britansko-ameriških oklopnih voz. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva ter oddelki kopne vojske so sestrelili v istem času v Sredozemlju 199 letal, izmed teh samo nad Sicilijo 132. Pri podnevnih prodorih slabših letalskih oddelkov nad zasedeno zapadno ozemlje je bilo sestreljenih 9 letal. Zaščitne ediniee vojne mornarice so potopile v večurni borbi severno od Terschellm-ga brez Instne izgube 3 britanske brze čolne in poškodovale nadaljnjega tako težko, da je računati z njegovo izgubo. Na petem brzem čolnu je nastal požar. Silovite borbe na kubanskem mostišču Berlin, 3. avg. s. Od 15. julija divja v odseku kubanskega mostišča silovita borba, ki jo prekinjajo samo izredno kratki odmori. V vseh odsekih tega področja, poudarjajo v pooblaščenih virih, prikazujoč razne faze borbe, ki je dosegla meje velike tragičnosta, so boljševiki vedno zaman skušali prodreti v nemško ofenzivno postrojitev. Na višinah neposredno zapad-dno od Krimskaje, severno od Pedgrinija, v gorah severno od Novorosijska in končno zapadno od Krimskaje, nikjer ni sovražniku uspelo izvršiti zaželjeni prodor, imel pa je najtežje izgube, kar je zelo značilno, če upoštevamo, da se napadalcem dovajajo vedno nove rezerve in da je sovražnik postavil na bojišče številčno močnejše sile kot jih imajo branilci. Sovjeti pa niso mogli izbiti nobene koristi iz svoje številčne premoči, s katero razpolagajo in katero kažejo naslednje številke: 15 divizij in 8 pehotnih brigad pod-piranih s 6 oklopnimi brigadami. Te ogromne sile so skušale zavzeti postojanke nemških čet, pa so bile neizprosno zadržane. Nič boljša usoda ni zadela vse ostale napade obrambnega značaja, ki so jih Sovjeti pričeli na raznih točkah odseka, kakor južno od Novorosijska in na lagunskem področju pri Azovskem morju. Tudi v teh odsekih sovražniku ni uspelo, čeprav je napadel vedno ne glede na izgube, vdreti v trdno obrambno fronto Nemcev. Pomorska bitka Berlin, 4. avg. s. Doznava se iz pooblaščenega vira, da so nemške nadzorne pomorske oborožene sile davi zaključile v bližini Tershellinga na Severnem morju bitko protj angleškim brzim izvidnicam, ki je trajala več ur. Med tem bojem so bile potopljene tri angleške edinice, četrta pa je bila bržkone kasneje tudi potopljena. Razen tega sta bili dve britanski iz-vidniški ladji hudo poškodovani. Na nemški strani ni bilo nobene izgube, razen dveh ranjencev med posadkami. Vse edinice so se vrnile v oporišče. Torpedtrana astglešha ladja Buenos Aires, 4. avg. s. Portugalska ladja. ki je plula v Bahijo, je rešila 45 ponesrečencev z neke angleške ladje, ki jo je torpedirala pcdmornica Osi, Preostale z neke druge anglosaške ladje, ki je bila terpedirana na južnem Atlantiku, so izkrcali z neke ladje na južni obali Francije. Masrdevanje generala Mackensena Berlin, 4. avg. s. Konjeniški general v. Mackensen je napredoval v generala armadnega zbora. V. Mackensen je sin maršala von Mackensena in brat nemškega veleposlanika v Rimu. Požrtvovalnost italijanskih vojakov Atene, 3. avg. s. Pretekle dni je nenadoma izbruhnil silovit požar v smrekovem gozdu na podnožju gore Penteliko. Zaradi hude vročine in gorljivosti smrečne smole so plameni kmalu zajeli ves gozd in se je požar širil proti Penteliju, kjer je ogražal istoimenski sanatorij. Italijanske oblasti so takoj organizirale pomoč in oddelki italijanskih vojakov so takoj prihiteli na pomoč in požrtvovalno reševali bolnike iz sanatorija, ki bi sicer zgoreli. Italijanskim vojakom se je posrečilo rešiti 90 bolnikov, katere so odnesli na hrbtih več kilometrov na varna Rešili so tudi opremo, instrumente in potrebščine sanatorija. Vsi listi opozarjajo na nov dokaz požrtvovalnosti in človečanstva italijanskih vojakov. Bolniki. ki so bili v sanatoriju in katere so italijanski vojaki rešili, so izrazili v listu »Acropolis« svojo zahvalo poveljniku italijanske posadke na tem področju. Čestitke Taja Birmi Banffkok, 3. avg. s. Tajski ministrski predsednik Phibun je ob proglasitvi neodvisnosti Birme poslal tople čestitke birmanskemu zunanjemu ministru. - *, . mm ■ v li" m pokopališču Terana v ameriški bombnOd Gospodarstvo Nakazovanje usnja Ljubljana, 30. julija Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval čevljarjem usnje za mesec avgust t. 1. v dobi od 10. t. m. do konca meseca, čevljarji iz Ljubljane dobe nakazila za avgust od 10. do 20., podeželski čevljarji pa od 10. avgusta do konca meseca. Ne glede na te omejitve dobe usnje izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za zavod za socijalno zavarovanje ter potrdilo Združenja, da navedeno število pomočnikov dejansko pri mojstru dela. Iz-premembe v staležu pomočnikov tekom meseca se ne vpoštevajo. Kdor bi ne prinesel tega olokaza, ne bo dobil nakazanega usnja, ki odpade na pomočnike. Podeželski čevljarji morajo obenem prinesti s seboj potrdilo pristojne karabinjerske postaje, da je kraj njihovega obratevališča pod stalno k: nt rolo italijanske vojske. — Brez tega potrdila ae usnje ne nakazuje. Gospodarske vesti = Nakazilo surovin in spremembe cen. Visoki komis; rijat, cdd. VIII., je izdal glede postopka za nakazilo surovin in g ede spremembe cen naslednje navodilo: Da se izognemo nepotrebnemu pišarjenju in s tem izgubi časa, odločam, da se morajo vlagati vse potrebne prošnje za nakazilo blaga, katerega razdelitev ureja ministrstvo za kor-poračije, na to ministrstvo le preko pristojnih strokovnih združenj, ki morajo ocenjevati te prošnje in pošiijati organom ministrstva le one, ki jih morejo priporočiti v ugodno rešitev. Ministrstvo je izdalo pristojnim uradom natančna navodila, naj brez nadaljnjega zavračajo prošnje, ki ne bodo vložene po predpisani poti. Zastopniki posameznih tvrdk naj ne intervenirajo neposredno pri organih ministrstva, dokler ni bila končana določena uradna pot. Tudi prošnje glede cen industrijskih in obrtnih proizvodov se morajo predložiti Visokemu komisarijatu, uradu za določevanje cen, po istem postopku. = Nove vinske conc v Italiji. Izgledi za letošnjo vinsko letino v Italiji so izredno ugodni Trgatev se bo pričela dva tedna prej kakor druga leta in že danes se da presoditi, da bo pridelek ne samo znaten ro količini, temveč tudi prvovrsten po kakovosti. Najvažnejši dogodek na italijanskem vinskem trgu je bila objava novih maksimalnih cen za leto 1943-44. Osnovna cena za normalno konzumno vino z 10 stopnjami alkohola je določena na 45 "ur za hektolitersko stopnjo, medtem ko je doslej veljala cena 21 lir, vendar so v posameznih " pokrajinah prefekti že zadnje mesece dovolili povišanje cen. Novi predpisi o ureditvi vinskih cen so letos razširjeni tudi na prodajo samega grozdja. = Poslabšano zlato kritje ameriškega dolarja. Ameriški kongres je te dni za dve leti podaljšal zakon o vojnem kritju obtoka bankovcev, po katerem se za dobo vojne tudi državni papirji štejejo v kritje. V začetku decembra leta 1941 je znašal ameriški obtok bankovcev 7.73 milijarde dolarjev, vloge pri novčaničnih bankah pa so znašale 15.11 milijarde dolarjev. Sredi julija t. 1. je dosegel obtok 14.09 milijarde dolarjev, vloge pa so se zmanjšale na 14.34 milijarde dolarjev. Zlate rezerve v obliki certifikatov, glasečih se na zlato, so se cd decembra 1941 zmanjšale od 20.55 na 20.15 milijarde dolarjev, medtem ko so naložbe v državnih papirjih narasle od 2.18 na 7.56 milijarde dolarjev. Zlato kritje obteka bankovcev in vlog se je od decembra 1941 zmanjšalo od 90 na 71%. = Gospodarske ve«ti iz Hrvatske, Najnovejši izkaz Hrvatske državne barake z dne 30. juli a zaznamuje obtok bankovcev v vjšini 24.9 milijarde kun in žirovne obveznosti v višini 3.9 milijarde kun. — V Narodnih .rovinah je objavljena zalcon3ka odredba, s katero se v številnih postavkah spreminja in dopolnjuje carinska tarifa iz leta 1925. Z naredbo je pooblaščen drža.vni zakladni minister, da izda prečiščeno izdajo carinske tarife. = Prva madžarska tvornica umetnih tekstilnih vlaken je nedavno pričela obratovati in so prišli proizvodi te tvornice že na madžarski trg pod imenom »maco-sa«. Do jeseni bodo še ostale produkcijske naprave dokončane in bo tvornica lahko pričela obratovati v polnem obsegu. = Španija si ustvarja močno trgovinsko mornarico, že lani je španski nacionalni institut za industrijo naročil gradnjo 18 trgovinskih ladij s skupaj 70.000 tonami in s predvidenimi gradbenimi stroški 319 milijonov pezet. čeprav so španske ladjedelnice močno zaposlene, je španski nacio-nalni institut za industrijo sestavil nadaljnji program za gradnjo novih ladij, in sicer dveh velikih prekomorskih ladij za vzdrževanje rednih zvez z južno Ameriko, 4 velikih tankovskih ladij in 2 specialnih ladij za promet s kolonijami. Gradbeni stroški za ta dodatni program bodo znašali 360 milijonov pezet. Plačajte zaostalo naročnino! Ma?tinique, otok cvetja Ferenc Kormendi: 29 Agico? Morda Agico. A ni si je vzel, ker je ni ljubil. Pa bi jo tudi zaman ljubil. Agica ne ljubi njega, ne ljubi ga tako, da bi mu lahko postala žena. Kajti Agica nikogar ne ljubi, to zagotovo ve. Spominja se sebe: koliko dolgih let ni našla sama v sebi tistega čustva, ki je tlelo v njeni notranjosti, skrivnostno: dobro pozna iz tistih časov ta hladni, odmaknjeni, ravnodušni pogled, ki se še danes zaiskri v Agičinih očeh. Kdor tako gleda, ta nikogar ne ljubi. Mati se moti, ako misli, da ..., naj misli karkoli. Kajti gotovo je, da Agica nikogar ne čaka. Zakaj se torej noče poročiti? Tega kajpak nihče ne more vedeti. Ako bi kdo — četudi ona sama — dobro poznal Agico, potem bi bilo to seveda kaj drugega. Kdo neki pa jo pozna? In nenadoma ji je šinilo v glavo, da si sploh nista podobni, v ničemer ne, in čutila je, da ne pozna in ne razume svoje sestre. Kakor da vedno nekaj prikriva, že od otroških let; Agica je imela škatlo s ključem, ki ga' je vedno nosila na zlati verižici okoli vratu in ni nikomur dovolila, da bi ii pogledal v škatlo. A njeno življenje? Kdo je pogledal vanj? Kdo je ta tuji človek? Tuli9 Strašna beseda. Njena sestra — tuj človek' Da, tuj človek, drugačen kakor je ona sama, drugačen od katerega koli sorodnika, znanca. Asrica skriva svoj obraz in skriva svoje misli. Ničesar ne moreš vedeti o njej, nihče je ne more poznati. ' Ves dan se ni mogla otresti strahu zara- Iz Lizbone poročajo, da je prišel Angloamerieanom ob z.sedbi Mar-tiniquea v reke del francoskega državnega zaklada v znesku 240 milijonov zlatih dolarjev. Martinique, znani francoski otok Malih Antilov. je v zadnjem času, odkar je prišel pod anglo-eimeriško nadoblast, zopet obrnil pozornost naise. Na tem, razmeroma majhnem otoku, se je nedavno odigralo zadnje dejanje tragedije nekoč velikega in ponosnega francoskega koloniailnega imperija. Potem, ko je Francija izgubila del svoje vojne mornarice v bližini Orana, po izgubi Sirije, Madagaskarja, Guayane, Fiancoske Somalije, Ekvatorialne Afrike ter severne in Zapadne Afrike je prišel na vrsto še zadnji del njene kolonialne posesti na Malih Antffih. Ko je prišlo do zloma Francije, je francoska vlada smatrala za potrebno, da pošlje del svoje zlate zalege po svetu v varna zaklonišča. Med drugim so pesiali del zlatega zaklada na šestih vojnih ladjah čez Ocean. Med temi ladjami je bila tudi letalonosilka »Beam«, ki je odplula na Mar-t:nique ter ce zasidrala tam v pristanišču. Bilo je jasno, da se guverner Martiniquea, francoski admiral Robert, ne bo mogel dolgo upirati Ar.glo-am eri čanam, če se bodo hoteli polastiti tega koščka francoske kolonialne posesti. Robert je šel v svoji privrženosti marša Ju Petainu tako daleč, da je zagrozil, da bo dal potopiti vse francoske ladje, če bi Anglo-amreičani hoteli napasti otok. Ko so Anglo-atmeričani spoznali, da postaja stvar resna, so se poslužili druge ukane. Zatekli so se k gladovni blokadi Martiniquaa in s tem prisilili Roberta k predaji. Evropo vežejo na. Martinique mnogi spomini. Na Martiniqueu je domovina mnogih znamenitih mož, ki so se z uspehom uvrstili med može evropske kulture in civilizacije. Tam je doma n .pr. zgodovinar Mo-reau de Saint Mcry, Thibaiuld de Chan-valon, takisto zgodovinar, generali Reboul, De Vasoigne, Briere de Flsle. Martiniški rojak je admiral Dubourdieu, učenjaki svetovnega slovesa n. pr. Rufe de Caveson, Morestin in Leon Pa.pin Dupomt. Na Mar-tiniqueu je preživela najlepše dneve svoje mladosti znana Francoise de Aupigne, poznejša gospa de Moutenon. Z Martiniquea izhaja nadalje Aime Dubuc de Ruveryjeva, na katero je postal pozoren turški paša, ki jo je povzdignil na sultanski prestol, kjer je kot sultaniia Vauda postala mati Mohameda II. in slednjič je z Martiniquea doma tudi slovita Josephine Beauchar-naiisova, poznejša žena francoskega cesarja Napoleona Bonaparta. Martinique leži v osrčju Malih Antilov ter meri v dolžino 80 km, v širino pa največ 30 km. Ima 110.629 ha površine. Ta otok namakajo številni potoki in reke. ki zaradi magnetne rude dajejo zemji izredno rodovitnost. Martinique je poznan v svetu zaradi svoje proizvodnje izvrstnega ruma. Rum kuhajo iz sladkornega trsa., katerega so na Martiniqueu zasadili iz Brazilije pregnani Nizozemci 1. 1654. Površina Mar-tiniquea je divja in romantična., vmes pa s-> posejani mnogi vulkani. Največji planinski masiv otoka je Vaiuclin. ki se dviga jedva 515 m visoko, toda vsebuje kar 20 vulkanskih žrel. Najaktivnejši izmed teh vulkanov je Mont Peiee. ki ima na vrhu odprto žrelo, skozi katero so 1. 1902. bru-hade ogromne množine lave ter p >kopale pod seboj mesto Saint Pierre. Naivzlic opas-nosti. ki jo ta otok predstavlja, zahajajo domačini in tujci vedno radi v njegovo bližino. Otok Martinique je odkril morjeplovec Krištof Kolumb na svojem četrtem potovanju 1. 1502. Ko je Kolumb pristal na Haitiju, so domačini kaizali proti Mar Lini -queu ter klicali: »Madeana — Madenina!« Ko se je Kolumb približal prekopu Sv. Lucije, se mu je približal čoln, v katerem so bili domačini, ki so se le za las ločili od belokožcev. Oblečeni pa so bili zelo skromno. Okrog pasa so imeli privezan kratek robec — to je bila vsa. njihova obleka. Seveda so hoteli takoj začeti sovražnosti in so se spustili s Španci v pravcato pomorsko bitko. Španci so jih kmalu premagali, toda Kolumb ni stopil na otok. Domnevajo, da je bil Kolumb tisti, ki je krstil otok za Martinique in sicer na čast sv. Maortinu. Po prvem obisku Špancev se ni pojavil na Martinique noben Evropec do 1. 1655. Tedaj sta prispela na M3itinique dva francoska plemiča s 500 prostovoljci. Ko so Francozi opazili nerazpoloženje martiniških domačinov in velike kače, ki so se plazile po tleh, so se umaknili. Mesec dni pozneje pa se je izkrcal na otoku Jerre Ba-lain d' Eslambuc. Ta mož je zgradil na Martiniqueu prvo trdnjavo, iz katere se je razvilo poznejše mesto St. Pierre. Mož je morail prestati mnogo krvavih in ogorčenih bojev z domačini, preden je bil sklenjen in podpisan mir. Po smrti ga je nasledil njegov nečak Duparquet, ki je prodal otok družbi a/meriških otokov za 600 funtov. Toda francoski krailj Ludovik IV. je otok zopet odkupil in ga priključil Franciji. Otok je moral nato prestati številne angleške napade, ki so trajali od 1. 1666. do 1772. šele 1. 1801. je Francija v amien-skem miru ponovno dobila otok v svojo last. Odtlej je ostal otok Mantinique pri Franciji do sedamje vojne. Ko so homatije te vojne dosegle neki višek, so zopet prišli Anglcameričani ter ga zasedli ne zato, da podprejo težnje Francije, ampak, da pomagajo sebi. Rej hudemu škodljivcu V juliju in avgustu letajo po naših zelj-nikih metulji kapusovega belina. Samice, ki se ločijo od samcev v tem, da imajo na krilih črne lise zgoraj, samci pa spodaj, odlagajo' na spodnje strani kapusnic, pa tudi nekaterih drugih rastlin, podolgovata zlatorumena jajčeca. Iz njih izlezeio v 10 do 14 dneh majhne gosenice, ki se kmalu razidejo po rastlinah in jih v najkrajšem času tako zdelajo, da ostanejo od njih samo gola rebra. Imamo tri vrste belinov, vendar je pri nas najpogostejši in najbolj škodljiv navadni belin. Gosenice obeh manjših vrst so manjše in zelene, najdemo jih na hrenu in gorčici, napadajo pa tudi zgodnjo zelje. Glave razjedajo od znotraj, zato jih težko opazimo in uničimo. Navadno zaznamo, da je žrla zelino glavo gosenica malega belina, šele tedaj, ko jo hočemo rabiti, pa je znotraj vsa onesnažena od go-seničnih odpadkov. Vsako leto se pojavita navadno dva zaroda, včasih pa celo trije vendar je naj-jačji poletni, ki se pojavi v juliju in avgustu. Dorasle in nažrte gosenice zapuste jeseni opustošene zeljnike, se razlezejo po zidovih, plotovih in deblih, posebno pa po raznih lesenih stenah, kjer se zabubijo in prezimijo. Bube so tako trdožive, da jih ne uniči najhujši mraz. Mnogo jih pokončajo ptice, ki v snegu in mrazu vsepovsod stičejo za hrano. K sreči pa imajo tudi gosenice kapusovega belina veliko sovražnikov in zatiralcev. Pobirajo jih nekatere ptice, med katere moramo prišteti tudi sicer tako osovraženega vrabca. Najhujši sovražnik kapusovega belina in njegove gosenice pa je drobna osica, ki odlaga svoia jajčeca v mastne gosenice. Drobne breznožne ličinke, ki se izležejo iz odloženih jajčec, razjedajo gosenico od znotraj, dokler se nekega dne ne prevrtajo na dan in takoj na gosenici zapredejo v majhne zlatorume-ne kokone. Nevešči mislijo, da so to jajčeca gosenic in jih uničijo. S tem so mučili zalego najboljših zatiralk kapusovega belina, ki bi se izdatno bolj širil, če ne bi zajedale njenih gosenic te drobne osice. Tega zeljnega škodljivca pa morata zatirati tudi kmetovalec in vrtnar s tem, da odstranjujeta in uničujeta zalego, če ojfe-zimo, da' letajo nad zeljnikom znani beli metulji, je to opozorilo, da odlagajo samice 'zalego. Tedaj pregledamo spodnje strani listov in zmečkamo jajčeca, ki so navadno v kupčkih ob listnih žilah, če jih ne maramo zmečkati, jih pomočimo z gorilnim špiritom. Težjo je jx»končavanje, če so že izlezle iz jajčec gosenice. Najboljše je, če jih oberemo in stremo, preden se razlezejo. Precej ceneno, pa tudi uspešno sredstvo je tobačni prah, s katerim večkrat popra-šimo napadene rastline. Prah pa moramo dobro razpršiti po vseh rastlinah, kar napravimo najlažje in najhitrejše s posebnimi mehovi. Gosenice tudi uničimo, če poškropimo napadeno zelje dva do trikrat v presledkih 6—8 dni z 2% kvasijevo brozgo ali 2% tobačnim izvlečkom in dodatkom mazavega mila, da škropivo bolj lepi na gladkih ovoščenih zeljnih listih". Priporočajo tudi sajenje posameznih konopelj in paradižnikov po zeljnikih. — Ostri duh teh rastlin zmeša samice, da ne najdejo zelja in ne odlože na njega jajčec. A- Sonca že, toda ne preveč! Zdaj je pa le prišla ona prava vročina pasjih dni in če kdaj, potem smo si v teh dnevih še prav posebno zaželeli sonca, vode in zraka. Nekateri bi tudi radi, da bi si povrh tega lepo orujaveli kožo, v neki zmotni domnevi, da je taka koža zunanji znak zdravja in lepote. Preglejmo pa zdaj še enkrat glavna pravila o kopanju in sončenju! Sončna kopel je brez dvoma odlično sredstvo za krepitev zdravja in preprečitev bolez ni, toda njene koristi se dajo doseči samo tedaj, če se jih poslužujemo v pametni obliki. Sončno kopel je treba primerjati z močnim zdravilnim sredstvom. Ce ga užijemo preveč, učinkuje prav obratno, kakor bi radi. ter povzroča neprijetne, boleče in celo nevarne pojave na keži, če ne celo sončarico. Res je, da pravi neki italijanski pregovor, da kjer ni sonca pride kmalu zdravnik v hišo. toda prav tako bi lahko ta stavek obrnili hidi tako, da mora zdravnik kmalu tjakaj, kamor pride preveč sonca. Po vsem tem je treba torej vedeti, kake se je treba kopati na soncu, da užijemo vse njegove zdravilne blagodati. Kako dolgo človek lahko svoje telo izpostavlja sončnim žarkom, ne da bi mu škodovalo, je odvisno od njegove občutljivosti, pa tudi od meči sončnih žarkov, temperature zraka in pa nekoliko tudi od utr-jenosti kože. Tudi srce, živci, znojenje in podobno imajo pri tem svojo vlogo. Pri bivanju na soncu moramo zmerom misliti, da učinek sončnih žarkov sprva sploh ni viden in se nevarnosti pfret i ranega vpliva pokažejo šele pozneje. ko sc ne da nič več spremeniti. Zaradi tega morajo biti posebno začetniki, to so taki, ki prvič v sezoni nesejo s\ojo kožo na sonce, previdni in zmerni. Tudi tukaj velja, da je bolje prej skrbeti za manjšo mero, kakor pa pozneje zdraviti preveč dobrega. Popolnoma zmotne je pri tem. čeprav mnogi ravnajo tako. da se pred kopanjem na soncu izdatno namažejo z mastjo ali kremo, čes da jim potem sonce ne bo moglo škodovati. Res je namreč, da Lahko prav zaradi tega utrpijo še večjo škodo, ker se na zamaščeni koži tvorijo majhne- kapljice znoja, ki delujejo na kožo kakor steklo. Na sonce se je treba privaditi, to je najzanesljiveša metoda. Sončnim opeklinam so najbolj izpostavljena ona mesta na koži. ki so sicer pokrita. Predvsem se ne sme predolgo izpostavljati soncu glave, ker so tamkaj posledice prehudega obsevanja najhujše. Nihče naj ne reče o sebi, da je zdrav in krepak in da mu nobeno še tako vroče sonce ne more do živega. Tudi za mladega in čisto zdravega človeka ima lahko preveč izdatno kopanje na soncu hude posledice. Kdor se podaja na sonce, mora biti prviden. Pravilo je tako. da naj se začetnik izpostavi soncu najprej samo 15 minut in potem polagoma zmerom več. Posebno ljudje slabih živcev se morajo varovati pred prehudim sončnem vplivom in bi bilo za marsikoga izmed njih moTda koristneje, če bi se namesto na soncu kopal na svežem zraku in držal bolj v senci ker bi mu tudi taka kopel koristila bolj zanesljivo kakor ona na pekočem soncu. Kultura Slikar Evgen Sajovic Zdi se, da je pokazal Evgen Sajovic. ki razstavlja pri A. Kosu (v prehodu nebotičnika) 10 najnovejših oljnih del, od svoje zadnje razstave pred šestimi meseci lep, viden napredek. Obravnava mane snovne motive, cvetlice in troje krajinskih podob ljubljanske periferije (Bežigrad), vendar jih podaja v bolj ugodnem barvnem in kompozicijskem sestavu. Značilne so nekomplici-rano sveže barvne ploskve, preprosti kontrasti z dobrimi dekorativnimi učinki, kakor jih v najbolj tipični obliki zagledamo na »Cvetju« z zelenim ozadjem ali na -••Sončnicah« z rdečim ozadjem. Tudi v >Ci-nijah« in nageljnih (št. 1) razpolaga slikar dovolj svobodno in spretno z barvno pestrostjo materiala,, vendar bi tonsko dife-renciranje nekaj zaželene globine in plastičnosti še brez vsega doprineslo. V tem pogledu sta simpatični ravno idila senčna^ tega »Gostilniškega vrta« in mehkejše razpoloženje »Jutra«. Evgen Sajovic se zaveda lepote široke in neposredno dane barvne ploskve, kar je pokazal kot razvojno pridobitev prav na svojih zadnjih delih, čutiti pa je, da sam nagiba k intenzivnejši slikarski izrabi barvnih elementov z izključitvijo onih prehodnih valeurjev, ki jih omogoča edinole enotna realistična osvetljava okolja s sončno lučjo. Zato učinkujejo tudi svetlobni kontrasti »Gostilniškega vrta« kot barvno poudarjeni elementi ploskovne dekorativnosti, P°teza, ki ustreza duhu moderne in ki govori tudi iz Sajovčevega barvnega občutja, želeli bi pa nedvomno več poleta in notranje napetosti v gradbi celote, morda manj statike in več prožnejše razgibanosti in iznajdljivosti v predmetnem aranžmaju, saj razodevajo siceršnje osnove Sajovčeve umetnosti nesporne kvalitete. F. S. Iz glasbenega življenja v Beogradu Iz razgovora s primadono Zlato Gjungjenčevo. Upravnik beograjskega gledališča je Jo-van Popovič, ravnatelj Opere Stevan Hri-stič. Vendar pa spada beograjska Opera zdaj pod vodstvo beograjskega radija, katerega vodja je Oberleutnant Reintgen. Muzikalnio vodstvo Opere (katere članstvo z dirigenti vred je ostalo isto kot pred vojno) je v rokah Sonderfiihrerjaf častni naslov za vojaka) Schoederja, nadalje Karla Liszta (znanega dirigenta berlinske radijske postaje) in Richarda Miiller-Lampertza. Korepetitor je Darko Zupanič. Na sporedu so sledeče opere: Figarova svatba. Glumači. Cavalleria rusticana, Ca-rostrelec, La Boheme in Tosca. Opera ima predstave štirikrat na teden, ostale dni igra Drama v Velikem gledališču. Ravnatelj Drame je Bora Jevtič, bivši direktor sarajevskega gledališča. Na repertoarju Drame je nacionalna in internacionalna dramatika. V »Manežu« je Soldaten-Biihne. kjer gostujejo nemški ansambli. Skoraj vsak mesec so filharmonični koncerti, pod vodstvom že navedenih di- rigentov, s sodelovanjem nemških, italijanskih. čeških in domačih umetnikov. Izvajajo Haydnove »Štiri letne čase« in mnogo Beethovena. V pripravi je njegorva Missa solemnis, kj jo bo dirigiral Schoeder. Shakespeare Neki švedski kritik je izdal spis z nas!o«»» »Shakespeare Up-todate«. V njem dokazuje tezo, da se nekako vsakih sto let pojavi ▼ Evropi obnovljeno zanimanje za Shakespeara in njegove drame. Ko mine val tega zanimanja, je Shakespeare prilično »neaktualen«, malone pozabljen. Začelo se je tam nekje v prvem desetletju po letu 1600, ko so izšli v folio-izdaji Shakespearovi zbrani spisi. V zvezi * to izdajo se je pojavilo prvo širše zanimanje za avtorja »Hamleta« in za vse njegovo delo, vendar ni trajalo celo stoletje; Shakespeare je prvič stopil v ozadje. Zanimanje zanj je obnovil Francoz Voltaire nekako v 30 letih 18. stoletja. V 19. stoletju so oživele simpatije za Shakespearovo delo z nastopom romantike, zopet okrog 30 let tega stoletja. V 20. stoletju je bil Shakespeare v prvem četrtstoletju sicer precej uprizarjan, vendar ni stal v ospredju zanimanja, saj so se v tem času pojavili novi problemi in vse drugačni pogledi na svet. združeni z imeni Snengler, Freud, Pirandello, Ben-da. problemi relativizma, psihoanalize itd. Sedaj se opaža obnovljeno zanimanje za Shakespearovo gledališče; število uprizoritev narašča celo v vojnem času in v deželah, kjer nimajo sicer vzroka ogrevati se za dramatiko iz anglosaškega sveta. ZAPISKI Enciklope.ijo upodabljajoče umetnosti r 50 zvezkih pripravljajo kot skupr0 izdajo nekatere nemške založbe ob sodelovanju vseh nemških akademij. Enciklopedija naj bi pozneje izšla v italijanskem, francoskem in španskem prevodu. Neznano oper0 GeOpgesa Bizeta, sklada/-telja nepozabne »Carmen«, so našli v arhivu pariškega kenservatorija. Prvo predstavo te opere s; je zagotovilo draždan-sko gledoTšče. Matica Hrvatska je pravkar objavJa drugo, razširjeno Livadičevo izdajo izbranih pesmi Silvlja S. Kranjčeviča. V njeni »Suvremeni knjižnici« je izšla novelisticna zbirka doslej še neznanega pisatelja Iva Piškorca »Mlinarevi«, v »Mali knjižnici« pa spis Ahmeda Muradbegoviča »Omerpa-ša Latajs«. V knjižnici »Svjetski pisci-* izide kmalu roman D. H. Lavvrenca »Sino vi in njihove ljubezni«. V »Prosvetnopoli-tički knjižnici« napovedujejo po lepem uspe_ hu Platonove »Države« Edvarda Spranger-ja »Oblike življenja« in W. Muhlmana delo »Vojna in mir«. D. M. Domjanič v nemški izdaji. Hrvatska biblioografska založba je izdala knjigo izbrane lirike tudi pri nas priljubljenega hrvatskega pecnilca D. M. Domjaniča »Hel-den bliiht«. Prevodi so v glavnem iz peresa Alfreda barona Buttlar-Mosvona, sodelovala pa sta tudi Camilla Lucerna in pok. Marta švrljuga. — Buttlar Moscon pripravlja za založbo Europa antologijo hrvatske lirike. Zbrane spise Avgusta Harambašiča, pesnika osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, so začeli izdajali v Zagrebu v redakciji' Julija Benešiča. Butiakovo Ognjišče« je izšlo v nemškem prevodu bivšega lektorja Nemške akademije v Ljubljani dr. Fran za Hilleja v založbi Bischof v Berlinu. GLEDALIŠČE OPERA četrtek. 5. avgusta ob 17.30: Mrtve oči I^ren. Cene od 28 Lir navzdol. Zaključek operne sezone! Zaključna predstava operne sezone bo di»vt z uprizoritvijo D'Albertove opere iMrtre oči«. Osebe: pastir — Banovec, kosec — Dolničar. pastirček — Stritarjeva, Arcezij, rimski poslanec v Rimu — Primožič, Myrtocle. njegova žena — Heybalova, Arzinca, njena služabnica — Polaj-narjeva, Galba, rimski stotnik — Anžlovar. Marija Magdalena — Golobova, Rut — Karlovčeva. Ester — Ramšakova, Sara — šturmova. Dirigent: Samo Hubad, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo: Ing. arh. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 5. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.25: Prenos iz Nemčije. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega »orkestra, vodi dirigent D. M. žijanec. — Lahka glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30: Poročila-v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.10: Koncert vodi dirigent Pre-Vtali. — 20.50: Koncert mezzosopranistke Elze Karlovčeve. — 21.20: Znani dueti. — 21.50: Oike-ster vodi dirigent Gallino. — 22.25: Planinsk« pesmi. — 22.45: Poročila v italijanščini. Naročite se ca romane DOBRE KNJIGE i di Agičine odtujenosti. Težko ga je skrivala pred Jankom, še težje je premagovala to tesnobo, ki se je je polaščala drugi dan, ko je Agica telefonirala, da jo bo dopoldne obiskala. Agica je pogosto prihajala k njima, nepričakovano in nenajavljena. Včasi je prišla že kmalu dopoldne, skočila je samo za trenutek, drugič spet je prihajala zvečer in ostala na večerji. Zdaj pa se je Ana z zadrževanim vznemirjenjem pripravljala na srečanje. Agica je prišla že čez pol ure. »Dober dan, Agica. Ali nisem prezgodnja? Hotela bi, da greš z menoj k Eli pogledat model, ki sem si ga Izbrala za devetega. Voz imam s seboj, ali greš?« »Seveda grem, veseli me, da si prišla, hotela sem ti že sama telefonirati. To se pravi... —« Planila je po konci, brskala po papirjih na pisalni mizi. »Poglej, koliko odgovorov imam za devetega. Lada Letay piše. da mora petega odpotovati v London, torej devetega ne more priti.« »Doslej ni nihče drug odpovedal?« »Ne. Pa sem mislila, da bi lahko mesto Lade povabili koga drugega.« »Mislim, da jih lahko povabiš več, gotovo bo še kdo odpovedal.« »Da, tudi jaz mislim tako. Mesto Lade bi enostavno povabila Pavla Gabrijela.« »Pavla? Pravilno, kar povabi ga.« Ana je zajela sapo: »Torej Pavla Gabrijela.« »Da, a mislila sem, da si ga že povabila.« »Hotela sem ga. a vem, da ga ne maraš.« »Ne maram?« je vprašala Agica in se po strani ozrla na Ano. »Zar?di tega ga lahko mirne duše povabiš.« Pogledala je Ani v oči. »Reci mi, Anuška, mama je bila pri tebi in se je pritoževala?« »Ne,« je brž odgovorila Ana, »zakaj naj bi se pritoževala?« »Kratko malo se je pritoževala.« »Pravim ti, da se ni, saj niti ne vem —« »Predvčerajšnjim sem namreč rekla Pavlu, da ga ne bom vzela in rekla sem mami, naj zavoljo Pavla ne silijo vame in sploh z nikomer. Zaradi tega se je najbrže pritoževala.« Ana je bila preveč nespretna ln glas ji je zvenel preveč goreče. »Ničesar ni govorila. A ko se je že to zgodilo, ne bom povabila Pavla.« »Zaradi mene ga lahko povabiš. V družbi mi je to vseeno.« Trenutek je vladala tišina. Ana se je naglo okrenila k Agici. »Povej mi. Agi, kaj prav za prav pomeni to, da si rekla materi, naj te ne silijo s Pavlom in sploh z nikomer?« »To pomeni toliko, da sem prosila mater, naj me pusti na miru « »A kako naj te puste pri miru? Kdo ti ne da miru?« Apica se je zasmejala. »Ti si pa res .neumna. Kratko malo, mati je bila tu in se pritoževala.« Ana je nervozno dvignila glavo. »Povedala sem ti že, da to ni res!« »No prav. torej se ni pritoževala! A ne razumem, zakaj se delaš, kakor da ne veš, za ka.1 gre. Saj preveč dobro veš, da me doma že ne moreio videti več ln da na nič drugega ne mislijo, kakor da bi me orno-žili!« »To nI res! In tudi če bi bilo res, ali ne mor<»š razumeti tega?« »O pač. Pa tudi oni naj razumejo, da se bom poročila le takrat, kadar bom sama hotela, ako pa ne bom hotela, se sploh ne bom poročila. To boš menda tudi ti razumela, ne?« »Da, Agi razumem te. Toda če razmišljam o tem, da sta te od moje poroke sem že dva prosila za roko. ti pa zdaj praviš, da tudi Pavel Gabrijel, pred tem pa si imela deset snubcev, ako ne več —c Agica ji je mirno, potiho segla v besedo: »Anuška, o tem ne bom govorila.« Ana je zajela sapo. »Toda jaz bom govorila o tem! Menda boš dovolila, da enkrat...« »Ne, ne bom govorila o tem —« ».... iskreno vprašam, ali...« »In če boš še naprej govorila o tem, odidem.« »... zakaj vsakega...« Agica ie zakričala: »Torej hočeS, da naj odidem?!« Ana jo je osupla gledala. »Nočeš govoriti z menoj?« »Ne, o tem ne bom govorila s teboj.« »Ne? Dobro,« je dejala Ana hladno. Agica se je zasmejala. »Neumen otrok si. Hočeš biti užaljena?« »Zares te ne razumem in ... zares si tako čudna —« »Razumi me torej, Anica, dušica... In pustiva to.« Spet se je sladko zasmejala. stopila k Ani in jo poljubila. Potem sta skupaj odšli. 10. Andrej je zaprosi! Szlavika, naj mu poS-lje kakega spretnega risarja plakatov. Szlavik se je vneto in uslužno pozanimal, za kaj gre, kajti ako potrebuje koga za plakate, pošlje takega, drugačnega p«, ako potrebuje koga za časopisno reklamo. Stvar je drugačne narave, mu je pojasnil Andrej Walter in da ne bi razžalil občutljivega uradnika Bela Szlavika, mu je razložil, da v resnici ne gre za službeno stvar: hotel bi dati narediti kake ljubke zabavne karte z imeri povabljencev, za večerno zabavo, ki jo bo njegova sestra priredila v soboto, zato potrebuje kakega grafika. O, gotovo, je hitel zatrjevati vneti šef pisarne Bela Szlavik, razume, takoj bo vse ukrenil. In zares je ukrenil. Andrej je v naglici razložil mlademu umetniku, ki se mu je prišel predstavit, svojo zamisel, proseč ga, naj bo naročilo najkasneje v soboto dopoldne v stanovanju dr. Janka Fiilopa. Slikar, nekam omotičen nad častjo in bogato nagrado, je obljubil odlično delo in točnost, nato pa se je po Szlavikovem naročilu takoj vrnil k njemu v pisarno. Požar v Atenah Iz Aten poročajo, da je izbruhnil na Pentelikonu nad Kifisijo hud požar. Ker je pritiskala huda vrečina, se je ogenj v kratkem močno razširil, zajel bližnji gozd in povzročil silno razdejanje. Veter je razna-šal iskre daleč naokrog, s čimer je nastala nevarnost požara tudi za druge objekte. Prebivalci v prizadetem okolišu so morali naglo izprazniti stanovanja, evakuiran pa je bil tudi neki sanatorij, da ne bi prišel v oblast plamenov. Pri reševalnih delih so gasilcem pomagali vojaki italijanske vojske, ki so prenašali bolnike iz sanatorija več kilometrov daleč na ramenih, da so jim na ta način rešili življenje. Kronik® * Senator Bergamini pri predsedniku vlade. Iz Rima poicčajo, da je maršal Badoglio sprejel ravnatelja dnevnika »Gior-nale d'Italia« senatorja Alberta Bergami-nija, katerega je pridržal v dolgem razgo-voru,- * Snr.rt Slavka Strela. Na posledicah operacije slepiča je umrl veleposestnik Slavko Strel iz Mokronoga. Pokojni je bil spic-šnc znan in priljubljen, študiral je ekspoitno akademijo na Dunaju, potem pa se je posvetil domačemu gospodarstvu. Za njim žalujejo žena, dva otroka in mnogo prijateljev in znancev. Pokopali ga bedo ■danes na pokopališču v MoKroncgu. Naj mu bo lahka žemljica! Hudo pr zadetim svojcem izrekamo na?e iskreno scžnlje! * Zlatko Flego f. V Ribnici je v nedeljo popoldne bil pogreb pokojnega Zlatka Fle-ga, absolviranega pravnika. Pred dvema letoma se je iz Laškega, kjer je bil njegw oče edvetrik, presel'1 v Ljuoljansko pokrajino in bil najprej nekaj časa v Kočevju, potem pa je dobil službo v občinskem uradu v Ribr ci. Mlado življenje je že delj časa razjedala jetika. in je v soboto ziitraj postal njena žrtev tudi Zlatko, star komaj 29 let. Naj mu bo lahka dolenjska zemlja i * Smrtna nesreča trebanjskega dekana. V sredo popoldne se je v Trebnjem smrtno ponesrečil s kolesom tamošnji župnik m dekan g. Ivan Tomažič. Pokojni je bil po rodu iz Most pri Ljubljani. Po končanem bogoslovju je služboval na Selu pri Kamniku, potem pa kot katehet v Ljubljani. Za dekana v Trebnjem je bil imenovan leta 1S29. Dekan Ivan Tcrnažič je bil marljiv prosvetni in zadružni delavec. Pokopali ga bodo v petek dopoldne na župnijskem pc-feor.al':šču v Trebnjem. * Nenadna smrt generala. Na trgu Ese-dra v Rimu se je to dni primerila smrtna nesreča 64 letnemu generalu Edoardu Alinei. General se je pripeljal iz Neaplja v Rim, kjer je njegovo vozilo trčilo v neki filobus. Pri tem je general izgubil življenje. * Pisatelj De Ruggsro izpuščen iz ječe. Italijanski listi beležijo, da je bil izpuščen na svobodo znani filozofski pisatelj Guido De Ruggero. Zadnja dva meseca ječe je preživel "v Rimu. V ječo je moral zaradi ponatisa svoje »Zgodovine liberalizma«. * 13 porodov v zaklonišču. Iz Neaplja poročajo. da je bilo v teku zadnjih 15 dni v neapeliskih zakloniščih trinajst porodov. * 100 letna starka je umrla. V Triestu je umrla Luigia Metlika, ki ji je manjkalo samo rekaj mesecev do stotega leta. Ker je bila do zadnjega telesno in duševno sveža, so bili njeni sorodniki prepričani, da bo učakala svoj stoti rojstni dan. * Smrt sina rokoborca Raicevicha. Iz Rima javljajo, da je zadela bivšega svetovnega rokoberskega prvaka Giovannija Raicevicha velika izguba. Izgubil je sina prvorojenca, ki je bil po poklicu zdravnik ter je bil ubit pri letalskem napadu ravno v trenutku, ko je izvrševal svojo zdravniško dolžnost. ' Italijanski filmi na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo, da je bilo na sporedu slovaških kinematografov v prvi polovici letošnjega leta 10 italijanskih filmov, ki so občinstvu vsi ugajali. * Vas za finske vojne pohabljence. Na severni strani Helsinkov so bili pred kratkim položeni temelji za naselbino, ki bo namenjena za bivališče vojnih pohabljencev. Pri polaganju temeljnega kamna je bil navzoč tudi predsednik Ryti. * Delo v Cinecitta obnovljeno. Iz Rima poročajo, da je Cinecitta obnovila svoje delovanje. Za snemanje se pripravljajo novi filmi, med njimi v prvi vrsti film >. Življenje v 24 urah« v režiji A. G. Bragaglie. * Earirenist Galefi bo okreval. Pri letalskem napadu na Neapelj je bil ranjen tudi baritonist Galefi. Nekateri listi so celo poročali, da je bil ubit. Izkazalo se je, da vest ni točna. Priljubljeni umetnik je bil samo ranjen, izgubil pa je vso svojo prtljago, s kate; o je bil namenjen k operni predstavi »Tosce«. * Petelin ji je izdrl zob. V Rovignu je neka žena krmila kokoši. Domači petelin ji je zobal zrnje kar iz roke. Nenadoma pa se je zagnal v žensko, se zasekal s kljunom v njeno čeljust ter ji izpulil zob. Dogodek je zbudil seveda veliko zanimanje daleč na okrog. * Hudo kaznovana pozabljivost. Gospa Marija Polenghi je te dni prispela v Milan in najela avtomobil, s katerim se je odpeljala domov. Doma je ugotovila, da je pri izstopu iz avtomobila pozabila v vozilu ročno torbico, v kateri je imela bankovce, dragulje in vrednostne papirje v skupnem znesku 600.000 lir. Avtomobila, ki ga ie bila najela za to vožnjo, doslej še niso mogli izslediti. * Smrten padec « petega nadstropja. V Turinu so našli na dvorišču neke hiše tiup-lo moškega, ki je kazal na zunaj okrog 70 let. Ugotovili so, da gre za Ernilia Picco-nettija, ki se je nagnil skozi okno, izgubil ravnotežje in padel na dvorišče, kjer je obležal mrtev. * Pobegnil je iz zapora in se sam vrnil. Pred nekaj meseci je bil zaradi nerodnosti pri opravljanju službe zaprt poštni nameščenec Sisto Capussoto iz okolice Astija. Ko so ga nedavno premestili v druge zapore, je pobegnil, toda par dni nato se je sam javil jetniški oblasti. Kes ga je prignal zopet v zapor. * Smrtna nesreča na postaji. V Trentu je kmetica Adela Ciagonazzi pred prihodom vlaka iz Verone hotela odstraniti s tračnic svoj 5 letno hčerko, ki se je igrala na tiru. Pri tem je pridrdrala po tračnicah lokomotiva, zgrabilo, nesrečno mater in jo raztrgala na kose. Hčerka j« b'la ranjena na nogi. * S četrtega nadsjrOpja je padla. 32-letna Gina SUvano se je te dni povzpela v svojem stanovanju v Triestu na olcno v četrtem nadstropju, da bi osuažila šipe. Ne-naetama se ji je stemnilo pred očmi. izgubila je ravnotežje in padla ra dvor'šce. Pobrali so jo in odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnila. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino sporoča, aa bodo delile v dneh od 7. do 12. avgusta t. 1. tvrdke Gregorc, šaraton, Bnhovec, Jelačin, SmrkolJ in Nabav-ljalna zadruga uslužbencev državnih železnic potrošnikom četrto pošiljko novega krompirja in sicer po 1 (en) kg na odrezek 704 navadne živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbo-valnega urada v LJubljani. Prodajna cena krompirja je določena na Lir 2.40 za 1 kg. Kdor do vključno 12. avgusta ne dvigne krompirja, izgubi pravico do nakupa. u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce diplomirani filozof g. Zdenko Aljančič. Zapušča ženo in dvoje otrok. K več."emu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše ;sk:eno sožalje! u— Z univerze. Dne 17. julija je bil promoviran za doktorja tehniških ved gospod univ. docent inž. Milovan Goljevšček, predstojnik zavoda za vodne zgradbe na tehnični fakulteti v Ljubljani, čestitamo! u— Vročina je še narasla v torek čez dan. Po jutranji temperaturi 15.4° C se je živo srebro povzpelo na 31.7" C. Kljub vsemu pa je bil dan znosen, ker je bilo ozračje čisto in je zdaj pa zdaj zapihal veter. Večer je bil prijeten in lep, noč pa spet topla in smo v sredo zjutraj zabeležili 15.6° C. še nadalje imamo jasno in sončno vreme. u— Velika križanka je tudi ta teden dobrodošla Ljubljančanom kakor deželanom. Prinaša jo, kakor vedno. »Domovina«. Med domačimi prispevki je vesela novelica »Prcšar Matija in njegova ženitev«. ženski vestnik v »Domovini« prinaša vsak teden času primerna navodila. Na osmih straneh je res mnogo zabavnega in poučnega čtiva. »Domovina« je najceneiši slovenski tednik. Izvod stane 60 stetink. Med Ljubljančani je prav tako udomačena kakor na deželi. u— Iztepanje posteljnine, preprog jn cunj za brisanje prahu je skrajno grda razvada, če gospodinje ali njih pomočnice ne upoštevajo, da je iztepanje dovoljeno poleti samo zjutraj od 7. do 9. in pozimi samo od 8. do 10. ure. Predvsem je pa dovoljeno iztepanje samo na za to določenih prostorih, posebno pa na dvoriščih, a nikdo ne sme iztenati posteljnine ali otresati cunj skozi okna na cesto. Po cestno policijskem redu je prepovedano iztepanje skozi okna ne 'samo * posteljnine, temveč tudi otresanje kuhiniskih cunj in krp za brisanje prahu. Posebno pa svarimo tudi pred iztresanjem pepelnikov na cesto. u— Zamenjava starih obrtnih pooblastil in dovolil. Po naredbi Visokega komisarijata morajo vsi obrtniki do 5. novembra t. 1. vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekoie-kov-ano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novir-i dvojezičnim pooblastilom. O vloženi proč.nji izda ODlastvo potrdilo, če se prošnla v odrejenem nVlloži' se imetni*u obrtnega lista odvzame obrtna pravica. Dvojezični obrazci prošnje za zamenjavo starih obrtnih listov se dobe pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 in Ra sedežih Poverjeništev po Lir 0.50. u— Mlekarne! Katere imajo upravičence za kondenzirano mleko, naj istega dvignejo pri svoji zadrugi »Mle^otrg*. črka A—L S t m od 16,—19.. od M—ž 6. t. m. od 15,—13. ure. u— Cesta Soške divizije, d?loma zaprta Zaradi ureditve cestišča bo mestni tehnični oddelek. makadamski del Ceste Soške divizije v četrtek 5. avgusta zaprl, pač bo pa za promet oaprt tlakovani del te ccste. u— Jubilejna razstava 60 pokrajinskih slik V. Skružnega je odprta vsak dan do nedeljo 8 avgusta od 9,—12. in od 14,—19. ure v novi dvorani ateljeja državnega gledališča, Cesta Viktorja Emanuela m. št. 13 (BIeiweiscva c.) nasproti vladne palače. u— Učence klasične gimnazije, ki še niso vzeli osebnih izkaznic, opozarjam, da jih lahko dobe ta teden vsak dan od 10,—-12. v ravnateljevi pisarni. Pozneje naj gredo na mestno poglavarstvo. — Ravnatelj. u— Popravni izpiti! Poučujemo vse predmete, pričeli se bodo jezikovni tečaji za. srednješolce. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Korepetito-rij, Mestni trg 17/1. u— Učite se strojepisja! Novi tečaji prično 9. avgusta. Največja moderna strojepisnica. Posebni stenografski tečaji. Priporočljivo diiakcm-injam. Informacije: »Christofov učni zavod« Domobranska 15. U— Tečaj za popravne izpite in počitniške instrukcije. Turjaški (Novi) trs 5. Pouk jezikov. Honorar nivek. Vpis od 9.—12. ure dop. Začetek 9. avgusta. u— Stenografski tečaji — z?četni in napredni — prično 9. avgust«. Počitniški tečaji posebej priporočljivi dijakom-iniam. Posebni strojepisni tečaji! Informacije: »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u~ Popravne izpite za gimnazije in meščanske sole uspešno opravite, če se vpišete čimprej v tečaje v Lichtenturnovem zavodu. u— Nesreče. V torek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet nekaj ponesrečencev. Z zlomlle-no levo nogo so pripeljali iz Velikih Lašč 48-ietno trgovčevo ženo Tončko Petkovo. Z lugom se je poparila po levi nogi 36-letna kuharica Ku-nigunda Grilova iz Ljubljane. Z lestve je padel in si zlomil desnico 37-letni strojevodja Ivan Tavčar iz Vevč. Z Gorenjskega 50 let v zdravstveni službi. V mestni dvorani v Beljaku so se zbrali zdravniki vsega okrožja. Počaščen je bil dr. rtudolf Kattnig, ki je bil pred 50 leti promoviran. Okrožni uradni vodja mu le izročil aKvarel beljaškega umetnika Kaiacherja, zdravstveni poverjenik pa zlato doktorsko diplomo graškega vseučilišča. Za novefra vodjo krajevne skupine v Kranju jo bil postavljen Avgust Jung-schafer. Na zboru okrožnega in krajevnega štaba se je poslovil dosedanji krajevni vodja Klosch. Odlikovan Kranjec. Nemški listi poročajo, da je bil z viteškim križcem železnega križa odlikovan major Viljem Goriany, ki se je rodil 18. julija 1914 v Novem mestu na 'Dolenjskem kot s'n zasebnega uradnika. V maju jc pii obrambnih bojih na Ku-bahu držal važno postojanko z majhnim 1 številom topničarjev jn pešakov. V Koroški Beli je bil ob veliki udeležbi pokopan Alojz Klinar. Prišli so razni oddelki z godbo, ob grobu pa je govoril jeseniški župan dr. Klein. Finančno posvetovanje predstavnikov mesta Kranja je bilo nedavno v mestni dvorani. Dolgovi mesta so se znižali za 33.900 mark, premoženje pa se je povečalo z rezervami in pridobitvijo zemljišč za 200.000 mark. Lanski davki se letos ne bodo bistveno spremenili. Danes prebiva v mestu okoli 14.000 ljudi na 2500 ha, medtem ko nad 2000 ljudi živi v okoliških občinah, zaposleni pa so v mestu. V taborišču za šolanje mladih železničarjev na Jesenicah je zdaj 88 delavcev in pomočnikov z vseh področij beljaške direkcije. Taborjenje traja 14 dni. Okrožna hiša v Radovljici bo okrašena z veliko stensko sliko na stopnišču, podobno kakor krasi freska prof. Lobisserja hišo deželnega svetnika v Kranju. Radovljiško sliko bo izdelal Oto Bestereiner iz Celovca. Načrt prikazuje veliko skupino mož in žena v varstvu mogočnega Orla. Edikt. Poverjenik za pravosodje na Jesenicah obiavlja, da je lani novembra umrl župnik Seigerschmled. Za kuratorja zapuščine je bil postavljen Blaž Razinger. Dediči naj se zglasijo v 6 mesecih. Mnogo ajde je bilo letos posejane po Gorenjskem. V dališem članku 1o priporoča gorenjski tedn:k, saj je ajda nadvse važna za čebelarstvo in za prehrano. Dečk; iz vsejra radovljiškeem okrožja so b!li letos prvič noslani v poletno taborišče ob nekem koroškem iezeru. V tabor'šču so nrebili 8 dni in so bili poučeni o ^ilcsrrh lci jim priprdajo ob vstopu med Hitlerjevo mlaiež. V Mežiško dopno se je preko Sinče vas' prinel ol oblikovanje z viteSk'm križcem poročnik Schreiber. Ob'skal ie Prevalje- go-srporiinisko ?o!o n? Ravnah :n otroški vrtec v M"ž'ci. Zvečer je predaval v železni Kani ji. Ob *«lnrm neurju v Z'ltskl doHni -'e strela zažjra)-> vrč kmetijskih poslop'j. Pog:-relci so Matija Štefan in Anton Trajer, vdova Tema nov a in kmetovalec Teman. Prijet *!oč'»»ec V Rcžu je bila lani s štirimezočcim otroUc-m vred urnorjena 41-letna osebmea AV^nJo R-tzmaierjeva. Zločinca °o (JoJeo iskal', rpjro;sana jc b'la tudi nagrada. Zdaj so ea izsledili na Duna u. Morilec je 231efcr:-j izdelovalec metel in krtač Jožef Strugar iz boroveljske ckolice. Zločin je priznal, češ, da se je hotel polast.tl denarja in svinuce da je lahko odpotoval za zabavo nn Dunaj. Ko je pobil gospodinjo. je pokončal tudi otroka, ker sc je prebudil in začel glasno jokati. Spodnje štajerska V spomin dr. Franca Runipfa, ki je bil pribočnik štajerskega pokrajinskega vodje in je padel na vzhodni fronti, bo danes opoldne v deželni dvorani v Gradcu žalna svečanost, pri kateri bo govoril pokrajinski vodja dr. tlberreither. O žičkem samostanu pr! Slovenskih Konjicah je prinesel »VolkLscher Beobachter« (dunajska izdaja) v petek. 30. julija, dolg članek, ki ga je napisal Paul Anton Keller. Samostan »in okolico imenuje v naslovu »Pravljica Spodnjega štajerskega«. V goštanju bodo imeli v soboto in nedeljo prireditve krajevne skupine. Področje te skupine obsega 95 km-, polovica je hribovita. Skupina je razdeljena v 8 celic s 47 bloki. Vodja skupine je Meinhard Wren-tsehur. Na zborovanju v nedeljo bo šoštanju podeljena zastava, štajerski dnevniki prinašajo daljši članek o šoštanju in njegovi zgodovini. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 21-letna zasebnica Terezija Partličeva, 281etni mesar Janež Ramšak in 73!etni staroupo-kojenec Franc Meitschlen. V Gradcu je preminul živinozdravnik dr. Rihard Heuma-yer, ki so ga pripeljali v Maribor, na Dunaju pa 441etni bolniški strežaj Franc Gregcrič, ki ie bil prav tako pripeljan v Maribor. V činžatu pri Fali je umrla 10-letna gostilničarjeva hčerka julka Blatni-kova. Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 47-letna žena pekovskega mojstra ga. Marija Korenova in 25-letni delavec Alojz Verb-njak. V krškem in brežiškem okraju so srečno spravili žetev pod streho. Pretekli ponedeljek, torek, sredo in četrtek so bili zaprti vsi uradi in poslovalnice, da so lahko uslužbenci pomagali pri spravilu žetve, nato pa so uradovali v soboto in nedeljo. Priključili so se tudi trgovci, obrtniki in druga podjetja. Delo je šlo naglo od rok. Opravila po vinogradih pomagajo zdaj prav tako opraviti žetveni pomagači. V Celju so imeli v soboto in nedeljo prireditve krajevnih skupin iz vsega okrožja. Ob tej priliki je bila v dvorani Okrožne hranilnice prirejena razstava »Celje v narodnostnem boju«. V Rogaški Slatini se letos vrstijo mladinska taborišča. Zadnji fes so bili tu odposlanci državne študentuvske zveze, zastopniki razfcčnih fakultet. Iz Rogaške Sla One so bili nato razdeljeni v pomožno službo po raaiih krajih. Delujejo v vojnih boinišnlcah, v uradih st: anke in po otnških vrtcih. Sadna letina je letos na štajerskem pod povprečjem. Ker pa je potreba velika, morajo sadjarji vse odvišno sadje brezpogojno izročiti pri krajevnih zbiralnicah, da bodo oskrbljeni delavci v oboroževalni industriji, matere, mladina in bolniki. Iz Hrvatske Imenovanja v hrvatski diplomaciji. Na predlog zunanjega ministra je b 1 imenovan dr. Nikola Kuš.ncvič za generalnega konzula Nezavisnc Države Hrvatske v M:-nakovem. — Za hrvatskega konzula na Dunaju pa. je bil imenovan dr. Stiepan Grc-delj. svetnik v zunanjem ministrstvu. Admiral Jakčln državni svetnik. S Po-glavnikovo odredbo je bil imenovan admiral Juro Jakčin za državnega svetnika. Promocije na zagrebškem vseučilišču. Dne 31. julija sta bila na zagrebškem vseuči-lišiču med drugimi promov-rana za doktorja vsega zdrav-ištva Zlatko Vclgar in Marija Zaenka Bertokova. Za doktorja živ no-zdravništva sta bila promovirana Zlatico Mohar in željko Kukavi-- huda nesreča. Uton la sta brata 15 letni Vladimir in 17 letni Krešimir Sta-rič. Mia šega brata ie naenkrat začela struia zanašati na sredo reke jn je zato kti-cal na pomeč. Starejši Krešinrr je brž skočil v vodo. da bi bratu pomagal, toda močni tok in krčevit bratov objem sta tudi aje«a spravila pod vodo. Savski čuvaji čema niso megli pomagati iu 90 iskaniu izvlekli njuni trupli 1a vode. Natrade za krvodajalce. Glavni ravna. telj Tzdravitvo, dr. Stipčič, je določil na-prode za krvodajalce, in sicer preimejo * S k^Včni centimeter krvi do sfo kubični centmetk * 30 kun, do 500 kub. cmPo M taTn od 500 kub. cm naprej pa za v«k kub. cm po 30 kun. H Srbije Dveietnleo svojega obs oja ^ 8 jul1-'a slovenska kolonija v letnico je proslavila s svečano sejo odbora, STjeV^stvovalo mnogo č:lajuc£ Oj letnem delovanju, ki ga g mi statističnimi podatki. Ugotwii je, .-* je odbor kolonije steni vse. *ar je bdomo- goče storiti, v svrho gmotnega izboljšanja staj" ja valjevskih Slovencev za pevzdigo kulturnega m dubovnea rfvoK sv o j in članov Kolonija ima razne ou. KftE^pS poleg vodstva in tajništva še tudi skupno kuhinjo (do 15. 4. t. skupno pekarno, podporni odsek ^ j « cdsek vzajemno nabavljalmco g v iln co ter knjižnico in pevski cdsek. Prea-sedniku se je v imenu članstva zahvalil za njegovo delo tov. Stanko Savinšek, zobo-tehnik v Valjevu in član odbora Kolonija »p imei tega dne 302 člana v Valjevu, l-< v Lajkovcu, 6 v Osladiču, 2 v Obrenovcu in 2 v Leliču. . .. Odlikovanje slovenske dijakinje V neae- lio 11. julija jc bila v Valjevu tako zvana prva smotra srednješolske mladine. Mlačna vseh valjevskih srednjih šol, t j. moSie in ženske gimnaz ie. trgovske akademija, tehnične srednje šole meščanske šo^e m I poljedelske srednje šole. se je zbrala na i igrišču valjevskega športnega kluba, od k>-1 der je odkorakala na glavni trg. Valjevski i okrožni šolski inšpektor g. Boz c je mlidmo ; pozdravil podal raport okrožnemu načelu -! ku nakar je mladica zapela znano pcs.m j »Oj Srbijo«. Zatem je govoril okrožni na-1 čelnik Dragomir M. Lukič. nakar se je vršilo odlikovan e najboljših dijakov in cu-i iak nj srednjih šol in to iz 4. in 8. raz.eda. . Dobili so hranilne knjižice z vecjun-. ali i manjšimi zneski, ki jih je daroval okrožni i načeln i: ali pa so jih poklonili posamezni ! dsbratniki. Med odlikovanj je bila tu*-. 1 Slovenka Metka Ahačičeva, hčerka tov. ! mojstra Rudolfa Ahačiča iz Tržiča, ki je j dobila kot najbol.ša učenka valjevske me-! ščar.ske šole hranilno knjižeč z 1000 din. ! Slovesnost se je končala z mimohodom i valjevske srednješolske mladine pred okrož-! nim načelstvom, k;er so bili na posebnem j odru zbrani vsi valjevski cdličmki. ! Razdeljevanje sukanca. Valjevsko ekrež-! je je dobilo 19030 vretenc sukanca, ki ga razdeljuiejo v mestih policijska predsloj-rištva- na deželi pa sreska načelstva. M-> i sto Valjevo je dobilo 5000 vretenc m tako I pride približno na vsako gosp:dinstvo po 1 vretence. Za sukanec je moral vložiti i vskado prednjo. . . 1 Razdeljevanje mleka v Valjevu. Sreai ju. lija je bil objavljen v Valjevu poziv da prijavJjo otroci do treh let kakor tudi bolnik'. onemogli, starci in starke zaradi sestave spiskov o dodeljevanju mleka. Otroc do 1 leta starosti bedo prejemali po pol litra mleka dnevno, če jih matere doje, ce flh Pa ne do'ijo. pa po 1 liter mleka. Otroci od 1. do '3 let ter bolniki, onemogli n starci, bodo pa dobivali po pol litra dnevro, količina se pa lahko zmanjša na polovico, če bi bilo mleka premalo. Filobus za prevažanje tovorov V Italiji so vStelviju otvoriii pno prometno žilo za filebuse, ki bodo prevažali tovore. Vozove je zgradilo elektriško podjetje, ki bo uporabljalo filobuse za prevoz cementa, kamenja, lesa in drugih stavbnih potrebščin. Dolžina filobusne proge znaša 46 kilometrov. Za sedaj bo v prometu 16 fiiobusov. katerih vsak meri v dolžino 7.83 m, v širino 2 79 m. tehtajo pa brez tovora 7.7 ton Stroji frlobusov btdo lahko vozili z brzino 38 km na uro. Treba je upoštevati, da bo treba na progi premagati 1140 m višinske razlike. Zračni vrtinec je ruvsl drevesa in jih dvigal v zrak j V Cercelanu pri Albacete v Španiji k ie : pojavi! pred kratkim zračni vrtinec, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vihar je i ruval drevesa, jih dvigal s tal ter jih nosil p° ! zraku do 200 metrov visoko. Ob tej priliki je I bi!o razkritih tudi mnogo hiš, katerim je vrti-i nec odnesel strehe. Izreden pojav je bil po sodbi ljudi v zvezi s potresom, ki je trajal ves ; čas zračnega vrtinca, to je nad eno uro. i -- Kaj vem* kaj znam! Rešitve nalog 31. t. m.: 349. Stavek »Cogito, ergo sum!« je izrekel francoski modroslovec Rene De-scartes (1596. do 1650.). 350. Zeleno kopreno nosijo muslimani če so bili kot romarji v Meki. 351. Pivni papir srka mokroto zato, ker ni oklejen. 352. Križanka Vodoravno: 1. parobek, 7. Pecos. 9. in. 11. sel, 13. Niš. 14. vrv, 15. pač, 17. as. 18. po, 19. in, 20. ak, 22. lek, 24. ki. 25. rja, 27. lok, 28. Erjavec. Navpično: 2. res, 3. ocena, 4. bol, 5. es. 6. Finžgar, 8. Levstik. 10. Nil, 12. ora. 15. pol, 16. čik, 21. kje, 23. Eva, 24. koc, 26. ar, 27. le. Ant. Adamič: 13 šola v predmestju »Saj nisem nič, prav nobenega krajcarja, prav zares, da ne.« Iztrgal sem se mu ter zletel po stopnicah. Vrata pa so bila zaprta, ah, in vprav zdajle... Sukal sem gumb — ni se dalo odpreti in se ni dalo. Preganjalci so že bili za menoj. »Mama!« sem poklical v najhujši stiski. Nihče se ni odzval; bilo je, kakor da so v hiši vsi pomrli. >Ali boš dal, kar si našel!« so me prijeli v trdo. »Daj zlepa, sioer...« Nekdo me je sunil v rebra, potem sta me dva zagrabila za roke, pol slepi pa mi je segel kar v žepe ter mi pobral vse do zadnje pare. Tolovaji so se glasno zarežali, nato pa pobegnili z bogatim plenom. Jaz pa sem se kar sesedel na stopnicah in se bridko razjokal. Ko mi je prišla sestra odpreti, sem iz bogatina že davno zopet postal ubožec. Ko sem pozneje roparje pokazal očetu, so vse utajili. Dan se je že hudo potegnil. Ce je dva dni deževalo, je tretji dan sonce že kar pripekalo. Cerkovnikovim sem se vsiljeval pri. zvonjenju. Pozimi se nisem nikoli prikazal v zvoniku — vrvi so bile preveč ledene —, poleti pa sem za kratek čas prav rad pomagal. Za prvi dve vrvi je vlekla cerkovnikova »ta mlada«, za tretjo jaz, četrti, angelski zvon pa je gonil hlapec. S tretjini zvonom stvar ni bila tako preprosta, ker je ostale tri prehiteval ter ga je bilo zato treba zdaj pa zdaj malo pricuk-niti. Nekoliko vstran, nad našimi glavami, so visele velike uteži iz težkih skal, ki so poganjale cerkveno uro. Visoko tam gori, nad temnim stopniščem, je ura pošastno tiktakala. Zlepa si nisem upal sam prav tja gor, ker sem si vedno utvarjal, da straši smrt po zvoniku. Kadar so potrkavali, sem šel s fanti in možmi v line. Skraja sem si moral s prati zatiskati ušesa, sicer bi nemara še oglu-šil. Znali pa so, a največji mojstri v poti kavanju so bili samo štepanci; Bizoviča-nje ,in Posavci jim še davno niso bili kos. Vrstili so se, da so pokazali svojo veščino in moč. Najlepše med vsemi pa je znal drobiti Kovačev Matija iz Hrušice. Vsi smo ga poznali po izredno dolgih brkih, ki si jih je za svečane prilike še posmo-lil, da so bili daljši. Brkin je mogel s svojimi malone dve pedi dolgimi, ko oglje črnimi muštacami »kozi ozke duri na koru samo na ta način, da je zasukal glavo postrani, sicer bi si jih bil potrl. Bilo je na trati pred cerkvijo, preden so šli potrkavat. Porednež je v šali pocukal Kovača za brke, toda je slabo naletel, kajti Matija ga je tako silno sunil v prsi, da se je opetekel pet korakov vznak, potem pa s;sedel. Takoj sta bili dve gruči, in gotovo bi se jel; mikastiti med seboj, da niso stali na preveč očitnem in tudi blagoslovljenem kraju. Teden pozneje smo slišali, da so doma med seboj obračunali. Podgolovčanje so bili razvpiti pretepači; saj so se ravsali med seboj že zavoljo krivčkov na klobuku, če ga je imel k^o zasukanega naspred. šmarnice so privabile vedno polno cerkev vernikov. Posebno ob sobotah in nedeljah je pri svečanih litanijah odpevala vsa mncž;ca, toda včasih tako glasno, da ni bilo slišati cerkvenih pevcev. Mnogokrat je nastala prava pravcata zmešnjava; kajti duhovniki pred oltarjem niso vedeli, s kom naj prepevajo, ali z verniki ali s pevci na koru. Tiste čas« so bile poslednji teden v mesecu tudi ob navadnih dneh pete litanije, kar je privabilo prav mnogo ljudstva, posebno mladine .študentje so zavzeli ves prostor pod korom od krstnega kamna tja do desnih stopnic na kor; druga mladina,- kakor obrtniki, delavci, posebne pa mesarski pomočniki, so se zbirali više gori poleg stranskih, desnih oltarjev. Največ zaradi zategovanja pri petju — dijaki so imeli svoje posebno dopadajenje nad tem —, pa tudi zavoljo stare stanovske mržnje, je že prav hudo narada napetost med obema taboroma. Vrh vsega je sovražnost podžigal tudi neki prevelik gorečnež med starejšimi verniki, ki si je nadel nadzor nad ljudmi ter kaznovanje veeh verskih mlačnežev, m. življenjsko na- logo. Mož je imel ščetlnaste, rdečkaste, v greben počesane lase, oster, šiljast nos ter nemirne, svetle in hude oči kakor petelin. Naslonil se je na stebrišče in se vzpenjaj na stopalih, da se je laže razgledoval po pobožni srenji. Budno je nadzoroval zadržanje in versko vnemo posebno dijaške mladine. Preko vseh glav je segel njegov oprezujoči pogled, nič mu ni ostalo ne-opaženega, skritega. Gorje mu, kdor je šepetal med molitvijo ali se celo smejal! Kakor maček se je odplazil, si utrl pot skozi gnečo in že te je napadel takorekoč iz zasede, zahrbtno, da niti utegnil nisi, postaviti se v bran ali pa se izmakniti. Z nepopisno naslado te je popadel za krhelj ter ti navil uro, da si kar zaplesal. Nihče se ni usodil potegniti se za reveža, nihče pokarati rablja. Ali nemara nima pravice? Ali je božji hram beznica, gmajna ali pa oštarija, kjer vsak počne kar hoče ? ... Da, možic se je lotil tudi dijakov, kjer je zagospodaril kakor valpet. Morda pa so se tako domenili, kajti mesarji, med katere so se pomešale tudi barabice, so malodane ploskali, kadar je bil dijak kaznovan. Ko pa je sila prildpela do vrhunca, so se dijaki nasilniku uprli. Izzvali so ga, ko pa se je pritihotapil dijaku za hrbet, so ga pahnili stran. Mož je poškrlatel, toda ni odnehal, temveč je naskočil grešnika kar naravnost. Tedaj so priskočili trije. Štirje ter se postavili med njega ln svojega tovariša. Mesarji in njih privrženci so jeli glasno s;čati in pretiti s pestmi. Da ni bilo med verniki nekaj pametnih ljudi, bi se nemara že med božjim opravilom začelo prerivanje. Iz cerkve grede sta se gruči druga drugi zabavljali ter se kHcali na mejdan. Ozračje je bilo že hudo soparno, toda ta večer se nevihta še ni izlila. V soboto, poslednji dan šmarnic, je pa zares za grmelo, že v cerkvi je poblisko-valo, bilo je v resnici že kar zadušljivo. Oba tabora sta molčala, samo stiskali so se v gruče, se grozeče pogledovali ter se pripravljali. Po odhodu lz cerkve so se izzivali ter se obkladali s priimki. Številčno dokaj šibkejši, toda zastavnejši, miši čast i in podjetni četi mesarjev ter svo-jati se je postavila v bran in po robu mnogobrojna dijaška drobnjad, ki je imela med seboj samo pet ali šest korenjakov-udarnikov s kmetov, ki so bili dika, ponos in nada vse te bledo lične in šibke, toda hudo jezikave vojske. Oncti med šempetr-skim mostom ter Žirovčevo hišo so se naposled spopadu ter se zagrizli drug v drugega. _(Nadaljevanje) 4000 otroških vrtcev na Madžirakem Iz Budimpešte poročajo, da je bilo doklej na ozemlju madžarske države odprtih 1500 otroških vrtcev, v katerih se zbirajo otroci vpoklicanih pod orožje. V načrtu pa je še 2500 takšnih ustanov, tako da kupno "tcvilc otm-ških vrtcev znašale 4000. Moda In dom VUlit^t. lUfiSMliiktKliliij I tli {IHitUl (11! Tlli ■ Hif t liliil ti) KI R(1 JHfIHSINIlifJL j r! f IT Ufltini! i Poizkusi s koščkom pisanega blaga Saj ne potrebujemo nove obleke — nekaj uomišljije, nekaj pisanih rut ali kos imprimeja, pa si napravimo iz sleherne stare obleke nov »model«. Če se prepustimo kraljevanju domišljije, nam pride vse prav, tuai kos vzorčastega platna, iz katerega napravimo majhen, s pentljami za- pet telovnik. S takšnim telovnikom je videti . vsaka temna obleka postno vedra, drzno prevezani turban iz istega blaga pa s svojo orig:nalnostjo osupne tudi najbolj veščo modistko. Tudi z ostankom imprimeja ali iz še uporabnih delov stare obnošene obleke napravimo telovniček, ki ga klasično prekrižamo spredaj, zadaj pa po okusu opremimo z vzorčastim ali enobarvnim hrbtom. Rokavice in torbica Rokavic in torbice si ne moremo zamišljati kot dvoje različnih modnih podrobnosti. i-:'' nimata nobenega odnosa druga do druge. Prava eleganca zahteva, da rokavice soglašajo s torbico. Odkar ni več usnjenih torbic in usnjenih rokavic, pa je to modno harmonijo tem laže ustvariti, ker delamo lahko oboje iz istega blaga. K preprosti poletni obleki se imenitno poda lepa poletna torbica iz progastega platna z enakimi rokavicami. Ssdsbna kuhinja Za mrzlo večerjo — zelenjavna majoneza. V 2 jedilnih žlicah olja lahno pre-pražimo 3 jedilne žlice moke in zalijemo z zelenjavno juho, po možnosti dodamo še nekaj žllčic surovega mleka. To mešanico močno tolčemo na ognju s stepal-nico za sneg, nato jo vzamemo s štedilnika in ji dodamo 2 žlici jajca v prahu, ki smo ga prej razmešale v vodi, ter začinimo z gorčico, soljo in poprom. Majonezo tolčem na hladnem še naprej, da postane lepo gesta. Ko je gotova, jo vmešamo med kuhano, na koščke narezano zelenjavo (cvetačo, peso, krompir) ter začinimo vse skupaj z limonovim sokom. S to zelenjavno majonezo napolnimo lepo stekleno posodo in jo garniramo z nasek-ljanim peteršiljem in rezinama svežega paradižnika. Nadevani krompir. Krompir pečemo v pečici kar z olupki do mehkega, ga potem izdolbemo in premešamo izdolbeno sredico z množico sesekljanih zelišč, temu pa dodamo še malo juhe in eno jajce. Potem napolnimo krompirje z nadevom in jih v pečici še enkrat lahno prepečemo (brez masti!). Zeliščne rezine lahko serviramo tople za večerjo. Za vsakega člana rodbine namo- čimo po dve rezini enotnega kruha v juhi ali paradižnikovem soku in jih namažemo z nadr -om, ki ga sestavimo iz nasekljanih zelišč, kakršne koli goste omake in ostanka sesekljanega mesa. Ce je nadev pre-ledek, ga zgostimo s kuhanim nastrganim krompirjem. Tako prirejene rezine hitro prepečemo v pečici in jih serviramo k solati, potem ko s io jih potresle s parmezanom. * Namesto mesa — kolači Kolač z marmelado. V skledi penasto zmešajte 12 dkg masla, nato pa dodajte 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, skodelico pretlačenega navadnega sira. malo soli in 0.751 mleka, ki ste- ga napravile iz mlečnega prahu in vode. Vse to mešajte in ko je dobro premešano, dodajte malo nastrganih limoninih olupkov in sneg treh beljakov. Zmes počasi nalivajte v namazan pekač, in sicer najprej v sredino, nato pa pekač nagibljite, da se zmes enakomerno razlije po pekaču. Nato jo dajte v pečico; ko je kolač pečen, pa ga polijte z razredčeno marmelado in ga dajte še za kratek čas v pečico, da se še enkrat prepeče. Kolač brez slai..„or.;a in jajc. Primesi: 20 dkg moke, 10 dkg masla. l/s del mleka in malo soli. Iz vsega tega zamesimo testo ki ga damo v mrzlo vodo in ga pustimo poldrugo uro v vodi Potem testo vzamemo iz vode, ga dobro odcedimo in ga tenko razvaljamo na deski, ki smo jo dobro posule z moko. Razrežemo ga na štirikot-nike, ki jih napolnimo z marmelado in tako zavijemo, da sestavimo po dva in dva nasprotna ogla. Kolače pečemo v zmerno vroči pečici m pečene posujemo z vanili-jinim sladkorjem, dokler so še topli. Kolač s sadjem. Primesi: 4 jajca, 5 dkg masla, 10 dkg moke in 5 dkg sladkorja. V sneg 4 beljakov raztolčemo 4 rumenjake ter dodamo sladkor, ki smo ga prej raz-mešale v maslu, ter moko. Zmes pečemo na pekaču, ko pa ja na pol pečena, posujemo kelač s kakršnim koli na krhlje razrezanim sadjem (breskve, marelice, jabolka, hruške itd.) ter ga damo ponovno v pečico. Ko je kolač dodobra pečen, počakamo, da se shladi in ga šele potem raz-p .emo na štirikolnike. Sladica brez jajc. 0.25 kg moke premešajte s pol litra skisanega mleka in malo mlačne vode, v kateri ste raztopile mlečni prah. Temu dodajte malo masla ali masti, malo sladkorja, soli, cimeta in malo žličko pecivnega praška. Redko zmes nalijte v pekač, v katerem ste segrele žlico masti. Sladico pečete v zmerno vroči pečici, pečeno pa razrežete na štirikotnike in posujete s sladkorjem. Križem sveta štorklja povzročila smrtno nesrečo. V Oosslerhausenu na Praškem se je neka štorklja zaletela v električno omrežje visoke napetosti. Pri tem je nastal kratek stik in žival je obvi.;ela na električni žici. Neki vojak, ki je videl prizor, je hotel štorklji pomagati, toda ko se je ptiee dotaknil je tudi njega prešinila električna struja in se je zgrudil mrtev na zemljo. štednja s steklom na Madžarskem. Bu_ dimpeštanski župan je pozvai prebivalstvo, naj v toplih mesecih sname notranja ali zunanja okna, da v primeru sovražnega letal-skeg napada ne bo razbitega preveč stekla zaradi zračnega pritiska. Oblastva bodo namreč nadomestila samo polovico razoitih stekel. 2003etnica proglasitve Subotiee za mesto. Dne 29. julija je minilo 200 let, odkar je Marija Terezija podelila Subotici tržne pravice. Mesto je odtlej eno najpomembnejših gospodarskih središč v Bački. Nemčija ima nad 9 milijonov šolarjev. Iz pravkar objavljenih uradnih podatkov izhaja, da število šolskih otrok v Nemčiji vsako leto narašča. Tudi šolska poslopja so vedno številnejša. Od maja 1939, ko je bilo v Nemčiji 50.745 šol, se je število do lanske jeseni dvignilo na 61.119. število šolskih otrok se je v istem razdobju dvignilo od 7,487.000 na 9,033.000. Povprečno je v vsakem razredu 42 otrok. Z ljudskih šol je šlo okoli 280.000 otrok v višje šole, in sicer 134.000 na srednje, 133.000 pa na glavne šole. Največja nemška podzemska jama bo služila za zaklonišče. Podzemska jama pri Miihlspeu na Vestfalskem, ki je domačemu prebivalstvu nudila zatočišče že v nasled-sitveni vojni pred Španci in med 301etno vojno pred Rusi in Švedi, spet nudi prebivalstvu varno zaklonišče pred terorističnimi letalskimi napadi. Jama, ki je dolga 8 km, je skoro v vsej dolžini razsvetljena z električno lučjo. štirikratni letni pridelek. Iz Hambacha v Nemčiji poroča, da so v neki tovarni napravili poskusne nasade za zelenjavo, ki jih ogrevajo s 40 stopinj toplo odpadno vodo. Pod gredami je razširjen sistem cevi, po katerih kroži topla voda, vse skupaj je pa pokrito s steklom. Na poskusnih nasadih so pridelali letos že dve letini in bodo še dve nadaljnji. Zemljevid zvezd Približno petdeset let so bili astronomi vsega sveta zaposleni z izdelavo velikega nebesnega zemljevida in delo se nahaja tik pred svojim zaključkom. Eno najvažnejših znanstvenih pomagal pri tem delu tvori fotografija, kajti šele z njeno pomočjo je bilo mogoče izpopolniti metode moderne astrofizike ter napraviti v znanosti o zvezdah velik korak naprej. Prvi fotografski posnetki neba so približno sto let stari. Zemljevid, ki o njem govorimo, so začeli sestavljati 1. 1887, ko je bil v Parizu mednarodni kongres astronomov. Tam je bilo sklenjeno, da se sestavi fotografski atlant neba. To je bilo še v času, ko je bila fotografija razmeroma mlada veščina, pa so vendarle nekateri spoznali njen velik pomen in znanost. Sklep kongresa je bil poverjen posebnemu odboru, ki je moral izvršiti mnogo priprav, preden se je loti1 dejanskega dela. Vsi znanstveni zavodi sveta, ki so priglasili svoje sodelovanje, so se morali na primer oskrbeti s popolnoma enakimi fotografskimi aparati, šele potem so začeli svoje delo. Nebesni zemljevid je sestavljen na podlagi številnih delnih zemljevidov. Zaradi njegove dokončne oblike in sestave so se morah znanstveniki najprej zediniti glede vseh posameznosti, posebno pa glede tehnične metode in znanstvenih vidikov, po katerih se je to delo vršilo. Osemnajst širom sveta raztresenih observatorijev je prevzelo delo. ki ga lahko imenujemo, da je rodilo epohalne zaključke. Predvsem so sodelovale zvezdarne v Alžiru, Bordeauxu, Cataniji, Greenwichu, v Helsingforsu, Capetovvnu, La Plati, Melbourneu, Oxfordu, Parizu. Potsdamu, Rio de Janeiru, Santiagu, Toulouseu in Vatikanu. Petdeset let je trajalo to orjaško delo. že studijske priprave so zahtevale mnogo časa, hitri razvoj fotografije pa je prinesel mnogo izpopolnitev, obenem pa je tudi otežil to veliko delo. Polagoma so astronomi sestavili celo kopo posameznih zemljevidov, katerih so na koncu našteli 40.000. Vsi ti zemljevidi skupaj nudiijo zdaj približno popolno sliko nebesnega svoda, kakor ga vidimo z zemlje. Deta 1887 započeto delo je zdaj končano. Treba je samo še sestaviti neštete sektorje neba in stvar bo dognana. Navzlic vojni dobi so observatoriji v zadnjih letih nadaljevali in uspešno zaključili svoje delo. Uspeh je velik: število zvezd, ki so jih fotografirali s pomočjo največjih teleskopov, cenijo na 900 milijonov. MED ZAKONCEMA »Ti si domišljaš, da prav vse razumeš.« »To ni res, draga Amalija. So stvari, ki jih nikakor ne morem razumeti Na primer to, kako sem te mogel vzeti za ženo.« IDEALEN MOZ »Veš. draga, jaz se bom poročila samo z vojakom. Zna šivati, prati, kuhati, predvsem pa ubogati.« IZ SODNE DVORANE Sodnik priči: »Po čem sklepate, da je bil obtoženec pijan?« Priča: »Po tem, ker se je prepiral s kočij a žem.« Sodnik: »To še ni noben dokaz.« Priča: »Kaj ne bo! Kočijaža namreč nikjer ni bilo!« Nad cMake segajoča mesta Stari Inki so imeli moderno urejeno, na načelu skupnosti slonečo državo švedska znanstvena ekspedicija raziskuje že več mesecev sledove starih Inkov in njihove kulture v južnoameriškem pogorju Andov. Država Inkov se je razprostirala v starih časih ko so jeli prod rati v južno Ameriko Španci na širokem pasu ob zapadni obali kjer so zdaj države Ecu-ador, Peru in Bolivija, poleg tega je pa obsegala severno polovico sedanje republike Chile in severno zapadno Argentino. Nova raziskavanja so odkrila tudi ostanke starih mest tega visokokulturnega plemena, zgrajenih 4000 m nad morsko gladino. Zelo strme v živo skalo vsekane stopnice vodijo do teh gorskih mest, se-gajočih visoko nad oblake. Zdaj pokrivajo Ande bujni pragozdovi in v njihovem naročju so odkrili ostanke starih mest kot nov dokaz visoke kulture Inkov, tega vladajočega razreda v pred-kolumbovi državi Peru. Izkopanine kažejo, da so imele hiše Inkov že kopalnice in vodovode. Zlasti zanimiv je način gradnje teh hiš. Vse so zgrajene iz lepo rezanih kvadrov. Inki namreč še niso poznali apna odnosno malte. Zato so polagali lepo obdelane kvadre drug na drugega, in jih zvezali med seboj z močnimi železnimi spojkami. Sledovi kulture plemena Inkov z vsega j področja njihove države so pokazali, da so znali Inki graditi tudi zelo močne trdnjave. V nedavno odkopanih mestih, zgrajen h visoko v planinah, so naleteli na mnoge ob strani stoječe zelo visoke stolpe. Učenjaki domnevajo, da so služiD ti stolpi svečenikom, ki so bili obenem zvez-doslovci, da so opazovali z njih večerno nebo. Inki so delili leto v luninih mesecih, in so torej računali čas kakor mnogi antični narodi po luninih letih. Enajst dnevna razlika med koncem zadnjega meseca in koncem solnčnega leta je bila izpolnjena z velikimi svečanostmi. Malo je znano, da so imeli Inki tudi že svoje socialne ustanove, o katerih bi sko-raz lahko rekli, da so bile moderne, čeprav so nastale v pradavnih časih. Tako so bile dajatve in storitve posameznikov urejene po starosti in močeh. Za bolne in stare ljudi je skrbela občina. Množice so delale izključno za državo, za lastne potrebe so pa imeli ljudje vsako leto na razpolago tri mesece, ko so lahko delali zase. Država Inkov je bila torej osnovana na načelu skupnosti in poedinci so bili podrejeni skupnim interesom. Tudi v tem primeru vidimo, da pod solncem ni nič novega, temveč da se vse nehanje ljudi na svetu samo presnavlja in ponavlja. Vrtnarska dela v avgustu Kaj lahko ta mesec še sadimo in sefema, da berao imeli do zime še en pridelek Rast povrtnine doseže v avgustu svoj višek. Vse rastline so sedaj v najbujnejšem razvoju. Konec julija in sedaj vrtnar že spravlja prve pridelke, kakor čebulo, česen in zgodnji krompir. Zore tudi že semenske rastline. Tako se grede naglo prazn.jo in premisliti je treba, s čim jih bomo posejali in zasadili, da nam bodo dale do zime vsaj še en pridelek. V začetku meseca je še čas za setev zadnje endivije, konec meseca pa pride na vrsto že zimska špinača in motovileč. Kdor hoče, lahko seje sedaj tudi repo in redkev. Večje in bolje opremljene vrtnarije sejejo v avgustu tudi cvetačo in druge kapusnice, ki so namenjene za prihodnjo pomlad. Rastline prezimijo v primernem zavetju in dajo drugo leto zelo zgoden pridelek. ^ fol^fflj Razen setve je v avgustu mnogo dela tudi s saditvijo. Sedaj je še čas za saditev sadik ohrevta, rdečega zelja, listnatega ohrovta in seveda endivije. Tudi zadnje kolerabe lahko posadimo v avgustu. Posebno pozornost je treba ta mesec posvetiti paradižniku. Vrtnar, ki želi iep in obilen pridelek paradižnika, ga ne sme nikoli zanemariti. Prvi paradižnik je pri nas že dozorel in je dal prav lepe plodove. Tudi kasnejše vrste so krepko obložene in se zelo rade globoko povesijo, če niso pravilno pritrjene. Kakor v juliju, mera vrtnar tudi ta mesec odstranjevati pri paradižnikih zalistke in suhe liste. Za skrbnega vrtnarja je ta mesec dela v vrtu od jutra do večera dovolj. Ker so popoldnevi prevroči, je treba izrabiti zgodnje jutrnje ure in večere. Sedaj je tudi čas da misli vrtnar na gnoj. Oskrba z gnojem ni tako lahka, kakor je , bilo to pred vojno. Ker je število vrtov na-; raslo, obenem pa je tudi manj živine, je po-> vpraševanje po gnoju vse leto veliko. Najbolje 1 je. da si ga oskrbite že kar sedaj, če ga lahko dobite. Jeseni intpomladi bodo velike težave z gnojem. Ze letos se je zgodilo nekaterim, da so ob času. ko bi ga najbolj potrebovali, ostali brez njega. Sejali m sadili so zato le v slabo pognojeno zemljo. Zemlja, ki je bila vse do" slej dobro oskrbovana in leto za ietom obilno gnojena, ni posebno reagirala, zapuščena zemlja pa je že dala slabši m drobnejši pridelek. Zato je nujno, da mislite na gnoj že sedaj, da ne boste v času, ko ga boste potrebovali, v zadregi. # r i Holandska proti verižsri V Groningenu na Holandskem je aretirala policija v mnogih gostilnah, kjer so se shajali verižniki, okrog 100 postopačev iz mesta in pokrajine. 20 med njimi je bilo poklicnih verižnikov in te so na policiji pridržali. Ze drugo jutro so jih poslali na prisilno dela - . ' « v*; - '-i!« t' —» *" * • ' 1 '. - V, - f Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki in zelo mučni bolezni, v najlepši moški dobi, previden s tolažili sv. vere, zapustil za vedno naš predragi soprog, najboljši očka, sin, brat, nečak, stric in svak, gospod SLAVKO STREL VELEPOSESTNIK V MOKRONOGU Nepozabnega pokojnika spremimo lz njegovega doma v četrtek 5. t m. ob 1&. popoldne k večnemu počitku na farno pokopališče v Mokronogu. Mokronog, 3. avgusta 1943. BOBA« soproga; TOMO ln JANI, otroka; ALOJZIJA, mati: FBANCE, brat in ostalo sorodstvo. i-.v Ag^m ŠPORTNI PREGLED Kaznovani madžarski igralci Na Madžarskem se sedaj nogometni igralci selijo iz kluba v klub. Letos so večinoma igralci odpovedali svoje pogodbe s klubi, a ne klubi igralcem, kakor je bila doslej navada. Vse primere, kjer ni med klubom in igralcem sporazuma o izstavitvi izpisnice in dovoljenja za prestop, preišče poseben odbor, ki ugotavlja, ali so želje igralcev utemeljene in ali so njegove obveze do dosedanjega kluba izpolnjene. Večina klubov ni voljna dati prostovoljno izpisnic in kaznuje igralce z občutnim* kaznimi. Posledica je, da se večina igralcev, ki želi prestopiti, zopet sporazume a dosedanjim klubom. Tako je bil kaznovan tudi reprezentančni igralec Sarosi ITT. Ko bi se morala njegova zadeva obravnavati pred odborom, je zastopnik »Ferenc-varo-sa« izjavil, da je med klubom in Sarosi-jem že prišlo do sporazuma in da Sarosi umika, vloženo odpoved. Vedno ne gre tako lahko. Listi poročajo, da je bil igralec Lukacs kaznovan z 12 mesečno zabrano igranja, dva igralca Csepela sta dobila vsak po 18 mesecev zabrane igranja, enako tudi še mnogi drugi igralci klubov madžarske lige. Madžarski klubi iščejo dobre igralce tudi med podeželskimi amaterskimi klubi. Tako je predsednik nekega budimpeštan-skega kluba šel pogajat se za nekega igralca kluba SAC. Dasi je ta igralec v športni javnosti doslej popolnoma neznan, je SAC zahteval zanj 190.000 lir. Razumljivo je. da se je predsednik vrnil v Budimpešto praznih rok. Profesionalizem kaže vedno več izrodkov, ki mu bodo prej ali slej zadrgnili — vrat. Emilio Salgari: 32 KRALJICA KARIBOV Flibustirji so neutegoma porinili pred vrata mizo, dve težki omari in veliko zofo. Komaj se je to zgodilo, so začuli zunaj hrupno trkanje. »Odprite!« je gospodovalno kriknila markiza. »Ce ne, pošljem pri tej priči po vojake!« Ventimiljski je planil k vratom in zaklical: »Kai hočete, gospa?« »Predajte se!« »Naj se nas vaši ljudje le drznejo dotakniti!« »Počakajte, vojvoda bo z guvernerjevimi vojaki kmalu tu!« Gusar je pogledal na uro. Nato se je obrnil k svojim ljudem: »Dve je. Grammontovi, Van Hornovi in Laurentovi flibustirji ta mah že korakajo proti mestu. Držati se moramo samo še nekaj ur!« »Ali se bomo mogli, kapitan! Lesovje ni trck:o in se bo sesulo pod prvim udarcem!« je maloverno menil Carmaux. Spet je zunaj zaklical markizin glas: »Ali se predaste, gospod Ventimiljski? Da ali ne!« »Da, gospa markiza!« je gusar odgovoril. Nato je šepnil flibustirski trojici: »Kakor hitro se pokaže markiza, jo zgrabite in potegnite tu noter! Dragocen zastavek nam bo!« »In kaj storimo s služabniki?« »Midva z Mokom jih bova krotila! Videli bomo, koliko časa se morejo upirati!« »Gospod,« je s prosečim glasom šepnila Jara, »smrti greš naproti!« »Nič se ne boj, dekle, pogumna bodi!« »Puške imajo!« »Jaz pa imam svoj meč, ki je strašnejši od njihovih krogel! Umakni se v kot, da te svinec ne zadene!« Le nerada se je mlada Indijanka potuhnila za neko skrinjo, med tem ko so Moko, Carmaux in Stiller odmaknili pohištvo izpred enih vrat, samo toliko, da jim je moglo znova postati zaslon, kakor hitro bi bilo treba. »Ste nared?« je vprašal gusar ter vzel me? v desnico, pištolo pa v levo. roko. »Samo trenutek še!« je odvrnil Moko. Silovito se je uprl in odtrgal od mize težko prečno latev, ki je bila v rokah takega velikana učinkovito orožje. »Kakor ustvarjena je za bojni kij!« je vzklikniL »S to metlo nam očistim pot!« »Odprite!« je ukazal kapitan. Carmaux je ubogal. Oboja dvokrilna vrata so se odprla in markiza je stopila na prag. V desnici je držala pištolo, v levici srebrn svečnik na tri roglje. Za njo je stalo osem ali deset služabnikov, po večini mula-tov, oboroženih s puškami, helebardami ' i meči Carmaux je po bliskovo planil na gospo, ji iztrgal pištolo, jo objel s svojimi krepkimi rokami in jo odnesel v drugo sobo. Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah. Med tem so se gusar, Stiller in Moko vrgli na služabnike. »Vdajte se, če ne, ste izgubljeni!« Latev črnega velikana je jela mlatiti po njih in razbijati helebarde, puške in meče, med tem ko sta Ventimiljski in Hambur-žan ustrelila. Služabniki so se ustrašili velikanskega črnca in strelov, pustili gospodarico in orožje ter pobegnili po stopnicah. Ko sta hotela Stiller in Moko planiti za njimi, jih je gusar zadržal: »Zaprita zdaj vrata in jih zabarikadirajta! Talko imamo, to nam zadostuje!« Markizo je našel v naslanjaču, vso bledo in drhtečo. Z operjenim klobukom v roki se ji je priklonil, rekoč: »Ne zamerite, gospa, da smo vam jo tako grdo zagodli, a naša varnost je terjala tako! Sicer pa bodite brez skrbi in se nikar ne bojte! Kavalir sem!« »španski plemič ne bi bil tako ravnal kakor vi!« je zavpila markiza, rdeča od togote. »A vašemu podlemu ravnanju se ne čudim! Vsak ve, da so morski razbojniki s Tortuge navadni tatovi!« »Ta beseda me ne more užaliti, madame! Gospod Ventimiljski ima v svoji domovini i dovolj posestev ln gradov, da mu ni treba biti razbojnik... Vedite, da sem prišel v Ameriko zaradi svete stvari, ne pa, da bi plenil ladje ki vozijo zlato v vašo deželo! Niti re zato, da bi izkoriščal Indijance, kakor delajo vaši rojaki!« »In kakšne namene imate z menoj ? Mor- da mislite izterjati visoko odkupnino? Kar govorite, markiza de Bermejo je bogata in lahko zadovolji tudi gospoda Ventimilj-skega!« »Svoje zlato ponujajte hlapcem, ne meni!« je kapitan ponosno odvrnil. »Dal sem vas prijeti, da se ubranim španskih čet, ki nas bodo najbrže napadle!« »črni gusar hoče torej porabiti žensko za ščit proti sovražnim napadom? Bogme, imela sem vas za hrabrejšega!« Ob tej žalitvi je šinil plemiču blisk iz oči. »Gospod Ventimiljski se zaslanja s svojim mečem, gospa! Kmalu vam dokažem!« »Da, ko se boste predajali guvernerjevi straži!« je porogljivo rekla markiza. »Jaz? Narobe, guverner se bo moral predati z vsem svojim mestom vred!« »Kako to?« je vprašala gospa in pre-bledela. »Prestrašili bi me radi! Pa se motite!« »Flibustirji so pred vrati Veracruza, gospa!« »To nI mogoče! Pha. v našem mestu je 3000 vojakov, v Mehiki pa nadaljnjih 16.000!« »Prišli bodo prepozno!« »tltrdbe imajo mnogo topov!« »Naše krogle jih bodo razbile!« »Tudi vojvoda bo posegel v boj!« »Saj prav tega bi rad srečal! Drugič ne bo več ušel mojemu meču, kakor prejle, strahopetec!« »Kaj pa, če je odplul...?« »Tudi tedaj ga najde moje maščevanje! Pa da bi mi bilo naskočiti obalna mesta ob vsem zalivu in preiskati vse mehiške gozdove — nekega dne mi mora pasti v roke! Njegova usoda je zapečatena!« Markiza je ošinila nasprotnika s pogledom, polnim občudovanja. »Zdaj se moramo pripraviti za obrambo!« je gusar nadaljeval. »Proti komu?« je smehljaje se vprašala. »Proti guvernerjevim vojakom, ki utegnejo vsak čas priti!« »Ste res prepričani, da pridejo? Nu, dobro, vedite, da moji sluge še nimajo ukaza, naj jih pokličejo!« »Tega ne morem verjeti!« »Markiza de Bermejo se ni še nikoli zlagala!« »A zakaj jih ne pokličete? Vaša pravica je!« »Ker sem upala, da vas bodo sluge sami prijeli! Zdaj vidim, da bi bilo zoper Črnega gusarja še 100 mož premalo!« »Hvala vam za to besedo! Toda guvernerju je nemara kdo drug sporočil, da sem tu. Na primer vojvoda!« Zmajala je z glavo. »Skrivni rov vobče ne vodi v mesto! Dolg je tako, da bi minilo nekaj ur, preden bi mogel vojvoda priti do guvernerja!« »Torej je pobegnil?« je vzkliknil kapitan. Skomignila je z rameni. »Ne verjamem, da bi tak hraber mož, kakor je vojvoda, pobegnil, tem manj, ker niti ne sluti, da so flibustirji na pohodu. Gotovo se vrne, ▼ upanju, da vas bo mogel prijeti!«