Velenjski godbeniki v Švici rsko godbo smo Velenjčani resnično lahko ponosni. Še mnogokrat je ponesla ime v svet, že mnogokrat je dokazala, da sodi v sam svetovni vrh. sodelovali kar na dveh svetovno pomembnih prireditvah, na svetovnem prvenstvu emskem, kjer so bili zlati, ta konec tedna pa so bili v švicarskem interlaknu. Več i strani. Zasedanje zborov Skupščine občine Velenje B 8 B 8 B 98 i 18888888888888888888888888889 18888888888888 Za delegate delovni torek V torek, 26. oktobra, se bodo na skupno zasedanje sešli delegati vseh treh zborov velenjskega občinskega parlamenta. Sejo bodo v skupščinski dvorani začeli ob 8. uri. Med 14 točkami dnevnega reda je tudi predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi Sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje za letos, Skupna vaja sosednjih GD Gasilska društva na meji velenjske, žalske in mozirske občine so se odločila, da bodo v mesecu požarne varnosti pripravila skupno vajo. Ta je bila minulo nedeljo dopoldan v Podgorju pri Letušu. Organizatorji vaje so bili letuški gasilci, udeležile pa so se je - poleg domačinov - še desetine iz Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Mozirja. Približno 70 gasilcev je poskušalo v najkrajšem času pogasiti požar na gospodarskem poslopju Franca Moguja, ki leži na 180 m višinske razlike. Razdaljaod odvzema vode v reki Savinji do "cilja" paje bila dolga 1200 m. Kot so dejali ob koncu akcije gasilski strokovnjaki iz velenjske in žalske občine, je vaja sodila med zelo zahtevne, udeleženci so svoje delo opravili zelo dobro. Prva vodaje namreč "prispela" po ceveh v osemnajstih minutah, letuška cisterna paje po težavnem terenu na kraj požara pripeljala vodo v borih osmih minutah. ■ (tp) V nedeljo Slovenija:Norveška Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu velenjske občine za letos, osnutek Ekološkega sanacijskega programa - Vode občine Velenje, Osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Velenje. Med drugim pa naj delegati slišali še informaciji o realizaciji občinskega proračuna do konca letošnjega septembra in o posledicah suše. ■ tap Sedaj zunanji vodnjak Na pobudo Franca Žemve, pomočnika direktorja Ljubljanske banke Splošne banke Velenje, je Kulturni center s pomočjo velenjskega rudnika to poletje očistil vodnjak na velenskem gradu. Zdaj pa so se lotili še čiščenja zunanjega vodnjaka. Seveda upajo, da bodo v njem našli kakšno dragocenost. Ob začetku del so pripravili priložnostno slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki banke, Kulturnega centra, pa tudi velenjski župan Pankrac Semečnik. ■ mz,foto bm Stanovanja BBBBBB BBB888BB5888 Od torka nakup brez popustov V torek, 19. oktobra, je potekel zadnji rok, po katerem so lahko imetniki stanovanjske pravice odkupili družbena stanovanja s popustom, ki ga opredeljuje Stanovanjski zakon. Tako kot je bilo pričakovati, je veliko občanov razmišljalo do zadnjega dne. Za primeijavo naj zapišemo, da so predzadnji in zadnji dan veljavnosti zakona samo za občinska stanovana prejeli 50 novih vlog, prej pa so jih v dveh letih prodali okoli 350. H mkp t»RBBSSK«SSt!IX«SSBBt! [ It K 8 m » * B I Evropsko prvenstvo-priložnost generacije V nedeljo bo v velenjski Rdeči dvorani pravi rokometni praznik. Ljubitelji te igre v Šaleški dolini, pričakujejo tudi gledalce s Koroške in Savinjske doline, bodo videli pomembno in zelo zanimivo rokometno tekmo med Slovenijo in Norveško."Poseben organizacijski odbor pod vodstvom Franca Plaskana je storil vse, da bi bili udeleženci tega spektakla kar najbolj zadovoljni. O pripravah na srečanje sta predsednik odbora in podpredsednik Bruno Zagode v torek seznanila tudi sedmo silo na novinarski konferenci v Ljubljani. Med drugim sta povedala, da pričakujejo V drugi polovici tedna se bo vreme poslabšalo, ohladilo se bo z občasnimi padavinami. več kot 2.000 ljubiteljev te igre in da so tudi pokrovitelji pokazali veliko zanimanje za ta dogodek. Tudi trener reprezentance Tone Tiselj in kapetan Rolando Pušnik sta obljubila, da bodo fantje kljub mnogim nerešenim stvarem v odnosu Rokometna zveza - reprezentanca, zaigrali kot najbolje znajo, saj pravijo, da je uvrstitev na evropsko prvenstvo priložnost njihove generacije. Nedeljska tekma v Rdeči dvorani bo ob 18.uri. Se to -vstopnice v predprodaji so po 500 tolarjev, na dan tekme bodo po 700. Proračunski memorandum Na pobudo poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije Franca Avberška so, v ponedeljek opoldne, v Velenju pripravili delovni pogovor na temo Proračunski memorandum 1994. Ko bo sprejet, bo odločilno vplival na mnoga področja dela in razvoja Republike Slovenije: na proračunsko politiko, politiko javne porabe, razvojno politiko države in s tem tudi občin. Vlada računa v prihodnjem letu s povečanjem družbenega produkta za odstotek in z inflacijo, ki naj bi bila nižja od letošnje in bi jo lahko merili s 13 odstotki letno. Število brezposelnih se ne bi povečalo, dvignila pa naj bi se konkurenčnost našega gospodarstva na tujem. Pogovor so pripravili v luči Šaleške doline. Izpostavili so vrsto vprašanj, predvsem pa obstoječi sistem financiranja občin, s katerim Velenjčani že dolgo niso zadovoljni, ker občine ne postavlja v enkovreden položaj. I mkp Tudi v Velenju Združena lista Socialnih demokratov Jutri se bodo Delavska stranka Velenje, Socialdemokratska unija Velenje in SDP Velenje združile v Združeno listo Socialnih demokratov. Ob tem bodo pripravili ob 18. uri v skupščinski dvorani programsko volilno konferenco. RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, FOTOKOPIRNI STROJI, tTIRANI TELEFAXI, TELEFONI, POTROŠNIMATERL Del. čas: vsak dan od 8. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. i FIMEX, Velenje. Tel: 063/851 - 812, Fax: 063/856 • 913 SALON je v steklenem prizidku HOTELA PAKA, RUDARSKA 1 , i V, VV 2pt J«* Norice Herman Rigelnik jutri v Velenju Poslanska pisarna Državnega zbora obvešča, da bo poslanec in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik opravljal razgovore z občani v petek, 22. oktobra od 17. do 19. ure v sejni sobi številka 28 v prostorih občine Velenjev na Titovem trgu 1- ■ Odprta vrata Termoelektrarne V šoštanjski termoelektrarni želijo svoja ekološka prizadevanja in celoten projekt ekološke sanacije predstaviti krajanom Šoštanja, Velenja in sploh vsem, ki jih lo zanima. To soboto ob 10, uri odpirajo svoja vrata, kar pomeni, da jih lahko obiščete, si ogledate proizvodnjo in uresničevanje ekološke sanacije in jih vprašale vse kar vas zanima. ■mz Količinsko manj, kakovost približno enaka lanski V Šmarško - virštanjskem vinorodnem okolišu so v minulih dneh obrali še zadnje trse. Pri ocenjevanju letin« ugotavljajo, da je suša okiestila grozdni pridelek za približno 30 - odstotkov. Če vinarji v Sloveniji za letošnjo bero ocenjujejo, da bo vrhunska, na Eri Vino Šmartno pravijo nekoliko drugače: letnik 93 ho res nadpovprečen, vendar ne bo dosegel letnika 92. Med drugim tudi menijo, da so v svojem vinogradu nasadili ustrezen trsni nasad. Sorte so ob stiskanju dale dober mošt, vendar pa bo za dokončno oceno o kakovosti vina treba počakati na čas, ko bo to dozorelo. "(tp) V soboto "kaj veš o prometu" To soboto bo na osnovni šolo Bratov Letonje v Šmar-tnera ob Paki letošnje občinsko tekmovanje "kaj veš o prometu". Tekmovali bodo učenci osnovnih šol in srednješolci občine Velenje. Oboji bodo najprej reševali teste z vprašanji iz cestno prometnih predpisov, nato pa se bodo učenci od S.do 7.razreda na poligonu in cesti pomerili v spretnostni vožnji s kolesom, učenci S.razre-dov in srednješolci pa s kolesom z motorjem. Tek-maovalci morajo imeti kolesarski izpit, oziroma izpit za kolo s pomožnim motorjem. Za vse tekmovalce, ki bodo potovali v Šmartno ob Paki z javnim prometnim sredstvom - avtobusom, bo odhod iz Velenja izpred Rdeče dvorane ob 7.uri, avtobus se bo v Šoštanju ustavil ob 7.uri in 15 minut. Tekmovanje v Šmartnem ob Paki bodo pričeli ob 8.uri. m B.M. IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje KRATKOROČNI GOTOVINSKI KREDITI Pri denarnih težavah, kijih prinaša jesen (nakup ozimnice; kurjave...) vam pomagamo s kratkoročnimi gotovinskimi krediti z rokom vračila do 12 mesecev. Kredit vam odobrimo takoj, če poslovno sodelujete z banko (prejemate plačo oziroma pokojnino preko banke, poslujete preko žiro računa pri banki). Realna obrestna mera je 18% letno z mesečno revalorizacijo kredita. Višina kredita je odvisna od vaše kreditne sposobnosti (prosta 1/3 plače, pokojnine oziroma neto zavarovalne osnove pri obrtnikih). Kredit se vrača v mesečnih anuitetah, najnižja začetna mesečna anuiteta pa je 7.500,00 Sit. Primer: Pri kreditu 100.000,00 SIT znaša začetna mesečna anuiteta: ■ 18.529,00 SIT z rokom vračila 6 mesecev -10.114,00 SIT z rokom vračila 12 mesecev Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d., v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v ekspozituri Šaleška in ekspozituri Mozirje, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. Iz dela velenjske vlade Vode spet dovolj Glede na to, daje v zadnjem obdobju veliko deževalo in da se je preskrba s pitno vodo izboljšala, je velenjska vlada preklicala varčevalne ukrepe. Od 20. oktobra dalje več ne sofinancirajo prevozov vode, gasilska zveza pa mora predložiti do konca tega meseca dokončni obračun prevozov. Letos manj za stavbna zemljišča Na zadnji seji so člani velenjske vlade spremenili sklep, ki določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Podjetja bodo plačala v letošnjem letu na osnovi tega sklepa polovico odmerjene višine, preostanek pa po dvanajstinah v prihodnjem letu. Plačilo odmerjenega nadomestila, ki ga bodo plačali zavezanci iz gospodarstva, družbenih dejavnosti in gospodinjstev na osnovi že prejetih odločb, pomeni poravnavo nadomestila za letošnje in prihodnje leto. Velenje ■ • • • * m » Manj otr ok, manj oddelkov Na sekretariatu za družbene dejavnosti občine Velenje ugotavljajo, da v letu 1993/94 obiskuje osnovne šole v velenjski občini 5790 otrok, kar je 54 učencev manj kot minulo šolsko leto. Največ jih je sedlo v klopi v šestih, najmanj pa v prvih razredih. Zmanjšalo se je tudi skupno število oddelkov iz lanskih 257 na 254 oddelkov letos. Še vedno združuje pod isto streho največ otrok šola Salek v Velenju (828), najmanj pa jih je na podružnični šoli v Cirkovcah (5 učencev). Po mnenju sekretariata takšna gibanja napovedujejo ustalitev šoloobvezne populacije in možnost izboljšanja delovnih pogojev na obstoječih šolah. Za zdaj se po številu oddelkov približujejo pričakovani velikosti šol v Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki, kjer je po 16, 18 in 19 oddelkov. Na osnovnih šolah v Velenju pa jih je od 24 do 31 (na eni šoli). ■ (tp) i mz Sprejem in koncert Velenjski župan gospod Pankrac Semečnik je v ponedeljek sprejel pevce MPZ Crescendo iz Nizozemske, ki sta jih vodila njihov župan Franz Loefen ter predsednik zbora Herman Bronenberh. na večernem koncertu jih je pozdravil mešani pevski zbor Gorenje, Nizozemci pa so pod vodstvom dirigenta Tonija Kropivška zapeli tudi tri slovenske pesmi in poželi ovacije poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano glasbene šole. Na koncu so se predstavniki Rdečega križa Velenje,, Karitasa in Kulturnega centra zahvalili še dobrotnikoma Add Hammersu in njegovi ženi Cilki Gril, ki sta večkrat v Velenje pripeljala humanitarno pomoč. ■ Vztrajajo pri referendumu V petek je bila seja predsedstva SNSZ, v soboto pa še razširjenega predsedstva. Imenovali so posebno komisijo, ki nam je posredovala nekaj stališč te stranke, ki skuša vložiti zahtevo za razpis referenduma za razveljavitev zakona o državljanstvu in vseh odločb izdaj nih na osnovi tega zakona. Ker imajo pri tem težave, so sklicali za 5. november sestanek na katerega vabijo predsednika državnega zbora republiške skupščine Hermana Rigelnika. Ob tem poudarjajo, da bodo 9. novembra v kolikor se Herman Rigelnik pogovora z njimi ne bo udeležil in ne bo uresničil njihovih zahtev, blokirali delo par- lamenta z množičnim zborovanjem. Zagotavljajo, da bodo do referenduma prišli, če ne drugače, po sodni poti. Podpise za razpis referenduma zbirajo še naprej, svoj sedež pa selijo iz Velenja v Ljubljano. V sporočilu za javnost so zapisali tudi, da so njihovim članom po javnem zborovanju v Velenju mnogi grozili. Pravijo, da jih bodo zavarovali, obenem pa so zahtevali odstop Iva Bizjaka, ki ni odredil preizkav zoper njihove prijave, čeprav pravijo, da sojih dokume-nirali. Obsodili pa so tudi to, da na zborovanju ni bilo nikogar od policistov. mm7 Letuš. Kapela že stoji Rudnik lignita Velenje Velika reševalno-gasilska vaja Gasilska četa Rudnika lignita Velenje in Občinska gasilska zveza Velenje bosta v soboto, 23.oktobra, izvedli reševalno gasilsko taktično vajo na objektih v industrijskem kompleksu Skale-Hras-tovec. Vajo bodo pričeli ob 9.uri in 45 minut. Mbm V našem tedniku smo žc pred časom pisali o "usodi" kapele ob cesti Letuš -Šmartno ob Paki ter o tem, kako slabo kaže glede prizadevanj lastnika Martina Lenovška iz Letuša, da bi jo lahko znova postavil. Njegov trud je v minulih dneh vendarle obrodil sadove.-Kot je povedal, mu je na zavarovalnici uspelo "zdre-ti" denar in urediti vse potrebno za njeno ponovno gradnjo. Kapela že stoji. Njen lastnik pa se (najbrž ne edini) sprašuje, kako dolgo jo bodo sedaj "pustili pri m-iru" brezvestni vozniki motornih vozil. (tp) Naslonitev na "lastne" sile Pravijo, da naši gozdovi že od zadnje vojne dalje niso imeli toliko obiskovalcev kot te dni. Dovolj je že, da se peljete po glavni cesti od Velenja proti Celju, pa boste od Vinske Gore dalje videli ob cesti oziroma ob gozdu sama vozila. Ob kakšnem drugem času in ob manjšem številu vozil bi seveda pomislili, da sta pač šla kakšna pripadnika nasprotnih spolov usklajevat svoja bolj ali manj trdna stališča, zdaj pa je jasno, kaj jih je privedlo ob gozdove in v goz-dbve: gobe in kostanj. Menda še nikoli toliko naših ljudi ni šlo po gobe kot letos. Mislim seveda v dobesednem pomenu besede. Bojda zdaj najdejo gobe tudi tisti, ki se sicer nikakor ne morejo srečati s tem gozdnim "sadežem"; seveda so še vedno tudi izjeme. Toda še v nečem je razlika med leti nazaj in letošnjim letom: vse več ljudi gobe nabira iz potrebe, isto seveda velja tudi za kostanj. In isto velja, pa čeprav morajo to posamezniki delati na skrivaj, tudi za lovljenje rib. Ali pa za nabiranje tujega sadja. Vse več (naših) ljudi se odloča za tako naslanjanje na lastne sile. Seveda tak množični napad na gozdove vsem ni povšeči. Gob si v glavnem lastniki gozdov zazdaj sicer še ne leastijo kot njihovo lastnino, s kostanji pa je le malo huje. Prenekateri "meščan" je moral že tudi pustiti vrečko ali košaro, ko je bežal pred lastnikom gozda. Seveda: drevo kostanja ima kar lepo število kilogramov sadeža in tega bi radi imeli tudi lastniki gozda sami. Pa je tako tudi v teh dneh marsikje slišati kar velik vik in krik, ko lastniki in občani, ki želijo te sadeže, poskušajo uskladiti svoja mnenja. Za nekatere je pač gozd še vedno splošno-ljudska (državna) dobrina in se ne morejo sprijazniti s tem, da bi se tudi lahko našel kakšen napis "zasebno"! Saj končno tudi mnogim kmetom ni bilo vseeno, ko so jim gobarji pohodili travo po travnikih, ko so se od jutra do večera podili za travniškimi kukinaki. Letos so namreč marsikje tudi ti pognali kot redkokdaj in pritegnili množico gobarjev. Ob vse večjem pomanjkanju (nekateri stvari že tudi opredeljujejo s to besedo) bo še več ljudi poskušalo zamašiti primanjkljaje tako, da si bodo čimveč stvari poskušali nabrati sami. Razen gob in kostanja so tu še maline, robide, bezeg, razna druga zelišča, nekateri pa seveda segajo tudi po takem, po čemer res ne bi smeli. Vtem jesenskem času se je namreč tudi veliko kmetov, sadjarjev in vinogradnikov pritoževalo, da neznanci segajo po njihovih pridelkih. Saj, če kdo utrga kak grozd ali pobere jabolko, še ni tako hudo. Huje je, če si kdo namerava narediti kar celoletno zalogo vina iz ponoči nabranega grozdja: ali če napolni klet z jabolkami, kijih je (po možnosti že nabrane v gajbici) pobral iz kakšnega sadovnjaka. Taki primeri so seveda veliko hujši kot je nabiranje gob ali kostanja - so pa, žal, vse pogostejši. V teh primerih pa je seveda lastnina veliko bol opredeljena. Zato akcije samooskrbo-vanja, če so v nekaterih primerih še tako pohvalne, le morajo imeti meje. Ko se poskuša kdo na tak način nasloniti na lastne sile, ne sine pozabiti, da se zaradi tega ne sme naslanjati na nekoga drugega in se preživljati na račun tujih žuljev. Tega naši ljudje od nekdaj niso prenesli! Pa kjerkoli že! M(Kr) Rekli so: ■■■■■■■ Mag. Herman Rigelnik: "Sam cenim napore društva in zdravilišča. Njuna poteza ima vsaj dvojen pomen: človekoljubno- socialni, zdravstveno • rehabilitacijski in posloven. Torej gre za majhen ko- tiuli za cefoUu) dolino. Našim poslovnim partner-jem , prerastU so v prijatelje, pa zagotavlja strokovno medicinsko rehabilitacijo s prijaznim osebjem, domačini, dobro ponudbo. Našli smo trenutek, v kateremstasesrečalapotreba in zelja, da se ju zapolni Naložbaje idemejjena in ekonoms-ko upravičena. Nada$njimulfa-tibodo pokazali, koliko in kako.'' Alojz Ješelnik: "Mi smo si prizadevali za takšen center že pred leti, pa nam ni uspelo. To je moralo očitno dozoreti med nami in tudi v družbi, da je bila pripravljena za vlaganja. Ne gre samo za postelje in prostor, ampak je center dokaz, da nas je družba priznala, in da nam bo pripravljena sofinancirati programe. Danes smo prostore sodobno urejenega centra odprli, bolniki z multipio sklerozo sedaj živimo v pričakovanju sadov," mtp . . •: >::& . . . immm—m Center za multipio sklerozo v Topolšici liii«>aiii«ii*iiiiiiit»i<«itiisi*i(*i«*i Na videz majhna, a za bolnike pomembna naložba Mednarodna organizacija slušno prizadetih Velenje _ Težav že toliko, da jim sami niso na svojem ne znamo V znamenitem razkrižju so pred dnevi v slovenskem jeziku blagoslovili že pred tremi leti zgrajeno mrliško vežico in novi del pokopališča. Slovenska javnost je iz medijev ob tem izvedela, da gre "za pomemben uspeh" domačinov, ki si že lep čas in še vedno brez uspeha prizadevajo za dosledno uvedbo slovenščine v cerkvene obrede. Kakšen uspeh pa je to, ljudje božji, če si del slovenskega naroda v samostojni, suvereni, mednarodno priznani, uveljavljeni (itd. bla, bla) slovenski državi na domala ilegalen in nezakonit način s cestno-puntarsko-pravdo metodo zagotovi vsaj nekaj bogoslužnega obreda v materinem jeziku? Čigav in kakšen uspeh je, če neki župnik Slaviček v imenu tujega jezika nam tuje (resda prijateljske in sosednje) države Hrvaške zmagoslavno in trmasto vztraja pri hrvaščini v cerkvi na slovenskih tleh in s tem kaže debele osle ne le domačinom, ki jim stvar tako bedasto preseda, daje že dolgo ne razumejo več, ampak tudi in predvsem sloven-skim državnim in cerkvcnim oblastem? Upal bi se reči, da nekaj tega nesramno porogljivega jezika kaže tudi svetemu očetu v Vatikanu, od koder so že sporočili, da bodo stvar uredili, kot se spodobi pa jo še zmeraj niso in Slovenci v slovenskem Razkrižju zato še zmeraj ne morejo moliti slovensko. Zdrava pamet na to pravi, da so za vse te kolobocije še najmanj krivi hrvaški župnik Slaviček, oblast v njegovi matični državi in vatikanski velemožje. So, kar pač so, delajo, kar pač delajo in zagotovo dobro vedo, zakaj. Red na domačem dvorišču mora nared-iti domač gospodar in prav nobenega drugega aksi ma tu ne gre klicati na pomoč. Že nekaj lekcij je ta gospodar dobil od domačinov iz Razkrižja, resda nekaj tudi poskušal storiti, vendar paje tudi res, daje doslej pri dokazovanju svoje suverenosti in svoje moči na svojem vsaj v tem primeru izpadel jalov skakač. Pri blagoslovu kapelice so se v Razkrižju podobno kot nekajkrat prej naveličali čakati na uradne poteze in jih v posmeh tistim, ki bi jih že davno morali bolj energično potegniti, potegnili spet sami. Kako neusmiljeno jih je osramotil Kar-ol Novak, štiriindevetdesetlet-nik na invalidskem vozičku. Kljub bolezni je prišel in blagoslovil kapelico tako, kot je pred skoraj šestdesetimi leti v podobnih okoliščinah uporno in trmasto samosvoje blagoslovil pokopališče, ker ga hrvaške oblasti niso hotele. Karol Novak je s svojimi Razkrižanci hudo pekoča in slaba vest slovenskih oblasti in vseh nas z njo. Saj je vendar naša. Taista naša oblast in mi z njo jc prav v teh dneh dobila še eno poučno lekcijo iz sosednje Hrvaške, ki se več kot očitno povsem drugače loteva odnosov z nami, kot se jih mi z njo tudi v primeru Razkrižje. Prisvojila si je slovenske počitniške domove v Novigradu, kerje vanje naselila begunce iz Bosne. Na svojem dela po svoje in na koncu vseh koncev kdo nemara poreče, da ima celo prav. Nihče pa ne more reči, da imamo mi prav, ko ji pustimo, da tudi pri nas in z nami dela po svoje. ■ Jože Krajnc več kos Kako pomagati in reševati težave otrokom z motnjami sluha in govora s področja zdravstvenega in racionalnega varstva, so se pri Medobčinski organizaciji slušno prizadetih Velenje odločili, da pripravijo s starši otrok z omenjenimi motnjami in predstavniki odgovornih za to področje, javni razgovor. Potekal je prejšnji četrtek na Medobčinske organizacije Velenje, poleg staršev so se pogovora udeležili še: dr. Jože Zupančič direktor zdravstvenega zavoda Velenje in državni svetnik, Irena Žagar, pomočnica glavnega direktorja, s področja zdravstvenega zavarovan-jaR Slovenije, Kristina Pregel, vodja sekretarja za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS) območne enote Ravne na Koroškem, Karoli-naPandel, vodja oddelka za denarna nadomestila in povračila (ZZZS) območne enote Ravne na Koroškem, Peter Kovač, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Velenje ter Metka Logar, vodja izpostave Velenje (ZZZS) območne enote Ravne na Koroškem. V podporo tistim, ki potrebujejo zaradi bolezni več, so prejšnji petek v obnovljeni depandansi Mladika v Naravnem zdravilišču Terme Topolšica odprli Center za multipio sklerozo. S tem so sklenili nekajletna prizadevanja Društva za multipio sklerozo Slovenije, kolektiva Term Topolšica ter še nekaterih drugih, da bi približno 2000 bolnikov s to neozdravljivo boleznijo v Sloveniji dobilo ustrezne prostore za rehabilitacijo, nekateri tudi za začasno bivanje. Pogodbo o sovlaganju sta omenjeno društvo in zdravilišče podpisala pred dobrim letom dni. Ksodelovanju sta pritegnila Loterijo Slovenije, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in republiško Ministrstvo za delo, družino in socialno varstvo. S skupnimi močni so tako uspeli urediti center, katerega vrednost doslej opravljenih del cenijo na 100 milijonov tolarjev. Center jc domala nared, sprejel je že prve goste.Na voljo jim je sodobna oprema in vse potrebno za nastanitev, nego in rehabilitacijo. Temeljita obnova depandansa Mladika je obogatila ponudbo za 50 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah, 26 paje prilagojenih potrebam invalidov, ki ne morejo koristiti običajnih hotelskih sob. V njem je tudi bolnikom prilagojena restavracija, družabni prostor ter vse drugo, kar sodi k dobremu počutju gostov takega centra. Pomembno je, daje center z dvigali in veznim hodnikom povezan z drugimi deli zdravilišča. Lidija Fijavž - Speh, direktorica Naravnega zdravilišča Topolšica je ob tej priložnosti poudarila, da so objekt uredili v podporo tistim, ki potrebujejo več, saj jim je usoda naložila težje breme. Hkrati pa so zapolnili vrzel na doslej še neobdelanem tržnem področju tako v Sloveniji kot tudi v sosednjih državah Avstriji in Italiji. Pomembnost pridobitve je v svojem govoru poudaril tudi slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik. Dejal je, da je naložba dokaz, kako je mogoče z majhnimi, a usklajenimi koraki doseči veliko. Takšni majhni koraki so potrebni tudi na državni ravni. Ob tem je še dejal: "Uredili smo dovolj visoko raven socialnih pravic in standardov, ki se zdaj preverjajo. Posamezniki se počutijo negotovi in nezaščiteni. Vendar ne smemo pozabiti, da smo se odločili za Slovenijo kot pravno in socialno državo. Socialno tudi v tem smislu, da bo blažila posledice selekcije, da bo skrbela za vse tiste prizadete, ki brez svoje krivde ne morejo sami poskrbeti zase in jim omogočila človeka vredno življenje". Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili člani okteta Lesna iz Slovenj Gradca. tp Ob prisotnosti predsednika Državnega zbora Hermana Rigelnika, predstavnikov občinskega vodstva, mnogih drugih gostov in članov društva je otvoritveni trak novo urejenega centra prereza! predsednik Društva multiple skleroze Slovenije Alojz Ješelnik. Center jp med drugim gotovo lepo darilo ob 20 - letnici delovanja omenjenega društva njih sem se pogovarjal s predsednico sveta staršev slušno prizadetih otrok Natalijo Petrič ter sekretarko MOSP Velenje Darinko Meh. "Starši se sprašujejo zakaj ne dobijo povrnjenih potnih stroškov za otroke, ki se šolajo v Ljubljani, v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih, pa tudi za tiste otroke, ki jih vozijo v Celje na usposabljanje sluha in govora, da bodo lahko kasneje obiskovali redno šolanje v kraju bivanja. Če vemo kako drag je danes prevoz, javni pa tudi osebni, ni potrebno posebno poudariti kolikšni so izdatki staršev za prevoz svojih otrok." "Drugi velik problem so slušni aparati. Za vsakega otroka z motnjami sluha je bistvenega pomena, da ima kvaliteten in primeren slušni aparat, ki omogoča otroku optimalno slušno in govorno rehabilitacijo. V Sloveniji imajo otroci po zakonu pravico do brezplačnih zdravstvenih uslug in tudi do brezplačnih ortopedskih pripomočkov. Tako tudi vsak otrok z motnjami sluha dobi slušni aparat brezplačno. Težava pa je v tem, da dobi najcenejšega, ki je seveda tudi po kvaliteti in uporabnosti najslabši. V svetu je tehnična izboljšava teh aparatov že tako napredovala, da lahko s pravilno izbranim in kvalitetnim slušnim aparatom otroku nadomestimo v veliki meri izgubo sluha. Za omenjen tehnično vrhunske aparate paje žal potrebno doplačati visoko ceno, kar od 1.000 do 2.000 mark. In še nekaj. Pri otrocih je potrebno slušne aparate menjavati vsaka tri leta, baterije pa vsak teden, katerih plačnik je vsak sam. Menimo, da je vsak komentar odveč." Na vsa ta in druga vprašanja so vabljeni predstavniki tudi odgovarjali. Predstavnice ZZZS so se preprosto izgovorile, da so samo izvajalke zdajšnjih pisnih zahtevkov in da na izrečeno problematiko ne morejo vplačati, ali kako drugače reševati težave, kijih imajo starši otrok z motnjami sluha in govora. Peter Kovač je bil kratek injed-ernat, dejal je, da se bo v polni moči zavzel zato, da bi starši dobili povrnjene potne stroške za prevoz otrok. Starši upajo, da bo to res. Največ razumevanja na četrtkovem pogovoru o problematiki staršev otrok z motnjami sluha in govora je pokazal dr. Jože dr. Jože Zupančič: "Vse bom storil, da se bo težavno stanje Izboljšalo." Starši otrok z motnjami sluha in govora so imeli veliko vprašanj glede svojih otrok, saj je še veliko nejasnega in nerešenega na tem področju. Vse preveč je obljub, malo pa konkretnih rešitev, ki bi staršem olajšale finančne in nenazadnje moralne tegobe. Pobliže si poglejmo le dve težavi, ki starše najbolj tereta. O (od leve proti desni) Irena Zupančič. Obljubil je, da si bo kar največ prizadeval, da bi se večina težav staršev rešila v najkrajšem možnem času. ko so starši predlagali spremembo zakonodaje s tega Žagar, Kristina Pregel, Karollna Pandel in Metka Logar občutljivega področja, so se dogovorili zdr. Zupančičem, da bi skupno oblikovali predloge, on pa bi jih nato posredoval na ustrezna mesta. B. Mugerte Starši so imeli veliko vprašanj, le spodbudnih odgovorov je bilo malo WELa Na tujem nočemo, Modna konfekcija Elkroj i Ža naložbe 140 milijonov! V nazarskem Elkroju se z velikim trudom, vendar uspešno I prebijajo skozi velike težave, ki v današnjih časih tarejo I večino podjetij. V devetih mesecih letošnjega leta so | izvozili 84 odstotkov izdelanih hlač, ostalih 16 odstotkov | Zunanjetrgovinska konferenca Gorenja Gospodinjski aparati S $ $ so prodali doma V številkah to pomeni, da so z "lohn" poslom prodali preko 587.000 hlač, z blagovnim izvozom 14.000, na domačem trgu pa 117.000 hlač. Res je blagovni izvoz trenutno še majhen, vendar ga povečujejo in se bodo v tej smeri trudili še naprej. Trud je seveda nujen, saj tuje in domače tržišče terjata visoko kakovost in spoštovanje dogovorjenih rokov. Zaradi tega v celotno poslovanje uvajajo ISO standarde, kar bodo preverili v marcu prihodnje leto, ko bodo pridobili tudi certifikat od mednarodne institucije iz Anglije. Pri vsem tem so še kako pomembne naložbe. Za nakup strojev in naprav, s kater imi želijo olajšati delo, znižati I čas izdelave, zmanjšati stroške | in povečati varnost pri delu so | namenili 140 milijonov tolarjev. ■ Po blagovnih znamkah za do- J mači trg Elkroj in Formula E1 so • letos predstavili in že krepko | uveljavili novo znamko Carier, | kije namenjena zlasti zahtevnim ■ kupcem. Zelo pomembno je tudi, daje I Elkroj daleč naokrog edini, ki | zaposluje. Tako so letos že | zaposlili 70 novih delavcev, Jre- ■ nutno je v podjetju še 39 pri- _ pravnikov, skupno paje v Elk- ' roju zaposlenih 933 delavcev. Vrtec Mojca ■■■■■■■■■■ Imeli smo Mišji bal Poznate Sapramiško? Če Sapramiške ne poznate, pridite v naš vrtec in povedali vam bomo pravljico o njej. Naši otroci so Sapramiško zelo dobro spoznali. Prav zato smo se odločili, da tudi v letošnjem šolskem letu staršem odpremo vrata našega vrtca in jim omogočimo, da spoznajo naše delo in se ob tem poigrajo s svojim otrokom. Pripravili smo jim različne aktivnosti pod skupnim naslovom: Mišji bal. Otroci in njihovi starši so lahko preživeli prijetne trenutke v MIŠJI DELAVNICI, kjer so si lahko skupaj naredili različne lutke - miške. Nastajali so MIŠJI INSTRUMENTI, iz katerih so prihajali različni zvoki. Potrebni so bili tudi MIŠJI REKVIZITI. Starši in otroci so se kar namučili pri spletanju in vozlanju različnih Odpiralni čas: delavnik od 9. do 18., sobota od 9.-15. ZASTOPNIK d.0.0. TVzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček) ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!! >* AKUSTIKA: stolpi, kasetni ki s CD-jem(že za 17.900 sit), videorekorderji, TV(žeza 32.000 sit), walkie - talkie... * KOZMETIKA: izredna izbira visoko 0 kvalitetne ženske in moške kozmetike (kreme\ deodoranti...) * PRASKI: za strojno pranje (Persil, tekoči ArieiinAriel, Rondomat, Omo...)in pomivalne stroje (Calgonit in Finish) * ZA ŠPORT: trenerke (bombažne in mečkanke), športni copati (že za 1.300 sit) * IGRAČE: TROOLS-i (le 990 sit) in še kaj * JEANS: kavbojke in j Akne * kava, sladkarije, Pampers, posoda in še vrsto drugih artiklov!!! Ne potebujete Špara v Avstriji In ne Interšpara v Ljubljani- za vas je poskrbela trgovina ZASTOPNIK! Tudi brez popusta smo NAJCENEJŠI!!! Leto novih dosežkov Naloga leta 1994: proizvodnja 1,600.000 velikih gospodinjskih aparatov in več kot 500 milijonov DEM fakturirane realizacije i Na že tradicionalni zunanjetrgovinski konferenci Gorenja Gospodinjski aparati, letos so jo pripravili v Radencih, sta bili v središču pozornosti ocena letošnjih izvoznih in prodajnih dosežkov ter opredelitev strategije uresničevanja načrtov za leto 1994. V prvih devetih mesecih letos so v tem največjem podjetju koncema Gorenje prodali nekaj nad 1 milijon velikih gospodinjskih aparatov, do konca leta pa jih bodo prodali okrog 1,400.000 in z njihovo prodajo dosegli 425 milijonov DEM fakturirane realizacije. Na zunanjetrgovinski konferenci, ki so se je udeležili najodgovornejši poslovodni delavci podjetja, direktorji Gorenjevih podjetij na tujem in delavci trženja Gorenja Gospodinjski aparati, so ugotovili, da se kljub recesiji pri prodaji izdelkov bele tehnike, kije še naprej prisotna v Evropi in v svetu, povečuje prodaja Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov. V tem letu pa se je, kar je bilo posebej poudarjeno, povečala prodaja Gorenjeve bele tehnike tudi v Sloveniji, večja je prav tako v sosednji Hrvaški. Leto 1994 pa mora biti, kot je posebej poudaril Jože Stanič, generalni direktor Gorenja Gospo- Kajuhov dom v Šoštanju Že v rokah prvih lastnikov repkov in izrezovanju mišjih mask. Imeli smo čisto pravo plesno dvorano, kjer so se mamice in očetje skupaj s svojimi "miškami" tudj zavrteli ob prijetnih zvokih plesne glasbe. Vse skupaj so popestrile miške, ki so bile povsod: na ,tleh, lučeh, omarah, panojih... Vsi utrujeni in žejni so si odpočili v MIŠJI JEDILNICI in.se posladkali s pravimi mišjimi dobrotami. r Vse, ki vas zanima, kaj lahko naredite skupaj s svojim otrokom, vabimo v prihodnjimi dneh v knjižnico, kjer smo vam pripravili, skupaj s knjižničarkami, MIŠJO RAZSTAVO. Skupaj se potrudimo za srečo naših otrok! ■ Vzgojiteljica Lea Šmid Eden od objektov, za katerega je v občini Velenje že stekel postopek denacionalizacije, je tudi Kajuhov dom v Šoštanju. Gostinstvu Paka iz Velenje kot prejšnjemu lastniku (z objektom je upravljal vse od podržavljanja dalje) je ostal novi del - Pivnica, stari objekt paje dobila nazaj prvotna lastnica LeopoldinaMešič iz Skornega. Po lokalu Pi-bernik v Šoštanju, dveh sobah v gostilni Na pošt v Šmartnem ob Paki Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Sekretariat za varstvo okolja, Prešernova 1, 63320 Velenje, objavlja javni razpis za dobavo in montažo čistilcev zraka v igralnicah VVZ Šoštanj, Topolšica in Šmartno ob Paki. 1. Predmet razpisa je oprema igralnic VVZ Šoštanj, Topolšica in Šmartno ob Paki z notranjimi čistilci zraka. 2. Razpisna dokumentacija (velikost prostorov, število prostorov, parametri čiščenja) je na voljo na Sekretariatu za varstvo okolja, Prešernova 1, 63320 Velenje, telefon 063/855-381 od 19. oktobra 1993 dalje. 3. Rok za oddajo ponudb je do vključno torka, 9. novembra 1993, na naslov Sekretariat za varstvo okolja, Prešernova 1, Velenje. Ponudbe pošljite v zapečatenih kuvertah z oznako ponudnika, pripisom "RAZPIS ZA ČISTILCE" in opozorilom "NE ODPIRATI". 4. Javno odpiranje ponudb bo v sredo, 10. novembra 1993 ob 11. uri v sobi 21, SO Velenje, Titov trg 1, Velenje. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so predvsem: - reference, - konkurenčnost cen, - možnost kreditiranja nabave opreme v višini min. 50% vrednosti, - druge posebne ugodnosti ponudnika. Sekretariat za varstvo okolja dinjski aparati, leto novih dosežkov. "S prodajo velikih gospodinjskih aparatov moramo doseči več kot 500 milijonov DEM fakturirane realizacije, ob tem pa seveda tudi pozitiven finančni rezultat." Načrtovano povečanje fakturirane realizacije želijo doseči s povečano proizvodnjo za 200.000 velikih gospodinjskih aparatov, od letošnjih 1,400.000 na 1,600.000, z novo generacijo velikih gospodinjskih aparatov, novimi oblikovnimi rešitvami, prav tako pa tudi z zmanjševanjem stroškov vseh vrst in dvigom produktivnosti, s katero se želijo približati konkurenčnim podjetjem. S tem v zvezi je predvideno tudi postopno zmanjševanje števila zaposlenih, predvsem v režijskih službah oziroma njihova prezaposlitev. S tem bo ustvarjena tudi možnost, da plače zaposlenih ne bi več zaostajale za tistimi, ki jih predvideva kolektivna pogodba. Pri povečanju prodaje Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov bodo imeli prihodnje leto najpomembnejšo vlogo trgi, kjer že zdaj prodajo največ izdelkov Gorenjeve bele tehnike. Tako naj bi na največjem trgu, to je v Zvezni republiki Nemčiji, prodali 100.000 velikih gospodinjskih aparatov več. kot jih bodo letos, v Franciji najmanj 50.000 več. Povečano prodajo napovedujejo še v Avstriji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Grčiji. Bolgariji itd. Ob dejstvu, da kar 809č vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov prodajo Gorenjeva podjetja na tujem, trenutno jih je 13, skoraj 60% proizvodnje pa gre na trg z lastnimi blagovnimi znamkami, bodo glavni aduti trženja v prihodnjih letih kvalitetni Gorenjevi veliki gospodinjski aparati, ki izpolnjujejo predpisane mednarodne norme, celovitnost ponudbe para-tovzadomin gospodinjstvo,sprotno prilagajanje razvoju trgov skozi posamezne distribucijske kanale, na novo določena politika blagovnih znamk, nadaljnje investiranje, ki je pomemben element tržnega uspeha, itd. Zapišiino še, da v Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo za naslednja leta nadaljnje povečanje proizvodnje izdelkov bele tehnike. Tako naj bi leta 1996 izdelali nad 2 milijona velikih gospodinjskih aparatov, na tuje naj bi jih prodali okrog 1,800.000. Hkrati s povečevanjem proizvodnje pa bodo, kot so napovedali, odpirali tudi nova delovna mesta. ■ ek Novi (stari) lastniki Kajuhov dom v Šoštanju že temeljito obnavljajo je to že tretji objekt, ki gaje Gostinstvo Paka "izgubilo" po opravljenem denacionalizacijskem postopku. V teh dneh so dobili v roke tudi odločbo za gostilno Stavel v Starem Velenju, v "obravnavi" paje še bife Ograjšek v Metlečah ter Kolodvorska restavracija v Velenju. ■ tp Rekli so: *««M*«*MK Ratko Stevančevič, Tovarna usnja Šoštanj: "Od 258 stanovanj, kolikor smo jih imeli v tovarni, je 70 odstotkov takšnih, ki so potrebni temeljite obnove, v katere bi bilo treba ogromno vložiti. Boljša so seveda ljudje odkupili, slaba ostanejo nam. Najemnina, ki jo bomo za ta stanovanja dobili, pa ne bo višja kot 150 ali 180 tisoč tolarjev na mesec. S tem denarjem pa se v stanovanjih ne da narediti praktično nič." ■ mkp RVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITVE, d.o.o Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sooota od 8. do 12. ure So še kje bolj rr^T ugodni pogoji nakupa kot pri nas?! Prepriiajte se sami! • Nekaj primerov ugodnega nakupa na 12 mesečnih obrokov: - Rogovo gorsko kolo s shimano le 2.653,00 sit • motorne žage Husquarna G1FF le 5.194,00 sit - Tomos avtomotik le 6.726,00 sit • Za blago večje vrednosti pa je možen nakup na celo 4 leta (!): - motorno kolo APN le 3.105,00 sit Piaggio Vespo PX150 le 6.264,00 sit Pridite k nam - in odšli boste zadovoljni! Franc Avberšek, predsednik slovenskih lovcev Pogovor z razlogom V letošnjem poletju je Franc Avberšek prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora Lovske zveze Slovenije in hkrati funkcijo predsednika Izvršnega odbora te zveze. Kot navdušen lovec je sodeloval tudi na nedavnem vsakoletnem občinskem lovskem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe za pokal Skupščine občine Velenje. Zmotili smo ga pri malici in ga zaprosili za pogovor, zlasti o delu Lovske zveze Slovenije in Franc Avberšek je v mikrofon povedal marsikaj zanimivega. "Moram reči, da sem s to funkcijo sprejel kar pomembno nalogo. Delo je povsem volont-ersko, težko pa zato, ker ga opravljam v času velikih sprememb v naši družbi. Lovska organizacija v Sloveniji šteje približno 23.000 članov, lovske družine, ki so njene osnovne organizacije, pa pokrivajo večino prostora gojitvenih lovišč, ki so v upravljanju državnih firm. Franc Avberšek: "Lovska organizacija dela povsem amatersko, po strokovnosti pa profesionalno" V letošnjem letuje državni zbor sprejel zakon o gozdovih in zakon o varstvu okolja. To sta še dva temeljna zakona, ki sta zelo pomembna tudi za lovstvo, zakon o gozdovih je nedvoumno opredelil, daje lovstvo sestavni del gospodarjenja z gozdovi, zakon o varstvu okolja pa govori o tem, da so prosto živeče živali, torej tudi divjad, naše splošno državno premoženje, to vsekakor pomeni, da bo skrb za divjad v prihodnje še veliko večja kot je bila v preteklosti. Nekoč je bila divjad zgolj meso, danes pa pomeni lov predvsem uravnavanje tistega dela v naravi, ki gaje človek enkrat že porušil. Lovci bomo poskrbeli, da bomo večino ogroženih vrst divjadi zaščitili. Streljali bomo izredno malo vrst, le tiste, ki v naravi povzročajo preveliko škodo na poljih in v gozdovih. O lovski organizaciji govorijo danes najrazličnejše stvari, dokažemo pa lahko, daje ta organizacija delala doslej povsem vo-lontersko, glede strokovnosti pa strogo profesionalno. Če smo delali zastonj ali udarniško, še ni rečeno, da smo delali nestrokovno. Strokovnost nam priznavajo tudi gozdarji in naravovarstveni strokovnjaki. Lovsko organizacijo bomo . tudi v prihodnje ohranili v taki ' obliki, da ne bomo drobili | lovskih družin, da se ne bodo I uresničile želje in interesi nek- . aterih posameznikov, ki želijo ' organizirati lovišča na čim | manjših površinah. Želja neka- I terihpačje čim večji plen in čim . lepša trofeja. Želimo ohraniti « naravno okolje takšno kot je in | se povezati z gozdarji, kar je I zapisano tudi v naših planih. Za primer naj povem, da v ■ Sloveniji na leto uplenimo oko- | li 50.000 srnjadi. Ta številka na | prvi pogled pomeni veliko, z . drugo besedo pa to pomeni tole ' - če teh 50.000 srnjadi ne bi | uplenili, bi jih bilo drugo leto I 100.000 in tako naprej. . Razmere na poljih in v našem ■ življenju bi tako postale | neznosne. Pri mer - pod avtomo- I bili umre letno 6.000 divjadi, ali . pa - v lanskem letu so na avto ' cesti Ljubljana-Razdrto vozni- | ki povozili tri medvede. Prav I zato ima lovska organizacija • pomembno vlogo pri uravna- J vanju ravnotežja divjadi, skrbi | torej, da se kakšna vrsta ne bi I preveč razmnožila, druga pa ■ celo izumrla." ■ B.Mugerle | ____.___.__J Proslavili 40 letnico krvodajalstva ■ *»•»«•«»*•■■«■•■•"«•* *•«•* Globok medčloveški odnos Priznanja krvodajalcem Štiri desetletja krvodajalstva v Sloveniji so primerno obeležili tudi krvodajalci Zgorneje Savinjske doline, ki po svojem humanem poslanstvu sodijo v sloven-sVantV.Občinski odbor Rdečegif križa Mozirje je v petek zvečer v nazarskem delavskem domu pripravili slovesnost, ki so se je udeležili krvodajalci iz vse doline. Kulturni program je "s čudovito pesmijo povezoval mozirski mešani pevski zbor, dolgoletnim krvodajalcem in organizatorjem te humane dejavnosti pa so podelili priznanja-. ■ foto: jp Človek in okolje Učimo se od soseda 3. do 15. oktobra so se mudili v Obenvartu na Gradiščanskem Tone BRODNIK - sekretar za JGD, Peter REZMAN-sekretarza varstvo okolja in prostor IS SO Velenje, Marija TEKAVEC - tehnični direktor in Jože MELANŠEK -(Siektor javnega Komunalnega podjetja Velenje, ki so se udeležili 3. kongresa KOM MU-NALLIFE 2000. Kongres je bil nadaljevanje k leta 1991 in1992z namenom, da seznani udeležence v skrbi za boljše bivanje v občinah. Naloge, ki segajo od ukrepov na področju socialnih dejavnosti, gradbenega vzdrževanja, zdravstva, zaščite okolja do organizacije učinkovite občine. Izmenjava izkušenj, kije potekala med več kot 150 udeleženci iz Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvatske in Slovenije je bila v Izvedbi Mednarodnega inštituta kongresnih dejavnosti iz Salzburga. Teme letošnjega kongresa so bile: MODELI FINANCIRANJA KOMUNALNIH NALOG: - financiranje s strani mednarodnih javnih virov; - iniciative evropske skupnosti-realizacija in učinkovitost regionalnih subvencij (pospeševalni programi); - ukrepi Avstrije za internacionalizacijo gospodarstva; - možnosti financiranja s pomočjo leasinga - leasing za javne gospodarske projekte; - oblike financiranja z zasebnim kapitalom - posamezne občine oziroma zveza občin skupaj s privatnim podjetjem; 100% zasebno financiranje - pravice za opravljanje dejavnosti (koncesije za zasebno podjetništvo); - razgovor za okroglo mizo - izmenjava mnenj z avstrijskimi občinskimi predstavniki - aktivna sosedska po9moč z osebnimi in projektnim angažmanom. KOMUNALNE NALOGE - PRAKTIČNI IZSLEDKI: - področje komunalnih odpadkov; - ločitev odpadkov, sistemi odstranjevanja, koncept, reaftzacija; - reciklaža - sekundarne snovi za ponovno oziroma nadaljno uporabo; - od deponij za kompostiranje, od deponij za škodljive (strupene) odpadke; - področje varovanja podtalnic; - izgradnja kanalov in čistilnih naprav (izgradnja in obratovanje); -praktične rešitve ob katastrofah v okolju; -področje komunalne izgradnje: Stanovanjska gradnja - rešitev vprašanj gradnje stanovanj za mlade družine - obnova starih stanovanjskih hiš; -gradnja šol, bolnišnic, otroških vrtcev; - izgradnja Industrijske cone; -gradnja cest v občinah In gradnja javnih prostorov; - realizacija - sanacija pomembnih zgradb in mesnih jeder. Po vsaki temi je tekla razprava, v kateri so na vprašanje odgovarjali avstrijski strokovnjaki in župani nekaterih občin. Zadnji dan smo opravili ogled izgradnje - prenovitev vzorčne podeželske vasi Markt Allhau - Buchschachen, ki šteje 1.700 občanov. Ta ogled je potrdil, da se da z denaijem veliko storiti! Izkušnje so bogato gradivo za nas, ki šele prehajamo v obdobje lokalne samouprave, ob pomanjkanju vrednot in medsebojnega spoštovanja, kot temeljev prave dokumentacije. Zato bodo znanja in spoznanja, ki smo Jih prinesli domov, lahko s pridom služila kot bogata osnova, da marsikaj tega že delamo v sedanjih krajevnih skupnostih, ter nam bo služilo kot bogata osnova pri razvoju lokalne samouprave. n Jože MELANŠEK, direktor Komunalnega podjetja Velenje V domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v soboto osrednja proslava občine Žalec ob 40-letnici krvodajalstva v občini s podelitvijo priznanj s kulturnim programom in krajšim družabnim srečanjem. Zbrane je najprej pozdravila predsednica OK Rdečega križa Žalec Mihaela Jakop, osrednji govor paje imel predsednik IS občine Žalec Boris Kranjc, ki je med drugim dejal: "V občini se letno odzove na odmev krvi od 1600 do 1700 krvodajalcev, kar pomeni več kot 600 litrov krvi na leto. Pri krvodajalstvu gre za mnogo več kot lahko ponazorimo s številkami: podariti človek sebe, vendar to ne smatrati kot žrtev, ponazarja globok medčloveški odnos ter izraz solidarnosti s sočlovekom, ko ostaja za darovalca neznanec, ne pozna njegovega imena ne starosti ali spola, ne socialnega položaja in ne vere. Ve le to, da njegova kri rešuje življenje!..." V nadaljevanju so podelili posebna priznanja tistim krvodajalcem, ki so kri darovali več kot petdesetkrat. Prejeli sojih Konrad Ambrož, Ivanka Brinovšek, Alojzij Centrih, Ivan Cestnik, Jože Drevec, Franc Golavšek, Ivan Lipovšek, Milan Lesjak, Janko Petrin, Miran Ramšak, Franc Rančigaj, Miroslav Ulaga, Marjan Žagar, Edi Žličar in Jože Žnidarič. Petnajstim aktivistom so podelili priznanja za uspešno humano delo v tej organizaciji ter osmim delovnim organizacijam. Ob tej priložnosti so pripravili bogati kulturni program, sodejovali so učenci Glasbene šole, OS Žalec, plesne šole in mešani pevski zbor Žalec, ki gaje prvič vodila Valerija Dilar. ■ Besedilo in slika: -er Priznanje za več kot 50 krat podarjeno krije prejel tudi Miroslav Ulaga s Polzele. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Jesenske počitnice 93 Letošnji Pikin festival je sicer mimo, člani in članice Občinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki so na njem sodelovali kot soor- ganizalorji, pa si šc niso oddahnili. Kajti, pred njimi so nove aktivnosti. Tja do novega leta se jih bo zvrstilo kar nekaj. Najprej so tu jesenske počitnice. Slovenski šolarji jih bodo letos imeli prvič. Da bi jih otroci v velenjski občini preživeli kar najbolj aktivno, pestro in zabavno, bodo poskrbele naslednje dejavnosti: izlet v Maribor (lega bodo organizirali v torek, 2. novembra, če se bo zanj prijavilo vsaj 30 otrok); od 2. do 5. novembra bodo v prostorih na Stantetovi 12 v Velenju pripravili ustvarjalno delavnico, kjer bodo izdelovali ptičje krmilnice. Tisti, ki radi slikajo, sc bodo v sredo, 5. novembra, golovo udeležili likovne delavnice v prostorih krajevne skupnosti Edvarda Kardelja v Velenju. Dan kasneje, v četrtek, 4. novembra, bo Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila izlet v Podčetrtek in Olimjc. Za konec jesenskih počitnic pa so "prihranili" čarobni avtobus. V Velenju se bo ustavil v soboto, 6. novembra ob 11. uri, in sicer na otroškem igrišču. Organizatorji obljubljajo galo predstavo, nanjo, kot seveda tudi na vse ostale dejavnosti, pa vabijo čimveč otrok. ■ (tp) 'oslanska beseda Državnemu zboru Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da v najkrajšem možnem času pripravi in pošlje v obravnavo Državnemu zboru osnutek zakona o stavbnih zemljiščih. Obrazložitev: Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) iz leta 1984 je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Občani Republike Slovenije se v vse večjem številu obračajo na nas poslance in na predstavnike občin z vprašanji o usodi družbene lastnine na zazidanih stavbnih zemljiščih, na katerih imajo pravico uporabe civilne pravne osebe. V postopku lastninjenja podjetij in odpravi pojma družbene lastnine je nesprejemljivo, da se opravlja pravni promet z nepremičninami -zemljišči v družbeni lastnini s pravico vknjižbe pravice uporabe. Vse te vknjižbe pravnega prometa na nepremičninah ob prodaji, dedovanju in drugo bo potrebno kasneje spremeniti. Predlagam, da sc s ciljem racionalizacije in potreb priprava in sprejem zakona s področja stavbnih zemljišč pospeši. Ivan Verzolak, poslanec Slovenske nacionalne stranke Odgovor na poslansko pobudo gospoda Ivana Verzolaka Gospod Ivan Verzolak, po- slanec Slovenske nacionalne stranke, je na 10. seji Državnega zbora Republike Slovenije,dne21. do 24. junija 1993 podal pobudo Vladi Republike Slovenije, da se v čim krajšem možnem času pripravi in pošlje v obravnavo Državnemu zboru osnutek zakona o stavbnih zemljiščih. Ob tem poslanec ugotavlja, da je zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije ter, da se občani Republike Slovenije v vse večjem številu obračajo na poslance in predstavnike občin o usodi družbene lastnine na zemljiščih, na katerih imajo pravico uporabe civilne pravne osebe. V postopku lastninjenja podjetij i n odpravi poj ma družbene lastnine je nesprejemljivo, da se opravlja pravni promet z nepremičninami -zemljišči v družbeni lastnini s pravico vknjižbe pravice uporabe. Vse te vknjižbe pravnega prometa na nepremičninah bo ob prodaji, dedovanju in drugo potrebno kasneje spremeniti. Zato predlaga, da se sprejem zakona s področja stavbnih zemljišč pospeši. Vlada Republike Slovenije daje na pobudo poslanca Ivana Verzolaka naslednji odgovor: Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja zakon o urejanju prostora in graditvi, ki bo nadomestil tudi zakon o stavbnih zemljiščih ter uredil vprašanja, ki jih odpira poslanec Ivan Verzolak v svoji pobudi. Za obravnavo v Vladi Republike Slovenije je odgovor pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Zbori skupščine občine Mozirje Nesklepčnost že po poldrugi točki Več ali manj je znano, da so se zbori skupščine občine Mozirje prvič po poletju na zasedanju zbrali šele 1 .oktobra. Malo zaradi obsežnega dnevnega reda in zahtevne problematike, predvsem pa zaradi nesklepčnosti so morali zasedanje prekiniti. Nadaljevali so ga v petek, 15.okto-bra, a se nekajmesečna zgodba nadaljuje. Tokrat so morali na sklepčnost nekoliko počakati, obdelali so dve točki in skoraj še tretjo. Skoraj zato, ker so jo obravnavali, pred glasovanjem o sklepih pa so ugotovili, da za sklepčnost manjka en poslanec. Zasedanje so spet prekinili in ga bodo nadaljevali ta petek. Ob tem se zdi, da so nekateri poslanci nad delom te skupščine že obupali, vendar njihova neudeležba krizo še poglablja in obenem jemlje voljo še ostalim. V mozirski skupščini torej bolj malo novega. Razen tega, da so skušali biti v petek najostrejši nasprotniki zelo vljudni drug do drugega, kar naj ne bi bila hinavščina ali pomiritev, ampak zahteva predsedujočega po normalnem parlamentarnem obnašanju. In vse skupaj jim je cclo uspevalo. Razprava na petkovi seji seje razgrela že ob prvi točki. Šlo je za obravnavo sklepov komisije za volitve in imenovanja o določanju stimulativnega dela OD predsednika izvršnega sveta in drugih funkcionarjev. Že uvodoma se nekateri poslanci niso mogli strinjati s podatkom, da ima predsednik IS šele 6.najvišjo plačo v upravnih organih, sicera pa kasneje o njeni višini ni nihče razpravljal. Predvsem je bila sporna (ne)zakonitost dvigovanja stimulacije, zlasti v treh mesecih leta 1991. V marcu, aprilu in maju je namreč dobival predsednik 30 do 70 - odstotno stimulacijo za uspešnost pri delu, "česar svet ne pozna", je poudaril eden od poslancev. Ob tem je šlo za nezakonitost, saj je za določanje višine stimulacije izključno pristojna komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve na podlagi sprejetega pravilnika, ki določa največ 30 - odstotkov. Stimulacije so namreč dvigovali na podlagi sklepov kolegija predstojnikov izvršnega sveta, zapisnike pa je podpisoval sam predsednik IS. Niti ni zanikal, pač paje dejal, daje bilo to obdobje, ko so si v vseh občinskih upravnih organih zaradi zamrznitve točke plače popravljali s stimulacijami, daje bilo to živ-ljensko in da bi člani komisije gotovo dvignili roke za povišanje, ker je, po njegovem, šlo tudi za enako povišanje drugim zaposlenim. Zanimivo je tudi to, da sta odgovornost za te tri priložnosti prevzeli sedanja in bivša sekretarka skupščine, ki sta se prav takrat tudi menjali. S takšnimi razlagami se poslanci niso strinjali, ampak so znova poudarili vprašanje zakonitosti. Pri tem je zanimivo, da ene seje kolegija niso "našli", tudi člani komisije ne. Gre za sejo, o kateri obstajata dva zapisnika, eden podpisan, drugi ne, na eni seji naj bi zavrnili povišanje, na drugi ga sprejeli, na koncu pa seje izkazalo, da te seje (29.aprila) sploh naj ne bi bilo. Takšno razpravo so potem prekinili in sklenili, da do naslednje seje pregledajo izplačevanje plač funkcionarjem, statutarno-pravna komisija pa naj ugotovi delo in pristojnosti komisije za volitve in imenovanja. Precej časa je bilo v nadaljevanju namenjeno razpravi o bodoči lokalni samoupravi. Poslanci so sprejeli in dopolnili poročilo občinske komisije za lokalno samoupravo, sklepi in stališča pa so enaki, kot smo jih že objavili. Več o tem bodo spregovorili v ponedeljek na okrogli mizi z gosti iz Ljubljane. Tretja in nedokončana točka je bilo poročilo sklada stavbnih zemljišč, ko naj bi glasovali o določitvi vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993, paje za sklepčnost že zmanjkal en poslanec. Nasvidenje torej jutri, v petek, na drugem nadaljevanju. *JP Gornji Grad Izjemna pestrost akcij in načrtov "Bodoča občina bo morala ustvarjati pogoje za lasten razvoj, kar bo ob že znani lastnini toliko lažje. V Gornjem Gradu smo se za svojo občino že odločili in se bomo zanjo posebej trudili. Toni RlfelJ: "Kraju In bodoči občini želimo zagotoviti trdne osnove za hitrejši razvoj" Združiti želimo področje Gornjega Grada, Nove Štifte in Bočne, v Šmartnem ob Dreti še kolebajo kam bi se priključili, sicer pa pri nas ne izključujemo tudi drugačnih povezav. Prve pogoje za svojo občino že imamo, saj se je krajevna skupnost preselila v nove prostore z vso potrebno opremo," je na koncu malo za šalo in malo zares dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Gornji Grad TonfRifelj. Sicer pa bodoča lokalna samouprava ni bila vodilo pogovora z V spomin m ss ss i® ss m ss Marko Kolenc st. Smrt. Kako kruta in v pajčo-lan nedojete gotovosti človekove minljivosti zasidrana realnost. Saj, vsakdo mora umreti in vsako slovo je umiranje neumrljivosti nad umrljivim, pa vendar - poslednji zakaj ostaja to pot brez odgovora, misli brez občutka dojemanja in srce brez tolažbe. Kot da se je ustavil čas, ne samo zate Marko, ampak za vse, ki smo v dneh, ko si bojeval usodno bitko življenja, upajoč spremljali tvoj neenak boj, v katerem si sicer telesno klonil, duhovno in moralno pa ostajaš med nami. Pesem zvonov v večernem mraku je z morečo, kot iz lastnih neder trgajočo melodijo, oznanjala tvoje slovo in pokopala v.ve, človeški naravi usojene upe. Tisti večer je Gornji Grad onemel in se pogreznil v tišino, ki jo je motila le neustavljiva ura v zvoniku. Preveč je majhnosti in nezmožnosti dojemanja v naravi človeške zavesti, da bi zmogla in hotela krotiti nemo bolečino izgube. Vsak človek je svet in usoda zase, edinstven in dragocen. A le malo je med nami biserov z močnim in blagodejnim bleščanjem. Že sama misel, da ne bomo nikoli več srečevali treh src tvojega avtobusa, s katerim si dan za dnem dolga leta z nasmehom in šalo, mogoče tudi z nikoli izrečeno grenkobo vozil ljudi po tebi tako dragi Savinjski dolini, vzbuja tiho hrepenenje. Neslišno jesensko umiranje narave in njenih prostranih gozdov simbolizira tvoje slovo od logov in stezic, prostranih s šumečo melodijo listja prekritih jas, kjer si s svojimi lovskimi tovariši našel trenutke oddiha in sprostitve. In vendar se bo vse v naravi, kar utrujeno lega k počizku, ob prvih spomladanskih žarkih sonca ponovno prebudilo v življenje, le ti Marko si odšel brez vrnitve. Tega od tebe nismo vajeni, zato je bolečina toliko večja. Tolažilna je misel, da je ljudi, kakršen si bil ti, malo. Pregloboke in preveč krvave vrzeli ostajajo za njimi. S tvojo smrtjo smo izgubili vsi zvestega in vdanega sopotnika. Lovci, gasilci, lokostrelci, vsi ostali športniki, kulturniki, ter sleherni izmed nas, je od tebe pričakoval in tudi dobil več, kot bi si smel želeti. Čeprav prepozno, se zavedamo, da je s teboj legel k počitku del kraja in doline, del vsega, za kar si živel, soustvarjal in prenašal na mladi rod. Solze in nepregledna množica nemo pričujočih pogrebcev ne sežejo v globino tvojega večnega domovanja, so pa dokaz, da nisi živel sam. m Edi Mavrič Izvršni svet SO Mozirje SišggfSlfBSigSSSSSSSSi&StSSSSiSISSSSi Višje cene v vrtcih Člani izvršnega sveta SO Mozirje so na redni seji prejšnji četrtek med drugim sprejeli sklep o povišanju cen storitev v Vzgojno-varstvenem zavodu Mozirje za 20 odstotkov. Med pomembnejšimi točkami so obravnavali poročilo posebne komisije izvršnega sveta o stanju v Javnem podjetju Komunala. Poročilo je bilo zaupne narave, o njem pa bodo ponovno razpravljali na prihodnji seji. ■ yp Šmartno ob Dreti *«s*»a«««Ktt»a Uspehi za praznik V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti so letos ogromno postorili. Največji uspeh je vsekakor skoraj 5 kilometrov v celoti posodobljene ceste od središča Šmartnega do Lipe. To je najprej oddolžitev krajanom Rovta za preteklo solidarnost, potem pa lepša in hitrejša povezava z Vranskim. Ob tem so posodobili še cestni odsek na Brdu in še precej drugih odsekov in površin je dobilo asfaltno prevleko. Te in druge uspehe bodo proslavili v nedeljo, 24.oktobra, ko ta krajevna skupnost slavi svoj praznik. Še pred tem bodo v petek pripravili vsakoletno srečanje ostarelih krajanov. Lokalna samouprava V ponedeljek okrogla miza V mozirski občini so se končno dogovorili s predstavniki državnega sveta in zbora ter komisije za lokalno samoupravo za skupni sestanek. To bo okrogla miza, ki jo bodo pričeli v ponedeljek, 25.oktobra, ob 18.uri v prostorih skupščine občine mozirje. Udeležbo so med drugimi obljubili predsednik državnega sveta dr.Ivan Kristan, prav tako dr.Jože Zupančič in dr.Franc Zagožen, občino pa bodo predstavljali člani zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, člani občinskega izvršnega sveta, predsedniki svetov krajevnih skupnosti in vodilni predstavniki strank. ■j P njim. Bolj pomembno je, da se v Gornjem Gradu trenutno dogaja marsikaj pomembnega in se bo v bodoče še več. Po mnogih letih želja, pričakovanj in zahtev bodo končno pričeli graditi bencinski servis. Za gradnjo je vse pripravljeno, s Petrolom je vse dogovorjeno, po podpisu pogodbe z izvajalcem v teh dneh, pa bodo zares pričeli graditi prihodnji teden. Druga velika akcija je telefonsko omrežje. "V tem času pripravljamo prostor za novo telefonsko centralo s 600 številkami, postavljena pa naj bi bila do konca leta. O ceni posameznega priključka se še pogovarjamo, čeprav smo pred časom že govorili o vsoti 3.600 DEM. Dokončna cena ni jasna zaradi dejstva, ker je pravkar v teku reorganizacija ljubljanskega podjetja, k temu zasedanj nikakor ne pride na vrsto. Povsem enako velja za priprave na gradnjo obvoznice, saj razprava o osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih še čaka na dnevnem redu, ta odlok pa bo za naš kraj opredelil tudi obrtno, individualno in rekreacijsko cono," pravi Toni Rifelj. Malo bolj dolgoročnih načrtov tudi ne manjka. Predvsem želijo bolj povezati ta del Zadrečke doline, ti razvojni programi pa se dejansko precej navezujejo na občino Gornji Grad. Vodilna panoga v teh snovanjih je turizem, projekt pa že pripravlja Razvojni inženiring iz Ljubljane. Omenimo le načrte z gornjegrajskim trškim jedrom. Želijo namreč, da bi nekdaj mogočno in kasneje porušeno graščino postopno postavili nazaj. "Dogovarjamo se tudi z obema Tudi tole je dokaz, da bodo črpalko zares pričeli graditi pa sodi tudi težnja, da bi ceno posameznega priključka čim bolj poenotili za vso Slovenijo. V mesecu dni bo vse jasno, mi pa upamo, da bo s tem cena pri nas nižja, kot smo sprva predvideva-li." Naslednja izredno pomembna akcijaje kanalizacija. Na razpisuje bil za izvajalca izbran velenjski Vegrad, zaradi sredstev paje žal še vse vprašljivo. Četrtina sredstev naj bi bila republiških, četrtina občinskih, polovico (11 milijonov tolarjev) pa bi pridobili s kreditom. "Za ta kredit potrebujemo garancijo občinske skupščine, vendar ta točka zaradi prekinjanj škofijama. Ljubljanska nadško-fija je nantrečiastnik teh objektov in bo nazaj dobila še gozdove, upravno pa sodimo pod mariborsko škofijo, ki se je že ugodno odzvala na naša snovanja. V kratkem bomo opravili še skupen sestanek in se dogovorili o skupnem interesu, saj so morebitna nesoglasja še najmanj potrebna. Med drugim se lahko pogovarjamo o namembnosti bodočih objektov, pri čemer je več pobud, recimo muzej, razne zbirke, knjižnica in še kaj," je med drugim povedal Toni Rifelj. RTC Golte Upanje zadnje Samo takšna tolažba še ostane Rekreacijsko-turističnemu centru Golte. Zima je pred vrati, težav pa preko glave. Letos tolikokrat omenjene možne rešitve še ostajajo neuresničene, s tem pa velike denarne težave nerazrešene. Konec prejšnjega tedna so poudarili, da veliko pričakujejo od tega tedna, morda seje res kaj zgodilo, ali se morda še bo. Še upajo. Vsekakor so se v ponedeljek v Ljubljani znova srečali slovenski žičničarji, saj so večinoma vsi v enakih ali podobnih težavah, v toreka pa so se žičničarji sestali še z vodji poslanskih skupin in znova skušali svojo problematiko "spraviti" na dnevni red sloven- umira skega parlamenta. Res je za letos že (pre)pozno, vendar žičničarji vse napore namenjajo prihodnjim sezonam in dokončni rešitvi te problematike, vsi skupaj pa imajo zelo malo časa. Kljub vsemu se na Golteh z vzdrževalnimi in drugimi deli pripravljajo na zimsko sezono. Trdijo, da prodaja zmogljivosti teče presenetljivo dobro, glede na vse, pa bo uspešnost vendarle odvisna od narave in naravnega snega, saj tudi morebitna sreča, ki so jo pričakovali v teh dneh, ne more kaj veliko prispevati k zasneževal-nemu sistemu večjega obsega. Ob pomanjkanju časa so za kaj takega še drugi razlogi. mip RDEČI PAJEK Najbolj iskan, preklet in odobravan človek v Savinjski dolini je trenutno poslanec v državnem zboru Janez Zupanec. Vsi, ki so za in proti cesti ga iščejo. Očitno možakar ima nekaj adu-tov v rokavu. Košarkaški klub Savinjska Polzela slovi po odlični in učinkoviti publiki HMELJ BOYS. Ekipa okrog 100 organiziranih navijačov so postali strah in trepet za vse nasprotnike po celi Sloveniji. ***** Jedro starega demosa v Žalcu predstavljajo SKD, SDSS in SLS. Župan je izstopil iz gibanja za narodno osvoboditev. Nova naloga starega demosa je preprečiti gradno avtoceste. ***** Prebold je edini kraj v Savinjski dolini, kjer še ne deluje krajevni odbor LDS. Čeprav je na zadnjih volitvah preko 40% šentpavelčanov volilo za to stranko, jim ni, da bi v njo vstopili. Komunalno podjetje Velenje Obvestilo Komunalno podjetje Velenje obvešča udeležence v prometu, da bo zaradi gradbenih del od petka, 22. oktobra do sobote, 30. oktobra zaprto križišče Tomšičeve in Koroške ceste. Tomšičeva v tem času ne bo prevozna od križišča s Šercerjevo do Koroške in Koroška od železniškega prehoda do Avtocentra Meh. Za čas zapore bo ukinjeno avtobusno postajališče pri Kolodvorski restavraciji. Obvozi bodo označeni. Hare Krishna 90 let GD Gomilsko V soboto 23. oktobra, bo GD Gomilsko praznovalo 90-letnico obstoja, ta visok jubilej bodo praznovali v soboto ves dan. Ob 9. uri bo slavnostna seja društva, nato bo osrednja taktična vaja občinske gasilske zveze ob mesecu požarne varnosti, popoldne ob 16. uri bo parada gasilcev in tehnike skozi Gomilsko in ob 17. uri prevzem novega gasilskega vozila. Za zabavo, ki bo nato v Domu krajanov Gomilsko, bo poskrbel ansambel Nočna izmena s pevko Ireno Vrčkovnik. ■ -er Višji prispevki staršev Od 1. oktobra so za 10 odstotkov višje cene bivanja v žalskih vrtcih. Maja letos so se prispevki staršev enkrat že povišali, vendar je šlo za uskladitev cen z lanskim letom in ne valorizacijo. Rast cen je bila namreč 46 odstotna. ■ rox Vendarle več vlog črnograditeljev Medtem ko je bil sprva odziv črnograditeljev na možnost legal- izacije nedovoljenih gradenj v žalski občini zelo majhen, je ob zaključku podaljšanega roka za prijave drugače. Pristojen občinski sekretariat je namreč do 10. oktobra prejel skupaj 178 vlog. Če je pravilna ocena, da je vseh črnih gradenj v občini 600, je možno, da bo tretjina le-teh tudi legalizirana. ■ rox Vendarle abonma Zaradi majhnega odziva ljubiteljev gledališča je bil rok za vpis gledališkega abonmaja v Žalcu podaljšan do 10. oktobra. Daje bil vzrok takšnega odziva previsoka cena, je očitno. Potem ko je Zavod za kulturo pridobil veliko število pokroviteljev in ko je nekaj denarja pri-kapljalo celo iz občinskega proračuna, seje namreč cena abonmaja znižala na 3.000 tolarjev. V nekaj dnevih seje število abonentov povečalo tako, da je dvorana skoraj že razprodana. Tako si bodo Žalčani vendarle ogledali prvo predstavo že prihodnji ponedeljek. ■ rox 65 let GD Parižlje-Topovlje Ljubezen do svojega bližnjega in aktivna kultura miru so očitni megatrendi konca tega stoletja. Morda me bodo mnogi člani kulta krišne postrani gledali, ker sem izkoristila ta naslov za svojeglavo savinjsko razmišljanje, a naj mi bo to oproščeno. V prestolnici zelene kobuljčaste doline se ljudje premalo ljubijo med seboj in preveč si gledajo pod prste. Dolgčas si preganjajo z medsebojnimi obtroževanji in nepreklicnimi odstopanji. Zupan, ki mu je stranka poniknila v kraškem svetu političnih referenc, se ni priključil krščanskim demokratom, kot so naredili ostali njegovi Občina Žalec « » t « & m n « m Oporečna pitna voda Nad bakterije z Izdatnejšim kloriranjem - V normalnih razmerah je onesnaženost manjša Količine padavin v letošnjem in preteklem letu so bile na našem območju najnižje v zadnjih tridesetih letih. Zaradi tega je bila poleti motena oskrba prebivalstva s pitno vodo. Težave pa niso povzročali samo usihajoči vodni viri, pač pa tudi kakovost pitne vode, zlasti iz lokalnih vodovodov. Opravljene mikrobiološke preiskave vzorcev pitne vode iz vodovodov: Griže, Letuš, Tabor, Bras- lovče, Polzela, Podvin in Tešova, ki so bili vzeti v avgustu, kažejo, da voda ne ustreza Pravilniku o higienski neoporečnosti pitne vode. V njej je namreč prisotnih preveč koli-formnih in aerobnih mezofilnih bakterij ter streptokokov fekalnega izvora. Mikrobiološko je oporečna tudi voda iz vodovoda Kale -Studence, kemična analiza paje pokazala, daje voda preveč motna in onesnažena zaradi KMn04. Občinski sanitarni inšpektor Srečko Šetina je na zadnji seji izvršnega sveta opozoril, da ob tako okuženi vodi lahko pričakujemo epidemije črevesnih obolenj in he-patitisa. Vendar najbolj problematični niso javni vodovodi, kjer je poskrbljeno za ustrezno kloriranje in redne mesečne preglede vode, pač pa številni krajevni vodovodi, ki jih upravljajo režijski odbori. Sanitarni inšpektor sicer lahko vzame vzorce vode in izda odločbo za odpravo pomanjkljivosti, vendar pa te zaradi pomanjkanja denarja pogosto niso uresničene. Ti vodovodi so se največkrat gradili hitro in čimbolj poceni, ne da bi se prej prepričali, kakšno vodo sploh imajo na razpolago.'Pogosto so rezervoarji preveliki, zaradi manjše porabe pa se v stoječi vodi razmnožujejo bakterije. Občinski inšpektorat je zato predlagal, da bi moral biti sanitarni inšpektor seznanjen z izgradnjo vsakega vodovodnega objekta in izdati poprejšnje soglasje h gradnji. Izvršni svet je zadolžil Sekretariat za urejanje prostora, da pripravi ustrezen odlok, ki bo zavezoval uporabnike vode tako javnih kot zasebnih vodovodov, da najmanj enkrat letno preverijo ustreznost pitne vode. ■ ■ K. Rozman stanovski kolegi. Kako prav je naredil, je videl oni dan, ko so "gvi-jali" za avtocesto in razen LDS, občinske vlade in poslanca ni bil nihče preveč navdušen nad avtocesto. Predsednik vlade se je sprijaznil z dejstvom, daje nezamenljiv predsednik vlade, ker je predober, da bi se lahko našel kdo, ki bi ga zamenjal. Stranka, slovenski socialisti, se mu je odpovedala, kar pa ga ne skrbi. Predsednik slovenskih krščanski demokratov, F.Ž., je mož, trdne volje in velike postave, ki gaje povozil čas in ni pripravljen vladati, v okrutnem pomenu besede: s komerkoli in za kogarkoli - samo, da vlada. SLS uprizarja fantomske igre, čeravno se zaveda, daje krivda, da so šle zadruge v maloro, na njeni slrani. Isto je sedaj od te stranke odvisno ali bo šla tudi mlekarna v .maloro in še kaj. V politiki pač ne drži pregovor, da ima butast kmet debel krompir. Ves ta ples strankarske imbecilnosti ima vsekakor eno bistveno pomankljivost. Ako bi stranke v prostoru, našle vsaj toliko moči in energije, ki jo premore ljubljeni krishna. bi uspeli mimoiti svojo majhnost, kar bi se nedvomno poznalo tudi naduševnem in materialnem blagostanju prebivalcev dolini, za kar pase hvaliji ti politikastri, da so poslani k nam na zemljo. ■ Tekst in foto: TEA RINČEK Povedali so: VLADO KORBER dip. ing. agr. vodja proizvodnje na Sadjarstvu Mirosan: ŽET Srečanje gasilskih veteranov S 86 J® 8S S V žalski občini so tudi letos ob 'Tudi na Mirosanu smo pri s- ..... topili k SPIS kar pomeni slo- vensko integrirano pridelovanju ^jCI?^JIIkBL sadja, to pa je naravi prijazno j|» ^MlVIlHi mičnih sredstev pri pridelavi, pa naj gre za mineralna gnojila ali pripravke za varstvo rastlin, zmanjšali na minimum in skrbno izbirali. Za zatiranje škodljivcev pa v nasadih gojimo njihove naravne sovražnike, kot so pikapolonice, tenčarice, siničke, ujede, podlasice in druge. Zanimiva je cela vrsta naravnih predatorjev, ki se hranijo z ušmi in rdečo sadno pršico. Seveda škropiva vsem tem naravnim prijateljem ne smejo škoditi zato je takšno pridelovanje strokovno zelo zahtevno, zanj pa obstajajo natančno'izdelana pravila. Za sestavo teh pravil skrbi vrsta najboljših strokovnjakov, ki večkrat letno kontrolirajo delo vsakega pridelovalca sadja. Zato je takšno sadje še boljše in je pravi sadeš za zdravje. Seveda paje pri tem proizvodnja nekoliko dražja." ■ Besedilo In slika: -er mesecu požarne varnosti pripravili tradicionalno srečanje gasilskih veteranov občine. Zbrali so se v hotelu Žalec, kjer je zbrane najprej pozdravil predsednik komisije pri OGZ Žalec Viktor Drama, ki je vsem izrekel zahvalo za njihovo dolgoletno in uspešno sodelovanje, ter jih poprosil, da tudi v bodoče pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami, obenem pa jim je zaželel prijetno počutje na srečanju. Tudi Franc Oster, predsednik OGZ Žalec je vsem zaželel toplo dobrodošlico, poudaril njihove velike zasluge za razvoj gasilstva v občini, nato pa podelil petim veteranom posebna priznanja, ki so ji h tokrat dobili: Srečko Kurent, Kari Štigl ic, Štefan Kotnik, Ivan Jeromel in Karel Horvat. Po uvodnem deluje bilo družabno srečanje, ki je poka- zalo, da so gasilski veterani, čeprav no polni življenja, iskravosti in nastal tudi tale "gasilski" posnetek, nekateri že precej v letih, še ved- humorja. Ob tej priložnosti paje ■ Besedilo in slika: -er Ljubite se In svet vas bo ljubil! ■ (Besedilo in slika: -er) GD Parižlje - Topovlje je minulo soboto praznovalo 65-letnico obstoja. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo društva ter predajo nove motorne brizgalke. Na slovesnosti, kije bila pred gasilskim domom v Parižljah, se je zbralo veliko gasilcev in krajanov. O delu društva je govoril predsednik GD Parižlje - Topovlje Vlado Božič, ki je dejal, da je bilo društvo vse od začetka nosilec aktivnosti požarnega varstva in dogajanja v kraju. Zahvalil seje vsem 33 botrom, ki so prispevali sredstva za nabavo nove brizgalke ter sopokroviteljem, Občinski gasilski zvezi Žalec, Sekretariatu za požarno varnost občine in KS Braslovče. Po predaji ključev, izročil jih je poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks poveljniku GD Parižlje - Topovlje Martinu DernaCu, je bras-lovški župnik Jože Zidanšek še blagoslovil novo brizgalko. KS Šentilj Srečanje starejših krajanov Minulo nedeljo popoldan so se zopet zbrali na vsakoletnem srečanju starejši krajani šentiljske doline. Že vrsto let nazaj to srečanje pripravljajo prizadevni člani tamkajšnjega Rdečega križa. Letos so v krajšem kulturnem programu nastopili člani domačega mešanega pevskega zbora, ter mladi pevci in glasbeniki. Udeleženci srečanja so v svoji sredini prisrčno pozdravili Cecilijo Ocepek. ki je ravno te dni praznovala 49. rojstni dan, in je tako najstarejša prebivalka tega kraja. Ker sc drugi najstarejši Šentiljčan ni udeležil srečanja, je ta "titula" pripadla 85. letnemu Egidiju Hojanu. Oba je organizator razveselil z lepim darilom. Mladi harmonikaš Robi paje poskrbel, daje tudi neuradni del srečanja minil v prijetnem vzdušju. Cilka in Egidij sta bila vesela izkazane pozornosti Vsi tisti, ki takšna in podobna dokazujejo, da mlajši niso pozabili srečanja pripravljajo, si zaslužijo na starejše, kar se na žalost vse pog- vsaj pohvalo, če jim že kaj drugega osteje dogaja, ne moremo dati, saj s svojim delom ■ mh r I I I I I I I I I I I I I I L Šmartno ob Paki • Prekipevali boste od energije, kar ne boste točno vedeli, kam bi jo usmerili. Zaradi jeseni, ki je ne marate preveč, bodo to verjetno kar domača opravita. Pospravili boste omare in ugotovili, da spravljate v njih tudi pozabljene, zanimive stvari. Nekatere bodo polne spominov. lahko i Lev od 23. julija do 23. avgusta Večina levov še nekaj dni ne bo najbolje spala. Morda lahKo vzrok za svojo razdražljivost iščete ravno v nespočitosi, vzroke te pa v skrbeh, ki vas že nekaj časa tarejo. Izkazalo se bo, da sploh ni tako hudo in že čez nekaj dni boste spet spali kot je treba. Najbolj vesel bo tega partner. m> Malo. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Verjetno je, da boste dobili zanimivo delovno ponudbo. Mah se je boste ustrašili, pravazaprav se boste ustrašili, ker ne veste, če ste jo sposobni izpeljati. Brez skrbi, le lotite se jo. Ob delu boste dobili voljo še do marsičesa, med drugim tudi do ukvarjanja s športom, saj se vam bo zdelo, da ste se zanemarili. ^ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra - Ne boste imeli najbolj mirnih dni. Na delovnem mestu bo prišlo do neke napake, ki vam bo kratila spanec in kradla energijo. Nikar se ne obremenjujet preveč, tudi tokrat se bo dobro izteklo. Po naključju boste zašli v dobro družbo in o nekem znancu odkrili marsikaj zanimivega. w| Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra 111 Vaš čas se nezadržno bliža. Ne samo, da boste i/ kratkem praznovali, praznovali boste več pomembnih zmag in dosežkov. Skratka, življenje se vam bo zaradi vseh dogodkov zadnjih dni zdelo lepo in zanimivo. Za nameček pričakujte zanimivo povabilo, ki vas bo popolnoma osrečilo. Strelec od 23. novembra do 21. decembra /n Saj ne boste vedeli, ali bi bili srečni, ali bi jokali od same nesreče. Dogodek, ki se je že zgodil, vas bo popolnoma zme-del, pa še poglede na življenje bo močno spremenil. Kolikor lahko, pomagajte, ker lahko sicer pričakujete težko in mučno obdobje v vašem domu. Pri delu vse krasno, finance prav tako. yi Kozorog od 22. decembra do 20. januarja jO Zelo verjetno je, da se boste nekam odpravili. Lahko, da boste celo spremenili svoj dom. To vam bo nekaj časa odgovarjalo, potem pa se vam bodo dnevi spet zdeli enolični. Pogrešali boste staro klapo in delo, ki ga bo zaenkrat bolj malo. Vsaj takega, ki prinese kaj v vašo denarnico. S partnerjem se bosta bolje razumela. ^ Vodnar od 21. januarja do 20. marca •^va Še najbolje bo, če se v naslednjih dneh potuhnete ali skoraj izginete z obzorja. Tako se bo pri nekom huda jeza vsaj malo ohladila, sami pa veste, da je opravičena. Zanimive znance jemljite z rezervo in se poskušajte bolj posvetiti sebi in partnerju. Pričakujete lahko večjo vsoto denarja, ki ne bo nepričakovana. \ r Ribi od 21. februarja do 20. marca T\ Energije vam bo spet hodilo na obilo, vendar se bo zalomilo nekje drugje. Tokrat se bosta morala s partnerjem odločiti oba, čeprav bo odločitev za vas veliko težja. Vse se bo srečno izteklo, veliko bolje, kot ste si v dolgih neprespanih nočeh sploh lahko zamišljali. Ko bo šlo za vas, se potegnite zase! MODA Brez bluz ne gre! Se stinjate? Tudi ženske ne moremo biti vedno le v oblekah in morda še kakšnih bombažnih športnih mikicah ali pleteninah. Vsaka od nas ima v omari vsaj nekaj bluz, takšnih in drugačnih. Letošnja jesensko zimska moda pa jih naravnost obožuje, tudi zaradi smernic v njej, ki so take, da brez bluze skoraj ne gre. In kakšne naj bodo? Največkrat se pojavljajo romantične bele, ki jih lahko kombiniramo tako k zelo mpdnim brezrokavnikom, ali pa same oblečemo k dolgemu oske-mu krilu ali elegantnim hlačam. Volančki, domiselni, fantazijski rokavi in ovratniki, lepi gumbi -vse to mora biti prisotno pri beli bluzi. Naj bo iz viskoze, svile, bombaža ali kakšnega drugega materiala - ni važno. Le imeti jo letos skoraj morate. Deluje lahko dekliško nežno ali pa zelo elegantno - to naredi kroj in material. Če ste brezrokavnike že osvojile, tako veste, da brez bluze ne gre. Pod njim so lepše kot puliji in pol-puliji, lahko pa so pisane ali eno- barvne. Zapomnite si le, da lahko pri ovratnikih in manšetah letos uporabite vso svojo fantazijo in da so pri takšnih najbolj zadetek srajšni ovratniki posebnih velikosti. Še nekam lahko letos lepo kombinirate bluze. Oblecite jih pod tako imenovane coleage obleke, ki so krojene brez rokavov, ravno zato pa potrebujete v hladnih dneh ob njej tudi bluzo. Poleg bele bluze si tiste, ki zelo sledite modi, izberite še kakšno živo rdečo. To je letos barva sezone. Tudi vaša? NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VASEM JEDILNIKU Vroče in hladno kostanje V teh dneh ste prav gotovo že vsi poskusili pečeno ali kuhano kostanje, dar narave, ki ga inia večina od nas rada. Malokdo pa ve, da lahko iz kostanja pripravimo še vrsto drugih zanimivih jedi. Res, da si moramo vzeti malo več časa, pa vendarle. Majhne spremembe v naši vsak- danji prehrani so včasih prav čarobne. Poskusite tudi vi! Še prej pa poglejmo, kaj vsebuje 10 dkg kostanja, ki ga lahko kombiniramo tako s sladkimi kot slanimi jedrni. 4,7g beljakovin, 3g maščobe, 80,9 ogljikovih hidratov, 2 mg železa, 52 mg kalcija, 90mg fosforja, 18,7 mg natrija, 930 mg kalija, 369 kcal. Jesenska torta Potrebujemo: za testo: 3 jajca, NOVO NOVO NOVO NOVO bistro f) '1 v i v*-"1 ** , *\ L/l v^vJ Partizanska 7, Velenje, *©l: 063 / 85$ - 380 mm® B€»mmm izbire BAmovamuti PUAČ. Mcusfve run izvrsvj PRIPOROČAMO VAM s - IZVRSTNE PIZZE - ODOJKA - POLŽE V PIKANTNI OMAKI - ORTOBAGE -JEDI Z ŽARA -... V teh vročih dneh se vam bo gotovo prilegla sadna kupa ali izvrsten sladoled iz Nizozemske. Prlsfite in m prepričajte! Gotovo s® _bo rat.i l o rteteaj tudi ga va si 2 rumenjaka, 25 dkg masla, 25 dkg škrobne moke, malo limonine skorje; za nadev: kostanjeva marmelada; za kremo: 2 jajca, žlico škrobne moke, 2 žlici sladkorja, 1/4 1 mleka; za okras - deset skuhanih kostanjev, sladkor v prahu. Za testo umešajte sladkor in maslo, da dobite gladko, lahko zmes, ki ji postopoma dodajate eno in eno jajce in rumenjake, na koncu pa še škorbno moko in limonino skoijo. Namastite okrogli kalup, pomokajte in specite. Nekaj najlepših kostanjev pustite za okras, torte, druge zdrobite in jih primešajte kremi. Ohlajeno torto prerežite, po želji navlažite z rumom, potem spodnjo ploskev namažite z kostanjevo ali kakšno drugo marmelado, zgornjega pa s kostanjevo kremo. Po vrhu posuj-te s sladkorjem v prahu in okrasite s kuhanimi kostanji. Perutnina s kostanji Potrebujemo: (za 4-6 oseb): malega piščanca, 30 dkg kostanja in še pest za pečenje, 15 dkg dimljer.e slanine, 2 vejici rožmarina in malo kadulje, vinjak, sol, 3/41 mleka, poper, olivno olje, maslo in limono. Zarežite in na hitro specite kostanje, očistite jih olupa in kožice, potem pa do konca skuhajte v slanem mleku. Ohlajeno z mikser-jem preoblikujte v pire. Dodajte naribano limonino skorjo in polovico nasekljane slanine. S tem napolnite posoljenega in popopranega piščanca. Obložite ga s preostalo slnaino in pecite na zmesi olja in masla, dodajte pa tudi rožmarin. Pecite približno 40 minut, po prvih 20 minutah pa dodajte pest kuhanega kostanja, da se zapeče in navzame okusa. Ko bo pečeno, odstranite slanino, po-lijte z vinjakom in postrezite. DOBRO JE VEDETI Z naravo do •v roz *Spinača za rože - Skuhajte špinačo v nesoljeni vodi in dobili boste dobro gnojilo za vaše rože. Grmički bodo dobi I i bolj bleščeče liste, pa tudi število cvetov se bo povečalo. Velja tudi za sobne rože. *Moč jabolke- Ob vseh kvalitetah, kijih imajo jabolka, vam danes zaupamo še eno. Olupke zakopajte v lonček z rožami. Pregnal bo razne zajedalce, pa še več cvetov boste opazili. *Cvetje v vazi- Zakaj moramo vsakodnevno krajšati pe-clje, ker se sicer na koncu tega naredi zapora in tako po deblu težko vpija vodo. Zato vsak dan odrežite kakšen centimeter rože in potem pecelj še malo potolcite. da bo lažje vpi- jal- *Tobak - Cigaretni tobak čez noč namočite v vodo. Tekočino zjutraj precedite (je strupena, zato pazite, da do nje ne pridejo vaši malčki), potem pa z njo poškropite listje rož. Tako se boste znebili vseh nepovabljenih prebivalcev in za-jedalcev na njih. ♦Cvetlični lončki - Kadar kupite nove cvetlične lončke iz gline, jih pustite na balkonu vsaj eno noč in en dan, potem pa vsadite rože. Tako se bodo namreč napili toliko vlage, kot jo potrebujejo. bremenska prerakofrmtja - 5§tttotak ! S 8 S S Kakor .v v. Urše dan (21) bode i pozimi stan. Kakeršno vreme Urša prinese, tako se rada zima obnese. Dan sv. Urše si zelje se zelnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude (28) v nič ne pripravi. Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje. Listje če zgodaj odpade, sneg potem skoro zapade. 3ttT£ttskt | kalečmr 1 fSf8f«Sf8Sf8fSfaS«Sf»8SfSSK8« I 21. 10. Urška, Radovan, | Uroš(Urhan) i 22. 10. Berta (Bertila), Zorka, Mimika 23. 10. Anamarija, Seve- | rin, Tilda, Živa 24.10. Tonč, Rafko, Bre- ' da, Feliks 25. 10. Darja, Pino ( (Krišpin), Darko 26.10. Lucij, Risto (Eva- I rist), Florijan | 27. 10. Sabina, Karel, Rastko, Cenko I Lunine mene . 22.10. prvi krajec ob |_9.52H 21. oktobra 1993 * ; s JL 1 : : :; : y|:i||:s& i MšMsi* : ■ silili..... Il:l--?ll 1 1 ičju 5 15 TOREK, ■ SREDA, 26. OKTOBRA ■ 27. OKTOBRA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 ČETRTEK, 21. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.30 Video strani 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 22. srečanje ljubljanskih zborov, 4. oddaja 12.30 Analitična mehanika, 37/52 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.55 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program sledi ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Mr. Bean in Pan Kohn 21.35 Tednik 22.20TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 23.00 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 2/21 23.30 Severna obzorja, 8/29 00.20 Video strani SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 16.00 SOVA,ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 24.del 17.55 Severna obzorja, 7/29 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.10 Elitne bojne enote, dok.se rija, 2/8 21.35 Umetniški večer 23.30 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Poštni rop, otroška serija 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.05 Dokumentarni film 14.35 Murphy Brovvn, serija 16.50 Spoznavajmo Hrvaško 17.20 Hrvaška zemlja in ljudje 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 V iskanju... 21.10 Pula '93, glasbena oddaja 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko PETEK, 22. OKTOBRA SLOVENIJA 1 09.30 Video strani 09.40 Priča, norveška nadalj., 4/4 10.10 Dersu Uzala, japonsko- ruski film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.50 Umetniški večer: Jože Snoj Stal ker 14.50 Ves svet je oder, 10/13 16.15 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum 20.30 Zadetek v polno, ameriški film 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.30 SOVA: sledi Severna obzorja, 9/29 23.20 Ciklus filmov Boštjana Hladnika:Peščeni grad, slovenski film 00.55 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.35 Četrtkove posebnosti 17.35 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 2/21 18.00 Severna obzorja, 8/29 18.45 Znanje za znanje, učite seznami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 Slavnostni koncert ob 350-letnici rojstva skladatelja Antona Tarsije, prenos 21.40 Borštnikovo srečanje, kronika 22.00 Homo turisticus 23.00 Prihajajo, TV priredba predstave koreodrame 00.00 Košarkarski turnir MC Dona/ds, posnetek iz Muenchna HRVAŠKA 1 09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Poštni rop, otr. serija 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Zgodbe Iz Monticella 14.35 Murphy Brown, serija 16.10 Bettyna družba, 4/13 17.15 Hrvaška in ljudje 18.05Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Sugarland Express, ameriški film 21.50 Barbara Stanwyck, filmski dokumentarec 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko SOBOTA, 23.OKTOBRA SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Lonček, kuhaj: pšenična solata 08.30 Otroci širnega sveta, 17/26 09.00 Klub klobuk 09.50 TOT TOK 10.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev 11.30 Jata zmajev, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Homo turisticus 14.45 Video strani 15.15 Zadetek v polno, amer. film 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po afrlki z otrokom In kamero, 1/4 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 ONA + ON 21.30 Domače obrti na slovenskem 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne 23.10 Tokijski pop, ameriški film 00.40 Video strani SLOVENIJA 2 13.00 Video strani 13.30 Človek In glasba: Rusija, 1. del 14.25 SOVA, ponovitev: sledi Severna obzorja, 9/29 15.20 Romance: Iz sence, angleški film 17.00 Športna sobota sledi Muenchen: košarkarski turnir Mc Donalds 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Ljubezen boli, ang. nadalj., 10/10 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 4/13 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 00.30 Videostrani HRVAŠKA1 09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.15 CROPOPROCK 12.05 Grof Monte Christo, britanski film 13.35 Poštni rop, otr. serija 14.00 Smrkci 14.25 Zvonili ste, milord? 17.30Televizija o televiziji 18.20 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.05 TV tednik 20.35 Opravičilo, am. film 22.45 TV dnevnik 2 23.20 Slika na sliko NEDELJA, 24. OKTOBRA SLOVENIJA 1 09.15 ŽIVŽAV 10.05 Generalka, igrani film 10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.30 Divji svet živali, 23/25 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.40 V dimu smodnika: do zadnjega moža, ameriški film 15.10 Elitne bojne enote, 1/8 16.05 Edvard VII., 4/13 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Jesenski 3x3 21.30 Preživetje v avstral. divjini, 14/15 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Mojster In Margareta, polj.nad., 3/8 sledi Severna obzorja, 10/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 12.00 Video strani 12.20 Poglej in zadeni 13.25 Hlapčič, 2/4 14.15 ONA + ON 15.15 Športna nedelja sledi Prvenstvo v badmintonu evropske serije sledi Suzuka: Formula 1 17.55 Velenje: rokomet KFza EP (M) Slovenija:Nor-veška, prenos 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Slovenski magazin 20.40 Krik svobode, ameriški film 23.10 Borštnikovo srečanje, kronika 23.30 Športni pregled HRVAŠKA1 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Sezamova ulica 12.05 Sadovi zemlje 13.30 Duhovni klic 13.45 Mučke, nanizanka 15.10 Andersenove pravljice 17.15 Chubasco, amer. film 18.50 Leteči medvedki 19.30 TV dnevniki 20.10 Dinastija Strauss, 6/6 22.40 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko PONEDELJEK, 25.OKTOBRA SLOVENIJA 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Po Afriki z otrokom in kamero, 1/4 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta, 24/26 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Gospodarska oddaja: 10000 obratov 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Collinsova in Covvard, 8/8 sledi Severna obzorja, 11/29 23.55 Video strani SLOVENIJA 2 15.20 Forum 15.35 TV mernik 15.50 Utrip 16.05 Zrcalo tedna 16.20 Obzorja duha 16.05 Obzorja duha 16.50 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 22. del 17.15 Mojster in Margareta, 3/8 18.05 Severna obzorja, 10/29 18.50 TV avtomagazin 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Mož z dvojnim obrazom, francoska drama 21.55 Zelena ura 22.30 Studio city 23.30 Diamanda Galas 00.50 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Ali ste vedeli, oddaja za otroke 09.15 Otroški program 11.30 Moon Jumper, 4/14 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Profesionalec, franc. film 16.10 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10Zlata leta, 1/2 21.15 Hrvaška in svet 22.00 Hitreje, višje, močneje 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 09.15 Pamet je boljša kot žamet 09.25 Sezamova ulica 10.25 TV avtomagazin 10.55 Zelena ura . 11.30 Mož z dvojnim obrazom, franc. drama 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.30 Porabski utrinki, madžarska TV 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj: kisla repa 18.00 Regionalni studio Koper 18.45ABC-ITD,TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Žarišče 20.30 Bobenček 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Medvedja usluga, 3/6 sledi Severna obzorja, 12/29 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 16.5010000 obratov 17.30 SOVA, ponovitev sledi Collinsova In Covvard, 8/8 17.50 Severna obzorja, 11/29 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 5/10 20.55 Intervju 22.05 Videošpon 23.00 Svet poroča 23.35 Video strani HRVAŠKA 1 09.00Otroški program 11.30 Povejte mi kaj naj naredim 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Nepopravljivi, franc. film 16.10 Veliki odmor 16.30 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Pula '93, glasbena oddaja, 5/5 21.05 V ospredju 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 12.30 Preživetje v avstralski divjini, 14/15 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 Po vojni, 5/10 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC -ITD, TV igrica 19.15 Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Koketiranje s sivino možganske skorje 22.15TV dnevnik 2, vreme 22.40 SOVA: sledi Hal Roach predstavlja, 25. del sledi Severna obzorja, 13/29 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 15.20 Bobenček 16.10 Omizje 17.25 Medvedja usluga, 3/6 17.55 Severna obzorja, 12/29 18.45 Analitična mehanika, 38/52 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Košarka evropski pokali 22.30 Borštnikovo srečanje, kronika 22.50 Opus HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Marginalac, francoski film 14.35 Murphy Brovvn, serija 16.30 Informatika 16.45 Učimo se o Hrvaški 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Suzanin smeh, dok. serija 21.00 V iskanju 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko Petek, 22. oktobra TVSl 20.30_ ZADETE V POLNO, ameriški triler, 1990 Igrajo: Corbin Bernsen, Aman-da Pays, Eleanor Parker Režija: Mark Cullingham Junakinja je mlada in lepa igralka, ki se poskusa uveljaviti v londonskem East Endu. Režiserja gledališke krimin alke prepriča njen krik, zato ji zaupa vlogo služkinje, ki odkrije truplo. Med predstavami pritegne njeno pozornost lep in urejen moški, ki zmerom sedi na istem mestu. Jennifer verjame, da je to njen princ iz sanj. In ko neznanca ni na nekaj zaporednih predstav, je že kar vznemirjena. Nekega večera, po končani predstavi, dobi rože, predvsem pa jo pred gledališčem čaka neznanec... Sobota, 23. oktobra TVSl 11.30_ JATA ZMAJEV, ameriški film, 1982 Igrajo: Victor Buono, James Gregory, James E. Jones Režija: Arthur Rankin in Jules Bass Nekoč so živeli štirje bratje čarovniki: Karolinus, zeleni čarovnik - gospodar narave in njenih prebivalcev, Solarius, mo- dri čarovnik - vladar globin in višav, Lo Tažal, zlati čarovnik -vladar svetlobe in zraka, to je vsega nadčutnega ter Omadon, rdeči čarovnik - gospodar zla in teme, vladar strašne črne magije. Vsak od njih je imel svojega zmaja, s katerim je premagoval razdalje. Zberejo se v starodavnem templju, da bi ustvarili kraljestvo magije, s katerim bi kljubovali človeku, ki se je odločil za logiko in znanost, prepričani, da bi navsezadnje človeku tako tudi pomagali, kajti če tudi se tega sam ne zaveda, vendarle potrebuje magijo, da bo lahko premagal nepremagljivo... TVSl 22.40_ TOKIJSKI POP, ameriški film, 1988 Igrajo: Carrie Hamllton, Yuta-ka Tadokoro, Taijl Tonoyama Režija: Fran Rubel Kazui Zgodba se dogaja v Tokiu. Prizorišče filma je glasbena scena, sredi katere je na stotine mladih glasbenikov, ki si želijo uspeti. Tjakaj prispe mlada ameriška punčk rokerica, ki vzbuja pozornost kot belo dekle. Na japonskem naj bi našla prijateljico, ki bi ji pomagala k uspehu. Vsaj slišati je bilo, da ameriški ročk hitro "vžge" v deželi vzhajajočega sonca. Resnično japonske skupine sanjajo, da je edini način k uspehu posnemanje Američanov, in po uspehu, tako sanjajo, jih čaka New York... TVS2 15.25_ IZ SENCE, britanski film, 1988 Igrajo: Charles Dance, Alexan-dra Paul, David De Keyser Režija: VVilli Patterson Jan Lindsay, uslužbenka ameriškega veleposlaništva v Atenah, je osumljena, da je ustrelila grškega prijatelja Nikosa. Vse kaže, da je umorjeni delal za tolpo, ki krade ikone in druge dra-gotine iz cerkev in samostanov. Inšpektor Scotland Yarda Michael Hayden, ki pomaga grški policiji pri preiskavi tatvin, sumi, da umetnine tihotapijo iz dežele po diplomatskih kanalih. Grško policijo prepriča, da izpustijo mlado američanko. Upa namreč, da ga bo pripeljala do velikega neznanca, ki stoji za tatvinami... Nedelja, 24. oktobra TVSl 13.40_ DO ZADNJEGA MOŽA, ameriški film,1992 Igrajo: James Arness, Pat Hin-gle, Amy Stock Poynton Režija: Jerry Jameson Tretji film o Mattu Dillonu, posnet lani, nam predstavi glavnega junaka, potem ko je pokopal ženo. Hči naj bi odšla v šolo, on pa hoče obračunati z živinskimi tatovi, ki so mu ukradli 100 go- vedi. Dekle noče sama na vzhod - ostati hoče pri očetu, da ne bi v preveliki vnemi zašel v težave. Matt Dillan ob zasledovanju živinskih tatov pride v dolino, kjer hoče farmarska družina obračunati s sosedi v stilu klasičnega krvnega maščevanja... TVS2 20.40_ KRIK SVOBODE, angleški film, 1987 Igrajo: Kewln Kline, Penelope Wilton, Denzel VVashington Režija: Rlchard Attenborough Film nam predstavlja avtobiografsko zgodbo Donalda Wood-sa. Je eden redkih belcev -južnoafričanov - ki razume boj črnske večine za svoje pravice in jih pri tem celo podpira. Eden Najuglednejših črnskih novinarjev in aktivnih organizatorjev upora Steve Biko je njegov prijatelj. O njem hoče celo napisati knjigo. Ko policija Biko aretira in ta po skoraj enem mesecu zaradi posledic mučenja umre, Woods ve, da bo moral zbežati, saj policija ve za njegovo pisateljsko in drugačno aktivnost. Beg iz domovine pa ni preprost - posebej še ker mora poskrbeti za varnost žene in otrok in rokopisa. Prvi del filma nam prikazuje temačno realnost, v kateri nasilje in brez-pravje v službi najbolj pokvarjenih posameznikov povzročata vedno nove človeške tragedije... Ponedeljek, 25. oktobra TVS2 20.30_ MOŽ Z DVOJNIM OBRAZOM, francoska drama Igrajo: Xavier Deluc, Arielle Dombasle, Michel Duchausooy Režija: Claude Guillemot Armand Lamin je zdravnik, specialist za plastično kirurgijo. Pri bližajočih se petdesetih je nekako otopel. Nič ga več ne vznemirja - niti s u, da mu je žena Regine nevzesta, da ga vara z njegovim mladim asistentom. Delo, klinika, ki jo vodi in mondeno življenje mu na videz zadostujeta za znosno eksistenco. Nepričakovani dogodek pa nenadoma prekine Armandov mir. Znani gangsterJacques, kije bil ranjen v eni od svojih akcij, se zateče k Armandu in terja njegovo pomoč. Armand ga je prisiljen operirati, saj mu fant grozi z orožjem... A POKLIČITE NAS! w Tel. (063) 853-448 E K A VGradbeni material, Koroška 2 a LESONIT PLOŠČE kom. 1.269,77 SIT ALKATEN CEV J" kg 381,42 SIT PARKET LAMELNI hrast standard ni 1.120,05 SIT LEPILO ZA KER. PLOŠČICE KEGRAL 25/1 vreča 724,50 SIT KERAMIČNE PLOŠČICE ITALIJANSKE 20 X 25 ni 1.284,12 SIT CENE SO S PROMETNIM DAVKOM IN VELJAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO NAD 10.000 SIT p I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Rudar:Primorje 3:1 (2:1) Zgodila se je zmaga Iz kola v kolo so vztrajni ljubitelji nogometa v Velenju upali in čakali, da se bo varovancem trenerja Draga Kostanjška vendarle odprlo. Teh 90 minut so dočakali v nedeljo v tekmi 9.kro-ga, ko so "rudarji" na svojem igrišču gostili novinca v ligi, ekipo Primorja. Čeprav to ni bil nasprotnik z vrha, je blizu 600 gledalcev navdušeno pozdravilo prvo zmago v tem prvenstvu svojih zeleno-črnih. Hkrati sedaj upajo, da to ni bil trenuten preblisk in da bodo pot po lestvici navzgor vztrajno nadaljevali. Prva priložnost za Velenjčane bo že v naslednjem kolu, ko bodo gostovali pri zadnjeuvrščeni Krki Novotermu. Vsekakor bodo morali tudi na tej tekmi zaigrati nadvse požrtvovalno, ker Novomeščani v nedeljo pričakujejo prvo zmago. Nedeljsko srečanje so Velenjčani začeli zelo zavzeto. Gostje so se lahko zahvalili le svojemu odličnemu vratarju Mav-riču, daje njihova mreža v tem delu igre ostala nedotaknjena. V 8.minuti pa so računico Velenjčanom postavili na glavo, saj je njihov srednji napadalec Čermelj lepo ukanil domačega vrataija Čaniča. Ta je bil nekoliko preveč izven svojih vrat in visoke žoge ni mogel ujeti. To je bila hladna prha za gledalce, ne pa tudi za igralce, ki so že v 13.minuti izenačili. Eden izmed gostujočih igralcev je v svojem kazenskem prostoru igral z roko, zanesljivi strelec z bele točke pa je bil kdo drug kot Spasojevič, ki se je s tem zadetkom obdržal na tretjem mestu strelcev v ligi. Sledilo je novo navdušenje gledalcev, ko je v 29.minuti Omerovič dosegel prvi zadetek za Rudar iz igre v tem prvenstvu. V nadaljevanju so bili Velenjčani veliko, veliko boljši, priigrali so si še številne priložnosti za povišanje izida, gledalci pa so si oddahnili šele osem minut pred koncem, ko je najboljši igralec tekme Vidovič dokončno zapečatil usodo gostov in vpisal nedeljsko zmago v posebno klubsko kroniko. Slabi gostje so svojo nemoč iskali v odločitvah ljubljanskega sodnika Salkiča. Za njih je bila sporna odločitev v 63.minuti, ko je samo trener Žlogar videl, daje eden izmed domačih igralcev igral z roko, nešportno je nasprotoval sodnikovi odločitvi, ta pa ga je z rdečim kartonom poslal med gledalce. Pozneje se mu je zaradi enake geste pridružil še rezervni vratar Ržek. ■ vos Ljubno:Elkroj 4:0 illlllllll vec derbijev V soboto so odigrali redno kolo v medobčinski nogometni ligi. Nogometaši Usnjarja so bili prosti, ker je Rudar i/. Senovega izstopil iz lige, zelo zanimivo paje bilo na Ljubnem ob Savinji. Po mnogih letih je bil namreč znova na vrsti zgornjesavinjski derbi med nekoč velikima tckmcccma. Nogometni trenutek jc za obe ekipi danes sicer drugačen kot nekdaj, je pa derbi vseeno privabil ob igrišče veliko gledalccv iz vse doline, kar že samo po sebi pove veliko. Lepo in koristno obenem bi torej bilo, če bi oba kluba prebrodila začetne težave in bi zdravo rivalstvo trajalo šc dolgo. Elkroj je s tekmovanjem znova pričel letos, Ljubenci pa lani, žal pa so časi taki, da na vseh Razburljivih akcij vsekakor ni manjkalo koncih manjka denarja, tudi za najnujnejše potrebe. V sobotni tekmi so bili tokratni gostitelji boljši in so zanesljivo zmagali s 4:0, lahko pa bi dosegli še kakšen zadetek. Tudi tako dobremu sojenju v tej ligi nismo priča prav pogosto. V 8.in predzadnjem krogu bo v Šoštanju sosedski derbi med Usnjarjem in Ljubnim, nogometaši Elkroja pa bodo znova gostovali, tokrat pri Uniorju v Zrečah. ■j P Steklar:ERA Šmartno 2:2 (1:0) Tudi točke kradejo Gostovanje v Rogaški Slatini se je za Šmarčane dobro končalo. Začetek jc prinesel pobudo domačinov, igralci ERE so se dobro branili, vseeno pa so gostitelji v 32.minuti povedli z avtogolom. V zadnji minuti prvega polčasa je Grobelšek, ki je bila najboljši igralec srečanja, zadel prečko. Po odmoru so gostje vzpostavili ravnotežje, v 80.minuti je Delameja streljal z glavo in izenačil, v 83.minuti paje Irman zadel mrežo s prostim strelom s kakšnih 40 metrov in povedel Smarčane v vodstvo. To pa ni bilo dovolj za zmago, saj so domačini izenačili v 88.minuti, ko jim jc sodnik dobesedno podaril enajstmetrovko, kar so potrdili tudi domači poročevalej s tekme. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Oria Rudar iz Trbovelj, tekmo pa bodo pričeli ob 14.uri. ■ Janko Goričnik Mali nogomet Zimska liga Sportklub Velenje tudi letos vabi ekipe, da tekmujejo v zimski ligi. Liga bo potekala v Rdeči dvorani v novembru mesecu. Tekme bodo ob nedeljah ter izjemoma in po potrebi med tednom v večernih urah. Glede na število prijavljenih ekip bo prirejen sistem igranja, tudi glede na uvrstitve predhodne zimske lige. Prijavnina znaša 15.000 SIT in jo je treba poravnati na ŽR: 52800-678-57385, najkasneje do 27.oktobra (kopijo potrdila poslati do tega dne na Sportklub, Šmarška 24/a) ali poravnati ob ponedeljkih ali sredah od 18.do 19.ure na sedežu kluba (nad Karaka barom). Najboljše ekipe prejmejo pokale in bodo imele popuste pri prijavnim na novoletnem turnirju v decembru, nagrajen bo tudi najboljši strelec. Slovenski pokal Tudi letos poteka slovensko pokalno tekmovanje v malem nogometu, katerega naslov brani velenjski Sportklub. V teku je tekmovanje po skupinah, zmagovalci skupin pa bodo spomladi nadaljevali tekmovanje po sistemu izpadanja, sportklub igra v skupini z Voličino (lani tretja) in Križevci. Dosedanji rezultati: Križevci:Voličina 3:5, Voličina:Sportklub 2:3, Križevci:Sportklub 1:8, Sportklub:Voličina 7:3. Pred zadnjo tekmo s Križevci (petek, 22.oktobra, Rdeča dvorana ob 21 .uri) si je Sportklub že zagotovil prvo mesto. ■ Zdravko Golob Mlinotest:Velenje 27:12 (13:5) Nov visok poraz Mlada ekipa Velenja je tudi v Ajdovščini doživela hud poraz. Ta je bil pričakovan glede na veliko večjo izkušenost gostiteljic. Vseeno so Velenjčanke na začetku srečanja zaigrale dobro in s takšno igro prisilile Ajdovke, da so zatem zaigrale na vso moč in si na koncu priigrale zasleuženo visoko zmago. VELENJE: Matič, Čater, Brelih, Topič 3, Stevanovič 4, Vojinovič, Rodič 1, Kurmanšek, Ibralič 2, Kranjc 2, Grudnik. 28. kros za pokale "Dela" *****»**»**»«»!»«»»«* Kopica prvih mest V nedeljo je bil v Slovenski Bistrici 28.kros za pokale "Dela". Vseekipni naslov so tokrat osvojili Celjani, drugi so bili Tržičani, tretji Mariborčani in četrti Velenjčani. Ob tem pa so velenjski atleti in atletinje osvojili tri ekipne in štiri posamične zmage ter kopico drugih lepih mest. Ekipno so pokale osvojili starejši dečki in deklice ter člani, starejše mladinke so bile druge in članice-'tretje. V posamični konkurenci je pri starejših dečkih B zmagal Videmšek pred Njenjičem, pri članih sta dvojno zmago slavila Bahtiri in Hrapič, ki sta ugnala domačina Krempla na tretjem mestu, pri starejših deklicah A je bila Pugljeva četrta, pri starejših deklicah B je zmagala Petkovičeva, pri mlajših mladinkah premočno Steblovnikova, pri starejših mladinkah je bila Pražnikarjeva peta, pri članicah pa Pozničeva tretja. Dviganje uteži Velenjčani drugi v Sloveniji Dvigalci uteži velenjskega Težkoatletskega kluba Rudar so v soboto, 16.oktobra, nastopili v Ljubljani v zaključnem krogu ekipnega prvenstva Slovenije. Zasedli so drugo mesto, prav tako pa so Velenjčani drugi tudi v skupni razvrstitvi. Tekmovalo je pet ekip. Naslov prvaka so osvojili Domžalčani, drugi so torej Velenjčani, tretja ljubljanska Olimpija, četrto Celje, peti pa so bili tekmovalci Škofje Loke. Velenjčani so bili drugega mesta še tol iko bolj vesel i zato, ker so tokrat po večletnih naporih le premagali svoje ri vale-ljubljanske dvigalce uteži. Za TAK Rudar so nastopili: Marjan Vuzem, Matej Rošer, Milan Zep, Selvir Muratovič, Rajko Jerenc in Justin Vanovšek. ■ Diana Janežič Elektra:Celje 117:98 (58:54) Šele po odmoru zares Domača ekipa je težje kot je bilo pričakovati premagala mlado moštvo Celja. Prvi polčas je bil izenačen, v drugem pa so domačini z bolj zavzeto igro kmalu priigrali potrebno razliko za zmago in tekmo so lahko dokončali mladi igralci. Elektra je po 7.kolu na 3.mestu z 12 točkami, v naslednjem kolu pa bo gostovala pri Radgoni, ki je četrta z enakim številom točk. ELEKTRA: Mrzel 11, Delič 4, Rizman 33, Tajnik 18, Mlinšek 14, Brešar 6, Plešej 25, Mackovšek 6, Brinovšek, Lipnik, Nežmah. ■ Stane Breznik Gorenje:Ribnica 31:23 (15:10) V središču pozornosti slaba sodnika Odbojka MBS®®« Nobenemu ni uspelo V soboto so pričeli s prvenstvom tudi v 1.državni moški ligi. Igralci Topolšice so gostovali v Kamniku in v izredno borbenem srečanju izgubili z domačini, ostali dve topolški ekipi pa sta igrali doma in bili tudi neuspešni. Fantje v prvi ligi bodo tekmo drugega kola z Ljutomerom doma igrali šele 6.novembra, kerje liga zaradi reprezentančnih obveznosti prekinjena; dekleta bodo gostovala na Prevaljah, fantje druge ekipe pa pri tretji ekipi Vilede v Mariboru. l.DOL-moški: TAD Europe Kamnik:Topolšica 3:1 (11, -7, 6, 7) 2.DOL-ženske: Topolšica:Alpin Triglav 1:3 (11, -13, -5, -13) 3.DOL vzhod-moški: Topolšica lI:Pomurje II 0:3 (-8, -8, -12) ■ Jana Ošiovnik Rekreativna odbojka Odprto prvenstvo za ženske Rdeča dvorana in Odbojkarski klub Topolšica bosta v nedeljo, 14.no-vembra, pripravila odprto prvenstvo Velenja za rekreativke v odbojki. Pravico nastopa imajo neregistrirane igralke, starostnih omejitev ni. Prijave sprejemajo do 5.novembra v Rdeči dvorani, Šaleška 3, prijavnina je 7.500 tolarjev, plačati jo je treba naŽR: 52800-603-38589, ali osebno na blagajni zavoda. Žrebanje bo 9.novembra v Rdeči dvorani, pričeli pa ga bodo ob 17.uri. Čeprav so velenjski rokometaši visoko zmagali, pa sojih slabi gostje kar pošteno namučili. Velenjčanom sc pozna, da še niso v vrhunski formi in da nekateri igralci šc ne igrajo tako, kot trener Miro Požun od njih pričakuje. Ta ugotovitev predvsem velja za zunanjega igralca Rozmana, ki jc dosegel le dva zdetka, pa tudi Kre-jan po poškodbi še nima prave hitrosti in prodornosti. Na tej tekmi je nekoliko razočaral tudi Meol-ic, ki mu tokrat s krila ni in ni šlo, razveseljuje pa igra Plaskana, ki se kot kaže v pravem trenutku vrača v reprezentančno formo. Igral je zelo dobro, svojo igro pa začinil šc s 6 zadetki. Znova se je odprlo Tometu, saj je bil z 8 zadetki najboljši igralec tekme. Velenjčani so potrebovali kar nekaj časa, da so štrli odpor gostov. Ribničani so kar štirikrat na začetku vodili za zadetek, saj so domači v tem delu igre igrali zelo lagodno. Nato so spoznali, da samo njihova navzočnosta na igrišču ne bo dovolj za zmago, zagrizli so in že ob polčasu je bilo vse odločeno. Igralci obeh ekip in približno 400 gledalcev paje bilo izredno presenečenih oziroma ogročenih. kako sta ljubljanska moža v črnem Cirkvenčič in Tomšič delila pravico. S svojimi z igro skreganimi odločitvami sta burila igralce in tudi gledalce. Samo čakali smo kdaj bo vroča voda zavrela. To se je zgodilo v zadnji minuti, ko so tudi nekaterim gostujočim igralcem povsem popustili živci. Minuto, dve pred koncem je sodnik Tomšič izključil Krejana zaradi grobega (?)prekrška. V novem napadu je imel eden izmed gostujočih igralcev tako imenovano stoodstotno priložnost za zadetek, vratar Stropnik je njegovo žogo ubranil, pri tem pa ga je gostujoči igralec udaril. To je bil povod, da so rezervni igralci planili na igrišče, nastalo je "prijateljsko" prepričevanje. Pri tem je dobil rdeči karton še domači trener Požun, ki se je prav tako znašel na igrišču, vendar da bi pomiril vročekrvneže. Na srečo seje med tem čas igre iztekel. Kakorkoli že, tudi igralci s klopi za ta postopek zaslužijo grajo. GORENJE: Stropnik, Meolic 2, Krejan 5, Ocvirk 2, German, Ojsteršck, Plaškan 6, Oštir 1, Rozman 2, Tome 8. Cvetko 5, La-pajne. ■ vos žil I8B0P JK - 4C Prijateljsko prepričevanje I Squash I ■»»«»• i Petra zmagovalka | ! Gradca^ [ Petra Vihar, članica sloven-W ^Ha I ske mladinske reprezentance in'^Pm | druga v državi sploh, se je na^/kŠj^m | povabilo avstrijskega kluba SQ % JFJJML | ■ 2000 udeležila odprtega prven- "<$1 »I ' stva Štajerske v Gradcu, na ka- "z^jL I terem so nastopile tudi avstr- iS/'' k^T ' | ijske mladinske reprezentantke. t djfjLfc T & I | V razredu do 16 let je v A klasif • zmagala. Odlična, igra in% r . I ' uvrstitev sta ji ob velikema I I pokalu prinesli tudi povabilo na 'f \ fmVr | sedem turnirjev v Avstriji, ' ' | ■ obenem pa nekaj ponudb za Petra z lepim pokalom In | ■ treninge v sosednji državi. še lepšimi možnostmi . Zahvala velja Vegradu in I Našemu času, ki sta omogočila to potovanje. ■ S.V. k — — — — — — — — —i — — —i — — — — — — J Druga zmaga Žalčank Rokometašice Žalca, ki nastopajo v slovenski rokometni ligi (bela skupina), so v drugem kolu doma prepričljivo premagale ekipo Novega mesta z rezultatom 26:18 (18:10). Žalčanke so ves čas srečanja vodile. Pričele so odločno in v 5 minuti po-vedle 3:0. V teh minutah kakor tudi v naslednjih so se predvsem izkazale Hudejeva, Vujovičeva, Kliničeva in Petkova. V 24. minuti so gostje resneje grozile visoko vodstvo domačih, ko so rezultat skoraj izenačile (10:9). V drugem delu so Žalčanke zaigrale še boljše in zmaga ni bila več vprašljiva. Šahovske novice % % & m % ® % ®«% ® % Praznični turnir Ob občinskem in krajevnem prazniku so v Šoštanju pripravili 8.po vrsti turnir. Letos je nastopilo 42 šahistov iz različnih slovenskih krajev. Zmagal je Kos iz Krškega (7,5 točk) pred Antonijevičem iz Ljubljane (7) in Žitnikom iz Celja (6,5), četrti in peti sta bila Štorman (6,5) in D.Brinovec (6) iz Žalca, 6 točk pa so na naslednjih mestih zbrali tudi Skok iz Prebolda, Goršek in Pečečnik iz Velenja in F.Brinovec. Najboljši Šoštanjčan je bil na 15.mestu Javornik s 5 točkami. • V tretjem krogu 2. slovenske lige (vzhodna skupina) so velenjski šahisti gostovali v Slovenskih Konjicah. Boljši so bili domačini, ki so zmagali z minimalno prednostjo 3.5:2.5. • V petek so velenjski šahisti gostovali v Žalcu, kjer so imeli prijateljsko srečanje na desetih deskah z domačimi igralci. Po pričakovanju so bili boljši domačini, ki so zmagali z rezultatom 116:84. Najboljši pri domačih je bil Dani Vombek 16.5 točk, pri velenjčanih pa Milan Matko 12. • V četrtek, 14. oktobra seje zbralo na nagradnem hitropoteznem turnirju samo 14 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po bergerjevem sistemu. Zmagal je Damjan Plesec iz Celja, ki je zasledovalcem ušel za eno točko. Vrstni red: 1. Damjan Plesec (Celje) 11 točk, 2. Drago Kristan (Velenje) 10, 3. Marjan Črepan (Petrovče) 8.5, 4. Jože Peternel (Šempeter) 8 itd. • Danes ob 17.00 nad okrepčevalnico Šahec je na sporedu tedenski nagradni hitropotezni turnir. ■ Andrej Novak Sabljanje a a * • K * s Gregor V senci drugih dogodkov je bilo v soboto v Velenju zenimivo sabljaško tekmovanje za jakostno lestvico Slovenije v floretu. Domači klub Rudolf Cvetko se je izkazal z vzorno organizacijo, izkazali pa so se tudi njegovi tekmovalci, saj je v Velenju vse več ljubiteljev tega zanimivega športa. Gregor Uranjek si je pri članih prisabljal 2.mesto, kar je največji uspeh velenjskega kluba doslej. Na tekmovanju je nastopilo 42 tekmovalk in tekmovalcev (Tabor, Olimpija) in Velenja. Boji so bili zelo zanimivi, odlično paje bilo tudi sojenje. Organizatorje namreč povabil izkušene sodnike iz Zagre- Uranjek ba in po njegovem mnenju so opravili svoje delo več kot zadovoljivo. Med člani je nastopilo 17 tekmovalcev, med dečki 15, članic in deklic paje bilo skupaj le 10, zato so njihovo tekmovanje združili. Vrstni red - člani: l.Šetina (Olimpija), 2.Uranjek (Velenje); uvrstitve ostalih Velenjčanov: 7.Pe-ter Bezlaj, 8.Rok Bezlaj, 9.Ranz-inger, lO.Šteharnik, 15.Zagožen, 16.Pirc; članice: 1 .Tomič (Tabor).., 9.Močilnik, lO.Kralj (Velenje); dečki: l.Cetinski (Tabor).., 6.Gor-jan, 9.Meh, lO.Kralj (Velenje); Kralj je bil z 9. leti najmlajši udeleženec turnirja. ■ vos drugi 8» tft«s;»« 1; Ekipa Žalca s trenerjem In vodstvom kluba (Besedilo In slika: -er) Rokomet ■j ««»*» Žalčanke druge V Žalcu je bil v nedeljo finalni rokometni turnir za prvaka Sloveneije za mladinke. Nastopile so štiri ekipe, največ uspeha pa so imele mlade igralke Krim Elek-tre, ki so zmagale v vseh treh srečanjih in osvojile prvo mesto. Žalčanke so najprej izgubile z ekipo Krim Elektre 17:12, nato pa premagale ekipo Mlinotesta 22:14 in v tretji tekmi Belinko Olimpije 15:5 in osvojile odlično drugo mesto. Za najboljšo vratarko so trenerji proglasili Jelenovo (Žalec), za najboljšo igralko Verbičevo (Krim), največ zadetkov paje dosegla Hudejeva (Krim) - 26. ■ -er Bridge W « ® 88 Bt Ambrož-Mijoč zmagala v Rogaški Slatini je bil od 7.do lO.oktobra festival v bridgeu. Na glavnem turnirju parov z nagradnim skladom 300.000 tolarjev je s prvim mestom izvrstno formo potrdila velenjska dvojica B.Ambrož-J.Mijoč, ki je na podobnem turnirju maja letos v Portorožu osvojila drugo mesto. Med 80 pari iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije sta se s 13.mestom dobro odrezala tudi Sagmeister in Pernat. Bridge klub Velenje sporoča, da bo v primeru zadostnega števila prijav v novembru organiziral začetniški tečaj te zanimive miselne igre. ■ GIP VEGRAD VELENJE PE Mehanizacija, Selo pri Velenju tel. 063/856 511 VOZNIKI, POZOR!!! Ste že pomislili na bližajoče se zimo in nevšečnosti, kijih lahko povzročijo nizke temperature? Vavtomehanični delavnici VEGRAD-PE MEHANIZACIJA na Selu vam brezplačno preverijo kakovost hladilne tekočine v vašem osebnem vozilu. V kolikor se odločite za zamenjavo, vam to opravijo hitro in po konkurenčnih cenah. Na vašo željo vam izvršijo tudi podrobnejši pregled celotnega stanja vašega vozila. Pohitite in ne čakajte, da vas preseneti zima! BIRO KAŽIPOT Šaleška 19/a, 63320 Velenje, tel. 852-714 POČITNIŠKA ZVEZA IN BIRO KAŽIPOT ORGANIZIRATA IZLET NA MADŽARSKO (4. • 7. NOVEMBER 1993) Ogledali si boste mesta ob Blatnem jezeru, Budimpešto in mesto Szoinok. Cena 110 DEM ■ velja za člane Počitniške zveze. Potovanje organiziramo v okviru mednarodne izmenjave mladine. Prijave sprejemamo do 26. oktobra 1993. Občane obveščamo, da se lahko včlanijo v PZ, za študente pa imamo na voljo mednarodne izkaznice IYHF in ISIC karte za I. 93 in 94. Vabljeni! lesarstvo d.o.o. železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982_ UGODNA PONUDBA: -JUP0L 30 KG 2280 SIT -DEK0RAL 30 KG 1350 SIT -BELT0N 4 L 2090 SIT -BELT0P 4 L 3060 SIT - LAK ZA PARKET cca 20 nt ŽE OD 3600 SIT uniuncr DALJE PLAČILA HA "LEPIL0 U PARKET 3900 SIT 2 ALI 3 ČEKE - OKOVJE ZA OKNA, VRATA TER OSTALO STAVBNO POHIŠTVO - VODOVODNI MATERIAL Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ... ,..DI —«, „ ob sobotah od 8. do 12. ure VLJUDNO VABLJENI! Andragoški zavod LJUDSKA UNIVERZA VELENJE organiziramo petdnevni intenzivni tečaj VIDEODELAVNICO za uporabnike videokamere, rekorderja in montažne mize z osnovami snemanja Pričetek v petek, 5. novembra 1993 ob 16. uri. Prijave in informacije: 854-539 TEČAJI RAČUNALNIŠTVA ZA ODRASLE IN MLADINO *0K0UE WIN00WS* *W0RD* *COREL DRAW* Pričetek v sredo, 27. oktobra ob 16. uril Informacije in prijave: 854-539 oziroma osebno na Ljudski univerzi Velenje, Smučarski skoki Pod Gradom kar pet tekmovanj V soboto in nedeljo so na velenjskih skakalnicah pripravili kar pet tekmovanj v različnih starostni kategorijah. Letos so na novo s plastično maso prekrili 22-metrsko skakalnico, zato so se na njej v otvoritveni tekmi pomerili dečki. Rezultati - do tt let: l.Kaiser (Zahomec), 2.Tovomik (Velenje), 3.Rozman (Fužinar); do 13 let: l.Živic, 2.Žunič, 3.Globačnik (vsi Velenje); do 15 let: 1.Hriberšek, 2.Drev, 3.Zapušek (vsi Velenje). Obenem je bila tudi tekma za prvenstvo štajersko-koroške regije. Dečki do 15 let: 1 Zep, 2.Drev, 3.Zapušek, 4,Ograjenšek (vsi Velenje), 5.Verdinek (Fužinar); mladinci do 16 let: l.Jerele, 2.Miklavžina (oba Velenje), 3.Robnik (Mislinja), 4.Zep, 5.0grajenšek (oba Velenje); mladinci do 18 let: 1 Murko (Ljubno), 2.Jerele (Velenje), 3.Krivograd, 4.Zagernik (oba Fužinar), 5.Kopušar (Ljubno), člani: 1 .Jerman, 2.Kolenc, 3.Rednjak (vsi Velenje), 4.Murko (Ljubno), 5.Pečnik (Fužinar), 6.Kopušar (Ljubno). ■ J.O. Namizni tenis m m m m a s m sf » ss Se enkrat dvojna zmaga Igralci ERE so tudi tokrat osvojili oba para točk. Najprej so prepričljivo premagali ekipo Logatca, nato pa še Šampionko iz Nove Gorice. Oba dvoboja so dobili s 6:1. Trenutno so na odličnem drugem mestu, že v soboto pa bodo na Gorenjskem odigrali pomembni srečanji proti neposrednim konkurentom za vrh lestvice. Podmladek kluba prav tako nadaljuje z igranjem v "ligi mladih", tokrat so igrali v Murski Soboti in prepričljivo izgubili z odličnim Potrošnikom. Tekmo so odigrali brez najboljše igralke Steblovnikove, kar paje le slaba uteha ■ A. Vodušek Kegljanje Polovičen uspeh Soštanjski kegljači so tokrat dosegli le polovičen uspeh. Najprej so v 4.kolu na domačem igrišču gostili ekipo MTT iz Maribora. Gostje niso bili dorasel nasprotnik domačinom, ki so slavili s 6:2 in 5.090:4.966, ali s kar 124 kegljev razlike. ŠOŠTANJ: L.Fidej 822 (0), Križovnik 832 (0), S.Fidej 885 (1), Kramer 889 (1), Sotler 821 (1) in Hasičič 841 (t). Že naslednji dopoldne so odpotovali v Hrastnik, kjer so jih na zelo težavnem kegljišču pričakovali igralci Rudnika. Šoštanjčani so v Hrastniku zopet zaigrali slabo, za kar jc kriva tudi utrujenost po sobotni večerni tekmi in domačini so slavili z rezultatom 6:2 in 4.940:4.855, ali za 85 kegljev. ŠOŠTANJ: L.Fidej 773 (0), Križovnik 852 (0), S.Fidej 833 (t), Kramer791 "(0), Sotler 385-Glavič 391 (0) in Hasičič 830 (1). Prvič so nastopile tudi kegljačice Šoštanja. V Slovenskih Konjicah so se v l.kolu medregijske lige pomerile z igralkami Impola iz Slovenske Bistrice. Prvi nastop ni bil uspešen, k čemur je največ pripomogla velika trema. Gostiteljice so zmagale s 7:1 in 2.299:2.122, ali s 177 keglji razlike. ŠOŠTANJ: Prelog 357 (0) Lazič 135-Premelč 192 (0), Herbst 370 (1), Sotošek 347 (0), Hojan 369 (0) in Podbrežnik 352 (0). V soboto bo v Šoštanju dvojni spored. Najprej se bodo igralke ob 13.30 pomerile z ekipo Komcel iz Celja, ob 16.uri pa bodo kegljači pričeli tekmo proti Prevaljam. Uprava kluba vabi na ogled obeh srečanj, zlasti k spodbujanju kegljačic, ki podporo s tribun še posebej potrebujejo. is msos 21. oktobra 1993 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Suzana Kok je z nami že pet let Suzana Kok je "naša" že pet let. Začela je takrat, ko smo se radio šli drugače, kot se ga gremo zdaj. Ko ji je dežurni novinar vse, prav vse, kar je prebrala v programu, zapisal in zabeležil in na povedno ni imela prav nobenega drugega vpliva, kot da se v branem čuti njen glas. Kmalu je za Suzano postalo jasno, da v takšnem konceptu ne pride prav do izraza. To se je videlo še zlasti po tistem, ko je prevzela vo-denje oddaje Vi izbirate mi vrtimo. Oddaje, s katerimi je živahno popestrila petkove večere, ko so eni ostajali doma samo za to, da so lahko poklepetali z njo in povedali, katero skladbico bi radi slišali. Danes se to sliši malo nenavadno, ko skoraj v vsaki oddaji voditelji sprejemajo glasbene želje. Takrat paje bilo to še redko kje. In iz tistega obdobja, če se še spomnite, je bila v eni od novoletnih anket Suzana izbrana tudi za najbolj priljubljeno osebo v Velenju. Suzana Kok, kot Jo Je v objektiv ujel Stane Vovk, med odmorom na eni od mnogih prireditev, ki jih tudi uspešno vodi Te oddaje ni več. Bila paje dobro izhodišče za vse, kar Suzana na Radiu Velenje deladanes. Nič večji ni treba brati oddaje tako, kot se je zapisal dežurnemu novinaiju. Sama lahko kreira velik del oddaje, sama jo vodi, svoje zamisli predstavlja, v vsaki oddaji, ki jo vodi, je njen jaz. Škoda je le, da v njih ne more biti večkrat. To ji ne dopuščajo delovne obveznosti, ki jih ima. Še vedno pa veliko poslušalcev ve, daje na programu ob petkih popoldne in takrat kdo, ki sicer ne posluša radia, tega prižge. Prav zaradi nje in zaradi njenega simpatičnega in sproščenega govora. Nekoč mi je rekla, da od vsega najraje bere poročila. Ne boste veijeli, ampak še danes ne vem, ali je tisto mislila res ali sejehecala. mkp ■ (foto: vos) Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Izvršni svet Izvršni svet Skupščine občine Velenje razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil ( Ur. 1. RS, št. 28/93) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje lokalnih in regionalnih medijev v letu 1993 Skupščina občine Velenje je v letošnjem proračunu namenila 4.000.000.00.SIT za sofinanciranje informativnih programov, ta sredstva pa bo podelila za dejavnosti lokalnih in regionalnih medijev: 3. PREDMET RAZPISA 1.1. Zagotavljanje objektivnega poročanja o političnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju v občini; 1.2. Zadovoljevanje potreb prebivalcev občine po profesionalno korektnem informiranju o lokalnih zadevah, ki so v javnem interesu; 1.3. Zagotavljanje programske odprtosti medijev za uveljavljanje interesov in pobud civilne družbe; 1.4. Objavljanje obvestil občinske oblasti o zadevah, ki so pomembne za širšo lokalno javnost. Z POGOJI ZA RAZPIS 2.1. Na razpis se lahko prijavijo lokalna ali regionalna sredstvajavnega informiranja, ki so politično neodvisna in najmanj 30 % deleža v svojem cclotnem programu namenjajo lastni produkciji nekome-ricalnega politično - informativnega, gospodarskega in kulturnega programa. 2.2. Sredstvajavnega informiranja morajo redno in sistematično spremljati dogajanja v velenjski občini. 2.3. Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe in posamezniki, ki imajo registrirano informativno dejavnost in kontinuirano produ-cirajo program na lastnem tiskanem ali elektronskem mediju. a PONUDBA ZA RAZPIS MORA VSEBOVATI: 3.1. Firmo oziroma ime ponudnika. 3.2. Dokazljive podatke o nakladi in prodaji oziroma o številu poslušalcev in gledalcev medija. To naj bo dopolnjeno tudi s podatki o razširjenosti in odmevnosti medija med prebivalci velenjske občine. 3.3. Razmerje med komercialnim in nekomericalnim deležem v programu medija. 3.4. Število redno zaposlenih v mediju in število novinarjev. 3.5. Načrti v zvezi s poklicnim izobraževanjem novinarjev. 3.6. Program konkretnih storitev na področju javnega informiranja prebivalcev velenjske občine, ki so jih ponudniki pripravljeni opraviti za sredstva iz razpisa. 3.7. Druge ugodnosti, kijih nudi ponudnik. 4. MERILA ZA IZBIRO PONUDB 4.1. Razširjenost in odmevnost medija nasploh, posebej pa med prebivalci velenjske občine. 4.2. Profesionalna kakovostna raven medija. 4.3. Obseg in kakovost dosedanjega novinarskega poročanja o dogajanju v velenjski občini. 4.4. Kakovost ponujenega programa storitev na področju javnega informiranja prebivalcev velenjske občine. Prijave pošljite na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Titov trg 1,63320 Velenje z vidno oznako "PRIJAVA NA RAZPIS - LOKALNI MEDIJI - NE ODPIRAJ". Rok prijave na razpis je 14 dni po objavi razpisa. Odpiranje ponudb bo v prostorih sobe št. 21/I dne 12.11.1993 ob 12. uri. V roku 8 dni po poteku prijavnega roka bodo ponudniki obveščeni o izbiri izvajalca. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo z izbranim izvajalcem sklenil pogodbo o sofinanciranju. mTTTTIITmffTTTIl KINC KINC IKIINC IIIMIIII ........*....... Dom kulture Velenje Sobota, 23.10. ob 21. uri Nedelja, 24.10. ob 20. uri SOSTANOVALKA (Single White Fe-male)-srhljivka Vlogi: Bridget Fonda, Janifer Jason Leigh; režija: Barbet Schroeder K mladi Allic se vseli Hedy. Kaže, da bo idealna sostanovalka. Toda, kmalu začne oponašati njen odnos do življenja, obleko, frizuro. A, ko prevzame še njenega fanta, se začne pekel. Film poletja v Sloveniji!!! Nedelja, 24.10. ob 18. uri Torek, 26.10. ob 18. in 20. uri NUNE POJEJO (Sister Act) - komedija. Režija: Emile Ardolino; vlogi: Woopy Goldberg, Maggie Smith Smeh ... Whoopy ... smeh ... Ponedeljek, 25.10. ob 20. uri filmsko gledališče RT STRAHU (Cape Fear) - triler. Režiser: Martin Scorsese Vloge: Robert De Nero, Nick Nol-te, Jessica Lange, Gregory Peck Bivši zapomikje prepričan, da se njegov odvetnik ni dovolj potrudil v sodnem procesu, zato ga začne nadlegovati. Zanj in za družino postane noč, kije pred njimi, pravi pekel... Kino Šoštanj SB88B388SSSS8B88S&88&8B888 88« Sobota, 23.10. ob 18. uri SOSTANOVALKA srhljivka Ponedeljek, 25.10. ob 18. uri NUNE POJEJO - komedija Kino Šmartno ob Paki Ponedeljek, 25.10. ob 20. uri NUNE POJEJO-komedija 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 21.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 25.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj: 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Mi in vi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 11.10. do 17.10.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 11.10. AMP GRAŠKA GORA 110 mikro-g/m3 12.10. AMP GRAŠKA GORA 110 " M Sekretariat za varstvo okolja MAX. POLURNE KONCENTR. od 11.10. do 17.10.1993 400 360 300 250 200 1 BO 1 OO konc. SO 2 (mg/m3) J m mJ~mrw. s,, tjlItpjIj Vi SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. O.C3 MERILNE POSTAJE ■i 11.lO. & f£J 12.lO. L —J 13.lO. |:;;;;U 1&.10. ie.10. fll(8H 17.10. PRODAJNI SALON (H Mercedes - Benz HONDA UGODNI KREDITNI POGOJI V naši prodajalni vam nudimo tudi: GUME Michelin in Sava vseh profilov in dimenzij Kvalitetna olja in maziva iz programa' BP" FORI d.0.0., Hrastovec 24,63320 Velenje tel.: (063) 893 884, fax: (063) 893 715 NAJ ... NAJ ... NAJ ZA NAŠE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE POZNALI! Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Mlinska 22, Maribor,Tel. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80 Nudimo vam atrikle svetovno znanega Korejskega proizvajalca audio in i video tehnike _ m m Al sam*ung 'VIDE0REK0RDERJI VX 300 = 2 glavi, VPS za 39.225,00 sil. VX 350 = 4 glave, VPS za 44.175,00 sit Prodajni pogram: ' TELEVIZORJI: CB 3351 XMT=37cm, t. tekst za 37.725,00 sit CB505IAT=51 cm, I. tekst za 46.125,00 sit CB 5314 AT=55 cm, I. tekst za 53.700,00 sil a 6229 Z-63 cm, MONO za 61.125,00 sit a 6226 W =63 cm, t. tekst za 89.850,00 sit 017226 WI=72 cm, t. tekst za 94.875,00 sit 'HI-FI STOLPI m 340 = radio, CD, 2x60 Vi, daljinski za 44.400,00 sit MAX 460 = radio, CD, 2xl20W, daljinski za 64.575,00 sit SCM 7800= radio, CD, 2x60 Vi, daljinski za 46.650,00 sh SCM 8100= radio, CD, 2x60W, daljinski za 42.975,00 sit SCM 8550= radio, CD, 2x120 % daljinski za 59.400,00 sit * RADIOKASETOFONI: RCD 1400 i KCD 1360 i KCD 980 = CD, 2 x 75 Wže od 11.250,00 sit mORADIO Q5300 = 2x25 % DIGITAL, LOUDNESS 16.950,00sit Nudimo ram io veliko izbiro: Infrahalogen grelec 1100 Wže za 35.850,00 sit Jedilni pribori Solingen 27.975,00 sit Posode Golden Crown od 22.800,00 do 30.750,00 sit Servirni pladnji že za 9.525,00 sit Desertni pribor že za 6.225,00 sh PRODAJA NA 3 ČEKE! Pri nakupu nad 5.000 sit presenečenje! Za stranke oddaljene več kot 30 km še dodatnih 500,00 sit popusta! Pričakujemo vas v Mlinski ulici 22, vsak dan od 9. -12. in 15. - J 9. ure, v soboto od 9. -12. ure! Garancija in servis v Mariboru! PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!, OBČINA VELENJE Poroke: Marjan ArCan, Brezova 40 in Alenka Krivec, Škalska 7 a. Jože Kotnik, Škale 80 a in Angela Vošnjak, Šenbric 47, Velenje. Smrti: Darko SeliC, rojen 1956, Trubarjeva 11, Velenje; Franc Najcen, rojen 1913, Lokovina 5; Marija Ramšak, rojena 1912, Šaleška 16, Velenje; Maksimiljan Špeh, rojen 1914, Hra-stovec 2, Velenje; Tomislav Horvat, rojen 1922, Partizanska 11, Mežica; Pavel Košorok, rojen 1903, Kopališka 10, Kranj; Kadira Hegič, rojena 1927, Biščani b.b. GIBANJE PREBIVALSTVA . OBČINA ŽALEC: 88 8$8?88S8888S»8888 88 88 888S8S88888?888S8S ROJSTEV NI BILO Poroke: Roman Ramšak Velenje in Vlasta Sedovnik Lipje Smrti: Cecilija Amon, stara 95 let, upokojenka, Breg pri Polzeli 6; Marjana Žibert. stara 38 let, inv. upok. Kozje 143; Kari Švent, star 74 let, upokojenec Gotovlje 204; Stanislav Podkrajnik, star 56 let, soc. podp. Zgornje Roje 1; Ivan Plahuta, star 59 let, upokojenec, Polzela 209; Elizabeta Mimik, stara 71 let, upokojne-ka, Petrovče 147; Martin Natlačen, star 73 let, upokojenec, Gornji grad 3; Hedvika Žličer, stara 86 let, upokojenka, Sv. Lovrenc 109. OBČINA MOZIRJE: »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»iS Poroke: Bojan Štorgelj, letnik 1960, Bočna, Kropa 4 in Marija Glotnik, rojena 1966, Šmihel nad Mozirjem 24; Mikek Roman, letnik 1972, Brezje 29 in Ida Gremadnik, letnik 1971, Brezje 26; Marko Mar-kuš, rojen 1967, Radegunda 9 in Helena Brezovnik letnik 1972, Radegunda 23. Smrti: Jožef Blekač , letnik 1918, Rečica ob Savinji 39; Marko Ko-lenc, 1939, Gornji Grad, Kocbekova 2; Martin Natlačen, 1920, Gornji Grad, Spodnji trg 36. mali OGLASI PRALNI STROJ PS 103 v isprav-nem stanju prodam za 10.000 sit in večjo pisalno mizo za 8000 SIT. S 852-876. OPREMLJENO SOBO ODDAM osebi srednjih let. a 857-450. ZASATVO 101MEDITERAN, letnik 1981, dobro ohranjen neka-ramboliran, prva barva, ugodno prodam za 1600 DEM. a 885-403. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Jože Dermol, Lokovica 95, Šoštanj, B 881-391. NOVO TAJNICO PANASONIC, prodam za 8900 SLT. » 850-552 po 15. uri. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 24.ok-tobra od 8.30 do 9. ure prodajala kokoši nesnice, ki že nesejo, krmljene s koruznim šrotom, 2 x cepljene. Prodaja bo v Šaleku pri Stropniku. 8 0602-61-202. MALE PUJSKE, odločne pasme, prodam. Jelenko 892-102. PUJSKE 25 do 30 kg težke za zakol ali nadaljno rejo, prodam po ugodni ceni. « 885-734. PRALNI STROJ UGODNO PRODAM. Tlefon 856-711 interna 256. ZAPOSLIM SAMOSTOJNEGA EV.EKTRIČARJA, instalaterja, pogoj vozniški izpit B kategorije. ELEKTRO JEZERNIK, B 853^68. JUGO 45 AX, letnik 88, prodam. B 882-146. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU PRODAM DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, 53 m2, KTV, S, centralna kuijava. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Ugodno." SAT ANTENE, japonske, premer 80, 99 ch, že programirani vsi TV in 36 radijskih programov 390 DEM. Izvedba meritev, nastavitev, Mon-tažas in popravila vseh ante. .-skih sistemov. ELAS servis, B 858-611. SVEŽE ZELJE in prašiča poceni prodam. S 721-552. DVA MESECA STARE PUJSKE in 150 kg težkega prašiča, prodam. Franc Drofenik, Paška vas 17, Šmartno ob Paki, B 885-155. ŠTEDILNIK 2 + 2 in pralni stroj, poceni prodam. a 850-726. ORION VH-1288 JS VIDEORE-KORDER NOV 4 glave, prodam. S 852-731. DOBRO OHRANJENO FRANCOSKO POSTELJO, prodam za 25.000 sit. »856-577. DVA HRASTOVA SODA 50 in 60 litrov, ter rezervne dele za R-4. B 857-070. ODDAM MANJŠE OPREMLJENO STANOVANJE, vseljivo takoj. Ponudbe pod šifro "Enoletno pred-plačilo."posšljite na upravo tednika Naš čas. PRODAM NAGRADO - 7 dnevno luksuzno namestitev na Kanarskih otokih ali Costa del sol v Španiji, a po 20. uri 854-137. HITRI KURZ KITARE! Učim kitaro za začetnike vseh starosti. B 855-914 dopoldan. DVOREDNI PLETILNI STROJ ter malo rabljen sušilni stroj, prodam. 8 895-128. STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče tel &fax: 063/721-667, 721-043 $ pogrebna služba $ cvetličarna tjg trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo $ prevozi doma in v tujino $ izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom š§š ureditev dokumentov $ odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK ocajt DELOVNI ČAS: vsak dai od 7. do 20. ure, ob sobotah In nedeljah od 8. do 14. ure. Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420 SOL 1/1 RIŽ1/1 SLADKOR 1/1 SLADKOR 50/1 MOKA GRAJSKA GLADKA 1/1 COPATI 3 KOM. TOALETNI PAPIR TEKOČINA ZA POSODO 4/1 KAVA MINAS 250 g 43,10 SIT 83,20 SIT 85,00 SIT 79,90 SIT 62.50 SIT 363,00 SIT 183,20 SIT 352,40 SIT 149,00 SIT ZA VEČJE NAKUPE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! Avto Celje AVTO CELJE d.o.o., Ljubljanska 11, 63000 Celje Pooblaščeni trgovec vozil FORD za celjsko regijo Partizanska 3, Velenje tel. 851 060 Cenjenim kupcem sporočamo, da imamo za takojšnjo dobavo vozila FORD FIESTA C, CL in CLX model 94. Cena do registracije že od 18.250 DEM! Sprejemamo tudi naročila za ostale tipe vozil FORD, model 94. Prodajo vršimo za tolarska sredstva, nudimo leasing za pravne osebe in obrtnike, posredujemo ugoden kredit, v račun vzamemo tudi rabljena vozila različnih znamk. OBČINA VELENJE Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 urna dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 21. oktobra -dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Urbane, nočna dr. Jonko in dr. Friškovec. Petek, 22. oktobra - dopoldan dr. DEŽURSTVA Friškovec, popoldan dr. Oskar Renko, nočni dr. Kozorog, dr. Vrabič. Sobota 23. in nedelja 24. oktobra dnevni dr. Slavič, nočna dr. Pirtovšek in dr. Gašper. Ponedeljek 25. oktobra dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Vivijana Renko, nočna dr. Vidovič in dr. Slavič. Zobozdravstvo: Sobota 23. in nedelja 24. oktobra dr. Zvonka Petek od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 18. oktobra do 22. oktobra Franc Blatnik dr. vet.med., Stane-tova 46, telefon 857-575. 22. oktobra do 29. oktobra Ivo Zagožen dr. vet. med. Jerihova 38, Velenje, telefon 858-704. OBČINA MOZIRJE Veterinarska postaja v Mozirju: Do 24. oktobra Marjan Lešnik dr. vet. med. Ljubija, telefon 831- 219. Od 25. oktobra do 1. novembra Drago Zagožen, dr. vet. med. Ljubno, telefon 841-769. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in orne DRAGICE ŽIROVNIK Se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste pisno in ustno izrazili sožalje, poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Borisu Kolšku in njegovim medicinskim sestram za dolgoletno zdravljenje, govorniku občine Velenje Mihi Valenciju, pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj, pevcem, sindikatoma delovnih organizacij TEŠ in Savinja Mozirje, duhovniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Velenje in občinskemu rdečemu križu Velenje. Žalujoči mož Mirko, hčerka Marjana in sinova Mirko in Drago z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, tašče in sestre ŠTEFKE KUMAR iz Konovega se iskreno zahvlaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem štebilu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, vence, sveče in denar za svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju KC Ljubljana, ORL oddelka bolnice Celje, duhovniku g. Lojzu Benkoviču,za ganljive poslovilne besede gospodu Stropniku in gospodu Leplu, hvala pevcem za žalostinke, godbi Zarja iz Šoštanja, šaleškemu CB radio klubu in društvu invalidov, upokojencev in čebelarjev. Žalujoči: sinova Miran in Tone z družinama, sestri Fanika in Justa. Hvala sorodnikom, priljateljem in znancem! Nada, Lovro in Tjaša OBVEŠČAM VAS, DA BO Z OKTOBROM ZACf LA DELATI SAMOPLAČNIKA ORTOPEDSKA AMBULANTA PRI ZASEBNI ZDRAVNICI DUŠANKI JANEŽIČ - BLATNIK NA STANETOVI45 V VELENJU. ZA PREGLED SE LAHKO NAROČITE PO TEL 854-739 ALI MOBITEL 0609 615 456. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-Izhaja ob četrtkih. n»W. Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SOK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: IMi l Hlllifl in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. V družbi najboljših Velenjski godbeniki v švicarskem Interlaknu Še zadnja preizkušnja pred zahtevnim nastopom komaj vrnil, tretjemu je vse skupaj smešno, četrti se jezi, peti je uspel zaspati in globoko zasmrčati, naslednjega so spravili tako ob živce, da se je pripravljen stepsti... V rokah imam fotoaparat, saj to je res treba dokumentirati. Naleti pa na kup neodobravanja in vzklikov: "Če boste to objavili, me mama ne bo več pustila na pot", ali pa "moja žena pa misli, kako se imam lepo." Ura pa teče, peti se približuje, utrujenost paje tako velika, da premaga vse. Končno tišina, večina spi in že je sedem, ko je treba vstati. Točnost je odlika Švicarjev in v gimnazijski menzi Morda o tem samo še to. Četudi so Švicarji po svetu znani po točnosti kot njihove ure, tudi z organiziracijo koncerta ni bilo vse tako kot smo pričakovali. Ko smo prišli v koncertno dvorano v prostor namenjen vajam, ob točno določen času, so godbeniki cele pol ure iskali deset stolov. Bilojihje premalo, stoje pa vaditi res ni mogoče. Generalko so imeli spet v drugem prostom, nastop v tretjem. Ta je bil sicer krasen in akustičen, a dirigent Ivan Marin še zdaj ne more pozabiti, kako so jih lahko posadili na lesene stole, saj so celoten nastop radijsko prenašali in snemali. V Sloveniji na primerradijskih snemanj na lese- širini in globini. To je treba doživeti in doživetje je še popolnejše, če zaigrajo v prečudoviti akustični dvorani. In takšna je v Interlaknu bila. Prečudovita je bila tudi publika, ki je znala glasbo doživeti. Skratka nastop Ve-lenjčanov je v družbi šestnajstih najuspešnejših svetovnih pihalnih orkestrov iz desetih držav, izstopal. Prav vsi nastopi, ki smo si jih ogledali pa so bili po svoje enkratni in zares dobri. Posebna mednarodna strokovna žirija jim je podelila kar 84 odstotkov vseh možnih točk, kar seveda sodi med največje dose- tako kot je treba." Toliko o cilju dolgega potovanja velenjskih godbenikov v Švico, kjer pa vse le ni bilo tako lepo kot bi bilo mogoče sklepati po temle uvodu. Šokov, neprijetnih seveda, je bilo toliko, daje težko vse našteti, pa mislim, da nam bralci tudi ne bi vsega verjeli. A nekaj je treba vendarle omeniti! Švicarska meja in prelepa dežela se je pojavila pred nami. Občudovali smo že kar motečo urejenost in natančnost na vsakem koraku. Občudovali smo Dirigent Ivan Marin In predsednik velenjske godbe Franc Žerdin zadovoljna po nastopu stopamo za vodičem, ki nas vodi v klet objekta in se ustavi pred vrati na katerih piše "LOGER". "Saj to ni res," smo vzklikali vse vprek, a se hočeš, nočeš, ustavili v dveh stisnjenih zakloniščih, morda sta merila po štirideset kvadratnih metrov, v katerih je Rokometni praznik v Velenju ®®88 88 88 88 8888888888888888®888888888888888888888888888«8 88 88 88» Priložnost generacije Slovenska rokometna reprezentanca je pred eno zelo pomembnih preizkušenj. V nedeljo se bo v tretji tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v velenjski Rdeči dvorani sestala z močno reprezentanco Norveške. I Morebitna zmaga, kar si vsi želijo, bi našim fantom precej odprla vrata k tako željenemu uspehu. Fantje obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, saj je tudi po mnenju selektorja reprezentance to priložnost generacije, kakršna se v slovenskem rokometu ne bo tako kmalu rodila. Tone Tiselj je tudi naš sogovornik. Fantje se za to zelo pomembno tekmo od ponedeljka naprej pripravljajo v Topolšici in Velenju. "Treniramo dvakrat dnevno, večinoma v Rdeči dvorani, koristimo bazen v Topolšici in novifitness center v Beli dvorani. Na pripravah je 14 fantov, če bo sreča, bo na samo tekmo pričel še kdo od "tujcev". Pri tem predvsem mislim na Junija Čopa, saj obstaja možnost, da se nam zadnji trenutek vendarle priključi, morda pa ni vse izgubljeno tudi za Banfra, žal pa siiu> se angažiranja igralcev iz tujine lotili prepozno in premalo temeljito," pravi Tone Tiselj. Kakšno je razpoloženje med rokometaši? "Razpoloženje je zelo dobro, smo pa malo žalostni zaradi v sega,kar se dogaja, saj se v dveh letih uspehov okrog reprezentance ni ničesar spremenilo. Smo pa se na sestanku dogovorili, da nas to ne sme in nas ne bo obremenjevalo, da do Norveške in po njej ostajamo skupaj v dobrem in slabem. Razpoloženje med igralci je kljub temu optimistično, preizkusili so se že na dosti težkih tekmah, tudi na sredozemkih igrah smo dokazali, da se lahko kosamo z reprezentancami, ki sodijo v sam svetovni vrh. Tokrat res ne bomo kompletni, vendar ob bučni podpori gledalcev lahko v imenu igralcev obljubim, da bodo dali vse od sebe in računam, da bo tudi v tretje šlo, čeprav je to za izkušeno norveško reprezentanco tekma biti ali ne biti." Norveško poznate, bili ste na tekmi, ko je visoko izgubila z Madžarsko? "To je zelo zanimiva ekipa, ki sicer igra moderen nogomet, v bistvu pa so romantiki. Upam, da tista pozitivna stran njihove romantike ne bo prišla do izraza, če njihova igra steče, jih je res težko zaustaviti in so sposobni premagati vse svetovne reprezentance. Želim, da nasprotnik ne bi dosegel več kot 20 zadetkov, vsaj toliko pa smo jih mi sposobni doseči na domačem terenu." Z zmago bi se močno približali evropskemu prvenstvu, sami pravite, da je to priložnost generacije? "Ja, jaz se prav čudim nekaterim stvarem. To je res priložnost generacije, kije v težkih razmerah pokazala, da zmore in zna. Ze na začetku kvalifikacij sem dejal, da smo igralsko sposobni igrati z vsako reprezentanco, močno pa šepamo v ostalih zadevah in nasprotniki so zato kljub vsemu v prednosti. Seveda bo tudi v primeru zmage boj neizprosen do konca kvalifikacij." Veliko pričakujete od gledalcev ste dejali? "Vsekakor računam, da bodo gledalci v rokometnem trikotniki Celje, Velenje in Slovenj Gradec prišli glasno bodriti reprezentanco. Upam, da bo vsaj takšno vzdušje kot na tekmi v Celju, ko je Pivovarna Laško premagala Goete-borg. Mi smo gledalcev in navijanja še bolj potrebni, res potrebujemo osmega igralca na tribunah iirAfcvabim ljubitelje rokometa, da nam pomagajo, upam tudi do zmage." ■ VOS li, najbolj pametni so bili seveda tisti, ki so odšli v "life". Na plodna tla je padel predlog, da pojde-mo naslednji dan po nastopu takoj domov. Kasneje gaje Ivan Marin sicer omilil, ko je pred nastopom pomirjujoče spregovoril svojim varovancem. Zaželel, jim je, da se tudi tokrat izkažejo in ohranijo slovensko dostojanstvo. A za en dan smo bivanje v Švici vseeno skrajšali. Nič kaj boljše ni šlo tistim godbenikom in predsedniku velenjske godbe mag. Francu Žerdinu, ki so prišli za nami ponoči. Malce so zašli in prišli v Interlaken šele okoli pol štirih zjutraj. V hotelu, kjer naj bi dobili informacije, kje nas najdejo, je receptor očitno pozabil, kaj mu je bilo naročeno. Sicer pa, ko so nas naslednje jutro videli, so bili najbrž srečni, da nas niso našli. Vas zanima še to, kako izgleda spanje v tako veliki skupini? Vsako minuto se kaj dogaja. Enemu je slabo, spet drug se je Nastop Velenjčanov v koncertni dvorani v švicarskem Interlaknu. Znova so dokazali, da so dobri in da znajo veliko. ne smemo zamuditi, pa čeprav nam ponudijo le majhen hlepček, košček masla, skodelico z marmelado in kavo. Vsak dan enako in podobno skromno je tudi kosilo in večetja. Tolažimo se, da bo popoldne na svečani večerji, ki jo pripravlja organizator za vse nastopajoče, bolje. Res pridemo v lepo dvorano, svečana večerja pa je nekaj žlic zelenjavne juhe, dve tanki rezini šunke, trije drobni krompirji in peščica stročjega fižola. No tudi sladica sodi zraven, majhen lonček, nekaj podobnega kot zamrznjena ledena kava. Pijača? En bon za čaj, sicer pa vse tako drago kot v hotelih v mestu. nih stolih, kjer glasbo lahko zmoti vsak najmanjši premik, že od leta 1962 več ne izvajajo. Še in še bi lahko naštevali, največ pa najbrž pove to, da smo Švico prav vsi zapustili z velikim zadovoljstvom. Tudi vse radovedne ženske, ki rade brskamo po trgovinah. Cene so bile tako astronomske, da so nas takoj odvrnile. Naša preljuba Slovenija se nam je zdela lepša kot kdajkoli, mislim pa tudi, da prav nič ne pretiravam, če zapišem, da si nihče od udeležencev te turneje ne želi, da bi se kdajkoli spremenila v Švico. ■ Mira Zakošek Tone Tiselj računa na osmega igralca na tribunah Lepo Vas vabimo na otvoritev razstave fotografij v torek, 26. 10. 1993 ob 10.30 v avli Skupščine občine Velenje Velenjski godbeniki sodijo v svetovni vrh. To so letos ponovno dokazali, ko so bili na svetovnem prvenstvu zopet zlati, to so dokazali tudi zdaj, ko so sodelovali na tretjem kongresu mednarodnih glasbenih zvez v švicarskem Interlaknu. Na ta kongres vabi organizator svetovno najuspešnejše skupine. Slovenijo je zastopala Rudarska godba iz Velenja. Predstavili pa so se v najzahtevnejši koncertni skupini. Znova so zaigrali, tako kot velenjski godbeniki znajo, zlijejo se s svojimi instrumenti, vdihnejo vanje življenje in tako izvabijo popolne tone, ki se med seboj dopolnjujejo in zaživijo v vsej svoji danje uspehe. In kar je pri tem še posebej pomembno, tudi godbeniki in njihov dirigent mag. Ivan Marin, so bili s svojim igranjem zadovoljni. Z odra so odhajali z besedami: "Zares smo zaigrali prelepo naravo, popolne ceste, množico predorov, a vendar že komaj čakali, da pridemo na cilj. V Interlaken, krasno turistično mestece sredi hribov, stisnjeno med dve jezeri. Po štirinajstih urah vožnje smo bili resnično že utrujeni in koprneli smo po vroči kopeli, po počitku. "V gimnaziji bomo prenočili," nam je povedal vodič, poštni delavec, ki ga je organizator najel, sicer pa po rodu Hrvat. Avtobus je ustavil pred stavbo, podobno kot so naše. Nič hudega sluteč bilk v vsakem po štiridest ležišč. V majhnem predprostoru sta bila dva tuša in nekaj umivalnikov, v skupini godbenikov pa tudi sedem žensk. Najok nam je šlo, šok paje bil tolikšen, da se niti nismo preglasno upirali, ženske pa smo si uspele izboriti vsaj to, da so nam ob šolski telovadnici za uro odprli prostor s tuši. Če smo morale že prespati v tisti gneči med moškimi, tuširati se tam res nismo mogle. Obsedeli smo tam, se gledali, eni so se smejali, drugi preklinja- Pot v Švico je bila dolga in naporna. Kar štirinajst ur smo se vozili, vmes pa takole počivali