^tajerc"  izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Av-ttrijo:   za   celo    leto
4   krone,  za  Ogrsko
5  K  50 vin. za  celo
teto; za Nemčijo stane
za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; n drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-im na visokost poštne. Naročnino je pla-(M\ naprej. Posamezne Ser. se prodajajo po 8 v.
Uredništvo   in   uprav-rittvo   se   nahajata  v Ptajs,  gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo »i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/i strani K 40 — mi »/, strani K 20"— za V, strani K 10 — za Vu strani K 5 — za Vsi strani K 250 za V« strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Štev. 16,
V Ptuju v nedeljo dUe 18. aprila 1915.
XVI. letnik.
Svetovna vojska.
Ruska ofenziva v Karpatih ponesrečila.  — Ob Uszoku so naši odbili vse napade.
— 5,000.000 vojakov na francoskih bojiščih.
Velikanska bitka v Karpatih.
Od meseca decembra se bije velika bitka, menda največja vseh časov, a občinstvo, ki v vsem tem času bere samo enolična in vojaško trezna poročila, gotovo ni sposobno, da si napravi jasno sliko o teh bojih, ki se bijejo is, pač najbolj važno odločitev cele vojske.
To je bitka, ki se vrši na fronti dolgi nad 200 km. Čisto naravno je, da ta stranka tnkaj, draga pa tam doseže kakšne uspehe, iz katerih potem sestavlja svoja dnevna poročila, ki pa či-tateljn ne morejo dati pregledne slike o tekn dogodkov. Z ozirom na veliko razsežnost prostora in na mase čet, ki na njem operirajo, je položaj na tem bojišča tak, da je že naprej izključeno, da bi trčili obe vojski skupaj, kakor n. pr. v zadnji bitki v Mazuriji. Vsaka akcija se spreminja v dolgotrajne boje, iz katerih nazadnje izide tisti kot zmagovalec, kdor dalj časa vzdrži.
Obrnil sem se na neko visoko vojaško osebo v glavnem stanu s prošnjo, naj bi mi v glavnih črtah povedala postanek in razvoj karpat-ske bitke, da bi mogel dati čitatelju splošno razumljiv pregled o velikanskem boju v Karpatih. Moja prošnja se je izpolnila in poskušal bom, da opišem to bitko od njenega začetka do danes.
Kako je prišlo do bitke.
Vzrok bitki v Karpatih moramo pravzaprav iskati v dogodkih, ki so v zvezi z bitko pri Li-manovi. Ta bitka, v kateri smo, kakor je znano, koncem decembra napravili neškodljivo veliko rusko ofenzivo, ki je bila naperjena proti Krakovu, pada v tisti čas z bitkami, v katerih se je na severu razbil famozni ruski „parni valjar." Ali čeprav ste bili ti dve zmagi veliki, bi komaj mogle imeti oni veliki učinek, ki je določil pot nadaljnemu razvoju boja na Rusko-Poljskem in v srednji Galiciji, namreč umikanje rnske fronte, da se ni občutila druga akcija, ki se je takrat zelo uspešno začela. To je bila ofenziva avstrijskih sil čez Karpate.
Tedaj so bili Rusi popolni gospodarji Karpatov. Imeli so v svojih rokah ne samo Buko-vino, ampak so v svoji težki pesti držali tudi vse karpatske prelaze; skozi prelaz Dukla 80 celo precej globoko prodrli na ogrska tla; napredovali so do Bartfe in Homone. Takrat se je istočasno z bitko pri Limanovi pričela ofenziva Boroevičeve armade, ter pomaknila našo fronto do kotline Kromo- Jaslo. To se je zgodilo takrat, ko se je Krainwaldova divizija, ki je pripadala Boroevičevi armadi, toliko približala Przemyslu,
da je bilo samo še vprašanje najkrajšega časa njena združitev z Tamassijevo divizijo, ki je udi-la iz trdnjave. Bavno takrat je tudi vojna skupina Pflanzer-Baltinova udrla v Bakovino, zopet osvojila to kronovino in napravila Rusom mnogo skrbi v jugovzhodni Galiciji. Celi rnski bok je bil ogrožen, ker mu je pretila nevarnost, da ga zdrobe naše čete.
Iz to nevarnosti so si Rosi pomagali na zelo okreten strategiški naOin. Omaknili so svojo fronto na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji na ugodno obrambno ozemlje Bzure, Ravke, Ni-de, Dunajca in Biale ter so si tako ustvarili naravno defenzivno linijo, da so mogli mirno od tu poslati večje mase Čet v ojačenje svojega levega krila, kateremu je pretila nevarnost. Sedaj se jasno vidi, v kakšni zvezi je karpatska bitka z umikanjem Rusov na desnem krilu in v centrumu, to je na Rnskem-Poljskem in v zahodni Galiciji.
Prva ruska protiofenziva.
S hitro razvrstitvijo čet se je posrečilo ruski vojni upravi, da je zbrala v Galiciji take sile, da je pred to premočjo morala Boroevičeva armada opustiti uspehe, ki jih je že izvojevala, a tudi vojna skupina Pflanzer-Baltinova se je morala vrniti na karpatske višine. Sedaj se je pričela prva ruska protiofenziva, ki je s ponovnimi napadi tako dolgo prodirala, dokler niso bili vsi karpatski prelazi zopet v ruskih rokah. S smelim naskokom koncem decembra smo zopet prišli v posest užoškega prelaza, ali par dni pozneje nam ga je zopet vzel sovražnik, ki je tudi na jugu prelaza Dukle vnovič udri na Ogrsko.
Dva vzroka sta bila, valed katerih se je odločilo avstro-ogrsko in nemško vojno vodstvo, da še tekom zime iztrga Rusom njihove postojanke in z največjo eneržijo udari preko pogorja na krilo sovražnika in njegove spojne črte: 1. važnost, ki so jo Rusi dajali ravno obrambi svojega levega krila, in 2. težave, na katere je naletel napad v fronti. Pri tem je pa še treba vzeti v poštev, da je bilo upanje, ako bi se operacije srečno izvršile, da bi se tako osvobodil Przemysl, v katerem je posadka že pričela čutiti pomanjkanje živeža.
Druga avstro-ogrsko-nemška ofenziva.
Sedaj je bilo treba takoj zbrati čete za to novo ofenzivo, da ne bi Rosi predčasno izvedeli za to. To se je tudi posrečilo. Na Ogrskem se je ponesrečila špionaža, ki so jo Rusi organiziran, a na drugi strani so železnice brez napake
delovale in prevažale čete, v prvi vrsti košiško-oderberška železnica, tako, da so bili Rusi po-popolnoma iznenadeni, ko so se zavezniki naenkrat pojavili v Karpatih.
Da se ojačijo naše čete, posebno med Užo-škim prelazom in prelazom Jablonica,_ se je uvrstila nova skupina, ki so jo tvorile pod imenom „nemška južna vojska" nemške in avstro-ogrske čete. Vojna skupina Pflanzer-Baltinova, ki se je ravno tako ojačila, je s tem dobila krajšo fronto, ker se je sedaj razprostirala namesto od prelaza Užok samo od prelaza Jablonice pa do ru-munske meje, tako da se je znatno povišala njena napadalna sila.
Dne 25. januarja se je pričela splošna ofenziva, katere glavne smeri so šle za Boroevičevo armado z ene strani proti prelazu Dukla, a z druge strani z desnim krilom čez prelaza Lup-kov in Džok v prostor Sanok-Sambor, za Nemce v Stryj, a za Pflanzer-Baltina v Stanislavov, dočim je desno krilo te Bkupine dobilo nalogo, da očisti Bukovino.
Ali kakor Že večkrat, tako je tudi sedaj priskočilo vreme Rusom na pomoč. V celem mesecu januarju je bilo milo vreme, ki je naznanjalo prihod spomladi. Kakor hitro so se pa podale na pot poizvedovalne čete naše karpatske vojske, je pritisnila zima v pogorja z nečuveno silo. En, dva metra debelo je zapadel sneg na strmih cestah, glavne komunikacije so bile komaj prehodne, a stranska pota sploh neprehodna. V takem ozemlju je tudi poleti nemogoče udariti na sovražnika v frontalnem napadu, ki je imel dovolj časa, da si za brambo izbere naj-povoljnejše postojanke; treba ga obiti, priti za hrbet in v bok in ga izgnati iz njegovih postojank; ali koliko truda in časa zahtevajo take operacije.
Našim se je sicer posrečilo, da so z večine prelazov pregnali Ruse daleč v Galicijo ali med tem so pričele delovati poljske in gališke železnice, katere so vozile ojačenja na ogroženi levi bdk. Pri Varšavi in Lvovu so imeli Rusi pripravljene ogromne rezerve, katere so mogli po potrebi poslati na vse strani. Njihove sile v fronti štejejo povprečno dva milijona pušk, ki se na ta način morejo povečati.  Pri tem imajo
—  to treba   pri tej priložnosti   takoj  povdariti
—  zelo dobro metodo, kako izpopolnjujejo vrzeli v posameznih formacijah. Po čisto kratki izobrazbi v domovini dovažajo dopolnilno moštvo takoj k svojim četam na fronto, kjer se nahajajo skoro neposredno za bojno črto. Tu se nadaljuje vežbanje, ali kakor hitro se zred-čijo vrste fronte, se izpopolnijo čez par ur iz nadomestnih formacij,   ki stoje za fronto. Tako
StraschiH'ova grenčioa lx leleojave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora
neobhodno potrebna.
2ato jo je   priporočati  zlasti za turiste,  lovce, vojake,
--------romarja itd =^™e=^^
vozijo Rasi cesto mak* izobraženo moštvo na fronto, a zato imajo prednost, da se njihovi oddelki morejo vedno vzdržati na gotovi višini števila.
Pričela so toraj dohajati raska ojačenja. Kljub temn se je mogla naša ofenziva sredi meseca februarja pohvaliti s sledečim rezultatom : Na desnem krilu je vojna skupina Pflanzer-Bal-tin si zopet osvojila Bukovino tje do Pruth a ter napredovala daleč črez črto Nadworna-Kolo-mea, medtem ko so Nemci v središču, a na levem krilu Boroevičeva armada vrgli Ruse s kar-patskih vrhov na prelaz Duklo, pa se ustavili na severnem pobočju pogorja, toraj že na gališ-kih tleh. V kotlini Dukle so Rusi izgubili vse prelaze razen edinega prelaza Dukla, kjer so se znali vzdržati na višinah, ki leže na jugu prelaza. Vse te uspehe smo izvojevali kljub visokemu snegu, ki je zapadel v Karpatih.
Železna disciplina, trdna volja in čvrsto zaupanje naših in nemških čet v zmago so premagale tudi težave neugodnega vremena.
Druga ruska protiofenziva in naša tretja ofenziva.
Komaj se je zboljšalo vreme, že so pričeli Rusi vnovič z besnimi protinapadi poskušati, da bi zopet osvojili izgubljeno ozemlje. Bili so ne samo odbiti, temuč mi smo kljub sovražnemu odporu pridobivali na ozemlju, tako da se koncem februarja zopet začne naša nova ofenziva, posebno v središču karpatske fronte, v ozemlju nasproti Lisku, kjer smo v ljutih bojih napredovali na cesti Cisna-Baligrod.
Zopet se menja vreme. Zopet moramo obstati. Rusi dobe tako čas, da se upro našemu napredovanju, pa z vso silo napadajo črto Uszok-Lupkov-Dukla, da tukaj prebijejo našo bojno črto in v dva dela razcepijo našo fronto, ki tvori kot ravno črto v ozemlju Dukle. Ako bi se ta načrt posrečil, bila bi karpatska fronta odrezana od one fronte, ki se razteza skozi zahodno Galicijo ob že imenovanem porečju skozi Rnsko-Poljsko tje do Visle.
Do sedaj se jim to ni posrečilo. Vsi njihovi obupni napadi na naše postojanke razbije-jo se vsled odpora naših korov, ki tukaj že od začetka brez prenehanja stoje.
To je sedanji položaj ali stadij bitke v Karpatih, tega velikanskega boja, ki traja že od začetka meseca decembra. Vsaki naši ofenzivi sledi ruska protiofenziva, pa akoravno smo pri vsakem napadu si osvojili ozemlje, vendar se še ne more reči, da smo si zagotovili uspeh.
Kaipatska bitka traja naprej, toda vsled posebnih razmer tega bojišča se še ne more vedeti, kedaj da bode konec tega velikanskega borenja.
Uspehi zadnjih bojev v Karpatih.
Ruska ofenziva črez Karpate in v zapadnem odseku fronte v ozemlju med Zborovom in Us-zok-om je ustavljena. Naša krdela morala so v pretočenem tednu sicer nekaj prednjih črt opustiti, nasprotno pa so sovražnikove poizkuse, našo glavno pozicijo ob ogrskem pobočju Kar-pat prodreti, odbili in sovražniku prav težke izgube prizadjali. Zadnjih osem dni sovražnik tukaj ni več napadal.
V    izhodnem delu fronte so naši kljub najhujšim ruskim naskokom višine severno prelaza Uszok obdržali ter stoje vzhodno na višinah pri Tucholki na galiških tleh. Stik s krdeli, ki stoje v južno-vzhodni Galiciji ostal je popolen. Ta krdela se drže na višinah severno Nadworne do Ottynia v močnih pozicyah.
Silovita ruska ofenziva si je toraj na za-padn karpatske fronte sicer nekaj krajevnih uspehov priborila, ki pa nikakor ne odgovarjajo njenim velikanskim žrtvam. V enem delu te fronte izgubili so Rusi še povrh pridobljeno ozemlje, za katero so se več tednov borili, kajti naš protinapad vrgel jih je nazaj. Sunki naših in nemških krdel pri Viravi odvzeli so jim taktično   in   operativno   važne   postojanke.
V  vzhodnem delu karpatske fronte sovražni napad nismo samo odbili, temveč tudi še na ozemlju pridobili. Kdor ima zemljevid na razpolago, se sam lahko prepriča, da so ondi privojevani uspehi posebne operativne vrednosti.
V  Bukovini trajajo boji na celi bojni fronti naprej. Ponekod razvili so se boji iz bližine.
V Zaleszczyki bil je en letalec (zrakoplovec) in en generalštabni oficir ujet. Naša avstrijska ar-tiljerija strelja jako dobro in uspešno. Ruske vrste so ondi prestreljene, da kažejo mnogo verzeli.
Kaj  nameravajo  Rusi s svojo ofenzivo v Karpatih?
Berolinaka „Kreuzzeitung" poroča o bojih v Karpatih sledeče: Namen ruskega vrhovnega armadnega vodstva je bil v zadnjih tednih oči-vidno ta, da bi se z močno ofenzivo polastili karpatskih vrhov in nikakor ne tajimo, da ne bi bili z nekako skrbjo gledali na to prodiranje dvamilijonske ruske armade. Cilj vseh napadov je bila invazija na Ograko. Gotovo so bili tudi Rusi dogovorjeni s srbskem glavnim stanom,|da bi Srbi, ako bi Rusi vdrli na Ogrsko, skušali vdreti v Srem in v Bosno. Toda vsi ti upi, katere je stavil v svojo armado veliki knez Nikolajevič so se kljub strahovitim človeškim žrtvam izjalovili, kakor se to že danes lahko reče. Rusom se je res posrečilo, na nekaterih krajih zasesti par naših sprednjih strelskih jarkov, toda fronta združenih avstro-ograkih in nemških krdel ostala je cela in nepretrgana. Po poročilih avstro-ogrskega armadnega vodstva je uspeh dolgotrajnih bojev v Karpatih, ki so v dnevih Velike noči svoj višek dosegli, popoln. Za velikost uspeha govori tudi veliko število neranjenih vjetnikov, katere smo zajeli mi in naši zavezniki.
3trašanske ruske izgube v Karpatih.
Italijanski list „Sera" piše, da so Rnsi od 15. do 31. marca izgubili v Karpatih 108.000 mrtvih in 212.000 ranjenih. Časnik pripomni, da se te izgube Rusov tičejo dobe, v kateri so boji v Karpatih svoj višek dosegli. Od drugih strani dohajajo vesti, da so ruske izgube v Karpatih v označeni dobi še mnogo večje. Število vjetih Rusov seveda v zgoranjih številih ni zapopadeuu.
Avstrijsko nemška vzajemnost.
V nobeni vojski, ki ste jo dosedaj dve zvezni državi proti skupnemu sovražniku imeli, se še ni pokazala v operacijah taka složnost in takšno sporazumljenje zveznih armad kakor v sedajni svetovni vojaki, v kateri se vojujejo avstro-ogrske in nemške Čete proti miljonskim četam Rusije, Francije, Anglije, Belgije in še deloma tudi Japonske. Brez ozira na narodnost pomešana so avstrijska in ogrska krdela z nemškimi, kakor pač vsak posamezen slučaj nanese in terja, in vsi ti deli strmijo le po enem in istem skupnem cilju: streti skupnega sovražnika. Ta absolutna edinost v vseh vojaških podjetjih se pa ne razteza samo na skupne operacije, temuč se izraža tudi v tem, kako da so se razvijale razmere v poveljstvu, in dejstvo, da stoje zdaj nemška krdela pod avstrijskimi poveljniki, zopet pa avstrijska pod nemškimi, in da se povelja v vsakem slučaju najtančneje izpolnjujejo, je najlepši dokaz složnosti med zvestima zaveznikoma Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
Poglejmo v tem oziru malo nazaj. V začetku vojne smo imeli na severovzhodu pravzaprav dve bojišči: vzhodno-prusko in ono v Galiciji. Za obrambo Šlezije bila je pripravljena z nemške strani armada W o y r s c h, na katero se je naslanjala avstrijska armada Kummer. Razvitek razmer pri L u b 1 i n u je zahteval skupno operacijo obeh armad, in tako vidimo koncem avgusta pervokrat, kako hrabro da se znajo nemška krdela skupno bojevati z našimi junaki pod avstrijskim poveljstvom.
Potem so prišle tiste velike skupne operacije B Hindenburgom, pri katerih je tvorila armada Woyrsch Hmdenburgovo desno krilo. Tej armadi je pa bilo dodeljeno mnogo avstrijsko-ogrske kavalerije, v prvi vrsti izvrstni kavale-rijski kor H a u e r. Tukaj toraj vidimo av-strijsko-ogerska krdela pod  nemškim   poveljem.
Ko se je moral Hindenburg ruskemu parnemu valjarju na sever umakniti, sledila mu je zvesto avstrijsko-ogrska kavalerija ter skupno z nemško konjenico zakrila Hindenburgov odhod tako vzorno, da so Rusi ondi kmalu ves dotik izgubili. Medtem ko se je Hindenburg na severu nanovo ojačeval in urejeval, je   Dankl-ova
armada Ruse za seboj vabila in s pritegom av-strijsko-ogreke armade Bohm-Ermolli ustrojil se je znani zid za obrambo pruske Šlezije. Avstro-ogerska krdela združila so se tukaj z nemško armado Woyrsch in bila postavljena pod neposredno poveljstvo tega generala (Woyrsch), ki pa je spet moral biti poslušen najvišjemu avstrijskemu armadnemu vodstvu feldmaršala nadvojvode Friderika, ker je bil od svojega armadnega nadpoveljnika prostorno predaleč oddaljen in toraj ni zamogel povelja pravočasno in redno dobivati. Tukaj toraj zopet vidimo, kako da so se znale razmere v poveljstvu okoljščinam podrediti in prilagoditi.
Naslednjo pomešanje avstro-ogrskih in nen ških krdel se je izvršilo, ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand kot burja pridrl nad Ruse. Takrat so bila nemška krdela v armadi generala Roth-a, ki so vztrajno in požrtvovalno vzdržala na levem kriln in kar so tamkaj izkazovala hrabrih junaških činov, je mnogo pri-pomagalo k sijajni in slavni zmagi pri Limanovi in Lapanowu. V tem grozovitem klanju, v kojem so Ru3i vedno z novimi masami trajno in venomer skušali z naskokom Roth-ovo armado prodreti, se je jasno pokazalo, kaj se pravi: ramo ob rami se boriti.
V mnogoterih bojih, v katerih je nemška kri skupno s krvjo avstrijskih in ogerskih junakov karpatska tla močila, razvilo se je tisto vojno bratstvo, ki navdušuje Avstrijce, Ogre in Nemce, da se pod vsemi okolščinami in na vsakem kraju do skrajnosti medsebojno podpirajo. Skupno prelita kri je najboljši kit, ki veže avstro-ogrsko in nemško armado.
Ko so pozneje okolščine nanesle, da se mora karpatska fronta zgostiti, uvrstila se je med armadi generala Boroevič-a in Pflanzer-ja nemška južna armada, katere poveljstvu so podrejena tudi tista avstro-ogrska krdela, ki so bila dotlej ondi razpostavljena, medtem ko je spet vsa nemška južna armada avstrijskemu vrhovnemu armadnemu vodstvu podrejena. Da se zamorejo razmere v poveljstvu do takšnih ekstremov povspeti, dokazuje najboljše složnost, ki vlada med obema armadama. Ena armada, ena gen er ali te ta, enotni oficirski kor in enotno oboroženo ljudstvo, ki stoji s puško v roki za prvimi, vsi od najvišjega poveljnika do naj zadnjega vojaka v strelnem jarku, navdušeni so od ene misli: Polom sovražnika, da bo iz krvave setve vzrasla povoljna žetev odločilne zmage in zaželjenega miru v blagor vseh ljudstev širne Avstro Ogrske in prostrane Nemčije.
Naš železni kor.
Nemški, toraj inozemski časnik „ Berliner Borsen-Courier" piše v dolgem članku kaj laskavo o junaštvu našega III. armadnega kora, ki si je v krvavih bojih z neprimerno hrabrostjo zaslužil slavno ime: železni kor. Ne srebro, ne zlato, ne raznolični dragulji vsega sveta ne dosežejo vrednosti „železa", kojega ime sije ta naš kor priboril v sedanji strašanski vojski, kateri nima primera vsa vesoljna svetovna zgodovina. V vojski stoji na prvem mestu železo in tako stoji tudi naš .železni kor" na prvemmestu v vrsti junaških krdel, ki se imajo boriti proti večkratni premoči obupno se vojujočega sovražnika. Po sto in stoletjih bodo pisane in po ustmeuem sporočilu ohranjene pripovedi še pričale o junaških činih kora, kojega železno ime rja na veke ne sne.
Koj v začetku vojske odrinil je III. kor prod sovražnika, s železnice neposredno v ljuti boj, v katerem je imel 3 ruske kore v močnih šancah proti sebi. Torej eden proti trem! A to naše vrle fante in može ni ustrašilo. Bojna črta je bila dolga 23 kilometrov. Niso se zadovoljili z obrambo, predrzno so med sviranjem .Radecki-marša*naskočili z nasajenim bajonetom nasprotnika, eden-, dva-, trikrat, vsakokrat z enakim navdušenjem, z enakim junaštvom. Po četrtem napadu so se morali umakniti. Rusi so v teh bojih imeli mnogo večje izgube nego naši, toda nadomestili so jih mahoma z novim moštvom, katerega so imeli „kot listja
3 —
in trave". .Železni kor" izgubil je tisoče bo-rilcev. četirikrat je zmagal, a po četrti zmagi moral se je umakniti. To je bil njegov začetek, groza pri Przemislany, ki se jim je zdela nednmevna. Kakor so prej bili junaki III. kora vedno veseli, odsedaj jih je minil smeh.
A ta groza trajala je samo teden dni. Bilo je pri L v o v u (Lemberg), ko so se morali zopet nmjkati, toda tudi umikajoči so sovražniku, ki jim je prišel preblizo, posvetili takoj na ,uni svet". Za naše „železne" ni bilo počitka. Z nasajenim bajonetom dobili so spet novo krvavo delo pri Grodeku. 47. polk vzel je z naskokom Mszano, 27. polk Cuniow, 87. polk z 7 lovskim bataljonom Powitenski. Vsi z naskokom.
NobeDa zapreka jih ne zadrži, ne slabo vreme, ne težavno ozemlje, ne brezštevilni sovražnik. Groze pred smrtjo ne poznajo več. Priborijo ei, kar si „v glavo vbijejo". Dne 12. septembra zmagajo na vsej črti. Sopeči se ustavijo s svojimi vjetniki. Pozabili so morebiti grozo pri Przemislany, mogoče da jim pride zopet smeh po tej krasni zmagi 12. septembra, ko so v večerni zarji se oddahnili od nadčloveških naporov ter molče premišljevali dnevne dogodke — a zdaj pride povelje : .Nazaj" !
Pri Ravaruski bilo je drngače. Kot zmagovalci morali so se umakniti zaradi dragih krdel, katera so pret-li Rusi obkoliti. Umaknili so se v S e k o w o pri Goriicah. Moštvo ni vedelo za vzrok umikanja, ker je vendar ravnokar sovražnika sijajno premagalo, toda nihče ni godrnjal; molčali so naši junaki, za smehom jim je še tudi govor minil. Stisnili so zobe in — marširali.
Tako je bilo koncem septembra. Morebiti si zamorejo v okolici S e k o w e malo odpočiti. Koj v začetku oktobra se je reklo zopet »naprej"! Przemysl s« mora rešiti. Dne 10. in 11. oktobrabijejose z Rusi pri Rokietni-k i, potem pa odmarširajo proti R a d y m n u. V brzo marših vedno proti juga. po dnevn in po noči, brez odmora. Vsi hite, dirjajo, kolikor jim še oslabele moči pripuščajo v devetnajsta dnevno bitko priPrzemyslu. Junaški čini, katere je tukaj moštvo železnega kora doprinašalo, se ne dajo prešteti, še manje pa popisati. Kako bo se n. pr. lovci 20. bataljona pri Blozu bili, je baje skoraj neverjetno. Posamezni so ujemali Ruse, oficirje in celo štabne oficirje; kar šli so po nje iz fronte, ki nikoli ni bila črez 200 metrov oddaljena. Še dobro streljajajoče ruske artiljerije se niso bali. Rešili so Przemysl in stali ob S a n u. Le vedno naprej, račun še ni končan, dva dnevna marša še in prišli so do L e m b e r g a.
Doe 5. novembra je samo ena divizija vjela v divjem boju 2.000 Rnsov. Ko jih priženejo k armadi, dobi ta povelje, da se mora — umakniti. Tukaj so Be .železni junaki" prvo-krat razjokali. Hudo in težko jim je bilo pri srcu. Zmago za zmago so si priborili, povsodi so sovražnika mojstersko obdelali in vendar vedno — .nazaj" ! 5. november napolnil je srca naših „Železnih" z grenkobo. V generalštabnem zapisniku stoji pod tem datumom na kratko žabi Iježeno : .Umaknili smo se zaradi razmer na Srednje-Poljskem." (Varšava ! op. ured.) Zato so toraj morali naši junaki .nazaj." Zares tragična usoda!"-------------
Sedaj se bije naš .železni kor" na gorskih vrhovih, grebenih, soteskah in klancih z debelim snegom pokritih Karpat. Vb! še tako natančni opisi njih junaških činov bi orjaško delo .železnega kora" le zatemnevali. V gorskem snegu stoje sedaj, mračnega pogleda, premišljujoči svoje zmagoslavne neuspehe. Toda mi v ozadja zvemo dan na dan nova imena krajev, na katerih so naši izvršili in še izvršujejo čine junaštva, katere ves svet občuduje. Bartfa, Alsopagony, Krempna in še kaka dva tacata imen krajev se je nam | imenovalo,  kjer  bo  naši   .železni"   v naskoku j
Nevednost
je izvor mnogim boleznim. Toda danes, ko se dobe časniki povsod, so ti izvrstno sredstvo za razširjanje olike in znanja. ,Tako obranijo časniki svoje čitatelje pred  mnogotero  nezgodo in tudi
(Sturm) zmagali in kjer so celi ruski regimenti | bili do zadnjega moža pokončani.  190. in 192. | ruska inf.   polka   .železne"   junake  ne  bodeta | več nadlegovala.  Naših železnih danes ne more noben udarec več podreti, so kakor bi bili neranljivi, oni ne poznajo smrti, navajeni so na bedo, grozo in tugo,   vse štrapace so trpeli na svojih osušenih, toda železnih truplih.
Vseskupna armada ve, kdo da so naši železni, mi vsi vemo in tudi oni sami dobro vejo, kdo da so. Ce je le kje opraviti kako prav težko delo, ki se celo spretnim (generalom zdi neizvršljivo, pošlje se po naše »železne" in ti v«e dobro opravijo. Oni ne govore mnogo in ne govori se mnogo o njih, samo salutirati se jim mora!
Ponosni moramo biti vsi, ki imamo take rojake — junake!
Nemška konjenica uničila cel ruski bataljon.
Pri nekem napada proti Andrzejewo, 30 km južno-vzhodno od Memela, uničila je nemška kavalerija cel ruski bataljon. Vjela je poveljnika, pet drugih oficirjev in 360 mož, pobila 120 mož, 150 pa jih je ranila. Nek drugi rnski bataljon, ki je prihitel na pomoč, je bil odbit. Nemci so izgubili samo šest mrtvih.
Hindenburg trdno zaupa v zmago.
Nedavno je imel — tako piše .Montags-zeitung" — ilaljanski publicist Cibasino Ren-d a s generalfeldmaršalom Hindenburgom pogovor in je pri tem tudi omenil srčnost, katero so svoje dni izkazovali Garibaldijevi prostovoljci. Nato mu je najslovitejši sedanji vojskovodja odgovoril sledeče:
.Kakor so bili nekdaj Garibaldijevi prostovoljci navdušeni borilci, takšno gorečnost kažejo tudi naši ljudje. Verjamite mi, da mi je srčno veselje, poveljevati taki armadi. Vsak vojak v naših krdelih je junak. Ako jim iz strategičnih ozirov velim se umakniti, so ravno tako veseli in si zmage svesti kakor pri napadu. NajsijajnejSi so moji letalci. Ti le delajo naravnost čudeže".
O sovražnikih izrazil se je Hindenburg tako : »Ali se sme resno na famozno Kičenerjevo miljonsko armado verovati? In če tndi, saj bi to ne bili vojaki, temuč ostali bi civilisti, rtaknjeni uniformo, samo da imajo skupno ime »armada". Angležem manjka izvežbanja in vodstva, časnikov in podčastnikov, katere smo si mi še-le po generacijah izobrazili. Ruska ar-tiljerija strelja dobro, potrati pa velikanske množine municije Infanterija je vrla, kavalerija je pa za nič. Ruski vojak bije se dobro, toda njegova disciplina ne temeljuje na inteligenci in morali, temuč ima za podlago slepo pokorščino. Rusi so se v japonski vojski mnogo naučili, posebno so izurjeni v boju v strelskih jarkih. Komaj so se ustavili iu že so v par minutah izginili v zemljo. Ako pa ni strelskih jarkov ali če smo jih iz teh pregnali, potem se jim godi slaba.
Numerične premoči Rusov se nikomur ni treba bati. Kdor se bojuje proti Rusom, ta se vedno bori proti premoči, kar je stara in znana stvar. Toda število ne odloči zmage. Pri Tannenbergu imeli smo trikratno premoč proti nam, a sovražnikom to ni pomagalo. Sploh pa opazujem nezmotljive prikazni, da so Rusi že nekako umecani in da jim že primanjkuje vojnih surovin, s katerimi so nesmiselno tratili. Iz načina, po katerem se danes Rusi bijejo, se razvidi, da ne more več dolgo trajati. Obiskali so naše črte in se prepričali, da se mi ne damo pobiti. Mi bi se naj dali premagati? Izključeno, izključeno!"
Grozodejstva ruskih krdel na Vzhodno Pruskem.
Nemška vlada   priobčuje   poročila  o   brez-j številnih grozovitostih ruskih krdel na zasedenem
mi si prizadevamo, da bi služili našim čitateljem s pojasnili in dobrim svetom. Danes hočemo naše čitatelje opozoriti, da je pri tačas pogostnem prehlajenju, reumatičnih bolečinah, pehanju med plečeti, težkoprsnoati, težki in hri-pajoči sapi Feller-jev  dišeči  fluid iz rastlinskih
| nemškem ozemlju, in to ne samo nasproti nje-| tim nemškim vojakom, temuč tudi nasproti mir-| nemu civilnemu prebivalstvu. Ne tiče se samo redkih poedinih slučajev, ampak nekake splošne nečloveške podivjanosti ve-čih   ruskih   če t.
Znano je, da so Rusi pri svojem prvem in drugem vpadu na Vzhodno-Prusko ondotne cvetoče pokrajine spremenili v puščavo, tisoče možkih in ženskih odtirali takorekoč v sužnost,ti-soče in tisoče so pom or i li, o koli 20.000 hiš požgali in samo pri drugem vpadu okoli 80 000 stanovanj docela oropali. Tudi zadnji ruski pohod do Memel-a ni bil druzega kot rop,  umor  in   požig.
Na vsak doumni način so Rusi premičnine premožnejših kakor tudi revnih prebivalcev kradli, ropali ali jih brezobzirno uničevali. Živino in denar so kar terjali brez vsake odškodnine, in gorje mu kdor bi se bil zoper-stavljal. Za eno tolpo prišla je druga in tako naprej dokler pokrajina ni bila pusta puščava tu in tam z grobljami nekdanjih mest, trgov in vasi pokrita.
Možke, ženske in otroke so trpinčili naravnost po nočloveško; neusmiljeno eo j>h z biči in kardabači pretepali in na mnogih krajih pod neznanskimi mukami umorili. In to n© Ramo poedince, t"mnč cele draž-ne in cele vasi. Mlajše fante so postreljali samo zategadelj, da ne bi prišli nekdaj v nemško vojaško službo. Celo starčkom, ženam in otrokom ni?o prizanašali. Iz mnogoterih slučajev navedemo tukaj samo nekatere: V neki vasi so umorili dveletno deklico brez vsacega povoda. Grozovito — da človeku mozek pretresa — so ravnali z neko družino: gospodarja so živega s žeblji pri bili na mizo, otroka na vrata, materi pa so odrezali prša in preparali telo. V neki drugi vasi so moža in ženo za jezik k mizi pribili, da sta mučenika vsled gladu in žeje morala strašne smrti svoje življenje končati.
Brezštevilna so posilstva, koja so ti divjaki nad dekletami in ženami izvrševali; zlorabljali so otroška dekleta, noseče žene in celo starke nad 70 let stare! Udeleževali so se takih nesramnih grozovitosti   baje   celo   častniki.
Ne manje nečloveško so Rusi ravnali z vojnimi ujetniki. Tukaj le nekatere posameznosti. Kozaki, ki so mimo teh jahali, so jim kar tako .za šalo" glave odsekavali ali pa posamezne ude odrezali. Nekoč so tri huzarje za noge, z glavo navzdol, obesili, jim nose in ušesa porezali, da so reveži po dolgih in naj-bridkejših mukah grozno smrt storili. Ranjencem ao obvoze z ran trgali, da so izkrvaveli; drugim so izstaknili oči, odrezali jezik, ušesa, prste, ali pa jih kar ubili kakor   mesar   vola.
Našteti so še mnogobrojni drugi peklenski čini teh zveri v človeški podobi, toda .Štajercu" primanjkuje prostora, da bi razlagal svojim čitateljem vsa ta grozodejstva, saj imajo gotovo že z navedenemi več ko dovolj.
Število vjetnikov v Nemčiji.
O številu vjetnikov v Nemčiji poroča Wolf-fov urad, da je dne 1. aprila 1915 iste znašalo: Francozov: 3.868 častnikov in 238.496 mož;
Rusov: 5.140 častnikov in 504.210 mož;
Belgijcev: 647 častnikov in 39.620 mož, in
Angležev: 520 častnikov in 20.207 mož, vseh vjetnikov skupaj toraj: 10.175 častnikov in 802.533 mož.
esenc s znamko .Elsa-fluid" dobro sredstvo, ker odstranjuje bolečine in zaslezenje, olajšuje kašelj in napravi dihalne organe krepke. Vsak naš čitatelj naj bi si naročil poštnine prosto od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, .Elsa-trg" štev. 241 (Hrvatsko). 12 steklenic za 6 K.       maos---
Iz francoskega bojišča. (Splošen položaj).
„Štajerc" ne mara nagajati posameznih prask na francoskem bojišča, ampak hoče svojim čitateljem pojasniti le ondotni splošni položaj, če se sploh da govoriti o miru Bredi vojske, potem je vladal isti na zupudni bojni črti v zadnjem tednu meseca marca in prvi teden aprila. Pojem amir" pa velja za presojanje položaja na zapadu le v operativnem smisla, deloma tudi v taktičnem, v kolikor razumemo pod tem spopade večjega krajevnega pomena. Boji se pa vrše na celi dolgi fronti vsak dan in v Flandriji, pri Arrasu, v Cham-pagni, v Argonih, pri Verdana, Pont-a Mousboou in na obronkih Vogezov Francozi in Angleži vedno obtipavajo našo utrjeno fronto. če bi bili sklepali iz relativno majhne podjetnosti Francozov in Angležev na polom ofenzive naših nasprotnikov, nas bi bili morali krepki Djihovi sunki med Mozo in Mozelo poučiti kmalu o nečem drugem, Kar se je tam nameravalo in izvedlo, sicer ne odgovarja širokou3tenju ob začetku ofenzive, ki naj bi bila potisnila našo črto nazaj. Rodeča gora je zopet porodila miško. „Smešna" pa ta miška ni bila. Mi bi morali biti preprevzetni, če ne bi smatrali francoske volje za zelo resno. Ce pa volja nima dovolj moči, da doseže, kar hoče, moramo to dejstvo pripisovati modernim obrambnim sredstvom in žilavi vztrajnosti nemških čet, ne pa le „sla-botnosti" francozke ofenzive. Stojim pa na stališču, da se dajo protislovja med nemškimi in j francoskimi uradnimi poročili razrešiti nam v prid.
Francoska ofenziva zadnjih dni, ki se še izdaleka ni zlomila, ima za svoj cilj prostor okrog Verduna in pa našo črto med Mozo in Mozelo. Ne morem uvideti, zakaj tu in tam pogrešajo jednotnega načrta pri naših nasprotnikih, ki te sili, da so iznova napeli svojo moč. Da jim manjka skupna ideja, to sklepajo nekateri iz tega, ker se napadi ne vrše istočasno in v istem prostoru. Ravno tako bi tudi o Rusih lahko rekli, da nimajo vodilnega načrta, ako se boji in naskoki dele na 140 km dolgo črto in se osredotcčujejo enkrat na to, drugikrat na ono točko. Ali naj res smatramo vodstvo Joffre-jevo za tako malovredno, da žrtvuje brezmiselno tisoče in tisoče, samo da neksj dela ? Ekonomija sil ni za noben drug narod tako važna kakor za Francoze, ki so po Veliki noči že 18 letne fante dali v fconto. Tudi Francozi imajo svojo vodilno idejo, čeprav je še mi popolnoma ne spoznamo.
5 miljonov vojakov na francoskih bojiščih.
Vojni poročevalec holandskega lista „N i e-awe Co ur an t", ki je na francosko angleški bojni fronti, poroča svojemu časniku, da je v francoskem glavnem stanu izvedel, da imajo Nemci ua zahodnem bojišču zbranih 2,300.000 i mož in 500.000 rezervnega moštva zadaj za j bojno fronto. Skupno število zavezniških čet, t. j. Francozov, Angležev in Belgijcev pa znaša črez 2,700,000 m'ož. Celoskupno število vseh na francoskem in belgijskem bojišča si nasproti stoječih vojaških krdel znaša toraj črez pet milijonov mož!
Nesporazum Angležev in Francozov zaradi Sirije.
Kakor poroča „Giornale d' Italia" v pismu iz Kaire, se časnikarski boj glede Sirije med Angleži in Francozi nadaljnje. Francozi delajo živahno propagando zase v zemljepisnih in arheoloških društvih in ne puste Sirije iz oči. Angleži jim odgovarjajo ž njim lastnim mirom, da sirsko vprašanje še ni zrelo, in pravijo, da tega vprašanja ne bodo rešili egiptčanski Sirci, ampak pariški in londonski kabinet." — Francozi nastopajo svoje načelo vedno na isti način, da more naBtati spor k večjemu le zaradi obmejnih krajev, kakor n. pr. Aleksandrette, ina-če pa mora po likvidaciji Turčije pripasti cela Sirija Franciji, ki ima tam zgodovinska, kulturna in gospodarska prava kot zaščitnica katoliških interesov in kot lastnica gospodarskih pravic v Beirutn in pri železnicah. Sirska kultura je francoska in katoliki so za Francijo. — Angleži zastopajo svoje načelo originalnejše : razun malega dela katolikov,   tako pravijo,  so za nje
_   4   ._
Druži. Mnogo važnejši kot gospodarski, so pa politični in vojaški interesi. Tesna zveza med Egiptom in Sirijo obstoji že stoletja; tudi politično so bile te dežele že združene. Sedanja meja pri ElArišu je strategično nemogoča, zato je neobhodno potrebna regulacija meje. Vrh tega potrebuje Anglija Sirijo zaradi podaljšanja svoje železnice Kalkuta Bagdad do Egipta, kjer bo sklenjena s projektirano afrikansko železnico. Le Anglija more garantirati dobro bodočnost te dežele, in zato mora postati Sirija angleška last. Za Francijo ima Sirija le majhno vrednost, ker ni v zvezi z ostalimi francoskimi kolonijami.
Kdor ta članek pazljiso prečita in preštudira, bo gledal carigrajsko vprašanje v povsem dragi luči in se mu ne bo zdelo čudno, da so Angleži opustili svojo stoletja staro carigrajsko tradicijo !
Francozi zahtevajo ofenzivo proti Metzu.
General Berthaut piše o položaju na bojišču: Zastaviti moramo svoje najboljše sile, da odstranimo trn, ki se je vdrl v naše postojanke. Gre se za položaj med Pont-a-Moussonom in St. Mihielom. V tem ozemlju je, o tem ne dvomimo, nevarno, ker nemška bojna črta grozi tu, da obkoli naše čete. Nič se ni pridobilo, ker se je zavzel utrjen Renesville, ki je 2 in pol kilometra od Fayea oddaljen. Prodreti moramo pri Combresu, Lnuevillu in pri Esseyu in uvesti pohod proti Metzu. Ne more se še danes trditi, če se to mogočno podjetje posreči. Začeti pa moramo, ker nas lahko prehiti sovražnik in spravi naša krila v nevaren položaj.
Notranji položaj na Francoskem.
„W. A. Zeitung" poroča : Iz zanesljivih in dobro poučenih pariških krogov se poroča, da je v vladnih krogih zavladala neke vrste anarhija. Zunanji minister Delcasse je bolan, mini-sterski predsednik Viviani je brez glave. Vsled nezmožnosti civilne uprave je vrhovni poveljnik Joffre dejansko, četudi ne formelno vojaški diktator.
Pred kratkim se je na Francoskem opazilo, kakor bi bila naklonjena mira in začelo se je precej krepko mirovno gibanje. Angleška vlada je pa dala Parizu razumeti, da bi v slučaju posebnega miru od strani Francoske morala Anglija za svojo samoohranitev zasesti Calais tudi tedaj, če bi se med Francosko in Nemčijo sklenil mir.
Napetost med Bolgarijo in Rusijo.
Milan, 12. aprila. „Secolo" poroča iz Bukarešta : Diplomatične zveze med Bolgarijo in Rusijo se radi stališča Radoslavove vlade in dogodkov na srbsko-bolgarski meji kmalo prekinejo.
Milan, 12. aprila. „Secolo" iz Bukarešta: Petrograjske vesti pravijo, da so diplomatične zveze med Rusijo in Bolgarijo vsled srbsko-bol-garskega obmejnega spora in stališča Radosla-vovega kabineta ustavljene. — Pariški „Matin" pa pravi, da se še ni odločilo, kakšne korake naj ententa stori v Sofiji.
Bolgarija in ententa.
Vodilni francoski listi, kakor „Journal des Debats" in „Temps" so zadnji čas pisali proti Bolgariji tako ostro, da je njihov namen, na Bolgarijo s vso silo pritiskati, vedno očividnejši. „ Journal des Dčbats" je pisal odkrito o nekem ultimatu, da se mora Bolgarija odločiti za eno ali za drugo skupino. Da se za tem pisanjem francoskih listov skriva nekaj več kakor osebna mnenja urednikov, dokazuje tudi brzojavka, ki jo je dobil „Petit Parisien" iz Rima. Ta pravi: „Po sigurnih izvestjih bo ententa od sofijskega kabineta zahtevala, da svoja načela o evropski krizi jasno določi (precisar)." „Petit Parisienov" poročevalec pravi dalje, da želijo tak diplomati-čen korak zlasti rusofilni elementi v Bolgariji, „ki žele, da sodeluje Bolgarija z entente." Na ta način se pa hoče le prikriti to poniževalno postopanje z Bolgari.
Turki proti Egiptu.
Iz Bagdada se poroča, da je došel tje turški transportni parnik z angleškimi vojaki, katere so Turki ob Sueškem prekopa vjeli.
Uradni turški   list   „Kudus Scherif-'   priob- I čuje naznanilo   turškega   poveljstva,   da   se je  | četrti armadni kor ob prekopu dobro in uspešno boril in je s čudovito vztrajnostjo naredil marš skozi  puščavo.
Med ,.krokodilovem"  in  „grenkem" jezeru pričeli so se prvi boji; prekop so nekateri turški j oddelki s   čolni    preplovili   in   onostranske  an gleške čete z bajonetom naskočili.
Tikoma prekopa stoječa krdela imela so z j Angleži trideseta mi boj, katerega izid je bil za Turke ugoden. Poskus Angležev, pod | varstvom svojih bojnih ladij Turke obkoliti, se je popolnoma izjalovil. Angleži imeli so težke izgube na mrtvih in mnogih vjetih. Turki so vspešno obstreljevali angleške bojne ladje in so dve hudo poškodovali. Pričakuje se, da bodo Torki v kratkem naredili silni splošni napad na Angleže.
Nova turška ofenziva v Kavkazu.
Glasom poročil „Standard"-a iz Londona je turška armada nanovo ofenzivno nastopila. Turki so napadli v bližini malega pristanišča u K h o p i rusko desno krilo ter neprestano ponavljajo svoje napade.
Kako dolgo se hoče Turčija vojevati?
Oficijozni „Tanin" razmotriva, kaj mora Turčija pri sklepanju miru dobiti ter postavlja naslednji program: Razširjenje meje do kavka-škega grebena ter posest Odese, Sebastopola in Nikolajeva, tako, da bo ruska sila na črnem morju za vedno strta. Turčija ne bo odložila svojega orožja prej, predno ne doseže svojih ciljev.
Proti Bolgarom
nastopajo z nečuveno predrznostjo Anglija, Rusija in Francija. Te velevlasti naročile so namreč svojim poslanikom v Sofiji, da naj skupno terjajo od bolgarske vlade pojasnila glede dogodkov na bolgarski meji. To vprašanje ima nekako podobo ultimata.
, Sveti oče, papež  Benedikt XV. proti amerikan-skim vojnim pošiljatvam.
Dne 5. aprila sprejel je papež Benedikt XV. amerikanskega časnikarja plem. W i e g a n d v avdijenci, pri kateri mu je rekel m. dr. sledeče: Pošljite amerikanskemu ljudstvu in tamošnjim časnikarjem moj pozdrav in blagoslov ter tema plemenitemu ljudstvu tudi mojo edino željo: Delajte neutrudno in nesebično na dosego miru, da se bo temu strašanskemu krvoprelitju in viem drugim grozovitostiin storil konec. S tem bodete služili Bogu, človeštvu in vsemu svetu. Spomin na ta Vaš čin ostal bode neminljiv. Ako se Vaša dežela vzdrži vsega, kar zna podaljšati vojsko, v kateri teče kri s t o t i s o č e r i h, tedaj zamore Amerika s ozizom, na svojo velikost in svoj vpljiv v posebni meri pripomoči k sko-rajšnemu dokončanja te strašanske vojske. Ves svet gleda na Ameriko, če bo ta začela delati za mir. Ali bo amerikansko ljudstvo znalo izrabiti ugoden trenutek ? Ali bo izpolnilo željo vesoljnega sveta? Jaz prosim Boga, da bi se to zgodilo. Molite in delajte neprenehoma in složno za dosego miru. To je moje velikonočno voščilo in moja vsakdanja   molitev.   Vso moje  prizade-
I vanje posvečeno je miru. Vso moje upanje v dosego miru se opira na amerikansko ljudstvo, na njegovo moč in vpljiv, ki ga ima po celem svetu. Pravična, nepristranska in vedno nevtralna v vseh svojih prizadevanj ih naj bode Amerika najzve-stejše podpore papeževe stolice zagotovljena, kakor hitro bo prišel pravi trenutek, da se bojo dala pričenjati mirovna pogajanja. Sporočil sem to že Vašemu prezidentu po njegovih najuglednejših prijateljih."
Tako je toraj papež s kolom pokazal na neopravičeno in nezaslišano postopanje Amerike glede pošiljatev ogromnih množin vojnega orožja, municije, živil in druzega vojnega materijala v prid sovražnikom Nemcev, toraj tudi v našo škodo   kot  zaveznikom   Nemčije.   Da bi le kaj
■ pomagale besede svetega očeta! Bog daj!
5   ~
Slika iz bojišča.
Nek avstrijski topničarski nadporočnik pisal je iz Metz-a pred kratkim svoji v Ajdovščini pri Gorici živeči ženi med dragim sledeče: „Po-vedati Ti še moram, zakaj da Ti danes pišem in Te prosim, da bi za me molila. Pomisli, samo za en las je manjkalo, da nisem bil mrtev. Bilo je dne 26. marca t. 1. ob 11. uri pred-poldan, ko sedim v svoji pisarnici v pritličju vojašnice. Naenkrat zaslišim strašanski pok obenem pa tudi zagledam kamenje in prst v dvorišču na tla padati. Iz sovražnega zračnega balona bila je namreč vržena bomba, ki je samo pet metrov od mene eksplodirala. Ko bi bil sovražnik bombo le četrt sektinde preje vrgel, bi 'Tvoj mcž sedaj ne živel več. Perva moja misel je bila: Molitvi moje žene in moje matere imam svoje življenje zahvaliti!" Na zunaj je bilo grozno pogledati. V tleh je bila 3 metre globoka in pet metrov široka luknja. Trije vojaki so bili docela raztrgani, enega je vrglo 3 metre daleč k hišni steni, enega pa črez visoko streho. Sovražnik je najbrž mislil pri lepem vremenu dobro zadeti na krdelo vojakov (Bavarcev), ki so na bližnjem vežbališču eksercirali. Toda k sreči jih ni zadel, čuda je, da so ostale šipe moje pisarne cele, rekel bi, da je sploh bil čudež božji. Hvalim Boga za svojo rešitev in vid ve storite istotako !"
Bolni   ■
napljndh
„> Šanaforij
Dopisi.
Iz severnega bojišča prejel je „S t aj e r c" m. dr. to-le pismo: „Slavno uredništvo! Tukaj Vam pošljemo nekaj slik iz bojišča, o čem ljudje gotovo radi čitajo.
Kakor bratje se pogovarjamo in si pripovedujemo nekoč v gozda ležeči marsikatere ;dogodke; kako dobro da smo nakovali v marsikateri bitki kosmatega Rusa.
Ko smo naše pripovedke že skoraj končali, oglasi se še Jožef Celcar, doma iz V u k o v-skega dola pri Maribora. Kaj bo le pove dal ? Začel je kar „s svoji m prvim dnem', ko je bil v bitki pri Švarcavi. Kako hrabro so nastopali in hruli nad sovražnika, do katerega so prišli prvokrat dne 26. avgusta. Komaj da so naši v vas prikorakali, začeli so Rasi in vaščani (civilisti) po naših štajerskih fantih in možeh hudo streljati. A naenkrat, —• tako pripoveduje Celcar — začujemo povelje za strel in začeli smo sovražnike pokati in kositi, da so bile redi mrtvih kakor trave na bajnem travniku. To je trajalo kake tričetrt ure. Sedaj dojde nam naznanilo, da hoče nas sovražnik tudi še od desne strani in od zadi prijeti. A ni se mu posrečilo. Dobim povelje, da moram z malo četico iti proti sovražniku in se tako dolgo bojevati, da bode ruski ogenj iz strojnih pušk utihnil. Obveljalo je. Tako smo s tem činom obvarovali tri čete (cuge) naše kompanije. Začel sem se nato pomikati nazaj, pcsamezen mož za možem tako dolgo, da je pri meni ostal š e samo eden mož z imenom Joh. Plenk, doma iz Gradca. Ta mi reče: „Zdaj pa bejživa!" Jaz mu odgovorim: Prvo bežiš ti, potem še- le jaz."
Celcar se je na roki lahko ranjen vrnil k nam in tudi nekaj njegovih tovarišev se je še znašlo. Dne 27. septembra bil je odlikovan z veliko srebrno svetinjo za izkazano hrabrost na bojišču.
Kako je bilo v posameznih bitkah, se ne da povedati, to se mora doživeti.
Nekatere  reči   pa  Vam vendar   še moram
povedati . . .   Bilo  je   na   nekem   griča   blizu
Karpat.   Rusi   so že iz   daljave   začeli   na   nas
streljati, toda mi Štajerci se jih nismo ustrašili.
Sedaj zaukaže  poveljnik,   da morajo   iti   štirje
možje na sosednji grič ogledovat, kje ravno da
je in k o 1 i k o je sovražnika.   Tudi   Celcar gre
skorajžo seboj.   Bila je že skoraj   nočna   tema.
lelcar naenkrat zagleda pred seboj Rusa, ki je
ieril s puško nanj.  Naš junak   nrno   priskoči,
ime za puškino cev ter  zagrmi nad   Rusom:
Zdaj greš z menoj!" Ko se je kosmatin le še
vlekel za puško, mu Celcar zatrobi: „Ce ne greš, te zdrobim!" Nato reče Rus: „Idem, hoj". Celcar ga vpraša, če je še več Rusov tod koli, nakar mu vjetnik potrdi z „hoj" (ja). Celcar o tej poizvedbi urno obvesti tri čete, ki so v strelskih jarkih v kratkem času vjele še 24 Rusov, kar jih je bilo več. so pa popihali.
Zanimiv je še sledeči slučaj. Nekega dne v začetka februarja dobil je Celcar povelje iti s štirimi možmi v vas Jašnjonka, kjer naj kupi mizo, klop in tudi svinjo za kakih 50 kron, da bi ae v naših jarkih malo pogostili. Toda Celcar bi še tudi rad imel kakega Rasa povrh. Pred vasjo pride mu neka ženska nasproti, ki ga svari: BNe hodite v vas, ker so že Moskali v halupah (Rusi v hišah)!" Celcar ji veli, naj se takoj vrne ter gredoč malo z roko zamahne pred tisto hišo, v kateri da so Rasi. Ženska vse rada uboga in stori, kar se ji je naročilo. Nato so previdno toda s pogumom stopali proti dotični halapi. Trije možje stopijo vsak k svojemu oknu, Celcar in še eden tovariš pa vstopita v hišo, kjer sta preplašene 3 Rase vjela ter sprav dobro rejenim prašičkom in z drugo ropotijo vred privedla h kompaniji. Imeli smo dobro večerjo, Celcar pa je dobil od g stotnika dar 8  kron.
Ta junak se že bojuje od začetka vojske do današnjega dne pri najboljšem zdravju.
K sklepu pa še pozdravljamo iz daljnega bojišča naše ljube stariše, žene, otroke, brate sestre in vse prijatelje in znance: Franc Roj, Franc Lorbek, Johan Šprinčnik, Martin Lekešič in Martin Fras, vsi peteri doma izySt. Jakoba v Slov. gor.; Karl Fras in Anton bantl, doma iz Vukovskega dola, ter Bruno Rospo in Johan Lach, doma iz ptujskega polja. K. u. k. Iuft.-Rgmt. Nr. 47, 8. Komp. Feldpost Nr. 73.
Vojaške zadeve.
Pravice vojakov in njih svojcev.
Nadaljevanje.
Kdor je vsled ranjenja izgubil roko ali nogo, dobi 16 K mesečno.
Kdor roke ali noge ne more več rabiti in postane vsled tega nezmožen za pridobivanje življenskih pomočkov, kakor tudi, kdor je bil težko ranjen na glavi, na prsih ali na spodnjem delu telesa, tako, da je nastopila popolna in trajna oslabitev pri opravljanju važnih življenskih organov (pridobitvena nezmožnost topot ne igra nobene uloge), dobi ravno tako 16 K mesečno.
Kdor je vsled ranjenja izgubil dvoje udnih delov ali čeje oslepel na obeh očeh, ali če spoznava samo prav zelo velike predmete v najbližji bližini, ali če more razločevati samo svetlobo od teme, dobi 23 K 33 vin. mesečno.
Ravno tako kakor penzije za invalide se dobivajo tudi doklade za ranjence prvega vsakega meseca, ki mu sledi sklep superarbitracij-ske komisije. Doklada za ranjence se ustavi ob izselitvi iz Avstro-Ogrske ali ob smrti, plačevanje penzije za invalide pa samo z odhodom iz invalidnega stanja.
Invalidno penzijo lahko opustimo; če namreč komisija razvidi, da bo ostal vojak najbrž še dve leti pri življenju, se da možu na njegovo zahtevo lahko odpravni-n a (Abfertigung) namesto penzije. Odpravnina znaša štiriindvajsetkrat toliko kakor mesečna penzija, toraj za vojaka brez šarže 144 K, za prostaka 192 K, za korporala 240 K, za Četo-vodjo 288 K in za narednika 336 K. Ker je odpravnina tako neznatna, da se ne ve, kaj bi se ž njo pravzaprav počelo, je bolje prejemati penzijo. Za doklade za ranjence ne pozna zakon ne opustitve in tudi ne odpravnine.
Oskrbovanje v invalidni hiši.
Kdor je oslepel v vojaški službi ali kdor je bil težko poškodovan, tako da potrebuje posebno negovanje in paznost, ima pravico zahtevati, da ga vsprejmejo v vojaško invalidno hišo. Do-tičnik dobi potem preskrbo, hrano, obleko in plačo po šarži, ki jo je imel, in pa doklado za ranjence.
s     Kaj dobe svojci padlih tekom enega leta.
V Avstriji imamo od leta 1887. postavo, ki i določa penzije za vdove in otroke padlih vojakov.
Postava dovoljuje pravico do zahteve, č e je vojak nmrl v vojski ali vsled vojske. Vseeno je, če je padel neposredno pred sovražnikom ali če je umrl vsled ran, ki jih je dobil v vojni, ali če je nastalo poškodovanje na drugačen način, samo če ga je zadelo v izvrševanju vojaške službe in brez lastne krivde vojaka, ali če je bila smrt posledica nalezljive, v kateremkoli službenem kraja ali v bolnici dobljene bolezni, ali če je bila smrt posledica vojnih naporov.
Penzije vdov.
Visokost penzije je različna v p r v i h š e-s t i h mesecih po smrti in pozneje. V prvih šestih mesecih je tako visoka kako r p o d p o r a, ki jo je dobivala žena med vojno službo svojega moža ; z dragimi besedami: šest mesecev se izplačuje vdovi podpora dalje, če je žena dobivala podporo. Ce pa ni dobivala nobene podpore, ker je imela morda kak zaslužek, pa je ta zaslužek izgubila šele po smrti svojega moža, sme prositi potem sama še za podporo in mora jo dobiti do šestih  mesecev po smrti moža.
Vdovam, ki ne morejo zahtevati nobene podpore, se takoj po smrti moža izplača za vdove določena penzija; tiste, ki dobe podporo šest mesecev po smrti moža, dobe dalje po šestih mesecev še penzijo za vdove.
Penzija je jako nizka. Znaša namreč za vdovo:                                                Mesečno
vojaka brez šarže                       9— K
prostaka                                    12'— „
korporala                                   15-— „
četovodje                                   18'— „
narednika s plačo do 70 vin. 22 50 „ narednika z višjo plačo           30'— „
kadeta ali praporščaka             37-50 „
Velja" samo prava šarža. če je kdo samo titularni korporal, a drugače le prostak ali nadomestni rezervist, dobi vdova samo najnižjo penzijo.
Dokler je vdova popolnoma nezmožna za zaslužek in hkrati brez sredstev, dobi poleg penzije še donesek 8 K mesečno.
Zneski, ki smo jih navedli v tabeli, v postavi niso navedeni. Penzije določata namreč dve postavi, in sicer tista od 27. aprila 1887 in ona od 19. marca 1907. Starejša postava določa za letno penzijo zneske po 24, 32, 40, 48, 60, 80 in 100 goldinarjev. Novejša postava je zvišala te zneske skoraj dvakrat, torej (v kronah računano) na 72, 96, 120, 144, 180, 240, in 300 kron. Ker pa velja postava tudi za vdove dalje služečih vojakov,- ki so umrli ob mira, pa hoče dovoliti vdovam vojnih^žrtev višjo penzijo, je v § 24. starejšega zakona določeno: ,,Vdove dokazano pred sovražnikom dobljenih ran ali vsled vojnih naporov umrlih oseb dobe k normalni letni penziji še petdesetodstotno doklado." Dobivajo torej te vdove poleg 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron še polovico več, in iz tega slede potem v tabeli navedeni znezki.
Popolnoma vseeno je, čeimavdova kaj dohodkov ali ne. Penzijo mora dobiti tudi, če je bogata. Če ni dobila žena nobene podpore, se prične penzija s prvim dnem meseca, v katerem je mož umrl ali v katerem ga je vojaška oblastnija proglasila za mrtvega.
Vdova pa seveda nima nobene pravice do penzije, če neposredno pred odhodom k vojakom ni živela z možem v skupnosti (tudi če ni bila sodnijsko ločena). Če pa dokaže, da ni nje krivda, da ae je končala njuna zakonska skupnost, dobi kljub tema podporo.
Dalje ne dobi vdova nikakršne penzije, če se proti možu pred ali po njegovi smrti dokažejo take obdolžitve, da bi tadi on sam, če bi ne umrl, ne dobil nobene penzije, to se pravi, če je mož dokazano storil težko hudodelstvo.
(Konec prihodnjič.)
Dopisovanje z vojnimi vjetniki.
Množe se zadnji čas pisma svojcev vojnih vjetnikov, ki se pritožujejo, da tako dolgo ne dobe nobenih vesti, ali da sploh niso do-
-   6   ~
bili še nobenega poročila, dasiravno smo jim poročali, da je dotični že v seznamn vojnih vjet-nikov. Svojci si delajo pogosto nepotrebne skrbi Pogosto pošiljajo Rasi vojne vjetnike iz enega taborišča v drugo, navadno proti izhodu. Potovanje traja navadno zelo dolgo. Zdi se, da je med vožnjo oddaja pisem prepovedana. Tudi se zdi, da je oddaja pisem vojnih vjetnikov sploh omejena. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo, iz Sibirije 6 do 8 tednov, zaradi velike razdalje in dvojne cenzure, v Petrogradn in na Dunaju. Ker so ruski cenzorji preveč obremenjeni z delom, je priporočljivo, pisati samo kratke dopisnice. Marsikatero p'smo se tudi konfiscira in uniči, diuga pisma ee izgube. O zdravstvenem stanju in bivanja posameznih vjetnikov urad ne more dobivati in dajati poročil. Pri vprašanjih zadostuje navesti: ime, rojstno leto, pristojnost, šaržo, polk ali bataljon, če mogoče bojišče,kjer se je nahajal vjetnik zadnjikrat in ime in naslov vprašajočega. če vpraša kdo za več oseb, naj zapiše zgoraj navedene podatke za vsakega na poseben listek. Kdor domneva, da je oni, za katerega vpraša, padel, ali da se nahaja v kaki naši bolnišnici, ta naj se obrne do izkazanega urada Rdečega križa, Dunaj VI, Dreihufeisen-gasBe, na Ogrskem na Rdeči križ v Budimpešti. Vprašanja glede vojnih vjetnikov je pošiljati na skopni centralni izkazni urad, razvidnica za vojne vjetnike,   Dunaj I. Jasomirgottstrasse št. 6.
Povelikonocna pridiga „Stajerceva."
Bilo je v tistem času, ko je moral imeti vsak »pošten državljan" izkaznico za dobavo ko-ščeka kruha. Skoro bi rekel, da je svet sedaj čisto narobe — na glavo postavljen. Predne-kedaj" je šel človek k zdravniku, ako se je preobjedel kruha — posebno novopečenega — da je dobil pri njem „cegeljc" (recept) za latinsko kuhinjo ali lekarno, a sedaj mora si priskrbeti previden gladen človek »cegeljc" poprej, predno se kruha preobje, a kaj rečem : ž njim nasiti.
Pa kdo bi godrnjal ? Postava je postava, in kdo se ji upira, ima posledice svoje mržnje in svojih dejanj sam zagovarjati.
Toda nekaj me veseli. Ko sem pretočene dni bo včasih ozrl skoz okno na ulico, videl sem po isti korakati v gručah ali posamezne može, ki so v obrazu »tamkaj" že imeli sivi mah a vendar „pušeljc" za klobukom kakor tisti, katerim poganja še-le puh (Flanm) na mladoletnih licih. In kaj ? »Juckali" so po »štajersko," ker sramotiti se ne puste od mladih kosti. Bili so pri naboru ali bolje rečeno : pri takozvani superarbitraciji, ki »traca" tudi stare ljudi. Tudi plešasta glava ni izvzeta, ako se komisiji do-padeta oba plečeta ! —
Vi presneti »kerlci" Vi! Ali kako naj Vas »Štajerc" imenuje ? Povejte mu in tituliral Vas bode, kakor Vam postavno pristoja. Sicer pa le raje »po domače" !
Kdo bi si bil pred letom dni kaj tacega mialil ? V družbenih pogovorih in doma pri vsakdanji mizi je marsikateri možakar rekel: No, hvala Bogu, jaz sem že vsega prost, saj imam že »Absented" in to je dovolj. Črna vojska je itak samo na papirju, in če bi bili tudi vpoklicani, »vahtarji" bo demo krompirju v domsčem revirju. —
Tcda naš »domač kraj" je dalekosežnega pomena. Naša domačija ni samo naša domača palača, hiša ali koča, temuč celoskupna Avstrija, koje hišni gospodar je naš presvitli cesar.
In tega se zvesti podaniki kot udje te skupne hiše tudi vedno zavedamo. Najbolj zvest služabnik je tisti, kije poslušen »gospodarju v stiski"! Pribito je, naj pa kdo reče kar hoče hoče. —
Slišal sem te dni neko fletno kmečko žen-kico izreči: „ Ja, moj Bog, sedaj pa res ne Tem, ali so res vsi moški že znoreli? »Moj" je že42 let star in mi je več kot tisočkrat zatrjeval, da »n e gre" več v vojsko, sedaj pa prinese naenkrat »cegeljc" domu, da »gre" na vojsko. In čisto nor je bil, vesel in korajžen kakor da bi ■e bil oženjen. Moj Bog, kaki bo vendar moški!" Oh, ljuba ženkica, pomiri se! Ponosna bodi, da imaš moža, ki je vreden spoznan biti ne
samo branitelj troje časti in tvojega imetja, temuč tudi časti in lastnine našega preljubljene-ga cesarja   in   celoskupne   domovine avstrijske.
Ljudomilega hišnega gospodarja vsak hišni ud — bodisi sorodnik ali posel spoštuje, čisla ali rad ima. Dela ie vsepovsodi vedno dovolj. Večje je gospodarstvo, temveč je opravkov. Skozi teden je delo, v nedeljo počitek. A pridejo zmes tudi nepričakovani opravki vsled vremenskih ujim ali iz druži h vzrokov, ki so gospodarstvu že povzročili večjo ali manjšo škodo ali pa mu pretijo pouzročiti. Neglede na delavnik yli praznik, ne oziraje se na draga razna opravila skoči takoj vsak hišni ud na tisti kraj, kamor ga kliče hišni gospodar, ki je prvi škodo ali pretečo nevarnost zapazil. Kdor bi zaostajal, nevreden bi bil strehe, pod katero je dotlej bival.
In tako je sedaj v naši hiši, v naši Avstriji. Uima preti našemu skupnemu domu, uima, katera presega vse vremenske in sploh ele/nentarne moči, kolikor jih svet pozna. Toda vsa sreča je, da je pri hiši moder, previden in občeljnbljen gospodar, ki zna in tudi ve o pravem času potrebno ukreniti in svoje podložnike le tedaj izvanredno uporabiti, kadar to zshteva pkrajuu sila. In ti! Kako bi ne? Udani in posit sni radi slušajo naročilu svojega ljubljenega gospodarja ter pohitijo tje, kamor jim ukaže on in — tudi preteča nesreča sama. Trndapolni napori bojo morebiti preveliki, a po premaganem in dovršenem delu bode iudi zadovoljnost tem večja.
Tako te raj ženkica, zdaj pa si bodeva dobra in potolažena, i i in jaz: Ti, ker si rae najbrž razumela in boS razumela tudi »juc-kanje" tvojega »norega" moža, jaz pa, ker upam, da si me razumela in da sem ti vsaj nekoličkaj razjasnil avstrijski »hišni red."
Ker se je moja zadnja postna pridiga v predzadnjih besedah — če se prav spominjam — končala nekako z vragom, tedaj pa danes rečem : Z Bogom !                                           »Štajerc."
Gospodarske stvari.
Izkaz živinskih kužnih bolezni, ki bo bile razširjene na Štajerskem v poročefalni dobi od 20. do 27. marca 1915 oziroma o katerih se razglaša, da so ponehale :
Razširjene so:
1.    Volčič na gobcu in parkljih: Okraj Deutschlandsberg : Herbersdorf. Okraj Feldbach: Gutendorf, Petzelsdorf. Okraj Mazibor: Spodnja Ložnica.
2.   VraniČni prisad : Okraj Brežice : Lastnic.
3.  Mehurčasti izpuščaj pri konjih: Okraj Ptuj: Spuhla, Ragoznica in Žabovci.
4.  Garje pri konjih : Okraj Gradec: Gram-bach. Okraj Maribor: Dogoše, Pobrežje, Slivnica in Cvetkovci. Okraj Brežice: Globoko, sv. Peter ped sv. Gorami.
5.  Prašičja kuga : Okraj Maribor : Jarenina. Okraj Ptuj: Žetale.
6.  Svinjska rudečica: Okraj Celje: Št. Pavel pri Preboldu. Okraj Feldbach : Fehring.
Ponehale  so:
1.  Volčič na gobcu in parkljih : Okraj Feldbach : Neustift.
2.   Svinjska rudečica: Okraj Maribor: Pi-vola. Okraj Ptuj: Ormož in Spuhla.
C. kr. štajersko namestništvo.
Novi predpisi za mletje koruzne moke. Maksimalne cene za koruzo in koruzno moko. Uradna »Wiener Zeitung" priobčuje naredbo, ki določa, da se mora v naprej koruza mleti tako, da se dobi iz nje 8 % koruznega zdroba ter 74% koruzne moke. Na ta način bo mogoče zaloge koruze še intenzivneje izrabiti za apro-vizacijo prebivalstva. Istočasno so odpravljene maksimalne cene za prodajo koruze in koruzne moke na debelo.
Nakaznice za kruh in moko. Da se mnogo-ličnemu napačnemu mnenju o nakaznicah za kruh in moko (Brot- und Mehlkarten) v okom pride, opozarjamo na to, da te karte za prido-bavo kruha in moke nimajo nobenega pomena, temuč da so samo nekaka kontrola, ki imajo preprečiti potrato, kojo posamezni s temi živili delajo in postavnim določilom kljubujejo.   Last-
nik take   karte toraj   ni upravičen,  od trgovcJ ali peka terjati, da mu ta mora kruh ali mo-1 ko prodati.   Tozadevni   obrtniki bojo toraj ladi v naprej le toliko dajali svojim odjemalcem, ko-1 likor jim pripuščajo zaloge.
Dobava kruha in žita je reč ustanovljenih« aprovizijskih   komisij   pri   političnih   oblastih 1 instance, ki bodo skrbeli za dobavo pri centralnih oblastvih, ako bi zaloge v domačem okraja I ne zadostovale   potrebščinam posameznih občin.
Prebivalstvo se mora opozarjati,   da so za-1 loge pšenice in koruze jako pičle in da se mora posebno s zmletimi koruznimi produkti jako varčno ravnati.
Od ces. kr. namestništva.   j
Zastran bakrene galice. V »Slov. gosp." »I dne 1. aprila t. 1. bila je citati notica :
»Zastran bakrene galice. Dognano je zdaj J da bo Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu do-| bila nekaj bakrene galice, toda ne približno toliko, kolikor bi je potrebovala. Galico pa bol oddala okrajnim zastopom in bo stal 1 kg 1 201 K. Kdor želi galico, naj se takoj oglasi pri sv o-1 jem okrajnem zastopu, vendar naj ne pričakuje, I da se mu bo dalo tolikor,   kolikor je   prijavil." I
Nato  je   dobil »Štajerc"   od okrajnega za- j stopa ptajskega  obvestilo,   da isti v tej  zadevil vsakojakim refiektantom nikakor ne more ustre- j či, ker bakrene galice sploh ni več dobiti, ne od »Zveze gospodarskih zadrug v Gradcu" in tudi ne oddru-god. Vprašajte toraj pri »Slov. gosp." v Mariboru, če ta res ve za dobavo tega blaga!
RazgiaS. Komisarijat za živila v Ptuju raz-glasuje z dnem 12. aprila 1915 pod št. 597/14J da se bodo od dne 20. aprila naprej na ptuj- ] skem glavnem trgu vsak torek in vsako sredo prodajale ribe iz Vzhodnega morja, kilogram po K 1 80 do K 260. Navodilo za kuhanje ali pečenje teh rib se vsakemu kupca brezplačno izroči.
ŽelorJje (Eicheln), o katerem smo v zadnji številki »Štajerca" nekaj malega naznanili, mora i biti, ako ga hočete doma pokrmiti ali pa pro-j dati, dobro posušeno. PrineBlo se je pa na prodaj že v jeseni nabrano želodje, ki ni; bilo dovolj posušeno in deloma celo p 1 e s n j i-vo. Ako se hoče želodje prodati, tedaj se mora samo zdravo odbrati in v krušni peči dobro posušiti, kakor to ponekod delate s sadjem. Še bolj pripravno pa je za prodajo ono želodje, ki se sedaj pod hrastov-j e m n a b e r e in če je že tudi razpoknjeno in je pognalo cime, ker cime ne škodujejo vrednosti hranilnih snovi. Tudi sedaj nabrano želodje se mora pred rabo ali prodajo dobro posušiti.
če se ima želodje porabiti doma, tedaj se mora iz posušenega narediti takozvani »šrot". kakoršen se dela v mlinu iz koruze, in se pomešati med drugo krmo. Samo želodje krmiti se ne sme, ker se bi svinje »zažlikale" iu bi potem nehtle zreti druge piče. To velja tudi za goveda, koze in ovce.
Nadalje se da želodje, ako je kakor zrnata kava dobro opraženo (gerostet), uporabiti za kuho kave; pridjati pa se seveda mora kavinib Burogatov (Franck) kakor se pridene pravi zrnati kavi.
Razne reči.
0 ptujskih sejmih. Na konjski in govejski sejem dne 6. aprila prignalo se je 120 konj. in 802 goved; na svinjska sejma dne 24. in 31. marca 604 svinj.
Prihodnja konjska in govejska sejma bodeta 20. in 23. aprila t. 1., piihodnja svinjska sejma pa 14. in 21. aprila t. 1.
Nakup krompirja. Štajersko cesarsko namestništvo je nakupilo večjo množino krompirja za štajersko prebivalstvo. Krompir se oddaje le po vagonih pod zelo ugodnimi pogoji. Občine, zadruge in kmetijske podružnice naj koj zberejo v svojem delokrogu naročnike krompirja in naznanijo nameatništvu v Gradec, koliko da ga naročijo. Naslov za naročila je: Landeskul-turinspektorat der k. k. Statt-halterei in Graz. Od tam se bo naročnikom pozneje vse potrebno glede cen in pošiljanja krompirja naznanilo.
Kdor ne  potrebuje ali si ne  more   celega
na krompirja naročiti ter želi manjšo mno-naj se pa obrne na: Verband  1 a n d -irtschaftlicherGenossenschaften Eggenberg   bei   G r a z.
Haloiki poskusi v vojski dobro služijo. *var ae tiče takozvane čarodejne šibice iinschelrute), a katero je ptujski pijonirski ataljon našel več skritih podzemeljskih stu-"ncev v Halozah, katere so sicer glede vodnih virkov precej na slabem. Kakor se nam poroča, el je naš domači pijonirski bataljon tudi na jišču lepe uspehe s to „čarodejko" 20. sto-etja. V prihodnji številki bodemo našim cenj. čitateljem več kaj o ti „copemiji" pisali.
Pojedine so prepovedane. Ces. kr. nameit-ništvo t Gradcu je ravnokar dalo razglasiti odredbo, vsled katere so pojedine o priliki različnih slavnosti in dogodkov v družini prepovedane. S pomočjo te le odredbe n8J bi se preprečila potrata z raznoličnimi jedili, katerih se ■ob takih priložnostih črez dostojno mero in potrebo použije. Posebno na kmetih bi se naj saj za. čas sedanjega občnega pomanjkanja živil odpravile pojedine pri zarokah, na ženitovanjih, pri krstih, pri pogrebih (takozvane sedmine), •ob večjih praznikih, pri kolinah (takoimenovanih „futovžih,") potem pri dokončanjunekaterih del •običajni „likofi" i. t. d.
Umrla je v Mariboru gospa Antonija F e 1 -ber, (roj. Straschill) dne 9. aprila v 56. letu svoje starosti. Pokojnica je bila soproga lesnega trgovca g Jožef Felber-ja v Mariboru. Krepka in zdrava, kakor je bila sploh, si je pretekli te-•den z nehčem zastrupila želodec ter morala se po krat1«, toda mučni bolezni ločiti odetega sveta.
S železnim križcem odlikovan je bil nedavno g. nadporočnik Arnold Hofbauer od 9. artilerijske divizije, ko je že preje imel odlikovanje „S:gnum Laudis." Odlikovanec je sin g. nadučitelja in župana Anton Hofbauerja v Kamnici pri Mariboru.
Pretep »na nož". V Arjivesi pri Celju sta ae v neki krčmi sprla hlapca Štefan M a r š n a k in Matija V i d e n š e k. Navzoči gostje so ju pomirili. Na poti domu pričela pa sta prepir nanovo, in nastal je pretep „na nož"; Videnšek bil je vboden v levo in desno roko, nadolgo vrezan na rami in prejel tudi vbodec blizu hrbtišča. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, Maršnaka pa so izročili okrožnemu sodišču.
Ruski general kot ropar in morilec. Veliko začudenja vzbudil je na Ruskem roparski umor generalske vdove P o 1 o r o w v Petrogradu. Zločinec je penzijonirani general P i e g a n o w, sokriva pa je baje uslužbenka umorjene vdove in so jo toraj zaprli. Toda dekle vztrajno taji in pravi, da ji je general prišel s okrvavelima rokama nasproti ko se je vrnila po naročenih opravkih domu ter jo pod grozitvijo smrti prisilil, da mu je morala krvave madeže z vratu umiti, katere je dobil, ko se je z gospo boril. Seveda so eksceleuco g. generala spravili tje, kamor slišijo roparji in morilci.
Cela družina izmrla je v kratkem času v Lembahu pri Mariboru z obiteljo G a j š e k. V pozni jeseni m. 1. je umrla žena, pred malo tedni ediDi otrok, in na Veliko soboto so v Mariboru pokopali moža, rezervnega čmovojniškega zavezanca Franc G a j š e k - a. Snidli so se spet v boljši večnosti.
Umor. V noči dne 6. aprila je posestnik Andrej Lictenwallner vstrelil na vini-carja Jožefa P i n t a r i č a, nato ga še s puški-nim kopitom tolkel tako neusmiljeno, daje poslednji vsled strašnih poškodb takoj umrl. Tndi po Pintaričevi ženi in hčerki in še neki tretji osebi je mlatil ter jih ranil. Morilca so orožniki okrajnemu sodišču izročili.
Očetova vrnitev — sinova smrt. V nedeljo ob 11. uri prišel je narednik (Feldwebel) Ur-antsch iz južnega bojišča na tridedenski dopust domu v Gradec k svoji obitelji. Po prvem srčnem pozdravu je odložil narednik svoj prepasni jermen, ob katerem je visel tudi vojaški samokres. Ko zapazi, da je orožje njegovega kletnega sina Rudolfa jako zanimalo, izpraznil je samokresov magacin, a pozabil je v njem eno patrono. Vsede se nato na kuhinjski stolec — žena je ravno pripravljala obed — in vzame svojega 11 letnega sina Matevžeka na koleno. Zdaj poči strel   in mlajši sin se   zgrudi   mrtev
k nogam matere;  usmrtil ga je lastni brat. Pač žalosten dogodek — posebno za stariše.
- Zvonovi in nabiranje kovin. Več časnikov že je sprožilo misel, da bi naj tudi cerkve položile primeren dar na oltar ogrožene domovine. Vojaška uprava nabira v zadnjem času za svoje potrebe različne kovine v manjših in večjih množinah. In tako bi pač tudi cerkve ki imajo po več zvonov, lahko vsaj po enega darovale. Saj se v sedanji vojski gre tudi za obstanek svete katoliške cerkve, kajti če bi nas premagal Rus, izgubljena bi bila v mnogih krajih tudi katoliška cerkev. Upanje je, da se bo ta namig v merodajnih krogih vsaj nekoliko upošteval.
Med drugimi vjetniki na Ruskem sta tudi enoletni prostovoljec Adolf Baumann iz Pekla pri Poljčanah in ces. in kr. nadporočnik Anton S c h e r f, brat steklarnarja g. Scherf a v Slovenski Bistrici, ki je bil med posadko v Pr-zemyslu. — Baumann je b'l vjet že 26. avgusta m. 1. in ker etariši nikakega poročila niso dobili od njega ali o njem, imeli so ga za mrtvega. Toda pred kratkim so dobili pismo od »mrtvega sina", v katerem jim piše, da je bil neranjen vjet, da je sedaj v Nikolovski-Slanici in da se mu ne godi slabo. — Bog daj še več takih poročil o   »mrtvih" !
V Šali ustreljen je bil v Ljubljani dne 5. marca rezervni oficir Hans G e r h o 1 d iz Maribora. Na njegovem stanovanju se je zbralo več tovarišev. Ogledovali so si Gerholdovo browning-pistolo in en tcvariš nameri v Gerholda ter sproži. Kroglja je žrtvi predrla želodec in povrh še eno ledvico (obist). Težko ranjenega spravili so takoj v bolnišnico »Leoninum", kjer ga je dr. Slajmer operiral. Po operaciji je Gerhold iz-pregovoril še par besed potem pa padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil do svoje smrti, ki mu je upihnila luč življenja dne 7. marca ob 7. uri zjutraj. Gerhold je svoječasno bil na Srbskem ranjen, toda ozdravel je zopet, sedaj pa je na tako tragičen način končal svoje življenje!
Razekazevanje vojaškega peril«. Mnogo naših vojakov pošilja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, da se t takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, ako se perilo razokuži. Najhitreje in najgotovejš« učinkuje v tem oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo, ki vsebuje S»/, raztopljenega surovega 1 y j o f o r m a. Perilo vsled tega ravnanja ničfsar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nekedaj bolan ah tudi še sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja,
Nobena tajnost ni danes več, da tisočere ženske za olepšavo kože proti pegam, zakožnikom, blekam itd. s vspehom rabijo „Elsa-Fluid," ker je njegov dobro vpljivajoči učinek pri olepšavi kože rivno tako neprecenljiv, kakor pri slabosti oči, »lesketanju oči, migreni in pri bolečinah v licih. 12 steklenic polije za 6 kron poštnine prosto lekarnar E, V. Feller v Stubici, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatsko'. Obenem se tudi lahko naroči čistilne Feller-jeve ra-b&rbara-krogljice s znamko „E!sa-PiHen„ 6 škatljic poštnine presto za samo 4 krone in 40 vinarjev.
(Preskušeno sredstvo). Kdor je nervozen ali sploh nervoz-nosti podvržen, naj poskusi preiskušen čaj „Ganglionala po predpisih medicinalnega svetovalca Bitlner-ja.
..Ganglionar prinese gotovo olajšavo, okrepča telesno moč in splošno dobro občutnost.
Ta čaj se zamore dobiti edino le pri c. in kr. dvornem liferantu, lekarnarju Julius Bittner v Reichenau u. Pripomba: Pojasnilo o porabi se vsaki poštnine prosti pošiljatvi v 14 jezikih doda, afco se vnaprej pošlje 3 brone.
Proti poštnemu povzetju 36 vinarjev več.
Listič uredništva.
Gosp. dopisniki od sv. Urbana pri Ptnjn. V obliki, kakor jo Vi želite, pač ne moremo objaviti Vašega dopisa. Pridite o priložnosti osebno v uredništvo in povedalo se Vam bo, kje da so ovire.
Severno bojišie, vojna pošta štev. 73: Kakor vidite, je Vam ustreženo. Pozdrav Vam in vsem tovarišem z voščilom, da se po skorajšni popolni zmagi zdravi vrnete v domovino!
7:
;j^
n-? j --.
Fabrika za vodo   neprodornih   štofov   Angnst   Sattler   Sohie, (fraz, Landhausg. v rotovžu in nasproti. Išče se naprej-prodajalce in zastopnike.                 198
Opoldanski zapor
med Vil. in Vs2. uro v vseh trgovinah v Ptlijil
in na Bregu pri Ptuju.
Trgovski gremij v Ptuju naznanja, da je vsled pomanjkanja trgovskih uslužbencev sklenil, od dne
19. aprila t. 1. naprej, opoldne med ^l. in 1|22. uro vse trgovine v Ptuju in na Bregu pri Ptuju zapreti.
Ker bi bil vsak trgovec, ki bi se ne ravnal po tem sklopu, kaznovan z globo najmauje dvajsetih kron, zato se cenjene kupovalce prosi, da a svojim nakupom ali do Vsi. ure dokončajo, ob 7*2. uri nadaljujejo ali pa ob tom času šele pričnejo nakupovati.
•  Le ob letnih sejmih ostanejo trgovine brez odmora celi dan odprte.
Ptuj, 15. aprila 1915.                               *»
Kava 1ky K 280
Najfinejša kava (s sadjem), izvrstna na okusu. Ako se vzame 6 kg, poštnine prosto. Ra»,-pošiljatev vsak dan. Naslov: Krstes Grazer Versandbiiro, Graz. Annenslrasse 12. 199
Mlin ali žago na trajni vodi in v dobrem kraju se vzame v najem. Ponudbe naj se naslovijo na upravništvo .Štajerca1 v Ptuju._____174
Trgovina z   mešanim blagom
na dobrem prostoru, se kupi ali vzame' v najem. Od koga? pove upravništvo .Štajerca' v Ptuju.         l?s
Kovaški učenec § se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri g. Franz VVerdenik kovaškem mojstru v št. Vidu   pri Ptuju.
Priložnostni nakup!
V prisilni delavnici izgo-tovljeni čevlji, iz trpežnega usnja, z močnimi podplati, '■ za dame ali gospode v vsaki velikosti, pošilja za 4 krone proti po rzetju:
Arnold Weisz, Magyarfalu, Count. Poszony.      196
DVE NJIVT" ležeči na Gornjem in Spodnjem Bregu pri Ptuju, se daste v_ najem. Vpraša naj se' v upravništvu »Štajerca."       195
Umetno gnojilo
(Kunstdiinger) za travnike, njive, ze-lenjadne vrte in vinograde s izvrstno analizo se po ceni proda: Vpraša naj se pri:
Karl  Duller,  št. Vid pri Ptuju.                 178
Hišni hlapec in pomožni delavec
(Hausknecbt und Hilfsarbeiter) sprejmeta se takoj pri A. Foith, mizarski mojster v Ptuju.                                        197
iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se
kot domače sredstvo zoper obolenje živcev
1 napekom rabi.
Ta čaj pomiri  živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo.
Edino pristen se dobi ta čaj pri e. in kr. dvora, in lgilvojveJn. komori emu doba vatel ju
T-u-11-io.s EItta.er
lekarnar
Reichenau, Nižje-Avstrijsko.           1.9*
Ta čaj „Granglional" se  na vsako pošto  pošlje proti  vpo-
šiljatvi 8 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena  zviša
za 35 vinarjev.
U
ozdravijo
protin,
pojasnila m revmatizem
prospekt se
dobe zastonj        J-,     »Ir***««*.*^ od ravnateljstva.    *"    »ML*. UJLIJLt_9«
Otuorjene od 20. aprila naprej.
18*
2178
Proti
okuženju
se moramo tembolj varovali, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato
naj se rabi
yovuod, kjer nastopajo   take   bolezni,   desinfekcijsko  sredstvo, ki
mora biti v vsaki hiši na razpolago. Najprttjubncjse desinfekcijsko
sredstvo sedanjosti je brezdvomno
OFORM
ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a £0 vinarjev. Vj>liv LysOforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irrigacijo.
Ly sof6r m-m j ! o
je prijetno toaletno milo, ki Tsebuje l°/o Lysoforma in vpliva antiseptično; zamore se vpotabiti na najobčutnejši koži. Napravi koio mehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno.
En kos stane eno krono  20 vin.
Pfeffersninz-Lysoform
je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru, kaslju in nahodu »a grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za časo vode. Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4.                                                                            40
Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronospero! Bakrena palica (Kupfervi-triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti.
riot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le                  ibb
Peroeid.
Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka:
D. Rakusch v Celju,
KOSE!                    KOSE!
Kdor hoče imeti                       iej
KOSO
s katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim
klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi
dan, naj se obrne na tvrdko
J. KRAŠOVIC V ŽALCU,
katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelsko orodje" in jih tudi več tisoč razpečala. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno.
Za dobro kakovost kos se jamči.
Cenik na zahtevo brezplačno!
KOSE!                    KOSE!
Zlata yerizica
na obroke!
80 grsjiov težka K 140'— na mesee K 4-—. Prvorazredna srebrna nra, S srebrni pokrovi K 1*'—■ Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro i« veri-žieo kupiti, naj piše takoj                24
20.000 vojaških odej
v praktični sivi barvi z borduro se po ceni proda:
H. sorta K 1*80 za komad
I.     ,      .  240   .        „
Pošilja   se proti  povzetju poštnine  prosto,   ako
se naroči najmanje 6 komadov.
Franz Pazourek, Konlginhof a d. Elbe.
Kava
WB ■■■■■■■
50% cenejša! Areerik&nska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Caj K 2"— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta.                       756
Štajersko deteljno seme
od rdeče detelje, debelozrnato, zajamčeno grinte-prosto, se pošilja v vsaki množini, od 5 kilogramov naprej poštnine prosto na vsako pošto proti povzetju kg za K 2 20 od tvrdke brata Reiter v Slovenjemgradcu.            «?
PatriotiČen kinč in ofieijelni znaki ces. In kr. vojnega mlnisterstva na Dunaju.
Št. 131. Ofic. č-Da-rumonl ' Št. 13?. Ottc. državni križ I Št. 133. Ofic. avstrijsko-krlž c. in k. vojnega mi- I C. in k. vojnega minister- ogrskl-turgkl mak C. in k. ni&terstva.....2 K . stva........3 K | vojnega ministerstva 2 K
Št. 166. Oflo. vojni srečni kriiec C. in k. vojnega ministerstva .... 2 K Št. 167. V arebro vdelan 3 K št. 168. V slasto vdelan 6 K in 12 K
št. 14«. Oao.ielBinl prstan c. iti k. vojnega ministerstva  ........I K
Št. 145.   V srebro vdelan
3 K
št.   146.   V   zlato   vdelan
6 K In 12 K
št.   160.    Pravi   srebral
irstan. ofic. cmo-rumeni rii. poilacen ... 3 k Sl 151. Isti kot manšetni
gumbi.......3 K
Št. 153. Isti kot uhani S K
Ko kravatne igle .   . 2 K
„Ziato dal sem za železo"   (Gold gab ich   fur Eisen),   oficielni ielcrai prstan v
srebro vdelan 7 K, v 14 karatno (lato vdelan 8 K in 12 K.   Kot mera zadostuje
papirnat odresek.   Posije se proti   vposiljatvi   doticnega   nicska   in   50 vin.   za
poštnino i pošilja se tudi na bojilce od :
I. izvozna tvrdka, vojnih ur za armado
Maks Bohnel
Dunaj, Margaretenstrasse 27/51.
Iliistrovani cenik zastonj.                                              144
Zidano štikana blll/a samo K 1'9J
W8T Čudež industrije za štikanje. "^H
Veleflnl modni štot z bogato zidano Itikatijo. Kompletno za eno bluzo samo K 1*95. Krasno lepo!   Zadnja novo
Par sto tucatov teh krasno lepib, bogi žido slikanih štofastib bluz v nožnih 1 barvah,   kakor   belo,  creme,   rosa,   BI
Idavo, srednje-plavo, modno-lila, rdeče, i eno, drap. tiiiinc-jlavo, sivo, rumeno, fraise, rujai črno.    sploh    v   vsaki   fksistnjui-i   b prevzeli smo od neke razpušfiene Švici stikarijske tvornice in zamoremo to ' bluze   po   en-gros-prodaji   velikih   n za to smešno ceno razprodati. — Te 1 s«   trikratno  svoto   vredne. — Pri manjšem nakupu  3 kosov tudi   v razlitji barvah po želji per kos K 1-95. Pri nan 6 kosov stanejo vsi skupaj   le   K   11'— J se   poleg   tega lini jabot  iz   eipk   ali „Spitzenkragen" zastonj priloži. Edina razprodaja po povS
Svvoboda, Dunaj, III 2,  Hiafigasse   13—114
zastonj in franko moj glavni cenik  t 4000  podobami ur-. *«■ lega in srebrnega blaga,   godbenih   inštrumentov usnjatega in jeklenega blaga,   predmetov   za mačijo in toaltto, orožja itd.
c. in kr. dvorni liferant, BRtlX St. 731 (Oesko). I
Nikel-Roskopf-ure K 8-90, 420, 6—.   Srebrne  ure K 8-aO, ni-1
kcl-budilnica   K  2-90;   budilnica   z   dvema  svoncoma K 4 —. I
Razpošiljatev proti povzetju. Brez rizike! Izmenjava dovoljena I
ali denar nazaj.                                  39 I
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni  Malaga, kapljice za okrepčatije krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K.
—  Tekočina za prša in pljuče, steki. 1 20 K proti kaši ju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin.
—  Čaj proti gibtu a 80 vin. —   Balzam za  giht,   ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine.
—   Bleiburški živinski prašek  a    1*20   K.   Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni   strup
za podgane,   miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst. apoteka Bleiburg na Koroškem.      1»
Spreten trgovski pomočnik
(Comrois), vojaščine prost, izurjen v  trgovini s
železjem in špecerijskim   blagom,   vešč kakega
slovanskega jezika,  se sprejme takoj ali pa  od
15   aprila naprej pri:
Max Štern, Stridovar (Mnrinsel).
JLjudska kopelj mestnega J^ kopališča v Ptuju.
Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna j* od
12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12,   ure  dopoldne.
186
.A     „li
1   kopelj   z   vročim   zrakom, paro aH .Brausebad" t rjuho K —• 70
sprejema
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do 11. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
bdajatelj: Tiskovno društvo uStaje«*".
Odgovorni urednik: Anton Peitler.
Tlak: W. Blank« v Ptnjn
05