.OOD^O" OSNW MAI 1944, 4** Št. 4- jttä wrnimm Eotmm Si o v en c i s t o 3 imo d an e .3 v n a 3 sv et I e 3 g em o b dob ju svoje zgodovine, ko naš narod aktivno so deluje v največji borui v s en časov, v borbi ? ko se oijerno za človepanske ..ravice in toičemo po fašistični zveri, zakletemu sovražniku ma- lih narodov, olovenci in vsi narodi Jugoslavi- je u i j emo 003 za svoj o bstaneü. jeroti okupatorju srno nastopili takoj, i'e vdrl v našo sveto zemljo. Ce ne bi teja boja zaceli, bi bile naše žrtve neizmerne» ostali bi narod, ki ne zasluži svoje svodode, ostali bi se nadalje hlapci. Danes vsi polagamo žrtev na oltar svobode, J>iaše narodne žrtve so vsi pačili borci, so vsi internirane i, ki so umrli v koncentracijskih taboriščni, po fašističnih ječah, so vsi streljani talci. e d največje žrtve prištevamo naseda na- rodnega heroja Toneta Tomšiča, sekretarja KrS in vea-ike^a organizatorja našega osvobodilnega gibanj a. iMa Vben teh žrtvah bomo zgradili novo,lep 31, maja 1944. šo Slovenijo in Jugoslavijo. Zavedamo se pač, da bo treba za svobodo še boja, še trpljenja, še žrtev, naša dolžnust pa ja, da se vojaško in politično gradimo, a a bomo vedno pr vilno udarili po okupatorju in narodnin xzdaj alein, da naše gibanje oiru bolj izpopolnimo. Vs^ na- rodne sile se morajo v tem boju združiti in tesno souelovati. Svojih žrtev ne objokujemo, ampak gleda- darno v njih svetel vzgled požrtvovalnosti do narod a in za svouodo. Skoro bi Šel neopazno mimo nas 25.maj, dan rojstva maršala 'l'ita. naš legendarni ju- nak, ki vodi jugoslovanske narode v neizpros- nem doju za svobodo, je za nas isto, tar j« za narode Sovjetske Zveze tov.otsuin. Jugoslo v na ski narodi smo bili Vedno tlačeni., nikoli svobodni in enakopravni ostalim narudom Evro- pe. Imeli so nas za narod hlapcev, manjvredne žev. Iz takega clačenega narod- je izšel naš tov. i'ito, sin Hrvatske jr. Zagor j a. j^r-e^rost de lavec po A, oklicu ko vin ar , a mo ž v i s o ld.ii sp o - sobno st i in naravne inteligence. \f s t ari ka- pitalistični družbi mu kot sinu revnih star- šev ni bila dana možnost, da bi svoje talente razvil v šoli. S'oia je bilä odpr'ca samo ti- stim plastem? ki so imele denar» hot del.aveo je imel dostop samo v delavska društva in tu si je pridoui-L močno delavsko zavest. Izobra- ževal se je sam, brez Šole, s svojim delom in s svojo voljo. j3il je v Rusiji, ooril se je v oktobrski revoluciji leta 1917. skupaj z ru - skiiiii delavci. Tu si je izpopolnil znanje in se izobrazil v praktični politični šoii«. Ko je po zlomu Ju 50 slavi j e okupator zase del našo državo in je narodno osvobodilno gi- banje prodrlo v vse njene pokrajine, je bil o če te j; a gibanja tov. 'lito. v najtežjih prili- kah je to gibanje začel? v najtežjin Časia je v z dr ž.al in gibanju dajal smernice. Okupator in njegovi sluge so z vso silo navalili na našo p-.rt ižansko vojsko, kajti zavedali so se,da je to ;ibanje rak rann na njinovem živem telesu , rani. ki se bo razlezla tudi na druje narode ki jeoe pod fašizmom. In rer je to gibanje pro drlo v Albanijo, ^rčijo, Bolgarijo, It .ali jo ma- džarsko , Francijo, norveško, Dansko, skratka v vse zasužnjene evropske države. Čas je pokaral, da je bila pot, ki jo je z aort al in po kateri nas je vodil Tito, prav.il na» i'o tej poti nas bo pripeljal v l.epgo bodoč nost. v svobodni, demokratični, federativni Ju goslaviji. SLAVA Jü-WAIlOia, KI SO PADLI V BORBI ZA SVOBODO. LA J 71 JI HA? ^ AR t Ah ^ITO, iiA? AJDI i KI, J V BORBI LA SVOBODO! Vidmar mirko üez polja zavijajo r~rzii vetrovi, šume in buče kot hudouni duhova, tužno novico naznanjajo v svet, da borec slovanski je v srce zadet. Kri pordečila je snežno odejo. J3ran.il svooodne zeml j e je mej o, zanjo podaril svojo je kri. \f rokah še bombo trdno drži. Lavriga Jakob k! It VIIJC 10 m$ Ob oavi so iviemci domače prt-bivaistvu pre- selili v Nemčijo, da so se v njihove domačije vselili Hočevarji. Prišel je tisti dan. Velik,rdeče obrob- ljen letak je zavpil ubogemu ljudstvu; ,T "Pusti vse, kar si dosedaj prigaralo, in pojdi!" Zganila se je mati z otrokom, zaihtel je starček, pest je dvignil mož. Pustili so zače- to delo, nagnali so krampe in lopate iz rok, pozabili so na živino, /sa' vas se je zgrnili pod lipo, katero je omadeževal ta krvavo obrob Ijeni letak. Prišli so avtomobili, V dežju, snegu in mrazu so vozili ljudi v barake v rtajhenbur^ . Solze so stopile v oči možu, ko je zadnjikrat, pogledal svoj dom, presunljivo je zaihteia že- na, da je človeku trgalo srce. Zbrali so se pod lipo fantje in zapeli. Peli so žalostno., a tako lepo kot še nikoli. DomaČi vasi V zadnji pozdrav. Zame je bil odložen odhod še z* nekaj dni in šel sem v Hachenburg, aa se še enkrat pošlo viiii od sovaščanov. Siv dan je bil. Vse je bilo zavito v pu- sto meglo, iz katere je pršil droben mrzel dež Od samostana proti kolodvoru se -je vil?, dol .p. procesij a. Težko breme je pritiskalo ljudi "k tlom in vsi sključeni so med bajoneti stopali po največjem blatu» ^trte postave, od solz nz orana lica in meglene oči so pričale o njiiio- vem trpljenju. Podajal sem jim roko in jih to- lažil, v srcu pa mi je bilo hudo, da bi jokal. Ponudil sem otroku jabolko, a ni se zaiskrilo brezskrbno otroško oko, ust^> se niso raztegni- la v smehljaj, ne, še huje je otrok zajokal in se oklenil matere. Čutil je z njo. kakor živino so jih natrpali V vozove, za loputnili so vrata in vlak je zapiskal. Obupa- ni obrazi so zrli skozi oiuia. Pant je so bili tam, družno smo dražili ose, stikali za veveri - 5 - cami in ptičjimi gnezdi, lam je bil?. starka,va dno doDrodušna, vtdno nasmejana, danes pa so bila ujenalica razorana ou solz. /sem so oko- li vratu visele kovinske tablice s Številkami, vlak je potegnil. Obrazi so onemeli, no so se 2.v,zrli zadnjikrat na rodno zemljo. oamo tabli- ce na pršili so zatrepetale... ■bogo, 4. bataljon (OJLOiwJSK) "Lovro je ranjen. V prsa. pravijo, da je težko" , mi šepne tovariš vodnik. nekaj me je zabolelo v prsih . in čudne slutnje so mi stisnile srce«, na, junak je Lov- ro in nič ni čudno, na ga jo doletelo. -j-utovo je drugim varoval umik in se preveč izpostavil otopil sem tja proti bolnicarkin resni porazi mi povedo dovolj. na razprostrtem šatorskem krilu leži kom.i sar -uovro. Oči ima zaprte in čuje se težko di- hanje. .Bolničarka me vprašujoče in strahom a .jleda, ko se sklonim k njemu, njegov obraz po- časi i zgub1j a barvo, šunkovito ? poj emaj oče di- nanje izdaja, da ne bo več dolgo. Roke mu mrt vo leže ob telesu» "ge pol ure, minka, in našega komisarja ne oo več'5 , pr avim. "nikar ne govori tako, on mora ostati, ra zomeš- *.iOra ostati!" " z-di se mi, da ima prestreljeno žilo nad srcem" , sem ji tih. o o a vrnil. nKo so ga prinesli sem, je bil tako pogu- men in ni verjel, ..a je težko ranjen«, Saj "bom zdržal, se je tolažil. 2d a j pa bije svoj zad- nji, največji in najveličastnejši boj.In v tem boju je zmagovalec edino smrt", je s solzami v očeh govorila minka. nezavestne;a -bovra smo zanesli v notra- njost gozua. Veselo so prepevali gozdni pevci. - G - Sonce je že dobivale nekaj moei in bil je prav prijazen dan. Spomnil sem se onega stiha* V sonc ni pomladi umrl bi rad... htoS, prirom\ se spet pomlaja v vsej svoji lepoti, i udi na»-, z isužnj«nim narodom, če bli- ža je'lepši dnevi, uliža se nam pomi id, se n am ne vo ž i vi j e:i j e. a prav sr-di tega prebujajočeja se živijo n j a je ležal naš Luvro, dveletni borec za pra- vico in resnico, obsojen, da nas vsak hip za- pusti za vedno. Sp^t SinO pogledali nanj. prswnoblede ust nice nimajo več življenja v sebi. ±e usinice . ki so nas tolikokrat bodrile in nas vzpodbuja- le. Ustnice, ki so še pred dobro uro govorile, " iovariši, danes imamo priliko, da se maščuj te- mo za Br^eiko, za Tkalo a > za i?ičeja,za Mihe.. Dan^s moramo pokazati, da je naš bataljon ti- o ti, ki je zaplenil prvi težki minomet v Slo- v eiii ji. 'Iovariši, z juris em mor vo pre gn -.t i s o vražmika iz vasi in ga goniti in uničiti*" ve- uxio bolj se zavedam, kaj bomo izmučili z nji-./. Pred kratkim mi je pokaral očetovo pis^o. kako preprosto, a globoko in prisrčno. v/aoijc ga, naj pride kaj domov. Da so ga željni vide- ti, posebno mama. /saj o Veliki noči naj pri- de, In koncu ga oce vzpodbuja, naj jo nra- uer, naj dokaže, da je sin zavednega očeta.- e bogi oce i liato mi je zaupal, da do šel o Veli- ki noči domov, da do z a j ah al svojega belca tja doli v Belo Krajino. Zdaj pa tu ieži strti V m enk em m ahu, pod z a v e t j b ah av e smr ek o je v pomladnem jutru izdinnil naš Lov.ro. Droz- gi in caščice so mu lajšali njegovo zadnjo u- r o „ Umrl j e mir no in' neop a-no. ^ ahno kot o up a - de pomladni cvet. Gledal sem velike oči tovarišev, polne solz, im za hip se mi je zdelo, ua to niso bor ci, ^mpak otroci, ki jih je zlobnež ukani! za ljubo jim igračo, molče so požirali solz« in s spoštovanjem zrli na dragega, mrtvega komisar- ja, ki jim je bil dob^-r kot oče, kot brat. A privid o otrokih je izginil.Pokrili smo - 7 - ■LuVr* preko obraza in ga pustili pod smreko „ oa^i smo na položaj, nazaj v borbo, da se ma ecujtsuo te; pošasti, ki nam je iztrgala ene- naj Dol j gili. j^odoonik till an, 3. bataljon i»t 2rm( Zop et zapeli so naši topovi, na 1'reDnje jurišal je Cankar j ev roj. otrti so oili beli volkovi, pesem si -srna jo zdaj f oorec, zap o j i iji če zamrla snaga na I u, že iz - Z.afar 6 so vrag jo pre nan. itcgamo^ takemu zdaj se "blickrigu" . Je končno še irebnjo zavzel partizan. Javorovica je že maroevana, za enega pa^e naj belih deset, ^.aj peta brigada je, zve naj Ljubljana. ^ J uriš, tovariši, v hujši zaleti Lavriša Jakob \ . , ^ / C. ' s ? J t s « t - ^v u s > mtmmim mwum V daljavi je oil a ura. Ves nc3trpen ssm Štel udarce. "le seat", sem vzdinnil. Obrisal sem si pot..o celo ter se kr-do...a ozrl proti to v-rišema. nerodno bi mi bilo, če bi opazila, da seil truden. Dolgo pot smo le imeli za seboj, še daljša je uila pred nami. ^uelo se mi je,ka kor dbi bilo vse zavito v ...e0-lo, saj sem ho- dil mimo poŽ0aaih vasi in z lic vaŠčanov sem bral vse prestane jorje, toda na dnu teja gor- ja sem vendarle videl iskrico upanja v lepčo bodočnost. Važna je bila naloga, ki smo jo morali re siti. Cez p^.r ur se bo začel napad na poštojan ko I j in p o izvedet i je bilo treba, koliko so- vražnikov je v v-.si, kje so nastanjeni in iz katerih bunkerjev se bodo branili. rospešili smo korake. Zavedali sme se, da nam ne sme o- stati neznana nooena ovira, ki oi zapirala pot našim borcem. .Dili smo že Čisto blizu pošto j an ke. Pred nami se je vid a kot tanka črta ' Sic a in za njo je iz uunkerj ev molela strojnicina cev. Zdrznil sem se. "naprej", sem rekel sa^ sebi, "s-mc še nekaj korakov in odprt do po - jled na precejšen del sovr zžnikovo utrdbe. po- časi sen ofe pomikal, norak za kor-.kom, t in o in zvesto sta mi sledila tovariša. Vendarle s^o prispeli, nitro smo vze3_i skicirko in očrtali v že pripravljeno skico sovražnikove položaje. Še pogled pr^ko rodne zemlje, na kateri Se skriva pohlepni izdajalec, in že s^o hiteli na zaj. "ixaj je nove,j;a,obvešcevalRi?" so nas spra sevali znanci. Vedno vsakega zanimajo r;.uvicu. ki jih prinašamo, a ni časa. naprej mi je vele VU'1 dolžnost« končno smo vsi upehani prispeli v štab. re nekoliko minut tihega pogovora in že je krenila kolona za kolono, dobro obvešče- na v borbo proti izdajalcem. ^iran, 00 prvi sončni žarki so o šinili gozd. nosni, svetlo zel čili lističi so podrhtavali v Vetru. vejevju je žvrgolulo. listaj al je krasen po- mlanuiski dan. „iegla v dolini se je razpršila in a rasna in ljubljena Ljubljana je vabila k Sebi. i?o ravnini so bile razpete bele črte. Po njih pa so od 1 jubljane proti košato obraslem gorovju aršele črne točke. "iiklo, halo! Kolona avtomobilov in tankov t,roti Pijavi gorici. Avtomobili vozijo na Ig!" "nalo ! Sovražna p eho t na'kolona z mulami cd lga;:: so brneli telefoni« nato povelja, pa- trulje odh.ite, borci pregledajo orožje, popra- vijo bunkerje, vse pričakuj e. Zdi se mi/da so šc ptici utihnila, in le brnenje avtomobilov mo ti tišino. St r el, dva. mit r al j e z i z ar eg.1 j a j o. H -a t. o z o pet tišina. Zamolkel pok. v si se zdrznemo, mi- li a. Z ab o bni. aeglj anje s t ro j nie, ž aganj e brzo- strelk, bobnenje topovy vse se je strnilo v en sam peklenski zvok. Streljanje je nekoliko po- tihnilo nato pa zagrme bombe. " J ur i š ? nap rej, j ur j. š : " irušč se je zopet polegel. Zmotil me je t enak kovinski glas, ki je prihajal od vseh strani, xelo je v zraku in majhne svetlikajoče se iskrice so risale po jsnem temnomodrem nebu mogočne bele črte, Ang- leški bombniki so bili. lam v ravnini so tuli- le sirene. Partizani so iz svobodnih gozdov po nosno zrli na te naše mogočne zaveznike. P omia j eno sonce je gr elo 1 j ublj ansko rav~ nino in Ljubljana z gradom in nebotičnikom je vaoila... Smreke okoli mene so Šumele, nekje v dolini se je oglasila kukavica. Sonce se je po igravalo s sočno travo in s prvimi cvetovi „ prav pri nogah pa je čebelica, obložena s cvet nim prahom, lezla preko izstreljenega tulca.Ka ko nasprotje! Zabobnelo je. Težek, črn dim se je avignil s ceste v /.rak; na cesci je *ksplo- \ I - 10 - air al a nuna. Tanki so se premaknili,..Zabliskalo sa j t enkrat, dvakrat.in črna kepa je obstala. J-rme- 10 je naprej. Krepki glasovi: " Juris, hura;'* s> vstajali iz tega trušča. Z jurišem je bil so- vražnik zopet in zopet zavrnjen. Spet je vso utihnilo. Iz gozda pa se je prerinil modrikast dim razstreliva. Ves hrib je bil zavit v to. dim. Avtorno Dili so brneli, cvabi so vozi±i mrt ve in ranjene v Ljubljano. iMa zemljo se je spuščal mrak. TruJni ir. lačni partizani so se zbirali k večerji, Stopi 11 so v krog in zapeli, krepki glasovi so odme vali v noč. ivia hribu, kjer se je vršila borba., se je razdivjal^požar. Kakor da je ves žareč je gorel hrib. Žareče kače so se zvijale in si kale., Tam iz doline pa je žarela svetla veri- ga. Partizan je stal in gledal. Videl je to ne pretrgano vrsto lučk in vabila ga je pnikienje na Ljubljana. onopi rdečih raket so šinili v zrak in se zopet potuhnili. Sovražnika je Dilo strah. Slo venski partizan pa se je čutil močnega, da raz klene verigo okrog Ljubljane, da tisočim vrne dom in svobodo. Bogo, 4.bataljon v ±*o vsej slovenski zemlji okrutni osvaja- lec razbija in požiga naše vasi in mesta. čo - vsod se ču j e bolestni krik uboge si-o venske ma- tere in otrok, ki so brez moči prepuščeni vsem pohotnim strastem brezsrčnega ziočinca. Zemlja ječi pod težkimi udarci krvoželjnega fašizma ? ki je nenasiten v svojih krvavih dejanjih. i\ii dneva, da ne bi rdeči plameni oznanjali novega grozodejstva, novaga požiga«, Naj zakotnejša vasica je občutila težko pest podivjanega zmagovalca, ki ni prizanašal niti nedolžnim, brezmočnim vaščanom. Med žrtva- mi nenasitnih požigalcev je bila tudi mala do- mačija naše minke v neki vasici blizu Stične. ±4i bilo (lovcij, da so požgali dom in odgnali njenega očeta v strašno internacijo, temveč so še v drugo uničili težko nazaj pridobljeno hi- šico. uiala min k a j e doživljala udarec za udar- cem, ali ona ni kionila, nI se udaj.ala volji •oohotnežev, temveč je z odločno voljo stopila v vrste narudno osvobodilne vojske«, i*iso je pla šili težki napori in krvave borbe, temveč je z neomajno odločnostjo prenašala vse trpljenje skupno s tovariši. omahovala na težkih pono lih, v b orb ah, v mrazu, de žj u in 1ako ti,temveč je ostala zvesta svoji veri za osvoboditev svo j ega ubogega naroda. Italija je kapitulirala. Za njo je prišla še bolj krvoločna zver, ki zadaja našemu naro- du še bridke j še udarce« Jtialo minko ni oplasl- lo težko, trpljenja polno življenje slovenskih •oartizanov, temveč jo je še bolj ojeklenelo v njenem delu za osvoboditev slovenskega naroda. Z ni o vred je bil v isti četi njen najmlajši o r at, SKö J evec, ki je v b o rb i z o kup at. o r j em da roval svoje mlado življenje na oltar domovine, i\ii mogoče opisati n j enega trpljenja, ko je mo- rala zapustiti ranjenega brata napadaj očim zve rem. Srce se ji je trgalo, videč, da ga ne mo- re rešiti, Z odločnim samozatajevanjem je za- klicala, naj se ustreli, da ga ne dobe živega, jrat je tako tudi storil. Ni mi treba opist i bolečine njenega srca ob tako težki izguoi. Da, to so bridke preizkušnje, toda naša Minka ne kloni niti pod najtežjimi udarci«še z večjo odločnostjo stopa po trnjevi poti naprej do cilja.-, do končne zmag,9, pripravljena žrtvo- vati tudi svoje mlado življenje za svobodo in srečo našega ubogega, trpečega naroda., Zato tovariši in tovarišice, posnemaj.te minko v njeni požrtvovalnosti in odločni volji boriti se do konca in maščevati vse padle tova riše, kise niso plašili žrtvovati svojega živ -j enj a zatsr ečo svojih dragih. muki, 3.bataljon {j ^V i. i naša urijada je imela mesec, januarja hu- de, a uspešne borbe s fvabi in švabooranci v rioniski dolini. posebno hude borbe so bile o- koli v?.si Rakitnica, ki je trikrat v enem dne- vu menjala gospodarja- V tej vasi je bil tret- ji bataljon. i3.ila je sobota» V ozračju je vladal nek čuden nemir, p in al je hladen veter, io vari «.m., ki so bili doma* so se brezskrono greli v zakurje nih sob "h, naš .jou.ec mam pa je neutrudno vle- kel narmoniko. \ ura se je bližala poldnevu. Vsa 4-.oet.-j se je veselila izdatnega kosila., golaža s koruz- nimi žganei. tisti golaž nam ni bil namenjen. Prezgodaj so zaropotale nemške brzostrelke in _:jrali smo" jo urno ubrati iz v:si na položaje, naše dobro kosilo so pospravili svabi,kajti ku h ar j i niso imeli Časa tešiti vseli kotlov.. Iz hvaležnosti so nam po kosilu preluknjali "kotel. V naši četi je bil tedaj desetar tov.Ogu- lin. til se mogel pravočasno umakniti iz vasi in ni mu preostalo drugega, kot da se je skril v svinjak. fru je kraljevala pitana svinja, ki prav nič ni bila vesela nežnosti, ko s t je tov. Ogulin stisnil k njej. Po svoji svinjski p .me- ti je menila, da je prišel ponj o mesar, nemir- no je tekala po svinjaku iz kota v kot in glas no cvil.ila. lov» ü gulin jo je prijavno m s strahom miril z velikim kosom kruh a ^ " no, no, prašička ljuba, nikar se me ne boj. Lepo tiho bodi, sictr bodo prišli SVabi in vzeli cof, Ves poten je žc bil, kajti svinja ga ni in ni hotela poslušati, temveč je vse glasneje cvilila. Le sreča, da j e niso slišali £yabi. Četrta četa je j uri Šal a in pregnala sovra ga. Tov. Ögulin je bil rešen. Veselo se je pri- smejal iz svinjaka, od svoje nenavadne zaščit- nice pa se je poslovili ena sva, ostani mi zdrava:" I.C. V S E ü I i« A 1. Dva Ep omili ska dneva...... ..... o Vi dinar .mirko 2. Žrtev......... o......... Jakob 3. Kri vpij e po maŠc evanj u. 0 <nt«>c . Bogo 4. Slovo od Gorjancev ...... ... Podobnik Milan 5. Hove zmage. J akob 6. Obveščevalna patrulj a,,c. C J • a 9»«v««o* mir an 7. .borba pri Ljubljani ..... Bogo 8. H asa mala Minka ......... Muki 9. Čudno zavetišč e......... Izdelal PROD ÄV. div. ÜOV in POJ