TRGOVSKI LIST časopto sa trgovino, Industrijo In obrt ftoomma za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za % leta 45 Dki, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev, 28. aesecno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.963. LETO EL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 31. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 38. 11 ■!)' ■ '—■■■■■ ■ 111 ........... ............. ......................—— m .ni Razvoj in napredek poštno-čekovnega prometa v letu 1927. Leto 1927 je bilo v gospodarskem oziru eno od najtežjih povojnih let Neposredna posledica velike suše je bilo močno nazadovanje našega izvoza, kar je povzročilo občutno pasivno trgovinsko bilanco. Uvozna in izvozna trgovina je ry splošnem delala v manjšem obsegu, z večjim rizikom Ln manjšim zaslužkom ter b pogostejšimi izgubami, kakor v prejšnjih letih. Obrt in industrija, ki dela za domača tržišča, je obratovala v manjšem obsegu. Povsod opazujemo skrajno previdnost v kupčiji, redukcije obratov, osobja in semtertja celo ustavitve poslovanja. Posledice te splošne stagnacije so se jasno pokazale tudi na našem denarnem tržišču. Težkoče, v katere so zabredli posamezni denarni zavodi že koncem leta 1926, so bile povod za mnoge izpremembe pri bančnih podjetjih. Izvršenih je več fuzij in tihih likvidacij, da se sanira nepovoljno stanje. TTudi so se morali zavodi odločiti k energičnim odpisom izgub in dvomljivih terjatev. Krepka sanacija, ki je v toku leta pričela, seveda še davno ni končana, ker delo na zdravljenju gospodarstva le polagoma napreduje. Tipičen pojav tega sanacijskega procesa je znatno izobilje denarja, kar predstavlja vedno bolj resen in pereč problem za naše denarne zavode. Močan dotok vlog pri bankah, ki traja ie skoro dve leti, je v neposredni zvezi « padajočo ren-tabiiiteto trgovine in s padanjem izvoza, vsled česar je znaten del -kapitala ostal nezaposlen. Nezaposleni so • ostali tudi kapitali, ki bi se imeli normalno investirati v industriji, ker se vsled splošne stagnacije ni osnovalo »skoro 'nobenih novih podjetij. Kazen tega je stabilizacija dinarja pospešila •tadi štednjo med širokimi sloji naroda. Vsi ti pojavi se v senatni meri ka-.žejo tudi v poslovanju poštno-čekov-.nega zavoda, kjer je število čekovnih računov porastlo za nad 10% od 13-637 na 15.178. Za nadaljni razvoj prometa je važno, da ,je poštna hranilnica v prteklm leto otvorila svojo JiKjalko v Skopijo. S tem je tudi našim trgovcem in obrtnikom poslovanje z Južno Srbijo zelo olajšano. Fili-jalka je začela res sicer šele proti koncu leta poslovati, vendar je imela ob sklepu leta že 347 prijavljenih čekovnih računov, kar opravičuje vse nade, ki jih stavijo gospodarski krogi na razvoj in delovanje te podružnice. Stanje vlog je lansko leto močno porastlo, kar se vidi iz sledeče tabele: 1923 Din 242,439.536-97 1924 Din 296,241-358-84 ■j®® Din 348,196.021-71 J** Din 368,230.724 68 lyi7 I>in 022^04.961-94 Ljubljanska podružnica stoji glede višine vlog šele na Četrtem ali predzadnjem mestu s 109-5 milijona dinarjev, tako da jo je celo Sarajevo prekosilo za 16 milijonov dinarjev. Tudi promet čekovnih računov je v zvezi s povečanjem vlog naraste! za skoro 6 milijard dinarjev. Razvoj po posameznih letih se vidi iz sledeče sestave: 1923 26.399 nvrlijonov Din 1924 31.621 milijonov Din 1925 36.977 milijonov Din 1926 40.575 milijonov Din 1927 46.341 milijonov Din Nad 45% celokupnega prometa na čekovnih računih se je izvršilo v brez-denarnem prometu potom viremen-tov, kar pomeni ogromno olajšanje za celokupno cirkulacijo gotovine. Če pomislimo, da smo v tem oziru komaj na začetku velikega razvoja, lahko ocenimo pomen čekovnega zavoda za trgovski in denarni promet, ki je že lani omogočil nad 21 milijard obračunov brez efektivnega novca. Iz naslednjega pregleda porazdelitve kli-jentele čekovnega zavoda se najbolje vidi, kateri sloji imajo glavni interes na njegovem obstanpu. Od celokupnega števila 15.178 računoimetnikov Državne oblasti 526 Samoupravne oblasti 204 Sole 53 Cerkvene oblasti 124 Denarni zavodi, zavarovalnico in zadrugo 1855 Industrijska in trgovska pod- jetja 8299 Časopisi 583 Društva in klubi 1312 Razni 2222 V toku lanskega leta je prevzela poštna hranilnica tudi izplačevanje invalidov m penzij državnih uradnikov in v mnogih oblastih izplačuje poleg tega tudi plače aktivnih državnih uradnikov. V relativno malem obsegu se poslužujejo čekovnega zavoda občine in druge samoupravne korporacije in institucije, katerih poslovanje je še povečini zelo starokopitno. Vendar pričakujemo, da se bodo tudi oni kmalu preuredili po načelih moderne bančne tehnike in olajšali promet z uvedbo izplačil preko čekovnega zavoda. Važno vlogo vrši poštna hranilnica y prometu z našimi izseljenci v Kanadi in v Združenih ameriških državah. Od njih je prejela nakazil, in sicer: število v znesku I>ol. Din iz Zdr. drž. 21.629 529.907-76 30/)26.028-37 iz Kanad-e 2.120 97.067-58 5,«1.922-50 Tja je bilo nakazanih, in sicer: Števil® v znesku Dol. Din v Združ. dr/- 558 38.840-11 2^08.768-63 v Kanado 13 686-28 39.039-58 Poštna hranilnica igra tukaj samo posredniško vlogo ter hranilne vloge po včini ne ostanejo pri njej, ker plačuje'prenizke (samo 4%) obresti in vsled tega ne more konkurirati s privatnimi bančnimi podjetji. Velikega pomena je končno, da je koncem 1927 poštna hranilnica prižela v zmislu stockholmskih konven-eij iz leta 1924 sistematično organizirati čekovni in virement9ki promet z inozmskimi državami. Tozadevno akr cijo so pokrenili slovenski gospodarski krogi že leta 1925, toda morali smo celi dve leti čakati na izvedbo. Sedaj pa, ko je dinar že skoro tri leta sta7 biliziran, se je končno odločila uprava poštne hranilnice, da ugodi našemu predlogu. V toku letošnje spomladi so tozadevne predpriprave že toliko napredovale, da je uprava poštne hranilnice notificirala vladam, da bo pristopila k mednarodnemu čekovnemu in virementskemu prometu z Madjar-sko, Avstrijo, Češkoslovaško, Švico in Italijo. Z Madjarsko se o tvori že 1. aprila 1.1. in se bo plačalo za vire-mente l°/00, najmanj 2-50. Medtem pa uprava upa, da bo še v tokn letošnjega leta tudi z vsemi ostalimi državami, ki so podpisale stockholmske konvencije, otvorila čekovni promet. Nas predvsem interesira poleg navedenih držav otvoritev čekovnega obračuna z Nemčijo, ker je promet z Nemčijo od leta do leta večji. Otvori- tev inozemskega čekovnega prometa predstavlja lep napredek aa našo zunanjo trgovino, ki bo na ta način lahko z manjšimi stroški vršila nakazila v inozemstvo. Pohvalno je treba omeniti, da je uprava poštne hranilnice tekom lanskega leta proučila tehniko poslovanja v vseh sosednih državah in jr na podlagi rezultatov teh opažanj izvedla pri svojih poslovalnican mnogo reform, s katerimi je zboljšala manipulativno poslovanje pri blagajnah, v likvidaciji, knjiženju, skontraciji, katerih svrha je bila, da se odpravi nepotrebno čakanje publike na blagajnah. Danes izplačujejo poštne' hranilnice z istim osobjem dvakrat več čekov, kakor v isti dobi lanskega leta. Ob priliki študijskih potovanj, ki jih je vršilo centralno ravnateljstvo poštne hranilnice v inozemstvu, je bil tudi dosežen popolen sporazum glede likvidacije bivše avstrijske in bivše madžarske poštne hranilnice. Termin, kdaj se bo to iztedlo, je odvisen od lega, kdaj bo poljska republika ratificirala vse tozadevne konvencije, ki so jih ostale nasledstvene države že davno ratificirale?. Sorazmerno s povečanim prometom je tudi čisti dobiček poštno čekovnega zavoda dosegel zavidno višino 28*8 milijonov dinarjev. Po posameznih letih je znašal: 1923 Din 7,407.012-65 1924 Din 18,419.661-77 1925 Um 33,659.712-87 1926 Din 22,026.888-87 1927 Din 28,883.085-70 Glede porazdelitve čistega dobička moramo kritizirati predvsem to, da se ne daje nobene remuneracije in nagrade eksekutivnemu osobju v mestih in na deželi pri poštnih uradih, ki vrši z veliko požrtvovalnostjo vsa vplačila in izplačila in trpi vsled preobremenjenosti z dvojnimi in trojnimi posli pri čekovnem prometu radi vštetja mnogokrat gmotno škodo. Po sedanjem reakcijonamem sistemu pripadejo visoke tantijeme le članom upravnega odbora in vodilnemu osobju centrale in podružnic, kar nikakor ni v redu. Tu bi bilo umestno malo več praktičnega demokratizma. Po številu čekovnih računov je vedno Ljubljana se na prvem mestu s 4.733 računi, dočim jih šteje Beograd samo 2.740. Najbližji nam je Zagreb, ki ima le 50 računov manj. Po narodnosti je večina računoimetnikov Jugoslovanov (nad 80%). Vendar je število inozemcev, ki imajo pri nas čekovne račune, od leta do leta večje. Na prvem mestu stojijo med njimi Avstrijci (1.317), na drugem Čehoslova-ki (334), na tretjem Madžari (173), nato Italijani (57), Rumuni (12) itd. Malo število italijanskih računoimetnikov je razumljivo vsled stroge kontrole italijanskega plačilnega prometa z inozemstvom. Hranilni promet na knjižice se še ne more prav razviti. Vsega je bilo koncem, leta izdanih 23.474 hranilnih knjižic. Večina vlog (skoro štiri petine) se glasi na zneske pod 1000 Din. V Ljubljani je bilo hranilnih vlog na knjižice 2.356, torej točnih, 10% celokupnega stanja. Na naš predlog, da naj bi se iz čekovnih dobroimetij in hranilnih vlog dovoljevala obrtnikom in trgovcem cena 6% kratkoročna menična posojila, uprava štedionice še do danes ni nič ukrenila, dasi bi bilo edino prav, da se dobroimetja nalagajo pri onih slojih, ki imajo relativno največ računov pri čekovnem zavodu. I. M. Deputacija Zveze trgovskih g remijev v Beogradu. Z ozirom na nujno željo posameznih gremijev po čimprejšnji ureditvi vprašanja točilnih pravic trgovcev je sklicala Zveza sestanek zastopnikov vseh gremijev, ki se je vršil v petek, dne 23. t. m. v Ljubljani. Smoter sestanka je bil, da se določijo najbistvenejše in najnujnejše smernice za izpremembo gostilničarskega pravilnika, v kolikor se nanašajo na točilne pravice trgovcev ter določi delegacija, ki naj osebno tolmači težnje trgov-cev-točilcev alkoholnih pijač ministru za notranje zadeve dr. Korošcu v Beogradu. Sestanka se je udeležilo 20 delegatov od strani 17ih gremijev, ki so po vsestranskem razmotrivanju perečega problema .sestavili potrebne pt-edloge, da se očuvajo veljavno in pravomočno pridobljene pravice našega trgovstva. V delegacijo so bili določeni, odnosno so se prijavili sporazumno s svojimi gremiji, sledeči gg.: Viktor Meden, Anton Stergar. Anton Cvenkel, Fran Sire, Janko Kostanjšek, Viktor Jeločnik, Strman Josip, Avgust Veble, tajnik celjskega srez-kega gremija in Anton Podgoršek, tajnik Zveze. Deputacija je odpotovala v Beograd deloma 24. marca zvečer, deloma 25. marca in v pondeljek ter torek 26. in 27. marca izvršila poverjeno ji nalo-go; K notranjemu ministru dr. Korošcu jo je vodil narodni poslanec S- Strcin. Delegacija je bila nadvse prijazno sprejeta in je izročila g. ministru obširno spomenico, ki je vsebovala najvažnejše predloge za spremembo gostilničarskega pravilnika ter njih utemeljitve. V daljšem razgovoru z g. ministrom so nato posamezni člani pojasnili težke gmotne posledice, ki bodo zadele tisoče naših tr-govcev-točilcev alkoholnih pijač, ak<> se jim s 1. julijem t. 1. radi pomotne interpretacije taksnega zakona, odnosno gostilničarskega pravilnika od strani merodajnih oblasti ukinejo zakonitim potom pridobljene pravice. Posebno je delegacija prosila g. ministra, da blagovoli radi kratkega likvidacijskega roka pospešiti ureditev tega nadvse perečega vprašanja, da bo odstranjeno veliko razburjenje, ki vlada v trgovskih krogih, in tako tudi najkrajšim potom likvidirane številne pritožbe, ki so jih vložili trgovski točilci na upravno sodišče proti negativnim rešitvam svojih prizivov od strani velikih županov. In končno je naglasila nujno potrebo, da nudi g. minister nov spremenjen pravilnik, prodno ga uveljavi, v pretres in izjavo prizadetim gospodarskim organizacijam,^ da bodo izostala naknadna presenečenja in neštete pritožbe. O. minister je obljubil, da bo upošteval upravičene težnje našega trgovstva, ter v skladu z njimi uredil vprašanje spremembe pravilnika po Veliki no-či, najkasneje pa v toku mesca maja. Nadalje se je delegacija predstavila še ministru trgovine in industrijo dr. Spahu, mu istotako predočila stremljenje in prizadevanja trgovskih točilcev ter ga prosila, da s svojim uphvom podpira očuvanje njihovih pravic. Pri tej priliki mu je izrazila delegacija še težnje našega trgovstva glede drugih perečih vprašanj, kakor ukinitve pavšalnih telefonskih razgovorov, trgovinske pogodbe z Avstrijo i. dr. ter ga prosila, da jih uvažuje v interesu napredka i procvita naše trgovine. Deputacija je dalje intervenirala pri generalni direkciji državnih železnic radi centralizacije železniških nabav in povišanja najemnin za le-žarinske prostore ter končno še v ministrstvu socijalne politike, da pospeši ureditev odpiranja in zapiranja trgovin ter delovnega časa v zmislu predlogov, ki so jih že stavile naše gospodarske korporacije. Delegacija je storila svojo dolžnost. Merodajnim činiteljem je predočila in utemeljila upravičene težnje našega trgovstva glede važnih perečih vprašanj. Naj hi njihovim obljubam cim-preje sledila resnična dejanja v pro-speh in napredek naše trgovine! Likvidacija Poslovalnice bivše Južne železnice? V našem listu smo pisali že dovolj o tej ustanovi. Ni potrebno, da bi zadevo na novo ogrevali. Mučna je bila ta zadeva za nas, ker smo morali zahtevati likvidacijo ustanove, ki je imela vsaj na zunaj namen pomagati svojim čianom-železničarjem, a je vse ogromne privilegije, ki jih je uživala pod to krinko, izkoriščala tudi za izvrševanje čisto zasebne en-gros trgovine, pri čemer ni samo ogromno oškodovala državo na prevozninah, davkih itd., ampak je tudi uničila celo vrsto trgovskih eksistenc, ker je kilo tekmovanje s tako privilegirano ustanovo nemogoče. Še bolj m učna, je morala biti zadeva za one, ki so tako ustanovo podpirali in branili, dasi so vedeli, da je protizakonita. Danes se zdi, da ministrstvo takih nezakonitosti, ki so v ogromno škodo države in poleg tega ubijajo legalno trgovino, ki mora nositi vsa največja državna bremena, ne bo več toleriralo in je, upajmo vsaj, definitivno zaključilo, tla se nezakonitosti napravi konec. Na intervencijo poslanca g. dr. Kramerja je prometni minister podal o Poslovalnici naslednjo izjavo: ;> Likvidacijo poslovalnic sem odredil iz naslednjih razlogov: L Ker je poslovalnico osnovala bivša uprava Južne železnice in jo kot tako prevzela državna železniška uprava. Ta poslovalnica je bila osnovana po odloku bivše Južne železnice in njeni posli so se upravljali po posebnem statutu, ki ga je predpisala omenjena uprava. Obstoj poslovalnice torej ni bil zasnovan na zakonu; 2. ker za konzumne zadruge državnih uslužbencev obstoji posebna uredba, po kateri se imajo te konzumne zadruge formirati; 3. ker je radi neurejenega položaja ministrstvo moralo razpravljati o nesoglasjih in pritožbah, z ozirom na to, da se je pogosto pojavljalo vprašanje, ali je poslovalnica privatna ali državna ustanova, razun tega pa se je dognalo, da poslovalnica ni zasnovana po zakonu. Z ozirom na to je jasno, da so gornji razlogi diktirali potrebo odreditve likvidacije poslovalnice. Za to je obstojal razlog še tem bolj, ker so so prejšnje razmere, ki so izzvale ustanovitev poslovalnice, izpremenile ter se ni moglo več dopustiti, da obstoja ustanova zasnovana proti uredbi, s katero se predpisuje način, kako in pod katerimi pogoji se imajo ustvariti konzumne zadruge državnih uslužbencev. Za likvidacijo poslovalnice je bil postavljen rok skoraj 11 mesecev in je bilo dovolj časa, da se likvidacija izvrši v redu. Torej ni bila likvidacija tako naglo izvršena, da bi osobje radi tega prišlo v težak položaj, odnosno nabava potrebščin. Osobje je imelo dovolj časa, da ustanovi novo konzumno zadrugo, odgovarjajočo omenjeni uredbi, ali pa pristopi k že obstoječim zadrugam. Iz Vaše trditve, da se nahaja v .skladiščih poslovalnice blaga za 6 milijonov, izhaja, da poslovalnica ni sledila moji odredbi od 4. maja 1927 in pravočasno pristopila k likvidaciji. Po dobljeni naredbi o likvidaciji poslovalnica ni smela kupovati novega blaga. Zaradi tega bom odredil, naj se stvar preišče, kakor tudi dejstva, navedena v Vaši predstavki, da bi se mogle po možnosti izdati potrebne odredbe.« Izjava ministra je edino pravilna. ■Le žal, da je pokazal g. minister toliko odločnosti šele danes, ko je škoda', ki jo je napravila ta ustanova, velikanska in nepopravljiva. Upamo, da minister tega svojega stališča ne bo več izpremenil in da se te nezakonitosti ne bodo več trpele. Dovolj je bilo izigravanja zakonov, dovolj škod in čas je, da se ta mučna zadeva končno likvidira. Seveda se bomo brigali za potek preiskave, ker nam ni vseeno do katerih rezultatov bo vodila! V. Weixl: Socijalna skrb za trgovce in njih družine. Če premislimo, da mora danes trgovec za socijalno skrbstvo svojih uslužbencev zelo mnogo prispevati, kar bi tudi prav rad storil, če bi le bil prepričan, da bo imelo naše osobje za te velike dajatve tudi primerno podporo, je tembolj umevno, da so začeli trgovci misliti tudi na to, kako skrbeti v tem oziru tudi za sebe in svojo družino. Gremij trgovcev v Mariboru je bil v naši državi prvi, ki je začel mislili na to in je že 1. 1925. ustanovil bolniško blagajno za samostojne trgovce. Ta blagajna ima za seboj zelo trnjevo pot, iz razloga, ker večina trgovcev ni imela za to razumevanja, v drugem oziru pa so gotovi člani pristopili le zato, da ob vsaki priliki, če tudi ni bilo potrebe, blagajno do skrajnosti izkoriščajo. Že opetovano se je moralo na to misliti, da se blagajno spet razpusti, kar se pa vsled vztrajnosti odbora in mnogih članov vendar ni storilo. In danes je ta blagajna že na zelo dobri podlagi ter kljub še primeroma malem številu prostovoljnega članstva na višku. Mariborsko trgovstvo že danes uvidi, da je to res institucija, ki mu skoči v potrebi izdat-io na pomoč. In če ne bi bil član te blagajne, ne bi mogel plačati te visoke zdravniške, bolniške in operacijske honorarje. Imeli smo tudi že slučaje obolelosti pri posameznikih, ki so iznašali v kratkem času do Din 10.000 — in še več. Če take honorarje, posebno slabše situiran trgovec, lahko plača iz svojega, lahko vsak .trezno misleč sam presodi. Uvidevnost je toraj danes tukaj in dnevno se priglašajo novi člani. Danes im« naša bolniška blagajna že trdno podlago in ima izglede, da naraste do jako obsežne socijalne institucije. Tudi ljubljanski gremij je danes, uvideva-joč to potrebo, na poti, da ustanovi 1a-ko blagajno, kar je vsestransko pozdraviti. Mariborsko trgovstvo je bilo pa tudi prvo, ki si je lani ustanovilo svojo samopomoč za slučaj smrti in sicer za celo mariborsko oblast, v katero imajo pravico vstopiti vsi pridobitni sloji ter njih nastavljenci, kakor tudi vsi javni nameščenci. Tudi ta institucija je imela pričetkoma zelo težko stališče in od strani trgovstva le malo razumevanja. Ljubljana, ki je to ustanovila eno leto pozneje pod firmo i>Po-moč , je v tem času izdatno napredovala, ker je bilo tam za to več smisla in razumevanja. Danes pa tudi že Samopomoč mariborskega trgovstva krasno uspeva ter se dnevno priglašajo iz cele mariborske oblasti novi člani. Od občnega zbora, ki se je vršil dne 14. t. m., do danes se je prijavilo že nad 80 novih članov. Tako se torej tudi naši pridobitni sloji v Sloveniji danes marljivo oskrbujejo s 'prepotrebnimi socijalnimi institucijami, ki bodo v nekaj letih naš ponos. Skrbimo toraj pridno za to, da nam v eventualnih .nesrečah, ki se lahko vsakemu pripetijo, ne bode treba hoditi 'xl •hiše do hiše prosjačiti, kakor morajo to storiti še danes mnogi bivši trgovci in njih družine vsled nerazumevanja in kratkovidnosti za vzajemno pomoč. Statistično poročilo Gremija trgovcev za mesto Maribor. V sredo zvečer se je vršil občni zbor mariborskega gremija trgovcev. Udeležba je bila prav dobra, potek razprav najlepši. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora. Za predsednika je bil zopet soglasno izvoljen čislani naš prvak g. Vilko W e i x 1. Podrobnejše poročilo o zboru priobčimo v prihodnji številki. Danes prinašamo le nekaj številk iz tiskanega poslovnega poročila, ki ga je izdal gremij ob občnem zboru: Gremij je štel koncem leta 1927. sledeče članstvo: kategorija trgovcev posameznikov 492, družabnih tvrdk 31, družb in zadrug 25, kategorija branjevcev iii sejmarjev 229, skupaj 777, nameščencev kot pripadnikov gremija 662, vajencev in praktikantov 178, skupaj članov in pripadnikov 1617. Od gori navedenih članov ne izvršuje obrta 31 trgovcev in 37 branjevcev, skupaj 68, iz česar sledi, da obratuje v Mariboru 709 trgovskih obratov. Obrtnih listo vse je podelilo trgovcem 94, branjevcem 29, skupaj 131, odložilo pa je obrtne liste 47 trgovcev in 34 branjevcev, skupaj 81. Iz teh številk bi bilo razumeti, da so se trgovski obrati v Mariboru povišali, kar pa ni pravilno, marveč je nastala razlika vsled tega, ker se mnogi izsele in na drug način prenehajo z obratovanjem, ne da bi obrtni list odložili. Nameščencev je bilo prijavljenih tekom leta 14*5, odjavljenih je pa bilo 135 in znaša prirastek 10. Vajencev se je na novo sprejelo 55, oproščenih je bilo 49, odjavljenih pa 13, ki so izstopili tekom učne dobe. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo v šolskem letu 1926/27 v vseh treh razredih 162 vajencev (ostalo koncem šolskega leta 149). Spričevalo z odliko je prejelo koncem šolskega leta v vseh treh razredih 11 vajencev in vajenk, s povoljmm uspehom pa 134; 11. i;ed so imeli 4, nevedo-.'anih vajencev ni bilo. • Odličnjake je obdaroval gremij s primernimi leposlovnimi knjigami. Šolski odbor je imel v šolskem letu 1926/27 tri seje. Šolska knjižnica je štela koncem minulega leta 183 knjig, od teh 135 slovenskih, 48 nemških. Trgovsko razsodišče se je sestalo v preteklem letu samo dvakrat, ki je' doseglo v obeh slučajih poravnavo, nekatere manjše spore je pa rešil grenVijalni načelnik sam. V preteklem letu ni bilo razen rednega ohčhega .zbora gremija in'občnega zbora pripadnikov kategorije branjevcev nikakih drugih zborovanj, vršili so se pa večkrat sestanki posameznih strokovnih sekcij. Gremijalni odbor je imel od lanskega občnega zbora 7 rednih ih eno izredno sejo. Na sejali se je rešilo mnogo gradiva, ki je le deloma zapopaden V •tem poročilu. Dopisov je prejel gremij 811, odposlan nih pa - je bilo 486 dopisov, časopisnih notic se je objavilo 41. Stanje blagajne v gotovini izkazuje na vseh osmih gremijatnih fondih glasom blagajniškega poročila dinarjev 134.598-84, 2 fonda Bolniške blagajne samostojnih trgovcev Din 54.100'17, 3 fondi Trgovske Samopomoči dinarjev 18.458-50, skupaj Din 207.247i51. OPOZORILO TRAFIKANTOM! Vsled razglasa uprave državnih monopolov v Beogradu sme biti v prometu cigaretni papir s starimi ovoji po 50, 80 in 90 par le še do 1. julija t. 1., ker po navedenem času bo smel biti v prometu samo cigaretni papir z ovoji po 0-6") in 1 Din in se bodo prestopki 'strogo kaznovali. Priporočamo »iiuuutmu uinuiiju domaii in dober izdelek! Nasilne nabave žita v Rusiji. Še ni dolgo, ko smo pisali o velikih težkočah, s katerimi se mora kljub dobri letini boriti ruska država pri nakupovanju potrebnega žita po svojih nabavljalnih organih. Od septembra naprej je nakupovanje zelo hitro padalo, in v decembru, ko so težkoče dosegle višek, so mogli dobiti samo nekaj nad polovico, one količine, ki so jo spravili skupaj v odnosnem mesecu prejšnjega leta'. V času od julija do septembra so nakupili samo 82 odstotkov onih množin žita, ki so bile v načrtu; s tem se je zdelo, da je prišel v nevarnost ves ekspertni in im-portni načrt in s tem tudi teoretični industrializacijski načrt sovjetske države; kajti nazadovanje v izvozu žita ima za posledico nazadovanje uvoza industrijskih izdelkov, ker jih ne moremo z ničemer kupiti. Sovjetska vlada se je zatekla k najstrožjim odredbam. Na eni strani so poslali na deželo večje partije industrijskega blaga, z zanemarjanjem mestnega prebivalstva, pri čemer so postopali deloma pač precej brez načrta; na drugi strani so pa z iztirjeva-njem zaostalih kmetijskih davkov kmete prisilil, da so prodajali žit« bolj hitro. Dalje so nastopali proti večjim kmetom tudi s silo. Povsod so jih vlačili pred sodišče, so jih obsojali v zapore in na denarne kazni in so kon-fiscirali njih žitne zaloge. V januarju so nabavili faktično dvojno decembersko količino (1 milijon 248.000 ton proti 607.000 tonam) in v februarju celo 1,910.000 ton. Skupne v tekočem agrarnem letu od države nabavljene žitne množine zaostajajo vsled večjih nakupov v zadnjih mesecih s 1. marcem samo še za 10 odstotkov za nakupi, izkazanimi 1. marca 1927. Če hočemo, vidimo v tem uspeh vlade, in kot takega ga Rusi tudi proslavljajo. Če pa gledamo nekoliko dalje, je to. samo Pirova zmaga, ki jo je izvojevala sovjetska birokracija nad kmeti; kajti med kmeti se je začela v večjem obsegu agitacija za zmanjšanje zemlje, z. žitom obdelane. Naravne posledice te povrnitve v metodi; vojnega komunizma in naravne posledice tega nasilnega poseganja v fini tržni mehanizem se bodo najbrž kaj neljubo javile v zaključkih pridelka v tekočem letu. Gospodarstvo se pusti kaj težko okovati v prisilne okove, gospodarstvo more procvitati le tedaj, če se mu dovoli prost razmah; vsaka nasilnost, vsako nasilno vtikanje v naravni razvoj se prej ali slej maščuje. 0 nasilnostih boljševi-kov bomo priobčili še poseben članek. MODERNA TEHNIKA V OBRATU NEMŠKE POŠTE. 1/ strokovnih interesov sem si pred kratkim ogledal najnoveiše tehnične naprave v obratu večjih nemških pošt, ki so poskušno 'uvedle mehaniziranje gotovih opravil. Kol dobremu poznavalcu te stroke mi je bil dostop prijazno dovoljen, manjkalo mi je samo časa in sredslev, da preigledam vse naprave,.ki avtomatično nadpmeslujejo človeško, silo, tako' lelesno kakor duševno. V Kielu ima nemška poštna uprava takozvano »mehanično pošto« kot preizkuševalni predmet,' ki pa izvrstno funkcijonira: V berlinu je dpslej samo pošta 17 v paketnem oddelku mehanizirana, dela za razširitev sistema pa so v teku in v doglednem času bo pošlno omrežje glavnega mesta na ta način modernizirano. Novo poslopje centralne uprave je opremljeno z napravo za prenos ak-lov. Na dvorišču pošle 2 Charlotten-burg se poslavi avtomatično dvigalo za poštne vreče, nabiralniške torbe itd. ter pride materijal neposredno iz dvorišča na razdelilne mize v gornjih nad-slropjih. Na pošti 9 montirajo ravno napravo, ki bo na premikajočem se traku prevažala vložene korespondence iz nabiralnikov na hiši in v dvorani direktno na žigosalno’mizo v drugem nadstropju. Isti sistem dobite pošti 17 in 2 v kratkem. Na posti 7 se vrši vdelovanje prenosne naprave s premikajočimi prameni za razdelitev pisemske Ivarine. Za pošlo 1 je predvidena haprava, ki pren&ša pakete. Na poštnem kolodvoru Lufcken-walderstrasse se gradi konšlrukcija, ki ho sproti odvažala v prednjem poslopju predane pakele na razdelilni prostor, kjer stoje poštni vagoni. Ta pošta spre-jema dnevno povprečno 18.000 paketov. Osobju ni treba več potem leh paketov vzdigovati in prenašali, vse se bo vršilo' hilreje in cenejše. Kakor rečeno se gre sedaj za poskuse, ki se brezizjem-tro jako dobro obnesejo, ler se bo ine-haniziranje nadaljevalo, kjerkoli lo okol-nosli zahtevajo in potrebo kalkulacija ugotovi. Kjer se da človeško moč z mehanično silo nadomestili ali jo vsaj z umetnimi napravami podpreti, bi bilo škoda izrabili osobje, ki sloji upravi s svojim intelektom za važnejša opravila no razpolago. K. Tiefengruber. 1 PRIČEVALA 0 IZVORU BLAGA ZA TURČIJO. V vseh izpričevalih o izvoru blaga, ki je namenjeno za uvoz v turško republiko in koje mora vidirati turški konzulat, je navesti tudi vrednost blaga. Turski konzulat v Beogradu je sporočil Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da morajo uvozniki, kateri pošiljajo izpričevala o izvoru konzulatu v potrdilo, priložiti tudi duplikat tega izpričevala, originalno fakturo in duplikat fakture, ker se morajo ti duplikati hraniti pri konzulatu. * * * proti NAŠEMU hmelju. Na Poljskem so stopile v veljavo določbe o zaščiti zaznambe za češkoslovaški hmelj. Ta zaščita zboljša prodajne razmere za češkoslovaški hmelj v eks-portu na Poljsko in zmanjša prodajne možnosti jugoslovanskega hmelja. Cehi pravijo, da označajo nekateri trgovci naš hmelj za češkoslovaški hmelj in da s tem več zaslužijo; »kvaliteta jugoslovanskega "hmelja je slabša . LIKVIDACIJA PODRUŽNICE ŽIVNO-STENSKK BANKE V TRSTU. Pisali smo že, da podružnica Zivno-stenske banke v Trstu preneha s svojim delovanjem in banka d’Anterika e Italia, katera je od Zivnostenske banke kupila uradno poslopje, začne poslovati v Trstu in Opatiji. Filiala Zivnostenske banke v Trstu se je otvorila leta 1909. V svojem 19-letnem delovanju si je Zivnostenska hanka pridobila glas prvorazredne banke na tržaškem trgu, kakor tudi v zaledju tržaškega pristanišča, s katerim je imela poslovne stike. Razen dobrega Slasti, ki ga je uživala kot banka, je imela tudi poseben pomen za češkoslovaško sladkorno industrijo, ker je bila glavni in edini posredovalec češke trgovine sladkorja z Italijo. Glede vzrokov, radi katerih je Žiivnostenska t>anka opustila *vojo podružnico v Julijski Krajini, se da sklepati, da sb se radi sprememb, ki jih je prinesla vojna, spremenili tudi gospodarski načrti te velike banke za bo-dlftčnost, oziroma, da se je smer razmaha obrnila na drugo stran. Znano je, da posvečajo Cehi po vojna veliko pozornost Hamburgu, preko katerega gre velik del češkoslovaške zunanje trgovine. V tem pogledu s§ je torej položaj tržaške podružnice Zivnostenske banke popolnoma izipremenil in je najbrže samo v tem iskati povod /a likvidacijo te podružnice. * * * INOZEMSKI KAPITAL V POLJSKEM GOSPODARSTVU. V industriji Poljske je investiranih trenutno nad .500 milijonov zlatov inozemskega kapitala. Na prvem mestu je francoski kapital s 167*4 milijoni, v prvi vrsti v petrolejski in klobučni industriji. Sledijo: Avstrija 40'7 milijonov, Belgija 181), Švica 18*6, Švedska 11, Anglija 96, Nemčija 9-4, Italija 9’3, Amerika 8-6 itd. A mišljena so tu samo podjetja, kojih inozemski izvor se more lahko določiti. V resnici je vloga inozemskea kapitala v poljskem gospodarstvu dosti večja kot je označeno v gornjih številkah. Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani! Ljubljanska borza. Tečuj :>(). marca 1928 i'o, ,,1(1-ševanje Din Ponudba Din DEVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . —•— 22-8925 Berlin I M 13‘5775 13-6075 Bruselj 1 belgu 7-9365 Budimpešta 1 pengo . . 9-922 C urili 100 fr 1093-50 1096-50 Dunaj t šiling 7-985 8-015 London 1 funt 277-09 277-89 do odplačali v 62 letnih obrokih, ko j i h prvi za leto 1928 znaša 1,261.000 zlatih frankov. Obroki se progresivno dvigajo in bodo znašali v zadnjih 20 letih 2,577.000 zlatih frankov na leto. — V Rumuniji so vpeljali osemurni delavnik. — Po treh letih bo sedaj se končujoče finančno leto na Angleškem prvič zopet izkazalo aktivnost. — Število brezposelnih v Angliji je padlo na 1,066.000. — Med Mehiko in IT. S. A. ni glede petoreljskih koncesij nobenega spora več. Nova na-redba, ki jo je podpisal mehikanski predsednik Calles, določa, da ostanejo v bodoče v veljavi vse one koncesije, ki so bile veljavne pred letom 1917. Torej se je zopet enkrat Mehika vdala. — V 14 dneh so poslali Amerikanci v Nemčijo 16 milijono7 dolarjev v zlatn. Pošiljatve Opravljajo v zvezo s posebno transakcijo Nemžke banke. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 24 konjev, 16 bikov, ‘M4 vo-lbv, 513 krav in 12 telet, skupaj 909 ko-itiadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 27. marca 1928 so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli 8 do 8'75, poldebeli voli 7’75 do 8, plemenski voli 6'50 do 7, biki za klanje 7'50 do 8'50, klavne krave debele 7 50 do 8, plemenske krave 6 do 7, krave za klobasarje 3 50 do 5, molzne krave 5 50 do 6'50, breje krave 5'50 do 6-50, mlada živina 7 do 8, teleta 13-50 Din. Prodalo se je 422 komadov, od teh izvoz v Italijo 89 komadov, v Avstrijo 87 komadov. — Volovsko meso 0 do 18 Din za 1 kg, telečje meso 17-50 do 22'50, svinjsko meso 15 do 2-5 Din. DOBAVA, PRODAJA. Dobava. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 5. aprila t. 1. |K>nudbe glede dobave raznega železa, vijakov, žičnih žebljev, zakovic, podkovnih žebljev in jekla. Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. aprila t. !. ponudbe glede dobave rame pločevine in 1000 kg cilinderskega olja. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40 komadov topovskih akumulatorjev. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave ene stružnice. — Vršile se bodo naslednje ofertaJne licitacije: Dne 4. aprila t. I. pri Intendan-turi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave govejega mesa za čas od 11. aprila do 30. septembra .1928. — Dne 17. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave rezervnih delov za podvozne vozičke za lokomotive; dne 18. aprila t. 1. pa glede dobave-10.000 kg pisanega bombaža za čiščenje. — Dne 18. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 230.000 komadov žebljev za zaznamovanje železniških pragov, 120 im3 hrastovih podnic. in signalnega materijala. — Dne 18. aprila t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odele-uje za mornarico, v Zemunu glede do- bave 4000 ton premoga; dne 19. aprilrv. t. 1. pa glede dobave olja, bencina, konsistentne masti in petroleja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki no v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 18. aprila t. 1. se bo vršila pri mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 1860 komadov odlitkov iz jeklene litine. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju direkcije. Vinocet Tovarna vinskega Risa, dl. as o. z., Ljubljana, nudi naifinejši in najokusnejši o NAMIZNI KIS ^ iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično naimoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji CMto la, IkoaMr. Umrl je naš predobri papa, stari papa, tast in stric, gospod FRANC SCHIFFRER trgovski zastopnik dne 28. marca t. 1. po daljšem trpljenju v starosti 69 let, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 30. marca 1928 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 25, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. marca 1928. l>r. Stanko Schifibrer, sin. Fanča por. Nabrgoj, Šteli Schiffrer, hčerki. Vera Scluffrer, snaha. Josip Nabrgoj, zet. Miloš, vnuk. Jiivz posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Knjigovodstvo zs vse prihrani omogoča ,iamci nudi vrst« obratov: _?()•/. dela material prostor denar pregled prihranitev trošbor dispozicije točnost dnevni zaključek velik uspeh pri malenkostnih troskih Glavni organizacijski pripomoček | modernega obrata • Strokovno zamišljene kartoteke n ZAHTEVAJTE PROSPEKTE ORGANIZATOR družba z o. z. Tvornica pripomočkov za organizatoritno tehnik• in umno gospodarstvo — Ljubljana VIL VELETRGOVINA i D. ŠARABON v Ljubljani priporoia Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko iti delelna pri. delka. - Raznovrstno RlIDMIftiSKO VODO! kastna p rasama za kavo ki mlin ta dlčave I s električnim obratom. | Ceniki na razpolago! Trgovci! v Superkjr ADRIA OILJ Je najboljie namizno olie. Stalno v zalogi « vele* trgovinah v (Ljubljani. Zastopnik: ■.Schuster, Ljubljana Telefon 2649. VELETRGOVINA kolonijama In ipecerlfska roba IVAN JELAČIN LJUBLJANA Točna ki selldM postrelba I Sene kave, mletih dilav In rudnintke vode. Zahtevajte ceniki .......... Tildi na obroke. — Trajno in koristno, primerno darilo so šivalni stroji in kolesa znamke »GRITZNER« in »ADLER« v raznih opremah. — Edino lc pri Josip Petelincu, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi Oglejte si razstavo brea obveznosti nakupa. Večletna garancija. — Pouk v vf*onpi brcsplafcn. BALDA-KONTE * flSEKAOK - JOURNALE feOLSKS ZVEZKE, MAPE OMEMALNE KNJIŽICE ■BALNK BLOKE ITD. ni ikra I I K MJMI ULICA NADSTROPJE Kupujem zdravo seno brez bičja, prešano, do 1000 metrov. Najnižje ponudbe franko vagon >ližnja postaja na naslov jUlElJlIiEIillC BJELOVARJjf*^ TISKARNA HERKUR Ljubljana Gregorčičeva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva i. t.d. Lastna KNJIGOVEZNICA Ureja dr. IVAN PLBSS. — Za Trgovtko-industrijiko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja